par Največji iloreniki dnendc T Združenih državah Vetfa za ne leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto • $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. B I The largest Slovenian Daily in die United States. Itwwid every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: COKTLANDT. 2876. Entered as Second Claaa Natter. September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 2876. NO. 35. — ŠTEV. 35. NEW YORK, WEDNESDAY, FEBRUARY 11, 1925. — SREDA, 11. FEBRUARJA 1925. VOLUME XXXITT, — LETNIK XXXIII. OBNOVLJENE OBDOLŽITVE GLEDE GRAFTA RAZKRITELJ JUŽNEGA TEČAJA Sodnik Cotillo se ni hotel opravičiti. — Priseljeniški komisar Curran je rekel, da ga bo skušal odstraniti iz urada. — Obnovljene obdolžitve glede graf ta na Ellis Islandu. Sodnik višjega sodišča Salvatore Cotillo je včeraj obnovil obdolžitve, ki jih je dvignil pred kratkim glede grafta na^Ellis Islandu. Priseljeniški komisar je odvrnil, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da odstrani sodnika iz urada. Rekel je med drugi m: "Sodnik Cotillo se ni opravičil za svoj zloben in neresničen napad na integriteto 500 moških in žensk, ki izvršujejo delo naše vlade na Ellis Islandu in na drugi strani ni dodal niti pičice dokazov, ki naj bi podprli, njegovo lažnjivo ugotovilo." Ugotovilo sodnika Cotillo se peča v glavnem z zgodovino državnega zakonodajnega komiteja, ki je bil imenovan v pričetku leta ! 924, da preiskuje razmere na otoku solza ter ugotovi resničnost izjav, da se je sleparilo priseljence. Podatki, katere je zbral ta komitej, so tvorili jedro sedanjih ob-dolžitev sodnika Cotilla. Govoreč o poročilu komiteja je rekel sodnik: "Smatral sem komisarja za inteligentnega moža ter vem tudf, da je bila opazka, vsebovana v poročilu, izrečena le po skrbnem raziskovanju z vsemi silami, ki jih je imel komitej na razpolago. Ko sem zanikal opravičilo, sem dostavil definitiv-no ugotovilo glede obsega in števila sleparij ter vse umeteljil z dejstvi, ki žive v mojem spominu. "Rad bi vedel, kaj resnični motiv tega nastopa priseljeniškega komisarja Currana. Ce ugibam prav, hočem s tem izvršiti politično ekshumiranje ali pa preprečiti zakonodajno akcijo, katero namerava uvesti sen. Strauss, ki pripravlja predloge za iztrebljenje tega zla." Razočarani prerok na potovanju. Robert Reidt, ki je prerokoval konec sveta ter se skrbno pripravil nanj in se v tem namenu iz-nebil vseh posvetnih bogastev, je sklenil potovati po deželi. din pivovarnarja žrtev blazne ženske. Krištof G. Hupfel, sin pivovarnarja, bil težko ranjen na Lexington Avenue v New Yorku. Atentatorica pravi, da je sestra srbskega poslanika v Parizu in ter je bajer že preje pisala Hupfelu pretilna pisma. Krištof Ilupfetl, petdeset let star mu bopatejra pivovarnarja in špekulanta z •zemljišči. Adolfa Hup-t'ela, je bil obStreljen na 45. ce-(iti in Lexington Ave., New Yoriv. Nkea ženska je oddala nanj dva tstrrla. Hupfel je padel "takoj na tla in težko raujenejra so ga prevedli v Belle-vue bolnico. Na stotine pasantov je bilo priča streljanja. Hupfel je bil ustreljen od zadaj, v tilnik. Polic i ja je aretirala domnevano atentarico, ne"ko Koto Spalajko-vič, staro štirideset let, ki je izjavila, da je sestra srbskefga poslanika v Parizu. Odločno je zanikala dejanje, in Hupfel je ni mo-ge»l poziftivno identificirati kotna-padaiko. i Žensko »so pozneje prevedli v Bellevue bolnico, da preiščejo t aim njeno duševno stanje. Refcla je, da je najela svoje stanovanje od posredovalne tv^dke Hulpfel ter navedla najprvo dve ižmeni. Na policijski postaji je govorila bre«-miselne stvari ter neprestano ponavljala 'besede: "Moj nakit, moj nakit!" , Brezuspešni so bUi vsi poskusi detektivov; da jo zaeifiijo. Kakor pričela begati po celici gOTindol tor ni ram rat i nerazumljive stvari. Policija je imnenja, da je ženska izobražena. Krogi ji sta bili oddsmi iz avtomatične pištole majhnega kalibra. Pištolo je ženska vrgla na or-nel iste. Sum &o vzbudili potni listi. nahajajoči se v rokah petih izseljencev, iki so prišli semkaj T>T ■Palerma iter iso lif^teli oc5peljati-v Ameriko z . ljekim parnikom United States Lines. Ameriški koruzul v Palermo je bil obveščen ter je brzojavil nazaj. da «o vizeji na potnih listih ponarejeni. Dotičnih pet Italijanov so nato aretirali. Kosti Corteza so našli v Mehiki. MEXICO CITY, Mehika. f>. feb. Po številnih letih je bilo poja^nič'-no. na ^cAkšen>ialčin s"o izginile kosti slavnega konkistadorja in z vojfolj^a pozuavalka človeškega značaja, ima popolnoma prav, ko izjavlja, da ni mogoče namah in na temelju enega samega odloka iztrebiti navad kajenja in žvečenja opija. Preveč izkušenj je že imela, ko se je vdala pritisku angleških trgovcev ter napovedala Kitajski vojno, izključno le rn-rii prepovedi, izdane od kitajske vlade, da se ne sme prodajati opija. Zadnja opijska konferenca, katero so ogorčeno zapustili ameriški delegati, na čelu jim kongresnik Port-ter. je iznova dokazala, da prevladujejo naso deželo ne-strpneži ki ne vpoštevajo nikakih praktičnih pomislekov ter hočejo uveljaviti svoje ideale, ne glede na škodo, katero trpe drugi ljudje pri tem. Veliki izgredi y MAR8EILLBS, Francija, 10. februarja. — Skoro sto oseh je feUo poškodovanih in ranjenih te-fcom poskusa komunistov, da rar-bijojo sestanek novostvorjene katoliške stranke, ki se je vršil pod predsedstvom gienerfcla de Ca-steVnau. Izprva se je domnevalo, da znala število ranjenih manj kot 20. TeOram dopoklneva pa so prl&a postaj, da je sterailo poškodovanih dosti večje. Senator ilaisierres, socijaiistid-ni župan, mesta Marseilles, je pev-povedal za nodoločem čas vsa jw-na zborovanj, katerekoli strank«, konservativne ali radikalne. Prebivalstvo Marseillesa je strašno iuAAu Jtito; posefcno pa kler&alm, ki dotte policijo, da San Francisco, C al. Naj nekoliko opišem o veliki manifestaciji tulkajšnjih Jugoslovanov dne 18. Januarja, t, L Kot znano, se je pred kratkim časom sprožila misel, oziroma idepa za skupni Narodni Dom, katerega tukajšnji Slovani tako zelo potrebujemo. Naseljevanje prvih Slovanov v San Francisco