SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja:	i
Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden j Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravniStvo in ekspedlclja It
mesec 1 gld. 40 kr.	^	„Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice St. 2.
V administraciji prejeman velja:
Za celo leto 12 gid., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld.
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemeniSkih ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
Štev. 161.
V Ljubljani, v torek 17. julija 1894.
Letnik XXIX.
Anarhizem in antisemitizem.
Z Dunaja, 10. julija
Napadi anarhistov, ki so se zgodili v zadnjem času, zmešali so našim židovsko - liberalnim listom popolno glave. Rote se, vzdihujejo, vijejo se na vse strani, a kaj storiti, o tem ne pridejo do nobenega sklepa. Najrajše bi pa anarhizem spravili s sveta s tem, da bi anarhiste zaprli — v norišnice. Seveda ljudje, ki človeku ne prisojajo proste volje, ki trd^, da vse, kar delamo, storimo po nagonu, ne morejo priti do drugih zaključkov, kakor da mora biti nor, kdor umori človeka, ki mu ni nikoli nič žalega storil. Dasi torej liberalni listi kličejo na pomoč vse države in njih policijo in vojaštvo, vendar se jim vidi, da vendar le milujejo napadnike. Hočejo pa ti naši ljubeznjivi prijatelji anarhistične izgrede porabiti tudi v svoje namene, in sicer na Dunaju zoper antisemite.
Zato sedaj trobijo pozavne dunajske v Izraelu, da so si Anarhisti in antisemiti sorodni po svojem mišljenju in da treba proti obojim postopati z jednako odločnostjo in strogostjo. Zato hote tudi pri vsaki priliki, da bi dunajska vlada pokazala antise-mitom svojo jezo. Zalibog, da se tudi krščanskih listov ne manjka, ki se boje v svoji res bajni krščanski ljubezni v skrbi za žide in njih liberalne prijatelje, ter da se jim zdi postopanje antisemitov preburno, preveč brezozirno in zato dobri stvari škodljivo. Da je tak strah prevelik in neopravičen, o tem je prepričan vsakdo, ki pozna recimo razmere na Dunaju.
Vse imajo židje v svoji oblasti, šibice, iz katerih se metle pleto, in zlato, iz katerega se kujejo cekini, najmanjša stvar se skoro ne zgodi, da bi žid svojega nosa ne imel vmes. Seveda je za vse to dobro plačan, ker on je že navajen, da ne dela rad z majhnimi obrestmi. — Kako je bilo prijetno zadnjih 25 let. Nikdo židovskih liberalcev ni motil pri
njih polnih loncih. Katoličani so delali, molčali in trpeli, ko so se jim krivice godile, liberalci so jih kratkovidne slepili s frazami o svobodi in jednakosti in slepi gojim jim je služil kakor suženj.
Seveda ima vsaka pesem svoj konec. Tako so mislili tudi antisemiti in zato so se združili v močno stranko, ki je jela židovskim liberalcem na prste gledati in račune mešati. Ne rečem, da bi bilo pri antisemitih vse zlato, ne, mnogo je tudi tukaj še pomanjkljivega, nerazvitega, ker stranka je še le v razvoju, vendar vsakdo mora priznati, da zoper židovski liberalizem ni nobenega pripomočka razven odločen odpor, in to ua vsej črti in v vseh strokah javnega in kupčijskega življenja.
Ni se čuditi, ako židovski listi primerjajo antisemite z anarhisti, kajti kar so anarhisti obstoječemu državnemu redu, to so antisemiti obstoječemu židovskemu krivičnemu gospodarstvu. Oudno pa je, da liberalizem odklanja vsako sorodnost z anarhizmom in vendar bi stari oče moral dobro poznati svojega vnuka. Res sicer ni lep in prikupen, a vendar nosi na sebi jasna znamenja. Kje je iskati njegovega sorodstva? Odpad od pozitivnega krščanstva je pospeševal židovski liberalizem, govoril je tako laskavo o bratoljubju in jeduakosti, da se je ljudem jelo čudno dozdevati, zakaj da se ta pesem glasi le s papirja ;n zakaj bi se tudi ne oglašala iz življenja. Iu reveži, nezadovoljneži jeli so se zbirati kot socijalisti, kot sinovi liberalizma, ki mislijo, da imajo vsi jednako pravico do jednakih deležev očetovega imetja.
Otroci socijalistov pa so se naveličali čakati, da bi se ta delitev končala naravnim, zakonitim potom, zato pa skušajo to umetno in s silo pospešiti. Anarhisti le dosleduo izvajajo posledice iz naukov liberalizma in anarhizma in največja nedoslednost od strani liberalcev je, sedaj policijo in vojake klicati zoper anarhiste, katere so liberalci sami priklicali. Ljudstvu pa so se jele odpirati oči in zato se sedaj
trumoma oklepa onih, ki so si stavili načelo, odstraniti krivični kapitalizem in s tem v korenu zatreti vzroke nezadovoljnosti, iz katerih se največkrat porajajo anarhisti.
Največja predrznost je torej, ako liberalni listi stavijo antisemite v jednako vrsto z anarhisti. Toda kaj hočemo, vsaj se je »N. Fr. Presse" v zadnjem času predrznila z anarhisti staviti v jedno vrsto celo —jezuite. Govoreč namreč o sklepu zveznega sveta na Nemškem, ki je prepovedal jezuitom vrniti se na Nemško, izraža o tem sklepu svojo zadovoljnost ter pristavlja, da se ni čuditi opreznosti nemških državnikov nasproti nevarnim elementom, kakor so jezu-itje, ko jednako nevarne elemente francoska in laška vlada zapirata, ker pred njimi ni več varno življenje državljanov.
Taka je židovsko-liberalna predrznost! In potem se svet čudi, od kod antisemitizem?
Upanje imamo, da se je odpor proti liberalizmu v Avstriji pričel še ob pravem času, dasi že ob jed-najsti uri, in zato menimo, da bo delo združenih kristijanov na Dunaju in po druzih kronovinah do-našalo zaželenih vspehov, katerih iskreno želimo v korist cerkve, države in posameznih narodov!
Politični preg-led.
V Ljubljan i, 17. julija.
Mladočehi. Kcnfereoca mladočeških poslan-cev v Pragi bila je jako dobro obiskana. Z Morav-skega sta prišla dr. Stransky iu Touček Posvetovanja so bila precej burua. Zabavljalo se je v prvi vrsti proti klerikalcem in Staročehom, kakor je že navada v teh krogih. Proti radikalnim poslancem, ki delajo politiko na svojo roko, se pa niso upali izreči, temveč se je konferenca izrekla, da hočejo še nadalje skupaj delovati. V mladočeškem klubu bode torej v bodoče vsakdo delal politiko na svojo roko, kakor doslej, in zraven se bode pa govorilo in pisalo o je-
LISTEK
„Glasbeba Matica" le.a 1893/94.
