Leto LXJ št. 112 V Ljubljani, sobota 17. maja 1950 Cena Din 1.— SLOVENSKI Izhaja vsak dan popokin*, tzvzemši nedelfe in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popast po dogovora. Inseratoi davek posebej. - »Slovenski' Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo hi tipravništvo Ljubljana, Koaflova ul. 5 Telefon št. 3122, 3123. 3124, 3125 in 3126. PODRUŽNICE : MARIBOR. O rajski trg 8.-- CELJE. Kocenova ulica 2. — Tel. 190. NOVOMESTO. LJobUaoska cesta, tel. st. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101.--- Račun pri post. ček. zavode v LJubljani št. 10.351 MIROLJUBNOST JUGOSLAVIJE Izjava dr. Marinkovica Društvu Narodov — Jugoslavija priznava pri' stojnost haaškega razsodišča za vse spore s članicami De N. Beograd, 17. maja. V duhu idej Društva narodov so države, ki so njegove članice, sklenile dvostranske in večstranske pogodbe o arbitraži za mirno reševanje sporov. Tudi naša država je sklenila več takih arbitražnih pogodb, med drugimi s Francijo, Češkoslovaško, Ameriko, Rumunijo, Poljsko, Grčijo in Španijo. V teh pogodbah so označeni gotovi spori, ki se imajo reševati po arbitražnem potu. Naša država je šla še korak dalje. Zunanji minister dr. Voja Marinković je podal včeraj v imenu naše države pred Društvom narodov izjavo, po kateri sprejema pristojnost stalnega mednarodnega sodišča v Haagu za vse spore pravnega značaja ter z vsemi državami, članicami Društva narodov, ki pristanejo na reciprociteto. Zunanji minister dr Marinković je podal naslednjo obvezno izjavo: V imenu kraljevine Jugoslavije in s pridržkom ratifikacije, izjavljam, da priznavamo kot polnoraoč-ne, obvezne in brez posebnih konvencij proti vsaki članici Društva narodov, katere vlado priznava kraljevina Jugoslavija in ki sprejema iste obveznosti, t. j. pod pogojem reciprocitete, jurisdikcije stalnega sodišča mednarodne pravde,primerno čl. 36 statuta Društva narodov za dobo petih let od dne deponiranja instrumentov ratifikacije, za vse spore, ki bi se pojavili po ratifikaciji, izvzemsi spore radi vprašani, ki spadajo po mednarodnem pravu izključno pod jurisdikcijo kraljevine Jugoslavije in iz~ vzemši slučaje, o katerih so se stranke sporazumele, da se zatečejo k drugemu načinu mirne rešitve. Briandova spomenica Briandova spomenica o osnovanju evropske unije je bila izročena zastopnikom evropskih držav danes. Pariz, 17. maja. Zunanji, minister Briand s-e je vrnil v Pariz. Svojo spomenico o osnovanju evropske unije je izročil zastopnikom evropskih držav šele danes dopoldne. Spomenica obsega 60 tiskanih strani, Spomenica obstoja iz treh delov, iz predgovora, ki •obsega splošna načela, in vprašanj, na katere imajo odgovoriti evropske drŽave, in iz zaključka, v katerem se naprošajo evropske države, naj odgovore na Dostavljena vprašanja do 15. julija, d.a bi mogel sestaviti Briand svoje poročilo do septemberskega zasedanja Društva narodov. Pariz, 17. maja. Kakor poročajo, bo nocoj objavljena v listih francoska nota, v kateri predlaga zunanji minister Briand ustanovitev Zedinjenih držav Evrope. V noti predlaga Briand, naj se v okviru Sveta Društva narodov ustanovi x>oseben organizem, ki bi sklical od časa do Časa periiodične konference evropskih držav, na katerih bi razprav-Biale evropske države o problemih, ki so splošnega evropskega značaja. Kljub ustanovitvi tega organizma bi bila suverenost držav brezpogojno varovana. Kakor doznava jo, je Briand naprosil zunanje ministre evropskih držav, nai izrazijo svoja mnenja o načinu sodelovanja evropskih držav in vprašanjih, o katerih bi prizadete države lahko razpravljale. Briand jih je pozval, naj čim prej podajo svoja mnenja, da bo lahko sestavil