ne je pričela pred dolgimi let h Ta eštvar hi se ;bila mogla 'izvesti že pred mnogo le>ti. Sedaj so si tukajšnja hrvatska, slovenska In srbska društva nadela nalogo, da si postavijo svoj Dom. Da se ljudstvo s to idejo strinja, je pokazalo 18. januarja s tako ogromno udeležbo v tukajšnoem Eagle's Auditorium. Gornji in dolnji prostori omenjene obširne dvorane so bili nabito poLni. Slovani so prišli na to veselico iz zelo oddaljenih mest, kot na pr. rz Los Angeles-a, San Joise, Sacramento itd. Vstopnina je bila $1.00 za osebo. Dane so (bile tri nagrade: Buick avtomobil, vreden $1506, katerega je dobil Hrvat Ivan Kuluž; Radio-set, vreden $100.00; stroj za pra* nje je dobila Miss Klišuira iz Lo« Angeles-a. Toeno ob 2. uri popoldne je predsednik shoda ©tvorit program s kratkim nagovorom, nakar je nam prefcfetavil našega izvrstnega j>ovornika rojaka Mr. Martina Šuklje-ta, ki nam je v kratkem in zelo jedrnatem govoru podal nekoliko podartkov naše preteklosti ter navdušeno priporočil delovanje za skupni Dom tukajšnjih Jugoslovanov. V resnici je napravil izvrsten vtis na vse navzoče. Nato je nastopil kot (tretji govornik tukajšnji jugoslovanski konzul dr. S. Jovanovich. On je hvalil sedanjo kraljevino S. H. S3, kako da je bogata itd. Priporočal ir slogo in edinost nove države. Govoril je pač tako kot znajo "(lino le diplomati. Ljudstvo ga je nemirno ^poslušalo in komaj čakalo, kdaj bo govor končal. Ko i o enkrat nehal, smo se globoko oddahnili. Nato je nastopil tukajšnji Jugoslovanski Tamburaiki Zbor. Igrali so izvrstno. Ljudstvo jim i*1 neprenehoma ploskalo. Pri ta-obširnem programu bi morali iolj na ikratko napraviti, kajti ^roizvedli so 6 pesmi! Nato je nastopil tukaj rojeni Mr. T. G. Nagriish, odvetnik. Govoril je v angleškem jeziku. Nje-;ov predmet je bil "Značaj Jugoslovanov". On je izboren govornik in je napravil izvrsten vtis ;ia vse navzoče. Nato so nastopile tri pevke. Hrvatici Miss Lena Susulich in ^ILss ,'rene Wozab ter Slovenka Miss Rofse Bezek. Nato so tukajšnji hrvaški Sokoli proizvajali par precej tež-cih vaj in kort vedno. oko rila občinstvo, da naj bo vendar mimo, ako hoče kaj slišati. Konočno je bila vei*-dar enkrat igra končana, in kazalec na uri je kazal, da je ura pet popoldne. Nato je izapel tukajsnjri hrvaški pevski abor. (Zapel je pesem: U boj — U 'boj! Bila je mojstrsko zapeta. ■Šele sedaj je nastopil Slovenski Dramatični in Izobraževalni Klub "Slovenija" b zelo primerno igrO "Čarlijeva žanitev". Igrali *o Izvrstno, skoro hi rekfi, da so pa. ralizirali občinstvo. Seksan je vlogo očeta izvrstno re-šil. Slanka, njegova hči, je bila Miss Annie Fabjan. Dasi je bila prvikrat na odru, na& je naravnost očarala s svojim izvrstnim nastopom in lepim glasom. Ker je bila šibke postave, smo se nekoliko bali, ko smo jo videli pri vajah, češ, bo Li ikos svoji nalogi v tako veliki dvorani. Klub "Slovenija" ima v nji izvrstno moč. Oarii — Mir. Leo Koenig, nam je znan kot Klboren igralec še iz prejšnjih iger. To pot nismo zapazili tistih toliko nepotrebnih in •prisilnih kretenj kot pri prejšnjun nastopih, m to ga je napravilo, rekli bi skoro dovršenim igralcem. Vlogo grofa je igral Mr. A. A. Kastellis. Te vloge bi ne mogel nihče boljše rešiti. Vlogo Mrs. Debeiobrdar, je igrala Mrs: Prances Pucedl. Tudi ona nam je znana že iz prejšnjih nastopov in tudi to pot je svojo nalogo izvrstno rešila. Požeruh, Mr. A. Počevar, je vzbujal mnogo smeha. Tudi oblečen je foil prav primerno za svojo vlogo. Če bi bil še opustil ubijanje tistih ne ljubih živajiie, pa bi bili rekli, da je izvršil svogo nalogo dovršeno. Igri je sledila večerja in potem ples. Ljudstva se je kar trlo, ob 10. uri je bilo kronanje kraljice. To east je dosegla Dahnatrnka Miss Mary Šepar. Ona je prodala menda 1300 vstopnic. Finančni uspeh veselice je bil velik. Slovenci so imeli v os'krbi "baro". To so vam 'bili zaposleni ! Kaj so točili, se radi 18. amendmenta ne sme povedati, da je bila pristna ealifornijska kapljica. J. B. Petdeset let je živel, četudi skalpiran. TECUMBSH, Netbr., 9. febr. --Tukaj je umrl 74-letifi Allan Edwards iz Oklahome. Pred petdesetimi leti so ga akalpirali Indijanci, ga tpnJstili ležati napolmr-tvega v gozdu, misleč, da je mrtev. Taki-at je bil mladenič ter je s karavano potoval proti Zapadu. \jegov brat je bil na mestu iihmrčen. Smrt starca. OONSHOHOKEN, Pa.. 10. februarja. — Tukaj je umrl na svojem domu eorge Pilkingson, ki bi 21. marca tekočega leta dosegel ;voj sto in četrti rojstni dan. Bil je rojen v Angliji ter prišel v Ameniko pred sedem in štiridesetimi leti. Strašno dejanje dveh mladeničev. BERLIN, Nemčija, 10. febr. — Pred 'kratkim so našli v vasi Wev ner pni Kulmbachu, trupla nekega Masela. njegove žene ter dveh majhnih hčera. * l>va sinova .umorjenega, stara po štirinajst im šestnajst let, so našli na mestu zločina, a nikdo .ju ni sumil, ker aw nikdo domneval, da bi mogla biti onadva morilca. Kanalu nato pa je pričela policija nekaj sumiti in ko je povedala mlajšetnu, da mu bodo sta-riši na drugem svetu odpustili, če prizna zločin, je mlajši priznal grozno dejanje. Ko je izvedel starejši za to. je tudi priznal. V morilni noči sta vzela s -seboj v spalno sobo veliko kladvo ter sekiro. Ko se je starejši prepričal, da so v*si speli, je Zbudil svojega mlajšega brata in oba sta se splazila v sobo, v kaiteri ao spali, oče, mati in dve majhni sestri. Mlajši je najprvo udaril spefte s klad vc*m po glavi in starejši je nato zaključil grozng dejanje s sekiro. Niti prvi. niti drugi ni hotel povedati, zakaj sta izvršila grozno dejanje, vmdar pa kažejo vsa Peter Zgaga Vse kapitalistične države tre-pečejo pred boljševizmom. Vladajoči razred je namreč prepričan, da bi mu odklenkalo, kakorhitro bi se boljševizem že vsaj deloma utrdil. Zato se pa talko vztrajno bore proti rdeeu nevarnosti. jZa uspešen boj priporočajo raz-aa sredstva. Neka angleška pisateljica je te dni izjavila, da je najboljše sredstvo proti boljševizmu pečena kokoš in doibeor paj. Če bodo imeU delavci vsak dan na mizi pečeno kokoš in dober paj, bodo zadovoljni s svojo usodo in