»Glasbena Matica" je pred kratkim dokončala 22. društveno, 12. šolsko in pevskega zbora 4. leto. Dne 4., 5., 6. in 7. julija so bile javne preskušnje gojencev glasbene šole, razdelila so se spričevala in izdalo se je zelrt obširno »izvestje" o celotnem društvenem delovanju. Dne 11. julija pa je bil redni občni zbor, s katerim se je po novih, spremenjenih pravilih pravno završila d6ba društvenega leta 1893/94. Umestno je torej, da spregovorimo ob tej priliki nekaj več o znamenitem tem narodnem društvu. Naše vodilo bodi »iz vest je", katero je izdal odbor, a sestavil društveni tajnik gosp. profesor A. Štri t o f.
Kaj je prav za prav »Glasbena Matica" ?
»Glasbena Matica" je prvič g 1 as b e n o - li t e-raren zavod, da zalaga dobre slovenske skladbe, razpisuje nagrade za najboljša domača glasbena dela in pospešuje nabiro in izdajo slovenskih narodnih pesmij. In res, malo ne vse, kar imamo Slovenci do sedaj glasbene literature, izdala in založila je »Glasbena Matica".
Drugič je »Glasbena Matica" prva glasbena šola slovenska, nekak slovenski konservatorij ali zavod, kjer se mladina poučuje v vseh glasbenih strokah. Res sicer sedaj še ne zasluži popolnoma poslednjega imena, ali smoter društvu je vendar le ta, in soditi po razvoju v zadnjih letih, reče se lahko, da se društveni glasbeni zavod v dogledni bodočnosti za ista popne do pravega konservatorij-skega vrhuuca. Društvena glasbena šola deluje že 12 let — sicer mirno in tiho, ali tem vspešneje — in nebrojno slovenske mladine se je v tej šoli že glasbeno izobrazilo in s tem se temelj postavil boljši bodočnosti slovenske glasbe in glasbenega razuma med Slovenci.
»Glasbena Matica" je tretjič koncertni zavod za umetniški dovršeno proizvajanje dobrih glasbenih del, v prvi vrsti slovenskih in slovanskih, pa tudi druzih, ki so svetovne slave. Prave koncerte v najstrožjem pomenu besede imamo Slovenci sploh še le, odkar se je ustauovil pevski zbor »Glasbene Matice", t. j. štiri leta sem. Do sedaj jih je bilo 11. Njih vsporedi, kateri so skupno priobčeni na posebnem kraju v »izvestju", sami najbolje pričajo o velikem napredku Slovencev na tem polju. V teh koncertih so bile do sedaj sicer pevske točke v veliki večini, ali odbor deluje tudi na to, da se
osnuje in pevskemu sboru pridruži tudi še —lasten orkester.
Četrtič se snuje v »Glasbeni Matici" glasbena knjižnica, katera naj bi obsezala zlasti slovenske in slovanske, pa tudi druge skladbe in važnejše knjige o glasbi, pisane v kateremkoli jeziku. Muzikalije in knjige naj bi bile v uporabo dostopne vsem društvenikom. Slovenske skladbe so že vse v knjižnici, mnogo pa je že tudi slovanskih in drugih. Glede ua knjige o glasbi je knjižnica seveda še le v prvem začetku, a tudi tu se je letos že storil prvi korak.
O neki novi točki, s katero se bode izdatno pomnožil delokrog in vpliv »Glasbene Matice", o ustanovitvi glasbenega lista, ki naj bi širil glasbeno omiko med Slovenci, za letos odbor ne more druzega poročati, nego da se i ta misel goji v njegovi sredi.
V teh točkah je izražen veliki kulturni pomen »Glasbene Matice". Oglejmo si sedaj natančneje po-samezue strani društva.
1. Muzikalije.
Tekom leta 1893/94 je društvo izdalo iu založilo te muzikalije:
dinosti mladočeške stranke. Sklenilo se je, da se skliče shod zaupnikov, čas in kraj določiti se je pustilo izvrševalnemu odboru. Morda se pa shod tudi še snide ne. Razgovarjalo se je, kako stališče naj zavzemo Mladočehi v delegaciji. Slama je naznanil, da bode potoval v Bosno in se seznanil s tamošnjimi zadevami, da jih bode pojasnil v delegaciji. Misli torej posnemati poslanca Masaryka.
Grof TVurmbrand potuje po nemških delih češke kraljevine. Povsod mu Nemci prirejajo veličastne vsprejeme. Čuje se pa, da mu posebno ne ugaja, ker vidi povsod mesta okrašena s črno-rudeče-rumenimi zastavami. Ministru se zdi, da te barve niso popolnoma umestno izbrane, kadar gre za vspre-jem avstrijskega ministra. Sicer si je pa gospod minister na tem potovanju nakopal nevoljo nemških liberalcev. V Liberci je naglašal, da ga posebno veseli, da ostajajo tovarne največ v posestvu istih rodbin in ne prehajajo v roke delniškim društvom. Da je tako govoril član plemenite stare rodbine, je čisto naravno, ali židovski listi ga zaradi tega hudo obirajo in ga opominjajo, da naj tako ne pozablja, da je izšel iz liberalne stranke. Vedno očitneje se vidi, da grof Wurmbrand mej liberalci ui na pravem mestu.
Večje zahteve vojnega ministerstvu. Budget za bodoče leto še ni sestavljen, ali vendar se že govori o večjih zahtevah za vojne potrebe. Ofi-cijozni listi pravijo, da so govorice o tem še prenagljene, ali vendar ne oporekajo, da bi se na povišanje vojnih stroškov ne mislilo. Zaradi tega smo pa prepričani, da je nekaj resnice na tem.
Volilna reforma. Koalicijska glasila zatrjujejo, da se na izletu v Lvoru ni nič govorilo v volilni reformi. To je tudi verjetno, dasi se je tudi nasprotno naglašalo. Levičarji, Poljaki in veleposestniki tako ne marajo o volilni reformi dosti slišati in bodo odlašali stvar, dokler bode le moč. Kako sporazumljenje o tej stvari bode malo težko doseči. Vsako razširjenje volilne pravice bode tem strankam le škodovalo.
Proti anarhistom. Odsek francoske zbornice je še nekoliko poostril vladno predlogo proti-anarhističnega zakona. V svojem poročilu naglaša, da ta zakon nima namena, kaki stranki omejevati svobode, temveč hoče le narediti konec svobodi zločincev in s tem varovati pravo svobodo državljanov. Anarhisti se nemajo le za nekaj časa ovirati, temveč popolnoma zatreti. Odsek je za to, da se združi pariška policija z državno, da bode lažje vspešneje preganjala anarhiste. Potrebno se je zdelo odseku, izročiti vsa anarhistična dejanja policijskemu sodišču, da se hitreje zatre anarhizem, četudi so dosedaj porotna sodišča storila svojo dolžnost. Liberalni časopisi so prepričani, da se bode na ta način posrečilo vladi zatreti anarhizem, ali mi pa nikakor nimamo tega upanja.