svoje poročilo o Ze-dinjenih evropskih državah v najkrajšem času in predložil septemberske-mu zasedaniu Društva narodov že konkretne predloge. V političnih krogih pričakujejo z velikim zanimanjem nocojšnie objave Briandovega predloge o ustanovitvi evropske unije. Poučeni krogi menijo, da bo Briandov .predlog zaenkrat zelo širokogruden in skrbno varoval suverenost posameznih držav. Na vsak način bo novi Briandov predlog pomenil velik napredek na poti sodelovanja evropskih držav, ki imajo kljub medsebojnim sporom veliko skupnih interesov. Perijodične konference evropskih držav bodo gotovo mnogo pripomogle k razbistreniu mnogih gospodarskih in političnih problemov, ki se s sedanjim aparatom Društva narodov niso mogli hitro in zadovoljivo rešiti. Končno poudarjajo francoski politični krogi, da je Briandova ideja zdrava in da bo gotovo našla v evropski javnosti ugoden odmev. Rumunski politični zapletijaji Izgredi zaradi zaplembe publikacij o karlističnem pokretu Bukarešta, 17. maja. Ker je vlada odredila* da je treba vse liste in publikacije, ki vsebujejo članke o zadevi bivšega prestolonaslednika Karla, za-rjlenrti in ie Kberalna stranka ponovno sklenila, da bo še dalje napadala vlado zaradi -podpiranja karlističnega gibanja, je prišlo včeraj pred uredništvom liberalnega »Vittorula« do burnih prizorov. Veliko število bivših liberalnih ministrov in visokih funkdjonarjev ie skušalo preprečiti da bi oblasti zaplenile včerajšnjo izdajo »Vittorula«. Končno se ie .posrečilo nekaterim mladim ciganom s šopi listov zbežati v mesto. Dočim Je policija hitela za raznašalci, so nastopili močni oddelki vojaštva, ki so v oddaljenosti po 10 korakov v skupinah po 20 in 30 mož korakali po glavni cesti Calea Victorei. Slični prizori so se ponovili tudi -pred uredništvom neodvisne, toda Karolu naklonjene »Epoce«. Njen glavni urednik Gregor Hlipescu. ki se je vrnil pred nekaj dnevi iz Pariza, se je skušal upreti zaplembi lista. Med prerekanjem ga je .policijski komisar udaril s pestjo v obraz in ga lažje poškodoval. Liberalna stranka ie vložila proti oblastvom. ki so list zaplenile, in proti poštnemu ravnateljstvu, ki ni hotelo prevzeti odpošiljatve, tožbo pri sodišču. Kljub vsemu je vlada trdno odločena, da bo z vso ostrostjo preprečila vsako razpravo o Karlovem vprašanju bodisi zanj ali proti niemu. Bukarešta. 17. maja. Princezinja Helena, mati kralja Mihaela, je včeraj nenadoma odpotovala na Dunai. Kakor izjavljaj v dvomih kroirih. je odpotovala na Dunaj iz zdravstvenih razlogov, krožijo pa vesti, da se ho sestala na Dunaju s svojem so-iprojjnm. bivšim prestolonaslednika^ Karlom zaradi poravnave in pornrirjenja. Težkoce mednarodne reparacijske banke Zmanjšanje angleškega deleža pri glavnici. jamstvo. Dvomljivo nemško Basel, 17. maja. Včeraj je hila kratka seja upravnega sveta mednarodne repara« cijske banke. Prisotni delegati so ugoto* vili, da so nastale pri določitvi deležev glavnice za razne države velike težkoce. Tako bi imela Anglija participirati pri ka* pitalu s 60 milijoni dolarji. Pozneje se je znižala ta vsota na 40 milijonov, včeraj pa so angleški delegati kategorično izja* vili. da ne morejo plačati več kot 25 mili* ionov dolarjeo, t. j. 10 milijonov manj kot Švica. Tudi v vprašanju jamstva 100 mili* jonov dolarjev, t. j. 10 milijonov manj kot ni prišlo do konkretnih rezultatov. Nem« čija bi morala proti zastavi dohodkov že* leznic in pošte razpisati posojilo 100 mili* jonov dolarjev, nemški gospodarski krogi pa so te dni izrazili mnenje, da je malo verjetno, da Hi nemški podpisovale! zmogli tako veliko posojilo. Zaradi teh nepričakovanih zaprek bo potrebna pri* hodnji teden nadaljna