ne bodo poslušali boljševi-ških propagartorjev. Edina škoda je, da sedanji kapitalistični sistem ne servira delavcem pajev tiki .pečenih kokoši. Boljševiki jim pa razen pajev m piščancev dbetajo. še marsikaj drugega in boljšega. Zato ni oudno, če se boljševiška kteja širi. * Ni zanimivejše stvari kot poslušati pogovor dveh zaljubljencev. Kaj vse nafcvatsuta mlada človeka drug drugemu. Pogovor je poln zaljubljenih vzdihov in zatrjevanj brezmejne ljubezni. Draga moja, ti moj svet, mo-pa sreča, moje vse! Na rokah te bom nosil, ničesar ti ne bo manjkalo! Zvestoba do groba! Brez tebe ne morem živeti l Take in podobne besede so poglavitna snov pogovora dveh zaljubljencev. Najbotj značilno je pa zatrdilo: "Brez tebe ne morem živeti". Že par mesecev po poroki se oba ponavadi! prepričata, kako lahko bi živela drug brez drugega. ★ V New Yorfku je ustrelila s t* stra srbskega poslanika pri pariški vladi, bogatega pivovanarja. Morilka se piše Spalajkovič. Včerajšnji ne\vyorški časopisi so bili polni te afere. In nebi: list je poročal: — Miss Spalajkovič divja pa jetniški celici, mrmra nerazumljive besede, tolče se z rokama po glavi, trga obleko s telesg, ter je navidez jako pametna in inteligentna. To je res narobe svet. Kakorhiitro pa kdo kaj pamet-neera stori, kaj jiametnega pove ali predlaga, mu brusi časopisje v obraz očitke, da je norec in šema. ★ V soboto bo v Peršiveči dvora-? ni v Brooklvim (1820 Grove St.) Slavcev a maškarada. Igrala bo ^nana Remsova godba. Slavčeve maškarade so znane in se je dosedaj na njih še vsakdo dobro zabaval. Da bo šlo v zgodnji jutranji uri več maskar iz dvorane, kot jih bo zvečer v tK-ora.no .prišlo, bo skrbel — vese-lični odbor. V listih čitam, da je Liga narodov posvarila Avstrijo. Liga narodov je mogočna. Nad trideset držav je zastopanih v nji. Dosedaj se je pa še vedno spravila le na državice malega avstrijskega kalibra. Pred Francijo in Anglijo pa goji kljub vsej svoji mogočnosti pnhneren rešpket. ★ Francozi so jako gent'lemanski narod. Da je res taflco, je raizvidino i& stališča, ka so ga Francozi zavzel! napram Amerikancem in Angležem. T Angležem so «ada3i namreč ravno take ojbljuibe kot Amesrikan-cem. * Pater Koverta prodaja šifkarte za romanje v Rim. Malo je popuet.il pri ceni, in sedaj stane šifkarta štiristo dolarjev. To je vsekakor pretirana cena, Vprašajte katerokoli Slovenko, Kako gospodarijo boljševiki. V Rusiji je petindevetdeset odstotkov kmetskega prebivalstva. Krimski vinogradniki si niso dosti na boljšem, ker >e vino radi velikih carin zelo drago. Belorusi trde, da so bolj siromašni kot so bili pred vojno. Sibirija bi lahko največ pomagala ,pa ne more, ker nima železnic. Prebivalstvo povojne Rusije šteje i30 »milijonov duš hi je posebno redko naseljeno v severnih pokrajinah, kjer še žive majhna plemena na neprimerno obsežnih zemljah. Kmetski stan zavzema v Rusiji 95 odst. prebivalstva. Dobro naseljena Ukrajina prednjaiči v polje.e tu li izvoziti precejšnja množina žita. a tii upanja, da bodo zbrali znatnejse količine. Samo Sibirija bi mogla nuditi prebitek, a njene želesnice še dolgro niso sposobne vršiti po sredno delo, ker jih skoro ni. Tudi govedoreja kaže normalno stanje. Konec jeseni so padle eo-ne rn se je zvečal dovoz v mesta. Na deželi stane 1 kg. mesa 10 ko-pejk, a v mestu (>0. Kmetje jedo raje svinjino, izkupiček az govedo pa namenijo za davek. Gospodarski strokovnjaki trde, da bo treba dovoliti izvoz goved in konj. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA' NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. RAZPRODAJA 200 GRAMOFONOV PO IZ VAN REDNO NIZKI—CENI GRAMOFON .................. $35.00 6 COLUMBIA SLOV. PLOŠČ.. $4.50 ! EDISON IGLA ................ $ 1.00 200 IGL ....................... $ .2C PREVOZNINA ................ $ 1.3f SKUPAJ $42.OC DANES STANE VSE SKUPAJ $32.00 Ta krasni gramofon Je iz finega lesa ter ima album za hranitev plošč pri trjen na notranji strani pokrova. Jf Opremljen z dvema močnima fedri ir igra 3 — 4 plošč z Jednim navijanjerr Jako glasno in čisto. Igra tudi Edison plošče, in sploh VSE druge. N-iročite si to krasno opravo 5e danes Pošljite Money Order za $32.00, nakai vam takoj poiljem vse skupaj bre; n^daljnih stroškov. /Vse naročila naslovite na vašeg? rolaka: VICTOR NAVTNSHEK 331 3REEVE ST.. CONEMAVJGH. PA znamenja, da sta «e hotela -na ta -fei je bila že v Rimu. pa vam. bo načm polastiti družinskega prtv J povedala, da jo cela stvar ni do-moženja, kajti eden oJ>oh je pri-Jsti veo veljala kot petindvajset VomxA: {dolarjev. Se^Si h m HHMMfii NAJLEPŠA ZAVEST za vsakega človeka je, ako ima za slabe čase in svojo starost kaj prihrankov. S trdno in dobro voljo si pa to lahko vsakdo omogoči, ako hrani in če tudi pomalem vlaga svoje prihranke v sigurni zavod, kjer mu "denar dela denar**. Taka prilika nudi se Vam pri nas, kjer sprejemamo vloge na — "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" in jih obrestujemo po- 4% na leto. Svojim rojakom smo tudi glede denarnih pošiljatev v staro domovino, kakor tudi glede potovanja radi na razpolago ter jim vsied naših dologletnih skušenj lahko ceno in dobro postrežemo. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New Yo*k J GLAS NABODA, li. FRR 1925. (Nadaljevanj«.) Toda jaz sera se vsled nekakega čudnega hudomušja nalašč* oklenil rdeče, za pazi vsi, da je prišla že sedemkrat jkj vrsti. U ver jen sem. da je bilo pri tem precej samo-ljublja: zahotelo se mi je spraviti gledalce v strmenje z brezumnim riskora in — o, čudovit občutek, — spominjam se razločno, da me je res hipoma brez vsakega izzova samoljubija prevzel strašen pohlep riskovanja. Nemara se duša. pro-šedši toliko občutkov, ne nasiča. ampak le razdražuje in zahteva še občutkov, vedno silneje in siln**je do popolnega utrujenja. In res ne lažem, da bi bil vrjrel petdesetisoč forintov na eno stave, ako bi bančna pravila to dovoljevala. Okoli so kričali, da je to noro, da prihaja rdeča že štirinajstič. ,.Gospod je priigral že stotisoč forintov", se je razlegel glas kraj mene. Hipoma sem se streznil. Kako? Sto tisoč