Maroko. Odposlanci rahamskega rodu so te dni bili prišli v Fez prosit, da izpuste njih zaprte rojake. Starši sultanov brat Mulej Mohamed je jim odgovoril, da on ustreže njih želji, in jim celo odpusti davek, ako ga proglase za sultana. Odgovorili so mu, da tega ne morejo storiti, ker so Abdul
Azisa že proglasili za sultana. Maročanski guverner je ukazal zapreti Muleja Mohameda, ko je o tem izvedel. — V nekaterih krajih v Maroku vlada velika nezadovoljnost posebno v obližju Melille. Vse kaže, da se pripravlja nov sestanek. Princ Mulej Araf, ki gospoduje v tem kraju, je ob vso veljavo, ker ni začel zidati trdnjav, katere je obetal, da jih sezida v obrambo proti Špancem. Tudi zahtevajo rodovi, da se odstranijo razni drugi uradniki.
Dnevne novice.
V Lju bljani, 17. julija.
(Volilni shod.) Državni poslanec gosp. vodja P o v š e ter deželna poslanca gg. dr. Papež in dr. Žitnik bodo ta in prihodnji mesec v trebanjskem volilnem okraju poročali o svojem delovanju v državnem, oziroma deželnem zboru. Prvi shod bode v Trebnjem v nedeljo dne 29. julija popoludne ob 3. uri po krščanskem nauku. Shod se bode vršil na prostoru pred župnišeem. S tem so povabljeni vsi gg. volilci, osobito iz Trebnjega in sosednih župnij.
(Prisega župana ljubljanskega.) Jutri ob 11. uri dopoludne bode g. Peter Grasselli kot župan ljubljanski prisegel v roke deželnega predsednika.
(Novi okrajni cestni odbori.) Okr. cestni odbor za vipavski okraj je izvolil načelnikom g. M. Lav-renčiča, deželnega poslanca in posestnika na Vrh-polju; namestnikom g. A. Rovana, posestnika na Colu. Cestni odbor za Iiir. Bistrico je izvolil načelnikom g. J. Urbančiča, župana v Trnovem, namestnikom g. J. čučka iz Knežaka. Za senožeški okraj je izvoljen g. Fr. Suša iz Senožeč načelnikom, gosp. M. Dekleva iz Britofa namestnikom.
(Promocija.) Gospod Ferdinand S o u v a n , sin ljubljanskega veletrgovca g. Ferd. Souvana, je bil dne 14. t. mes. v Gradcu promoviran doktorjem prava.
(Katoliško politično društvo) za Dolenjsko, napravi, kakor poročajo „Dol, Novice" koncem avgusta shod na Belokranjskem. Gotovo moramo društvo v tem le hvaliti, kajti odkritosrčno povemo, da smo vže težko čakali, da se društvo veudar kako oglasi. — Dandanes je treba delati, delati mnogo, zlasti tudi po Dolenjskem, ako hočemo, da svoj mili narod pridobimo, ali bolj prav ohranimo veri in narodnosti slovanski. Dobro vemo, da je naše ljudstvo doslej sploh dobro, pošteno, kakor so bili vedno naši očetje; toda potrebno je poduka. Kazati mu moramo nevarnost', ki mu prete, bodisi kakor koli kazati pa tudi sredstva, katerih se mu je poprijeti, da si osvoji časno in večno srečo. Zato imamo pa razun naših časopisov prav posebno javne shode. Vsako leto naj bosta dva javna shoda kakor je bil lanski v Novem Mestu, in prepričani smo lahko, da bode narod z nami in za nas, izobražen, veren in res domoljuben. Mislimo le, koliko je dosegel z javnimi shodi O Co-nel za svoje Irce! Toda treba je, da se vrli možje žrtvujejo, da delajo, ne gledajo niti na desno niti na levo. — Treba je pa tudi, da se vname večje
zanimanje za katoliško politično društvo. Kakor smo pozvedeli, še jako mnogo dolenjskih domoljubov ni pristopilo, od katerih bi bili pristop najprej pričakovali. Ne držimo križema rok 1
(Posvečevanje nedelje.) V soboto je pričel zrelostni izpit na c. kr. gimnaziji v Gorici in nadaljeval se v nedelj o itd. Ob veljavo je božja zapoved: posvečuj praznik. Pa naj se dijaki vkrepe v spoštovanju do božjih zapovedij. Ker se je to prvikrat letos zgodilo, lahko rečemo : napredujemo !
(Izlet in shod v Škof j i Loki) priredi konservativno obrtno društvo v zvezi z ondotnim slov. braluim društvom v nedeljo, dne 22. julija t. 1. Ker bodo razprave pri shodu jako zanimive in važne za razvoj domače obrtnije, nadejati se je obilne udeležbe. Povabljeni so razven obrtnikov tudi prijatelji in pospeševalci k temu shodu, kateri se bode vršil popoldne ob l/,4. uri v prostorih škofjeloškega bralnega društva. Obširnejši vspored priobčili bomo v enem bodočih listov.
(Iz celovške škofije). Dekanijo Beljak bode začasno oskrboval č. g. Bauer, župnik na Peravi, župnijo Beljak pa č. g. kaplan J. Tiefenbacher. Za pro-vizorje gredo: č. g. J. Riederer kaplan v Volšberku v Zamelsberg; č. g. A. Šturm, kaplan v Smohoru, v Riže; č. g. F. Hilpert, kaplan v Lipi, v Steinbichl; č. g. M. Mazanec, kaplan v Huttenbergu, v Komat; J. Pajdar, provizor v Komatu, v Zweikirchen. Premeščeni so čč. gg. kaplani: J. Brabenec iz St. Andraža v Kotarče ; V. Jankfi iz Rangersdorfa v Srni-hel pri Volšbergu, Fl. Satz iz St. Vida v Beljak. Nameščen je č. g. sem. duhovnik K. Kaponig kot kaplan v St. Vidu.
(Ogenj.) Iz Stopič se nam poroča, da v Spodnji Težki vodi dne 14. t. m. pogorela Reškova hiša s hlevom in kozolcem. Posestnik je bil nekaj zavarovan.
(Nesreča) Na Prežganji nad Litijo praznovali so predvčeraj žegnanje ter po običajni navadi streljali z možnarji. Po neprevidnosti vnel se je smodnik ter nevarno ranil štirinajstletnega posestnikovega sina s Trebelovega. Odpeljali so ga v ljubljansko bolnišnico ; litijski zdravnik se je izrazil, da je zgubljeno eno oko. Ker je pred nedavnim dež. predsednik izdal ukaz, da pri takem streljanju ne smejo biti osebe še ne 16 let stare, imel bo bržkone ondotni župan sitnosti z oblastjo.