lorintovsein priigral ta večer? Kaj mi je treba več? Vrgel sem se na bankovce, jih stlačil v žep, ne da bi štel, pograbil zlato, vse zavitke in .stekel iz vokzala. Naokrog so se vsi smejali, ko sem šel skozi sobe, videč moje natlačene žepe in vsled teže zlata ne-sigurno hojo. Menim, da je bilo več nego pol 40 funtov. Nekoliko rok se je stegnilo k meni. Razdajal sem s polnimi rokami, kolikor sem zagrabil. Dva Žida sta me ustavila pri izhodu. ..Vi ste smeli! Vi ste zelo smeli! Toda odpotujte, jutri prav gotovo, če ne vse zaigrate.../' sta mi rekla. Nisem ju poslušal. Drevored je bil temen, da niti svoje roke nisi mogel razločevati. Do hotela pa je bilo pol nekaj nad en kilometer. Nikdar se nisem 1ml tatov, ne razbojnikov, še majhen ne; niti sedaj nisem mislil na nje. Neznano mi je, na kaj sem misiji med potjo. Brez misli sera šel. Občutil sem samo strašno slast uspeha, zmage, mogočnosti, ne znam se izraziti. -Migalo mi je pred očmi tudi Pav-liniuo obličje; vedel sem, da grem k njej, da se precej snidem ž njo, da jej bom pripovedoval in kazal.... Toda jedva sem se spominjal, kaj mi je preje govorila in zakaj sem odšel, in vsi oni nedavni občutki, ki sem jih imel še pred eno uro in |H>1, so se mi zdeli davno prošli, zabrisani in zastarani, česar se ne bomo več spominjali, ker se začne popolnoma novo življenje. Blizu drevoredovega kouca me je hipoma prevzel strah! Kaj, če te sedaj ubijejo in oropajo? Z vsakim ko-rako m je rastel strah, in skoraj tekel sem. Naenkrat se je na koncu drevoreda zasvetil naš hotel, razsvetljen z neštetimi lučmi. Slava Bogu, doma sem! Stekel sem svoje nadstropje in naglo odprl vrata. Pavlina je bila tu in je sedela na mojem divanu pred zažgano lučjo. Roke je imela prekrižano. Začudeno ine je" pogledala, saj sem oni trenutek res prnv čudovito izgledal. Obstal sem pred njo in začel metati na mizo vso množino denarja. XV. Pomnim, da me je silno presunljivo gledala v obličje, ne da bi se dvignila z mesta, ne da bi menjala svojega stanja. „Priigral sem. dvestotisoč frankov!" sem zaklical, ko sem vrgel poslednji zavitek na mizo. Ogromna kopica bankovcev in zavitkov zlata je pokrila vso mizo. Nisem mogel odtrgati več od nje svojih oči in trenutkoma sem docela pozabljal na Pavlino. Zdaj sem jel spravljati v red kup bankovcev, jih skladal in odlagal zlato v eno samo kopico; potem sem pustil vse, začel z dolgimi koraki hoditi po sobi, se zamišljal, potem zopet prihajal k mizi, zopet začel šteti. Nenadoma, kakor da sem se f budil, sem skočil k durim in jih hitro zaklenil z dvojnim obratom ključa. Potem sem postal za mišije-fto pred svojim malim koreegou: *.: „Ali naj položim v koveeg do Jutri!" sem vprašal z naglim okre-tom k. Pavlini, mahoma spomniva! Še vedno je sedela nepremično na starem mestu, toda ostro me je opazovala. Čuden je bil izraz njenega obraza in ni mi bil po godu! Ne motim se, če rečem, da je bila v njem zavist. Naglo sem se ji približal. ,.Pavlina, evo petindvajsettisoč /orintov t. j. petdesettisoč frankov /*elo več. Vzemite in vrzite mu jih jutri v obraz!" Ni mi odgovorila. „Ako želite, ponesem sam jutri za rano? Ali ne?" Nenadoma se je zasmejala in smejala se je dolgo. Začudeno in z žalostnimi občutki sem jo gledal. Ta smeh je bil zelo sličen onemu nedavnemu, pogostemu. porogljivemu smehu nad mano, ki se je vedno pojavljal po mojih najst rastne j šili razodetjih. Nehala je naposled in se zamračila : osorno je zrla na-me izpod čela. ,,Ne vzamem vaših novcev", je rekla prezirljivo. .,Kako? Kaj je to?" sem vsklik-nil. ,,Zakaj ne, Pavlina?" ,.Zastonj ne jemljem denarja!" „Ponujam vam kakor prijatelj, življenje svoje vam ponujam". Pogledala me je z dolgim, vprašaj oče-iska j očim pogledom, kakor bi me hotela prebosti ž njim. „Vi drago plačujete", je dejala z zasmehom; „ljubica des Grieuxa ni vredna petdesettisoč frankov." „Pavlina, kako morete tako govoriti z nienoj ?" sem vskliknil karajoče. „Mari sem jaz Grieux?" , „Jaz vas sovražim, da.... da! Ne ljubim vas bolj nego des Grieuxa", je zakričala, in oči so ji zabliskale. Tedaj pa je hipoma zakrila obraz z rokama in obšel jo je histeričen napad. Planil sem k nji. Spoznal sem, da se je za moje odsotnosti nekaj zgodilo ž njo. Bila je kakor blazna. „Kupi me! Hočeš, hočeš? Za pet deset tisoč frankov kakor des-Grieux?" je bruhala iz sebe med krčevitim jokora. Objel sem jo, poljubal ji roke, noge, poklenil pred-njo. Napad je poneliaval. Položila je obe roki na moji rami in se presunljivo zazrla va-me, prav kakor d a bi hotela čitati z mojega obraza. Slušala me je, a oči vidno ni slišala, kar sem ji pravil. Neka skrb in zamišljenost sta ji zastrli obraz. Bal sem se zanjo; prepričan sem bil, da se ji meša. Tedaj me* je hipoma začela počasi vleči k sebi in že ji je zaupljiv smehljaj blodil i>o obličju ; a hipoma me je sunila proč in me zopet začela mračno gledati. Naenkrat me je začela objemati. „Saj ti me ljubiš, ljubiš?" je rekla. „Saj si se hotel ti, ti.... radi mene biti z baronom!" In zopet se je nenadno zasmejala, kakor da se je nekaj smešnega in drazega oglasilo v njenem spominu. Jokala je in se smejala, vse obenem. Nu, kaj sem hotel storiti? Sam sem bil kakor V mrzlici. Pomnim, da mi je jela nekaj praviti, t>a skoro ničasar nisem mogel razumeti. Bila je blodnja, blebet, kakor da bi rada hitro vse povedala, blodnja, ki jo je prekinjal včasih najveselejši smeh, ki me je začel strašiti. . „Ne ne, ti si moj dragec!" je ponavljala. ,,Moj zvesti!" In zopet je polagala roki na-me, zopet se zagledala va-me in ponavljala: „Ti me ljubiš.... ljubiš.... boš ljubil?" Nisem spustil z nje svojih oči. Še nikdar je nisem videl v takih izlivih nežnosti in ljubezni. Res da je bilo to samo blodnja, toda____ toda, opa- zivši moj strastni pogled, se je začela hipoma lokavo nasmihati. Brez vsacega povoda je začela nenadno govoriti o m. Astleju. Sicer pa se je vračala v svojem govoru neprestano k m. Astleju, zlasti, ko mi je hotela preje nekaj povedati, toda kaj, tega nisem mogel razumeti docela; še celo norčevala se je iz njega. Ponavljala je neprestano, da čaka, in da li jaz vem, da on gotovo sedaj stoji pod oknom T ,,m*K, res, pod oknom, le odpri in poglej! On je tukaj,, tu« kaj,". Potiskala me je k oknu« toda, če sem se le premaknil, je prasnila v smeh in ostal sem pri nji. ona je me „Odpotujeva ? Saj jutri odpotujeva?