(Ogenj.) V noči od 13. do 14. t. m. je Fr. Mlakarju v Babnempolju pogorel kozolec s senom Škode je nad 1000 gld.
(Od sv. Gregorja.) Naj dodam še nekatera pojasnila, kako je strela razsajala v cerkvi, ker prvi trenotek ni bilo mogoče vsega opisati. Ljudje so se zbrali k popoludanski službi božji ob dveh. Ker je silno deževalo, torej so iskali zavetja po vaseh, katere so bližnje cerkve, zato tudi veliko ljudi, ni prišlo v cerkev. Ko je ura odbila dve, hotel sem iti k altarju, udari strela dva metra od mene v zakristijo, kjer nas je bilo pet ljudij. Strela nas je omamila. Iz zakristije je šla pred altar, tam je osmodila nekoliko vratica pri tabernakeljnu, v taber-
1.	Album 12 pesmi za višji glas s spremljevanjem klavirja, zložil A. Nedvčd. Izdala in založila »Glasbena Matica". V Ljubljani 1893. Natisnila Jos. Eberle in dr. na Dunaju. Cena 1 gld. 50 kr.
2.	Slovenske narodne pesmi, har-monizoval in za koncert priredil Mat. Hubad. Izdala in založila »Glasbena Matica". V Ljubljani 1894. Lastnina »Glasbene Matice". Vsako pomnoževanje je po zakonu prepovedano. Cena: partitura s šestimi glasovi 1 gld. 20 kr., posamezni glasovi a 10 kr. Natisnila Jos. Eberle in dr. na Dunaju.
Prve muzikalije so se razdelile društvenikom, druge je »Glasbena Matica" založila samo za prodaj. — Za leto 1894/95 se bodo za društvenike izdale in so se že v tisk odposlale te skladbe: 1. A. Foerster: »Ljubica", mešan zbor. Op. 44. 2. P. Hugolin Sattner: Sedem moških zborov. Kar bode sicer še društvo prihodnje leto izdalo, še ni določeno.
Tekom leta so se društvu poslale te skladbe: Gospod Vekoslav Vavpotič na Dunaju je društvu podaril dva izvoda tiskanih svojih „7 čvetero-8pevov" in svoje „Cveterospeve" v drugi, pomnoženi izdaji. — Gospod Henrik Korel, lastnik glasbene šole v Maribora, je zložil in društvu poslal: »Soči", za moški zbor in veliki
orkester. Besede S. Gregorčičeve. Odbor je sklenil, da se bode skladba izvajala v prvem koncertu prihodnje sezone. — Gospod H. Vo 1 a r i č je poslal društvu svojo novo skladbo: »Divja r o -žiea", za dva glasa s spremljevanjem klavirja. Op. 12. Besede J. Jenkove. — Visoko c. kr. ministerstvo za bogočastje in uk je društvu podarilo veliko glasbeno delo : Musikalische Werke der Kaiser Ferdinand III., Leopold I. und Joseph I. Im Auftrage des k. k. Ministeriums fur Cultus und Unterricht herausgegeben von Guido Adler. I. Bd.: Kirchenwerke. II. Bd.: Gesivnge aus Oratorien und Opern. Instrumentalcompositionen. Delo je bilo tiskano samo v 220 izvodih, ki so z zaporednimi številkami označeni. Društvu darovani izvod ima št. 40. — Zbirka n a j p r i 1 j u b 1 j e n e j š i h pevskih sklade b. Ker se mnogo poprašuje po »La-veriki", katere I. in II. del sta popolnoma že pošla, je odbor sklenil, da se iz »Lavorik" in iz vseh druzih »Matičnih" muzikalij izbero najpriljubljenejše pevske skladbe in se v posebni zbirki zopet izdajo in sicer v partiturah in posameznih glasovih.
2. Glasbena iola.
V društveni glasbeni šoli so poučevali štirje učitelji, vsi na konserv&torijih izšolani, in sicer gg.: Fran Gerbič, šolski vodja in glasbeni učitelj, je
poučeval solo-petje in klavir, Karol Hoffmeister, glasbeni učitelj, je poučeval klavir, Matej Hubad, koncertni vodja in glasbeni učitelj, je poučeval splošno glasbeno teorijo, harmonijo, zborovo petje, solo-petje in klavir, Karol Je raj, glasbeni učitelj, je poučeval klavir, vijolino in ensemble. Poučevalo se je vsega skupaj 99 (oziroma 100) ur na teden. — Učencev je bilo koncem leta 257 (med temi 149 učencev in 108 učenk). Po 1 predmet jih je obiskovalo 168, po 2 predmeta 48, po 3 predmete 41. Obiskovalo pa jih je: splošno teorijo 57, harmonijo 8, zborovo petje 158, solopetje 6, klavir 133, vijolino 25.
Imenik učencev in učenk po predmetih, razredih in učiteljih glej v »izvestju" 1
Mojstersko delo je pridejani učni načrt, po katerem se v društveni šoli poučuje. Iz diletantskih poskusov se je tekom let počasi razvijal, a sedaj dospel do stopinje, na kateri mora sploh stati po pedagogiško-didaktiških načelih ravnajoč se pouk v glasbi. Načrt je tekom leta sestavil učiteljski zbor po osnutkih gg. Hubada za splošno glasbeno teorijo, harmonijo, kontrapunkt iu zborovo petje, Ger-biča in Hubada za solo-petje, Hoffmeistra za klavir, J e r a j a za vijolino. Priredila pa sta ga gg. Hubad in tajnik Stri tof. Opozarjamo na ta učni načrt zlasti one stariše, ki žele, da se njih otroci uč6 glasbe.
nakeljnu razstrgala žido iu na ciboriju naredila dve črni piki. Za altarjem naredila je dve luknji v zid. Od velieega altarja je šla k stranskemu altarju tam osmodila okvir pri Materi Božji, od tod je šla do svetilniee, katera se rabi pri procesijah in drog razčesnila na dvoje. Od tam je šla po cerkvi in je naredila dve luknji pod zvonikom iu šla pod pragom velicih vrat v zemljo. Ker je bilo žeguanje to nedeljo pri podružnici sv. Urha, ni bilo veliko ljudij v cerkvi ! Bog nas je obvaroval večje nesreče, ker samo en deček, ki je bil 10 let star, je najdel smrt, drugi občutimo pač bolečine, nekateri v nogah, nekateri na rokah. Od tega otroka upamo, ker je bil dober, da ga je Bog k sebi vzel. Ko smo prvi strah prestali, zopet udari strela komaj 60 korakov od cerkve v neko drevo, katerega je po sredi razcepila. Pomnili bodemo ta dan do smrti!