*4 jej je šinilo hipno skozi nemirno glavo, „— nu____" in zamislila se je, „— nu, in dohitimo babico, kaj misliš? V Berolinu, mislim, jo dohitiva. Kaj meniš, da reče, ko jo dohitiva in naju ugleda?! In m. Astlej? No, ta ne skoči s Schlangenberga, kajne? (Zasmejala se je.) No, poslušaj: veš, kam odpotuje prihodnje poletje? Hoče iti na severni tečaj raziskovat in mene je vabil s seboj, ha ha ha! Pravi, da mi Rusi brez Evropejcev ničesar ne vemo in da nismo k ničemur sposobni.... Toda dober je! Vedi, da ne obsoja „ge-nerala" ; pravi, da Blanche.... da strast, — no, ne vem, ne vem!" je rekla naenkrat, kakor da se je zarekla in zmedla. „Revčki, kako se mi smilijo, in babica.... No, čuj, čuj, no, kako bi ti mogel ubiti des Grieuxa? O, nespametnež! Mari si mogel misliti, da te pustim biti se ž njim? Tudi barona ne ubiješ", je dejala in se nenadno zasmejala. „0, kako si bil ti tedaj, v aferi z baronom, smešem; gledala sem vaju oba s klopi. In kako nerad si šel, ko sem te pošiljala. Kako sem se tedaj smejala, kako sem se smejala!" je pristavila hihitajoč. In zopet me je jela poljubovati in objemati, zopet je strastno in nežno pritiskala svoj obraz k mojemu. Že nisem ničesar več slišal ne mislil. V glavi se mi je zavrtelo.... ifislim, da je bilo ob osmih zjutraj, ko sem so predramil; solnce je sijalo v sobo. Pavlina je sedela poleg mene in me Čudno motrila, kakor da prihaja iz mraka in zbira spomine. Tudi. ona se je ravnokar zbudila in ostro je gledala na mizo in na denar. Glava mi je bila težka in bolna. Hotel sem prijeti Pavlino za roko, toda naenkrat me je odpahnila in skočila z divana. Nastajajoči dan je bil grd, pred razsvitom je deževalo. Stopila je k oknu in je odprla, pomolila skozi glavo in prsi; podprši se z rokama, a lakte naslonivši na podoknice, je ostala tako tri minute, ne da bi se obrnila k meni in slušala, kar sem je pravil. Strahoma mi je šlo po glavi, kaj bo sedaj, kako to konča i Hipoma je zapustila okno, stopila k mizi, in, gledajoč me z izrazom neskončnega sovraštva, mi je rekla z drhtečimi ustnicami: „No, daj mi sedaj mojih petdesettisoč frankov!'' ^Pavlina, že zopet, zopet?" sem rekel. „Ali si se premislil? Ha, ha, ha! Nemara ti je celo žal!" Petindvajsettisoč forintov, odštetih včeraj, je ležalo na mizi: vzel sem jih in jej dal. „Torej so sedaj moji ? Kaj ne, kaj ne?" me je vpraševala srdito in držala denar v rokah. „Da, saj so bili itak vedno tvoji!" sem rekel. „Tu jih imaš, tvojih petdesettisoč frankov!" Zamahnila je in mi jili zalučala v obraz. Zavitek me je bolno udaril v obraz in se raztresel po tleh. Dovršivši to, je Pavlina stekla iz sobe. (Pride še.) Kje sta moja prijatelja ANTON TOMAŽIN in JOHN BIZJAK, iz fare Sv. Duh. Poročiti jima *imam več vaižnih stvari iz do-> movine, zaJto prosim, da se mi oglasita, ali pa če kdo ve -za njih naslov, da mi ga javi. Jos. Božich, 669 Russell Ave., Johnstown, Pa. (2x 11,12) Ne sanahjte k na i mastna miriia. ko t ranici potrebujeta > liniment! MBBEi Vpfir poBtike na šolo. Politika sicer ne spada v šolo, pa so kljub temu skoraj vse ljudskosolske knjige polne politike. — Nemci so bili že pred vojno v tem oziru na višku zagrizenosti. Pred vojno so v ljudskih šolah slavili može, ki so res kaj dosegli, po vojni pa slave Hindenburga in njegove tovariše. I---*- Zanimivo je primerjati pred- republika, ne nahajamo v današ-vojne in povojne šolske knjige z'njim nemških šolskih knjigah no-omrom na politiko. Politika sicer j bene besede kritike barbarskega na prvi pogled ne -spada v nobeno najina bojevanja, ki ga je vodil berlinski generalni štab, istotako molk o pravičnosti vojne odškodnine. Tu se versajska mirovna po-uih narodov, da eelo v Ijudskošol- godba primerno ožigosa, je narav-skih knjigah te vrste, sestavke o n<'. A vkljub vsemu temu piše av-politiki. 11 or te knjige: "Danes Nemčija izfcliuč- ne živi za nič drugega kot za voj- šolsko knjigo in vendar nahajamo v mnogih 'čitankah, zemljepisnih in zgodovinskih knjigah raz- Ti politični sestavki se izključno bavijo e doseženimi ali nedoseženimi narodnostnimi problemi dotične države in so pisani iz pa-trijotskega stališča. Tako je mnogo laških šolskih knjig pred vojno govorilo o terri Irredenti in o dolžnosti vsakega ttaljana. sitremiti za tem, da se ne-odrešeni kraji združijo z matero Italijo. Z enako trpkostjo so pisale francoske šolske knjige o Alza-cij.i in Loremi, ki jih je Nemčija u-gra'bila domovini. V naših slovenskih preidvojnih "knjigah seveda ne nahajamo miti besedice o naših narodnih stremljenjih: te vrste* narodnostna propaganda nam je bila v suženjstvu čisto nemogo-1 ča. jZaito pa vsa čast onim učiteljem in profesorjem, ki so vkljub finemu pritisku od zgoraj širili narodno zavednost med svojimi licenci, dobro se zarvedajoe. da na ^a način vršijo našo najsvetejšo nalogo. Kar se tiče patriotske 'politike v učnih knjiigah, so stali rajho\- tu ne bi oporekali. Recimo, da so vršili svojo službo. Ko pa so fašisti vršili preiskavo, je šlo 14-letno dekletce OLga Papel naproti Josipu Zadniku ter ga je info>- gnoj domov, iker da mora on kam pobegniti. Dekletce je vzelo bič in gonilo žival dalje proti domu. Ko pa je došla blizu Koštabont, ih pisem zame? —«Nikakih, draga. t — Nobenega »poročila od Dicka? Njen glas je razodeval nestrpnost. — To je že »preveč. Vedeti bi moral, da mi dela skrbi s svojim molkom. Dick je takoj brez mi sli, — tako brezskrben glede čustvovanja drugih ljudi! Pisala mu Dom strogo pismo. Generalni pribočnik je prenehaj z razvijanjem robca. Pripravljena pojasnitevjc visela na njegovih ustnicah. Laži, katero jc so vražil, pa vendar ni izgovoril. — Jaz bi brez dvoma storil to, moja draga. To je bilo vt>e. kar je rekel, iiakar je posvetil svojo pozornowt za jut rim. — Kaiktine novice so piiiišle iz glavnega stana.' — ga je vpraša la Miss Armytage. — Ali