(Ogenj.) Dne 14. julija ob 2. uri zjutraj nastal je ogenj v hiši Miklavža Tavčarja v Podgorici hšt. 58 pri St. Jakobu pri Savi, kateri se je na hišo vdove Marije Ježek ravnotam razširil in je Miklavžu Tavčarju hišo, katere je bila lesena, do tal kakor tudi pohištvo, orodje in mrvo, Mariji Ježek pa postrešje in krmo požgal. Tavčar, ki je že v ognju stoječo hišo še po denar šel, je hudo opečen na hrbtu in plečih. Škode ima Tavčar 600 gld., zavarovan je za 200 gld., Ježek ima škode 400 gld., zavarovana je za 100 gld. Sluti se, da je bilo iz hudobije zažgano.
(Županova volitev : — Nesreča). Iz Gore 13ega julija: Pri nas smo 4. t. m. volili novega župana. Izvolili so Antona Kržeta. Dosedaj nam je župauo-val skoz celih 11 let Karol Knaus, ki se je mnogo trudil in mnogo storil v korist svojih občanov. Omenim, naj le, kako si je prizadeval, da bi vladal v občini red in da bi dostojno posvečevali nedelje in praznike. Pod njegovim županstvom je odbor sklenil, da se nobenemu krčmarju po nikaki ceni ne dovoli godba in ples ob nedeljah. Nadalje je tudi odbor odločil, da morejo ob določenih urah zapirati krčme in kdor bi postavo prelomil, plača prvikrat 5 gold , drugič 10 gld. itd. Ko so občani popravljali pot, sklenili so, da naj dobi cerkev od žuljev njihovih rok 100 gld., kateri posebno sedaj prav pridejo, ko cerkev popravljamo. 2e to malo kaže, da je župan res vnet bil za čast božjo in za blagor občine. Pričakujemo pa, da bo tudi novi župan delal v njegovem duhu, da bo zabranil zlo, kolikor bo v njegovih močeh. Bog daj! Ravno na dan volitve pa se je primerila nesreča. Neko dekle, 16 let stara, padla je po nesreči pod seneni voz. Voz je šel čez njo. Sam Bog jo je varoval, da ni na mestu mrtva obležala. Sedaj še živi in upanje je, da morda ozdravi.
(Porotniki za tretjo porotno dobo,) katera se prične 27. avgusta t. 1. Glavni porotniki : Bahovec Josip, mokar v Ljubljani, Bergaut Franc, posestnik v Ljubljani, Bergmann Karol, trgovec v Litiji, Čerin Janez, gostilničar v Stepauji Vasi, Fischer Fran, posestnik v Kamniku, Geltner Henrik, trgovec v Ljubljani, Gogola Ivan, c. kr. notar v Ljubljani, Goričnik Frau, trgovec v Ljubljani, Gabranja Matija, posestnik na Uncu, Hafner Janez, gostilničar v Ljubljani, Hren Fran, trgovec v Ljubljani, Ježek
Koliko so se gojenci naučili glasbe tekom leta, razvidno je bilo iz javnih preskušenj, katere so se vršile skozi štiri dni (od 4. do 7. julija). Poslušajoče občinstvo ni moglo dovolj prehvaliti krasnih vspehov. Priporočamo prav toplo to glasbeno šolo, jedino svoje vrste v Slovencih, in želimo, da bi jo če dalje širši krogi spoznavali in cenili. — V prihodnjem letu se bode poučevalo razven v dosedanjih predmetih tudi v k o nt r ap u n k t u, če se oglasijo vsaj štirje učenci. Ako hočemo imeti naraščaj slovenskih skladateljev, obračati nam je sosebno na ta predmet največjo pozornost. Brez njegovega znanja ostaja tudi najnadarjenejši skladatelj samo dile-tant. Naj bi se oglasili k temu predmetu tudi od-rastli gospodje, ki čutijo v sebi skladateljski poklic. Za-nje bi se izvestno odredil poseben oddelek. V
gospodu Hubadu imamo strokovnega veščaka, kakor
si ga boljšega želeti ne moremo.
V glasbeno šolo se vsprejemajo samo oni, katerih stariši so društveniki .Glasbene Matice". Kdor še ni društvenik, plača pri vsprejemu društvenino za jedno leto v znesku 2 gld. Vpisnina znaša za vsakega učenca po 1 gld., šolnina pa za vsak predmet (po 2 uri na teden) a 1 gld. 50 kr. na mesec. Vendar se za pouk v splošni teoriji in v sborovem petju Šolnine nič ne plačuje.	(Konec sledi.)
Fran, posestnik v Vikerčah, Knez Janez, trgovec v Ljubljani, Krajner Janez, trgovec v Postojini, Kraigher Al., posestnik v Postojini, Kraigher Peter, posestnik v Postojini, Lavrenčič Josip, užituinski uradnik v Ljubljani, Leuassi Peter, posestnik na Vrhniki, Omerza Franc, trgovec v Kranju, Ogorelec Vinko, posestnik na Škofljici, Perlez Ad., pivovarnar v Ljubljani, Plauinšek Karol, trgovec v Ljubljani, Pust Fr., tesar v Ljubljani, Pikel Gr., trgovec v Ljubljani, Rom Karol, posestnik v Ljubljani, Rihar Jan. trgovec v Zg. Logatcu, Schmitt Ferd., trgovec v Ljubljani, Soss Frid., trgovec v Ljubljani, Zupan Mat., trgovec v Ljubljani, Sušnik Avg., posestuik v Loki, Siherl Jan., špediter v L»gatcu, Schiava Ant., trgovec v Cirknici, Seršen Matej, posestnik v Kamniku, Tonnies Ad., tovarnar v Ljubljani, Ur-bančič Jan., veleposestnik ua Turnu. Namestni porotniki : Gojeta Fran, Lokar Jos. , Pirnat Jauez, Presker Ant., Tekavčič Karol, Tomau Fel., Verhuuc Anton, Vesel And., Widmayer Lud. vsi iz Ljubljane.
(Uršulinske dekliške šole v Ljubljani.) V soboto dopoludne so s slovesno sv. mašo in razdelitvijo spričeval pri čč. gospeh Uršulinkah končali šolsko leto. Obširnemu letuemu poročilu povzamemo naslednje : Minolo šolsko leto so bili v samostanu 4 razni učilni zavodi za deklice, namreč otroški vrtec, vnanja osemrazredna in notranja osemrazredna ljudska šola iu višja gospodinjska šola. S prihodnjim šolskim letom se odpre še slovenska dekliška meščanska šola kot vnanja iu nemška dekliška meščanska šola kot notranja šola. Otroški vrtec je koncem šolskega leta obiskovalo 52 deklic. Vnanjo osemrazredno šolo je obiskovalo 583 učenk, mej njimi 558 Slovenk, prav pridno se jih je učilo 485, notranjo osemrazrednico pa 269 deklic, mej katerimi je bilo 201 Slovenka, 48 Nemk, 13 Lahinj, 7 Hrvatic. Višjo gospodinjsko šolo je obiskovalo 16 deklic, in sicer prvi razred 7, drugi 6, tretji 3 Slovenk je bilo 15 in jedna Nemka, za višji razred je sposobnih z odliko 6, s 1. redom 9. S prihodnjim šolskim letom se odpre 1. razred slovenske dekliške meščanske šole.