je vse dobro? — Dosti bojlše je sedaj, ko je odpravljen upliv Principals Souze. Cotton poroča, da se je izvedlo uničenje mlinov v Moaidego dolini na sistematični način. Temne oči Miss Armytage so postale zamišljene. — Ali ves, Tereiize, — je rekla, — da gojim nekaj simpatij do portugalskega odpora proti odredbam WellingtonaI Narod mora to btrašno občutiti. Biti/prisiljen uničiti z lastnimi rokami svoje domove ter opustiti zemljo, ki jh je prehranjala, — kaj bi moglo biti bolj kruto? — Vojna ne more biti nikdar drugaična kot kruta, — je odgovoril reMno. — Bog pomagaj narodu, preko kojega ozemlja gre voj na vihra. Opustošenje je pogosto najmanjša grozota, ki spremlja vojno. — Za/kaj mora bitri sploh vojna ? — ga je vprašala, kajti njena pamet se jc upirala proti tej najbolj gorotfasni in nesramni človeški blaznosti. O' Moy je storil vse, da pojasni stvar, katere sploh ni mogoče pojabmiti in ker je bil profesijona^.en vojak, ni mogel sprejeti istega stališča kot mlada deklica, ki ga je izpraševala. Prišlo je tlo ostrega prerekanja med obema, a Ladv O'Mov je pričela medtem študirati najnovejše modne slike, ki so dospele iz Londona. Tii dve sorodnici sta predstavljali dva nasprotna tečaja ženstva. Mii* Armytage, Jti ni imela pretiranega ženskega značaja Lady O'Moy, je bila vendar dovršena ženska. Predstavljala pa je tip Diane. Bila je visoka, vitka in graeijozna in noslLia. je jahalno obleko. — kajti bila je v sedlu tekom ure, 'katero je posvetila njena porodnica olepševanju svoje aunafjjostri pred zrcalom. Temnolasa in temnooka je predstavljala povsem, drugačno mie-nost kot pa Lady O'Mov. Kar pa je biLi njen obraz pravo ogledalo njenega duha, je sedaj tako premeteno debatirala, da se je moral O'Moy umakniti za splošoosti. — Moja draga Silvija, vojna je najbolj usmiljena tam, kjer je najbolj neusmiljena, — je rekel, s pravo irsko nadarjenostjo za paradokse. — Doma, v vladi saimi jih jo dosti, ifai govore ikot govoriš ti sedaj in ki bi radi izvedeli, kdaj se bomo vrnirl v Angkijo. To pa ra. ditega, ker so intelektualci in vojna je stvar, M presega razum intelektualcev. Ne intolekt, temveč kruti instinkt in kruta sila bosta lahko pomagala človeštvu v taki -krizi kot je sedanja. Vsled tega bi rečem, dete moje, da je vlada intelektualcev najslabša možna vlada za narod, zapleten v vojno. Vse to pa ni moglo zadovoljiti Miss Armytage. Rekla je, da jc Lord Wellington sam intelektualec. Nik do ne more tega zanikati. Tu je bilo delo, ki ga je završil kot irski tajnik in tu je bil ženij, ki ga je bil pokazal pri Vimeiro. Oporto n Talaveri. Ker je videla, da je njen mož v zadregi, je Lady O'Moy odlo žila slike ter privedla svojo te&o artilerijo. da mu priskoči na pomoč. — Draga Silvija, — je rekla, — rada bi vedela, če boš vedno debatiralo stvareh, katerih ne razumeš? Miss Armytage se j« dobrodušno nasmehnila. Ni bilo lahko ugnati jo v kozji rog. — Katera ženska ne dela tega? — je vprašala. — Jaz ne, a sem tudi ženska. — Da, izvanredna ženska, — je potrdila sorotinica ter pobožala roko Lady O'Moy. Tedaj pa je prišel Mullins s poročilom, da je prišel na obisk grof Samoval in ta objava je bolj dobro došla Ladv O'Moy kot kateremukoli drugemu. Vstopil je portugalski plemenitaš. Postal je že dkoro domač v hišu generalnega pribočnika in uded tega mu je bilo dovoljeno vsto piti brez cerimonij na verandi, kjer so raivno servirali zajutrk. Bi? jc vitek, lep in temnopolt mož, star nekako trideset let, korektno oblečen, tako gracijozen in eleganten v svojih kretnjah kot kak borilni učitelj, kar bi tudi lahko bil, kajti njegova izurjenost v uporabi meča je bila znana celemu svetu. To pa ni bila edina "ročnost, s katero se je lahko po pravici postavljal, kajti Jeronymo de Samoval je bil v številnih stvareh zelo pretkan in prebrisan človek. Njegovo prijateljstvo z O'Moyi, staro sedaj nefleako tri mesece, je bilo v zadnjem času neizmerno ojetčeno vsled dejstva, da je postal na najbolj nepričakovani način eden najostrejšfh kritikov regentskega sveta kot j« obstajal v zadnjem času in eden najbolj navdušenih pristašev Wellingtonove politike. Priklonil se je daonama skrajno gracijo ter celo poljubil roko Lady O'Moy, ne da bi se ustrašil s repe ga pogleda O'Moya ter ji konečno izročil šopek cvetlic. — Te uboge portugalske rože svoji sekitri iz Anglije, _ Je rekel z mehkim tenorskim glasom. — Vi ste pot, — je rekel O'Moy kislo. — Ker sem nalel tukaj Ka stalijo, _ je oArrail grof, — zakaj bi ne pil njene ciste vode? Izboren poznavalec pisav. Dunajski pisatelji Max Hayek je izdal knjižico « grafoloakih ral podpis avtorja: Dr. Lothar .študijah, ki je pred vsem posvečena čudovitim, skoraj chermann je genij, fenomen, grafolog, ki spo- pana povrnila k Vam in Vas bo ih r - • : (Dalje prihodnjič.) zna človeški karakter in pisave. Toda on ni grafolog v vulgarnem smislu besede, on je -svetlovidee. daldkovidec, diagnostik. On spozna iz rOikoipisa vse pisčeve lastnosti, tudi najskritejše, iiz pisave spo zna dušievno stanje človeka, Ime iuje njegove bolezni, običaje ^ in strasti, njegove načrte, namene. ;kratka: v njegovih očeh postane pisava odsev notranjega in vna njega življenja človekovega. Vse lopo, bo dejal kdo. ki «čita te besede. In spomnil se tbo morda, ia je tudi on dal kdaj svojo pisavo "grafologu" A' pretres. In rezultat? "Nadarjen, nervozetn. za. ljubljen, premožen, moderno o-blečen. lju/beznrv" 'itd. itd. Tako sli podobno se je glasila sodba teza grafologa .Taka tspfošna karakteristika. ki najbrž v vsem niti točna ni -bila, je marsikomu že vzela vero v grafologijo. In zato ii čuda če bo ta ali oni čital Ra-vekovo knjigo z nevernim "smehom na ustnfih in neteaupljivostjo (v duši, morda ceio brez zanimanja. Ko boš tako prelistaval knjigo, boš naenkrat opazil podpis znanega diplomata. In poleg njega Sehermannovo opaizko : pisec s& neča s študijiem človeške roke. Zakaj ? Schermann oibrne podpv? :n glej, diplomatov podpis ima o-bliko roke z iztegnjenim kazalcem. 