(Na c. kr. dežl. višji realki) je bilo koncem šolskega leta 359 učencev, in sicer 178 Nemcev, 155 Slovencev, 22 Italijanov, 4 Hrvatje; po veri 350 katolikov, 1 zjedinjen grk, 7 protestantov, 1 žid. Z odliko je dovršilo šolsko leto 29 učencev. Šolnine so plačali 6470 gld., iz ustanov so dobili 1702.67 gld. Maturo je naredilo 15 učencev, dva z odliko. Učiteliskih močij je bilo 21. Na prvem mestu objavlja letno poročilo daljši sestavek : .Schillers Wal-Iensteiu als tragischer Charakter," spisal profesor dr. Fr. Riedl.
(Štirirazredno deško ljudsko šolo v Škofji Loki) je obiskovalo 290 učencev, mej njimi 39 odličnja-kov. Obrtno nadaljevalno šolo je obiskovalo 55 učencev.
(Ljudsko šolo v Črnomlji) je obiskalo 222 dečkov in 180 deklic.
(Petrazredno nemško dekliško šolo v Ljubljani) je obiskovala 401 učenka, in sicer 204 Nemke, 179 Slovenk, 18 druzih naroduostij.
(Sklep šolskega leta.) Iz Celovca 16. t. m. V soboto dne 14. t. m. je bil na vseh tukajšnjih ljudskih in meščanskih šolah ter na realki sklep šolskega leta. Zato so se vršile po cerkvah slovesne zahvalne službe božje. Slovesen je bil sklep na petrazredni deški ljudski šoli, kjer so ob jednem praznovali petindvajsetletnih obstanka te šole. Prišlo je precej odličnejšega občinstva. Šolsko poslopje na benediktinskem trgu je bilo primerno okinčano. Govorila sta g. šolski vodja P. Poschl, ki vodi šolo počenši od nje obstanka, in župan Posch. Otroci so veselo prepevali razne pesni. Izdal se je tudi primeren slavnosten spis. — Gimnazija in učiteljišče sta bila šolsko leto končala že prej. — Veselega obraza hite otroci na počitnice in mesto se je že dokaj izpraznilo. Zato pa pričenja živahnejše življenje v raznih letoviščih zlasti ob vrbskem jezeru.
(Preskušnja v tukajšnji orgljarski šoli) se je vršila 12. julija. Kako blagodejno deluje ta zavod za vpeljavo prave cerkvene glasbe, to nam pričajo tisti, kateri so se v tem zavodu že izobraževali. Posebno je pa zadnja skušnja poslušalce presenečila. Vspehi v posameznih predmetih so bili popolnoma ugodni, to je v liturgiki z ozirom na cerkvena glasbena določila, katero predava profesor J. Gnjezda. Harmonijo in generalbas, modulacijo, enoterni in dvojni kontrapunkt, imitacijo, kanon in fugo poučuje vodja tej šoli g. Anton Foerster; v koralnem in figuralnem petju pa P. Angelik Hribar.
Culi smo prelepo petje korala in sploh spretno igranje na orglah in glasoviru. Na orgijah so se igrale med dtugimi tudi fuge od Bacha, Mendel-sohua, na glasoviru stavek Beethovenove večje sonate, ekloga in rapsodija od Tomaška, romanza od Elzeja itd. Poročevalec nima namena vodjo in učiteljev te šole proslavljati, ker so ti po svojih činih dovolj slavno-znani, a omenja le to, da se v posameznih zavodih le tedaj kaj doseže, če se zmožnost učiteljev tudi z vnemo za stvar brati, kar se ravno v tej šoli popolnoma vresničuje. Ta šola je torej po vsem vredna najboljše podpore.
(Iz Ortneka.) Zmiraj več tujcev dohaja v naše prijazne kraje. Za tujce je kaj pripravno! Pri kolodvoru je restavracija, kjer so tudi slovenski časopisi na razpolaganje. Od kolodvora je prav prijetna pot do razvalin ortneškega grada, kjer je res krasen razgled!
(Sklep šolskega leta na mariborski gimnaziji.)
V soboto 14. jul. se je sklenilo šolsko leto 1893/94 na tukajšni gimnaziji s slovesno sv. mašo, katero je služil kanonik dr. Križanič. Takoj po sv. opravilu so se razdelila spričevala. Vseh učencev je bilo 371, med njimi 250 Slovencev, 118 Nemcev, 2 Čeha in 1 Mažar. Po veri jih je bile 365 katoličanov, 4 protestanti in 2 izraelitske vere. Odliko je dobilo 48 učencev, prvi razred 279, preskušajo jih ima 22, dragi razred 17, tretji razred 5. Program ima razpravo dr. Jos. Murra: .Die beschreibende Epitheta der Blumen bei der griechischen und romischen Dichtera" ia pa šolska naznanila, sestavljeua po ravnatelju dr. Petru Scorniku. Šolsko leto 1894/95 se začne s slovesno sv. mašo dne 18. septembra.
(S Koroškega) dne 15. jul.: Ogromno število slovenskih kresov ua čast sv. Cirilu in Metodu je jako imponiralo Nemcem in zlasti tujcem, ki so že došli v razna letovišča. Priča za to je št. 82 „Fr. Stimmen", kjer se neki Nemec tudi vjeda nad to šego in pravi, da so kresovi nastali po — kresnicah (jauževicah). Ali si je dal to svojo razlago tudi patentovati, ne vemo!
(Volitve v občinski svčt rovinjski.) Kakor nam poročajo iz Rovinja, vršile se bodo oudi občinske volitve za tretji razred due 30. in 31. t. m. ter 1. avgusta; za drugi razred 3. iu 4. avgusta in za prvi razred dne 6. avgusta.
(Nesreča.) Iz Bilj pri Gorici se nam piše : V soboto opoludne šel se je tukajšnji delavec Janez Krulje kopat, plaval je na sredo Vipave, ali tu za-kriči in hitro zgine v vodi. Zadel ga je mrtvud. Po dveh urah potegnili so ga mrtvega iz vode. Vbogi mož je bil še le 27 let star ia še le 5 mesecev poročeu.
(Tatvina). Dne 8. t. m. je bilo v Šmartinu pri Litiji med birmo v cerkvi okradenih več oseb. Orožniki so prijeli sumljivo ia že večkrat kaznovano tatico Frančiško Kovaeič z Vranskega, pri kateri so dobili 38 gld. 69 kr. in druge ukradene reči.
(Izgredi.) Včeraj mej 10. in 1. uro po noči drvilo se je okrog deset ljubljanskih postopačev po tukajšnjem Poljanskem trgu in po Poljanski cesti, vpili so in pretepavali se. Pri neki hiši zdrobili so v prvem nadstropju z lučanjem kamenja okno ter je padel kamen v sobo. Vprašamo, ali magistrat nima redarjev, da ua tacih krajih, kot so Poljane, po noči ni videti niti jednega redarja?
(Ustanove za starinoslovce.) Vsled razglasa na-učnega ministra z dne 26. sept. 1893 so za .insti-tuto austriaco di studii storici" v Rimu s 1. oktobrom t. 1. razpisane nove ustanove. Pogoji so nastopni : Avstrjsko državljanstvo, dovršeni vseučiliški nauki in državni ali učiteljski izpit ali doktorat, popolno znanja zgodovinskih pomožnih ved, znanje italijanskega jezika in priloga vednostnega dela. Službujoči prosilci morajo ob jednem dokazati začasni odpust. Te rimske ustaaove se navadno oddajo za čas od 1. oktobra do konca junija, izjemoma tudi za krajši čas. Prošnje naj se vlagajo na naučno ministerstvo do 1. avgusta t. 1. Zneski ustanov se določajo za vožnjo in bivanje v Rimu.
(Bolezen.) Iz Rovt pri Logatcu: Bolezen škar-latinka in davica še nista ponehali. Novi slučaji se še vedno konstatujejo. Bolnih je otrok še okolu 12, drugi so deloma ozdraveli, 6 jih je umrlo. Šolski poduk je za tekoče šolsko leto popolnoma prenehal. Upa se, da v 14 dneh epidemija deloma izgine, ker so ljudje bolj previdni postali.
(Varujte otroke.) Helena Malavašič, dninarica iz Vrhnike hišna št. 284, je svojega 5 let starega otroka Jožefa dne 16. julija t. 1., ko je šla ob deseti uri dopoludne iz doma na polje, doma samega
pustila. Ta ee je šel v Ljubljanico kopat in je utonil.
(Monopol za petrolej). Rotšild, lastnik kavkaških naftinih vre'cev in amerikanska Standard Oil Comp sta naredila neko pogodbo glede petroleja, po kate rem bosta v korist svojim nikedar dovolj polnim blagajnam drla ljudstvo. Petrolej se potrebuje še v vsaki hiši in to vsem potrebno stvar podražiti, se pravi izsesavati vzlasti reveže. Podražila se pa bo brez dvojbe kmalu. Rotšildovo ime je tudi v tem slučaju zvezano i zadevo, ki je vredna Rotšildove zgodovine in značaja rodbinskega.
(Razpisane učiteljske službe.) Mesto naduči-telja na dvorazrednici v Dobu, mesto učitelja na jednorazrednici v Zalogu, četrto mesto na deški ljudski šoli v Kamniku. — Prošnje je vložiti do konca julija okrajnemu šolskemu svetu v Kamniku.
(Morilec 24 otrok.) Strašnemu zločinu so v Siciliji prišli na sled. Aramiko Karmelo, brezverski človek, je bil znan po celi Siciliji. Od vasi do vasi je hodil s svojo harmoniko, povsod je pripovedoval novice in znal tudi dobro srečo prerokovati, kar mn je dajalo lep zaslužek. Pa s tem še ni bil zadovoljen, hotel je postati milijonar s strašnim zločinom. Dne 24. junija prišle so matere iz Lerkare ter so jokaje žendarmerijskemu načelniku tožile, da so otroci šli od doma iu da jih ni več nazaj. Neki pastir jih je videl s starim možem v gozd iti, kateri jim je sladkarije in denar delil. Žendarmerijskemu načelniku je bilo že službeno sporočeno, da je tudi že po drugih vaseh 19 otrok izginilo in da je godec Aramiko Karmelo na sumu, da jih je seboj odpeljal. Hitro se je načeluik s štirimi karabinieri podal v gozd. V sredi gozda prišli so do votline, iz katere se je slišal stok in jok otročičev. Karabinieri in kmetje so planili v votlino. Strašen prizor! Sredi prostora je stal godec z bodalom v roki, s katerim je ravnokar preparal trebuh jednemu izmed otrok. Štiri otroci so bili že umorjeni, petega je čakala še jednaka osoda. Stal je gol, na rokah in nogah zvezan in gledal strašno morijo. — Le s težavo so karabinieri morilca oteli iz rok razsrjenih kmetov. — V ječi je obstal brez vsacega kesanja, da je tudi onih 19 otrok pomoril, ker mu je neka prikazen po noči povedala, da zamore vsaki zaklad dobiti, ako zemljo napoji s krvjo 50 nedolžnih otrok. — Morilca so prepeljali v Palermo v norišnico, kjer ga zdravniki opazujejo.
Telegrami.
Dunaj, 16. julija. (Kolerno poročilo.) V poslednjih dneh jih je v zaleczynskem okraju 18 zbolelo in 7 umrlo za kolero, in v kotzmannskem okraju v Bukovini pa dva zbolela.
Monakovo, 16. julija. Princ regent je podelil tajnemu svetniku profesorju Petten-koterju povodom njegovega umirovljenja veliki križ Mihaelovega reda.
Monakoyo, 16. julija. Več sel na Gorenjem Bavarskem je poškodoval hud vrtinec. 200 poslopij je razrušil. Princ regent je podaril poškodovancem 3000 mark in odposlal 100 pijonirjev na lice mesta.
Sredec, 16. julija. V nedeljo je bil tukaj tabor, katerega so priredili Karavelova prijatelji in se ga je udeležilo kacih 2000 ljudij, na katerem se je zahtevalo, naj se pomilosti Karavelov. Po taboru je nekaj ljudij
hotelo vdreti v ječo, kjer je Karavelov zaprt, pa so jim zabranili žandarji. Na to so se zbrali pred hišo Stambolova in Petkova. Demonstrantje so največ mislili, da gre za pomiloščenje vseh političnih zločincev. Karavelova le zaradi tega še niso pomilostili, ker noče priznati sedanjih razmer v Bolgariji.
Dunaj, 17. julija. Sloveči profesor anatomije Hyrtl je umrl.
Rim, 16. julija. Senat je vsprejel zakon proti anarhistom. Crispi je izjavil, da misli tiste, ki se obsodijo k prisilnemu domovanju, poslati na male Italiji pripadajoče afriške otoke.
Pariz, 16. julija. Zbornica je vsprejela načrt zakona o direktnih davkih s 450 proti 40 glasom. Jutri se začne razprava o zakonu proti anarhistom.
Pariz, 16. julija. Odsek za predposveto-vanje o protianarhističnem zakonu je zavrgel neki dostavek, ki je imel omejiti čas, za kateri naj bi novi zakon veljal.
Peterburg, 16. julija. Dne 20. t. m. se car vrne v Peterhof. Dne 1. avgusta bode poroka velike kneginje Ksenije. Dne 7. ali 8. avgusta pojde car v Krasnoje Selo, in sredi avgusta k velikim vojaškim vajam v Smolensk. Po vojaških vajah pojde car na lov v Spale. V inozemstvo car letos ne odpotuje, ker danski kralj in kraljica prideta v Peterburg.