'Diplomat se je Schermanno-vi raizlaga zasmejal, pravi Havek. moral pa je priznati, da je imel grafolog prav. Pa bo kdo dejaJ : slučaj! Mor-la. Ali druig" vzgled: Schermann oogleda »podpis in že pri prvi črki i? strese. Bila je črka S., narobe obrnjena pa je imela podobo revolverja. Pisec je mislil na samomor in to svojo misel je nehote in oroti svoji volji položil v svojo •lisavo. Schermann je možu prigovarjal in ga svaril pred samomorom. In mož -ga je ubogal. S. živi ■e danes in se s hvaležnostjo spo-ninja svojega rešitelja. Je-li to tudi slučaj? ^Zastopnik peštanskega lista 'Pesti Na plo" je pri neki priliki zročil Schermannu pismo netega noža, ki ga je pisal 1. 1906. iz ruskega ujetništva. Imena mu ni ime noval. Schermann je zaprl oči in sačel pripovedovati: da je mož rii^bega pokolenja, da stremi kvf-?ku, k izboljšanju in da ga grize, ker ne more s svojim znanjem doseči pozicije, ki si je želi. Nakrat pa se Schermann razburi: mož je zmožen vsakršne podlosti, v bodo In ost i bo igral še veliko vlogo, njegova brezsrčnost bo še narasla •n zakrivil ibo odvratna grozodejstva. Osebno pa je strahotepen Sn ■storil bo zato vse, da si bo ohranil življenje. Njega »čaka nasilna ^mirt: ali samomor afli pa bo u morjen. — Pozneje se je izkazalo, da je Schermann imel v vsem prav. Pisec tistega pisma je bil na mreč Tribor Szanuetiz, ki je dal za dobe sovjetske vlade na Madžarskem pomoriti na stotine fti stotine nedolžnih žena in mož, in ko se je rearm izpremenil, je zbe-žal in naipravil sam konec svojemu življenju. In tako dalje. ScheVmann čita — in že čez nieikaj sekund pove natančno lastnosti pisca, katerih si mnogokrat niti sam ni v s vest i. Nekoč so Schermannu pokazali fotografijo angleškega admirala Seymoura. Admiralov podpis sc je na" če, ti videti. Schermann sede in piše. Potem primerjajo admiralovo posvetilo iin njegov podpis s (tem. kar je napisal Schermann. Bilo je isto, pisavi sta si bili slieni! Drugič pokaže j i Schermannu sBku nekega moža. Schermann za hip pomisli, nato pa napise: "Ich freue mich, Sie gesehen zu habere. Wien 25". Ko sliko obrnejo, najdejo isto posvetilo, napisano v povsem stični pisavi, le daitiim je bil inpiaan: 25. X. 1919. In iz teh Jahajal na zadnji stirani in nih Tudi Schermann ga ni mogel besedi je Schermann izkonstrui- Tovarnar P. pokaže ob priliki Schermaiimi svoj podpis in avto-gram svoje neveiste. "S to damo ooste preživeli kipe urice," mu rt-če grafolog. "Nekega dne pa vas bo ostavila in bo zbežala z drugim. Toda čez dve leti se bo ske- te prosila, da ji odpustite. Tovarnar rse v je Schermannu smejal. "Dobro, da Vas ni čula moja newista. Ne bom ji govoril o tem miti besedice." Čez tri leta je d6bil Schermann od istega tovarnarja pismo: "Vaše prorobke so se do pičiče izpolnile. No vem, kaj ..." Ko človek vse to črta, na koncu ac ve, kje ima glavo, in vsakdo poreče kakor v začetku: goljufija, humbug. Ne verjamem, in če. . . A glej. neverni Tomaž! Pred nanAi leži debela knjiga, mnogo ob 8 DNI DO LJUBLJANE! Preko HAVRE—Pariškega prlstaniSča s ogromnimi pamikl na olj« DE GRASSE — 18. feb FRANCE — 28. februarja Kabine tretjega razreda a umivalniki in tekočo voda. za 2. 4 ali 6 oseb. Francoska kuhinja in piJaCa. cfrenehJ&iA 19 aTATE ST.. NEW YORK all lokalni affentje. ljen in je takoj odposlal poročilo v Ameriko. Na Dunaju so nestrpno pričakovali doticno številko ameriškega lista. List je dospel, toda članka o Schermannu nli 'bulo v njej. Namesto njega pa se je na Duna ju pojavil neki Američan, se pred stavil kot poseftini poročevalec o uL-ucitt »viiji>'d miii>"u lneniene?a ameriškega lista in je Mirnejša 1kakor pre^iija^ NaishTv^ji i.)rosil mojega-dunajskega tovari it« * j >. r> i> i r< < M vit ftTkrnštmiio Tam t\i.raški nemški univerzi, dr. Fischer! Ta nemški znanstvenik, kapaciteta v svoji stroki je leta in leta s Schermamiom oksperhnen-tiral lin si rezultate stvarno m manstveno tudi .zabeležil. On tuli on sprva ni mogel verjeti, toda Schermann ga je izpreobrnil in ga papolnema prepričal o svojih nadčloveških zmožnostih. Po Fi-scherjevi raizlagi presoja in opažu je Schermann ljudii na s/le (leče štiri načine 1. opazuje pisavo. 2. o-fip^je pisavo, 3. otipi je zaprta pisma, 4. zaznava zanj nevidno pisavo telepatičnim potom. Razlage vise h,, teh lastnosti pa ne more lati niti profesor Fischer sani. Po njegovem mnenju je možno, la obstoja sorodnost med opisanimi pojavi in brezžično teleprra-fijo, ter da oddajajo ibitja gotove žarke, ki jih igotovii ljudje lahko sprejemajo. Profesor Fischer je mnenja, da se. psihični dogodki prenašajo od eloveika do človeka * pomočjo nelke, nam do sedaj še neznane možganske energije. Tej razlagi slovitega učenjaka? moramo pač verjeti, kajti čeprav živimo v dofbft radia, velja za nas prav isto kot za Hamleta, da so stvari med nebom in zemljo, o katerih se naši šolski modrosti niti ne sanja. Preobširno bi bilo. navajati mnogoštevilne vzglede Scherman, novih nadloveškfch psihičnih zmožnosti, ki jih našteva prof. Fischer v svoji, prej omenjeni knjigi. Naj h koncu omenimo le še za-' nimiv .slučaj, ki je *Schermannn pripomogel do slave tudi onkraj oceana. Neki Dunajčan. ki je cul o čudovitih Schermannovrh zmožnostih, se je ne'kega dne javil pn grafologu kot. poročevalec velike-ffa ameriškega lista. Ko je odha jal je bil iz uspehom celo zadovo ša za oproštenje. Tam preko si namreč niso upali objaviti članka dunajskega dopisnika,, 'ker nje-go\-f.m navedbam niso — verjeli. Ameriški posebni poročevalec je šel torej k Schermannu. Kot prvi poskus jc napisal na listič svoje ime. Scherman se mu nasmehne. — To ni Vaše ime! Vi se pišete drugao?! To je prva patst! Američan se zdrzne. Potoval je namreč v resnici pod drugim imenom in tudi potni list si je dal izstaviti na tuje ime. Toda o tem ni vedel nihče na Dunaju, saj še svojemu tovarišu dunajskemu novinarju ni zinil niti besedice. Upal je namreč, da bo na ta način lažje prišel stvari do dna.