London, 16. julija. Po došlih poročilih bili so novi nemiri na Korei. Več kristijanov je bilo ubitih.
Umrli ho:
15.	julija. Alojzij Cantoni, zasebnik, 75 let, Mestni trg St. 12, kap.
16.	julija. Ana Fočivavnik, zasebnica, 27 let, sv. Petra cesta 9, jetika.
Tut j c i.
13. julija.
Pri Slonu: Vesco, Gangl, Petrovits, Ditscheiner z Dunaja. — Muth iz Budimpešte. — Sonnenberg z Ogerskega. - Maly iz Tržiča. — Malle z Reke. — Roth iz Trsta. — Marossutti iz Št. Vida. — Lončarič iz Selc. — Premru iz Št. Vida. — Hirschler iz Vel. Kaniže. — Grofinja Kristina Spangen iz Enzersdorf-a. — Martin iz Norimberka. — Grilc iz Vač.
Pri Malidu: Germ, Brenner, vitez pl. Stransky, Hirsch, Lowit, Mihi, Kohn z Dunaja. — Seligmann iz Plzna. | Mflller in Gradca. — Oblasser iz Trsta. — dr. Dalma iz Pulja. — lrma in Geza Gasparetz iz Budimpešte. — Mahr iz Naumburga. — Stovvasser iz Mariane. — Pagliaruzzi it Oseka. — Bulič iz Spljeta. — Schneider iz Topuske. - Abi-neri iz Merana. —• Semrock iz Celovca.
Pri bavarskem dvoru: Rossel iz Badimpešte. — Zgur iz Goč.
Pri Juinem kolodvoru: Peče iz Ptuja. — Prauschl z Dunaja. — Fuchs iz Trsta.
Pri avstrijskem caru: Vild iz Beljaka. — Tušar iz Cerknega. — Simon iz Lesec.
Vremensko sporočilo.
| Dani	Čas	Stanje		Veter	Vreme	Mokrine na 24 ur v mm
opazovanja		zrakomera t mm	toplomera po Coliiji			
16	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. i. xvee.	736-2 736-7 736-9	180 22-0 17-4	brezv. si. vzh. n	jasno | » del. oblae.	000
— *	n	uv*' ""'""'I
Srednja temperatura 191 , za 0-3° pod normalom.
Stanje avstro-ogerske banke
dne 15. julija 1894. (Brzojavno poročilo.) Bankovcev v prometu
gld. 449.157.000 (— 2,825.000) Kovinski zaklad „ 282,183.000 (+ 274.000) Listnica	„ 150,898.000 (— 6,742.000)
Lombard	„ 26,292.000 (— 689.000)
Davka prosta bančna
42,513 000 (+ 5,137.000)
rezerva	gld.
Državnih bankovcev je v prometu gld.
323,110.000 (+ 1,965.000)
Ravnokar je izšlo v obliki knjižice znamenito
Apostolsko pismo
sv. očeta Leona XIII.
obsezajoče 16 strani male osmerke. — Komad stane 5 kr., 100 komadov vkupe 4 gld., 200 komadov samo 7 gld.
Naročila vsprejemata Katol. Tiskarna in Katol. Bukvama v Ljubljani.
Štev. 6272.
381 3-1
C. kr. deželno sodišče v Ljubljani daje na znanje, da se je vsled prošnje Nolli-ja Srečko-ta, oskrbnika zapuščine dn<5 22. aprila 1893 v Litiji brez dedičev in pravnih naslednikov umrle Henke Katarine, dovolila
prostovoljna javna dražba
v zapuščino spadajočih zemljišč:
a)	vložek štev. 241 katastr. občine mesto Ljubljana, t. j. hiša štev. 5 v Rožnih ulicah v Ljubljani;
b)	vložek štev. 537 katastr. občine Karlovsko predmestje, t. j. travnik na Ilovci in določil v izvršitev dražbe dan na
•to. julija 1894 ob 10. uri zjutraj
pri deželnem sodišču v Zatiškem dvorcu v Ljubljani II. nadstropje s pri-stavkom, da se bodeta zemljišči le za ali nad izklicno ceno in sicer vložek 241 katastr. občine mesto Ljubljana v znesku 5500 gld. in vložek 537 katastr. občine Karlovsko predmestje v znesku 40 gld. prodali.
Pogoji in izvod zemljiške knjige se morejo pregledati v uradnih urah pri tem sodišču.
V L j u b 1 j a n i, dn<? 10. julija 1894.
Dunajska l> o
r z a.
Dn6 17. julija.
Skupni državni dolg v notah.....98	gld.
Skupni državni dolg v srebru.....98	,
Avstrijska zlata renla 4%......122	„
Avstrijska kronska ronta 4$, 200 kron .	97	„
Ogerska zlata renta 4%.......121	„
Ogerska kronska renta i%, 200 kron . .	96	„
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	998 „
Kreditne delnice, 160 gld..............354	„
London vista...........124	„
Nemški drž. bankovci za 100 m.nem. drž velj.	61	„
20 mark , ...........12 „
aO frankov (napoleondor)............9	„
Italijanski bankovci........44	„
C. kr. cekini......................5	„
55	kr.
40	„
20	„ 90 „
n
25 „
n
50 „ 60 „ 12 V., 22 „ 90'/,„ 15 „ 89 „
Dne 16. julija.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 5% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . ,
Posojilo goriškega mesta.......
4% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	„ južne železnice 3% .
„	„ južne železnice 5 % .
„	„ dolenjskih železnic 4%
149 gld.	—	kr.
157 „	75	
197 „	25	
96 „	40	
142 „	50	
127 „	—	
107 „	35	n
n 67 „	60	«
98 „	70	
220 „	—	
153 „	20	
128 „	75	
98 „	50	n
Kreditne srečke, 100 gld........196 gld. —
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	140 „ —
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	18 „ —
Rudolfove srečke, 10 gld.......23
Salmove srečke, 40 gld................70
St. Genois srečke, 40 gld.......70
Waldsteinove srečke, 20 gld......47
Ljubljanske srečke.........24
Akcije angio-avstrijske banke, 200 gld. .	156
Akcije Ferdinandove sev. železn.,1000gl.st.v.	3040
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . .	497
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	106
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	74
Montanska družba avstr. plan.....81
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	167
Papirnih rubljev 100........133
kr
50
50
50 75
50 50 20
SJC Nakup ln prodaja ? vsakovrstnih državnih papirjev, are6k, denarjev itd. | Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšeza dobitk ■
f;
K u I a n t n » izvršitev narodll na borzi.
Menjarnična delniška družba
„H ER€U
Vollztili it. 10 Dunaj, lariahilferstrasss 74 B.
66
atdTPoJainlla v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti BC nnložonUi er 1 n v II i c.