- Toda človek se lahko potvarja, ne pa njegova pisava! Ameiičan se je udal in napisaa svoje pravo ime. — Tndi to ime je potvorjeno! pravi Schermann. Šele sedaj opusti neverni novinar vsaki odpor, Obenem pa povabi Scliermana s seboj v Ameriko. In Schenmann je šel, videl Mi zmagal . . . Kje so FRANC ABRAM, ANTON ROTAR, MATIJA KOVAČ .in FRANC ZADEL, podomače Lukovega Toneta iz Juršič. Oglasite se, ker poročati imam več važnega. — Alojz Rotar, Box 25, R. F. D. 4, Smithport, Pa. (2x 11,12) Slovensko Amer. Koledar za leto 1925 amo že skoro razprodali. V kratkem času smo ga prodali več tisoč. Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj naroči, ker ga je le še par sto izvodov zaloga. Cena s poštnino vred 40 CENTOV. Oni naši zastopniki, ki Se niso naročili koledarjev, naj se požu-rijo, da ne bo prepozno. SLOVENIC PUBLISHING CO., 82 Cortlandt St., N. Y. O. Kretanje parnikov - Shipping News 14. februarja: Olympic, Cherbour*: Gaorc« Waah-lnffton, Cherbourg In Bremen; Dulllo, Genova. 17. februarja: Ohio, Hamburg: Peutachland, Ham. burg. 1«. februarja: De Graaae, Havre. It. februarja: Mongolia, Cherboui* ln Hamburg. Si. februarja: Aqultanla* Cberbourg; Plttabursh, Cherbourg In Hamburg; Veendam Rotterdam: President Rooaevelt, Cherbourg. M. februarja: Martha Washington. Trat; Stuttgart, Cherbourg in Bremen. 25. februarja: La Savoie, Havre. 88. februarja: Leviathan, Cherbourg; France. Havre; Berengaria, Cherbourg. 5. marca: Clevland. Boulogne In Hamburg; Minnekahda, Cherbourg in Hamburg. 7.. marca: Olympic. Cherbourg: Pres. Harding. Cherbourg In Bremen; Conte Verde, Genoa. 10. marca: Bremen, Bremen: America. Cherbourg in Bremen. 12. marca Pittsburgh Cherbourg in Antwerp; Westphalia. Hamburg. 14. marca: Aquitania, Cherbourg; Suffren. Havre; George Washington. Cherbourg in Bremen: New Amsterdam Boulogne in Rotterdam. 16. marca: De Grasse. Havre. 18. marca: x Orduna, Cherbourg in Hamburg. . 19. marca: . Albert Ballin, Boulogne In Hamburg. . 21. marca: Leviathan. 'Cherbourg: Majestic, Cherbourg; France. Havre; Conte Rosso Genoa. | "» . 24. marca: ? « Pres. Wilson. Trst. 25. marca: Berengaria. Cherbourg. 26. marca: Thuringia. Hamburg. 28. marca: * Olympic, Cherbourg: Paris. Havre; Pres. Roosevelt. Cherbourg in Bremen; Reliance. Cherbourg in Hamburg; Ohio. Cherbourg in Hamburg; Veen-dam, Boulogne. 31. marca: Stuttgart. Cherbourg In Bremen. 1. aprila: & Mauretania, Cherbourg. 2. parila: Deutschland Bouloune in Hamburg. 4. aprila: Homeric. Cherbourg; Ascanla. Cherbourg: Pres. Harding, Cherbourg in Bremen. 7. aprila: Re.-»olute. Cherbourg In Hamburg; Republic. Cherbourg ln Bremen. 8. aprila: Aquitania. Cherbourg; La Savoie. Havre. 9. aprila: Zeeland. Cherbourg in Antwerp; Mt.. Clay. Hamburg. 11. aprila: Majestic Cherbourg: Leviathan, Cherbourg: Voiendam. Boulogne In Rotterdam; Conte Verde, Genoa. 14. aprila: / Martha Washnigton. Trst. 15. aprila: Berengaria. Cherbourg; r>e Gras*e. Havre; America, Cherbourg in Bremen. 16. aprila: Cleveland* Boulogne in Hamburfr: Pittsburgh. Cherbourg in Antverp; Columbus. Cherbourg in Bremen. 18. ao^ila: Olympic Cherbourg: France. Havre: George Washington, Cherbourg in Bremen: Orbita, Cherbourg. ^21. aprila: Belgenland, Cherbourg in Antwerp. 22. aprila: Mauretanla, Cherbourg: Suffren. Hayre. 25. aprila: t Paris. Havre: Homeric. Cherbourg: Orduna Cherbourg: Pres. Rooscvett. Cherbourg in Bremen. . 28. aprria: Lapland Cherbourg In Antwerp: Luetzow. Bremen. 29. aprila: Aquitania, Cherbourg. 30. parila: Ohio, Cherbourg in Hamburg: Albert Balltji, Boulogne in Hamburg. 2. maja: Majestic. Cherbourg; Leviathan. Cherbourg. 16. maja: Paris. Havre. — S tem parnikom bo spremljal potnike uradnik tvrake Frank Sakser State Bank. V JUGOSLAVIJO TUKAJ SO DOBRE NOVICE Nove ZNIŽANE cene za tja in nazaj v tretjem razredu oo Zagreba od $108. .do $210. V Beograd in nazaj — $193.50 do $210.50 Veliki parniki za vas,— vkljuCno Majestic "največji parnik na. svetu", Olympic. Homeric. Belgen. land, Lapland. Pittsburgh, Zeeland, Minnakahda itd. Vi lahko obiščete domovino ter se vrnet* v Združene države z ameriškim vladnim dovoljenjem. Vpra-šajre poobla.-i-5ene agente ali WHITE STAB LINE BED STAB LINE 1 BROADWAY NEW YORK Prav vsakdo— kdor kaj life; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —■ M A TJ OGLASI ▼ "Gla« Naroda" Rad bi izvedel, 'kje se nahajata moja dva prijatelja A XT ON VRH in VINKO JAKSETlC, 'eden doma iz Zemuna, drugi pa iz Trpean pni Ilirski Bistrici, Italy. Prosim eenjene rojake, ee kdo ve, da mi naznani, ali naj se sam javi. — Anton Ste-fančič, Bakers Summit, Pa. (2x 10,11) MOSKIl ZatCitit* Proti nalazaaja Nabavita >i aaiboliio Milit PREPREv-BA mm. MOsKE Vtlika tuba86c. Kit «'■) «1 Trfkhmndi Sw-Y-Kit Dept: B M BHkmto St.. Naw York PiHtn %M okrožnico. Pozor čitatelji. Opoxorita trgovce in o« brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste i njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". 8 tem boste ▼stregli vsem. Uprava "Glas Naroda111 ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA' NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. Nove pošiljatve knjig. Prejeli smo veliko zanimivih in poučnih knjig in jih prodajamo po označenih cenah. Po teh knjigah smo imeli mnogo Jprašanj, zato ne odlašajte z naročilom, da katere ne zmanjka, prodne dobimo vaše naročilo. Z naročilom pošljite potrebno svoto bodisi s money ordrom, v znamkah aU gotov denar v zavarovanem pismu na: GLAS NARODA, 82 CorM St., New York knjigah. KNJIGA K N A "GLAS NARODA POUČNE KNJIGE: Kneippov domači zdravnik..................^. .fl.25 Naša zdravila ............................... jh) Nasveti za hiSo in dom.......................1.20 Sadje v gospodinj atvn................................70 Zbirka domačih zdravil z opisom človeškega trupla .75 HajboJjša slovenska kuharica z mnogimi slikami, obsega 668 strani........................0 00 Slovensko nemški besednjak, (Wolf-Pletrinik) — 2 trdo vezani knjigi, slnipaj 1888 strani . .^10.00 Nemško slovenski besednjak, (Wol£.CSgale), — 2 trdo vezani knjigi, skupaj 2226 strani .... 7.00 Jugoslavija, 3. zvesti, zemljepisni, Statistični in gospodarski pregled in — Zgodovina BHB-, 3. zrezki, zgodovinski podatki Jugoslovanov in Slovanov sploh na Balkanu. Zelo zanimivo za vsakega Jugoslovana.....3.25 1Q plačamo poštnino.