konferenca bančni* kov v Baslu in v Parizu. Darujte za slepce! Tržaški brzovlak ponesrečil na Madžarskem Budimpešta, 17. maja. V Szekes Fener-varu se je pripetila železniška nesreča. Tržaški brzovlak je ob 820 zavozal v lokomotivo, ki je premikala diva vagona praškega brzovlak a. Lokomotiva in postni voz sta se težlko poškodovala, ranjenih pa je brlo budn mnogo potnikov, ki so Mi prepeljali v bolnica Nezgoda se je prfpetfla, ker je bila kretnica napačno postavljena. Ob 9.45 je brzovlak mo$rel že nadaljevati svf>io pot v Budinreštfo. Pogajanja o predvojnih dolgovih Praga, 17. maja. »Prager Tagblatt* poroča iz Pariza, da se je tam vršila ponovna plenarna seja glede vprašanja predvojnih dolgov, na kateri ie bil dosežen sporazum glede zlatTh in vahitnih rent po rumomskem predlogu in poljskem dodatnem predlogu. Dogovor o tem bo v kratkem podpisan. Glede papirnatih rent se bodo pogajanja Še nadaljevala, ker se še «ti posrečilo poravnal nasprotstva. Protesti zaradi povišanja ameriških carin Newyork, 17. maja. Ameriški senat je razpravljal na eni zadnjih 6ej o protestu 32 držav proti novim ameriškim carinskim tarifam, ki so bile znatno povišane. Senator Smoot je izjavil, da povišanje carine ni upravičeno in naglasll, da so protesti večine držav upravičeni. Kaikor dozna vajo. Francija, Švica, Nemčija, Španija, Trska. Južna Afrika, Egipt. Nizozemska in Italija niso protastirale, pač pa so izjavile, da bodo uvedle povračilne carine. Zaradi tega je razprava o novih carinah zastala. Najbrž bo zakonski načrt o novih carinah definitivno propade! in bo dosežen v tem vprašanju kompromis ki naj bi zadovoljil kolikor toliko prizadete države. Lordi popravljajo premogovni zakon London, 17. maja. AA. Lordska zborni* ca je odobrila nov izpreminjevalni pred* log k vladnemu premogovnemu zakonske* mu načrtu. Ta izpreminjevalni predlog se nanaša na delovni čas. ki je določen v za* konskem načrtu s 7 in pol urami dnevno. Izpreminjevalni predlog dovoljuje dogo* vore. na temeliu katerih bi se raztegnil de* vni čas na 45 ur tedensko ali na 90 ur Štirinajstdnevno. Lord Thomson se je iz* rekel proti temu izpreminjevalnemu pred* logu. Vkljub temu je lordska zbornica odobrila ta predlog s 132 glasovi proti 13. Angleški žepar ji London, 17. maja. Vsako leto poseti v poletju Anglijo veliko število Američanov. T) priliko izrabijo vsakokrat v polni meri žepni tatovi, ki pričakujejo to lete prav obilno letino, čeprav bo »sezija« trajala le nekaj tednov. Žepni tatovi so olajšali ameriškim »stricem« minulo leto njihove žepe za okrog 50.000 funtov šterlingov. Policija ima proti žepnim tatovom zelo težavto stališče, ker ie banda sijajno organizirana in se poslužuje Pri svojem nečednem posJu najneverjetneJŠih trikov, s katerimi omamlja bogate žrtve, ki po navadi niti ne ova-jajo policiji tatvin, ki so jih pret»-pe'e. Nova Rembrandtova slika London, 17. maja. V Chesterju so odkriil staro Rembrandtovo sliko, kd predstavlja nekega nizozemskega admirala. Slika nosi letnico 1658 in je bila prodana za 2,220.000 frankov. Nova palača Društva narodov Izpraznitev Porenja do 30. junija končana. — Posledice Briandove šale. Ž^eva, 17. maja. Briand in dr. Curtius sta imela pred slovesom daljši sestanek, na katerem je baje Briand obljubil nemškemu zunanjemu ministru oficijelno izjavo, v kateri bo Francija še enkrat izrecno potrdila, da bo izpraznitev Porenja končana do 30. junija. Ena izmed šal, ki jo je Briand izrekel tudi na zadnjem zasedanju Sveta Društva narodov, je vzbudila splošno nevoljo. K er so arhitetki ponovno odgodili pričetek gradnje nove palače Društva narodov, je Briand šaljivo pripomnil francoskim novinarjem, da ta palača sploh ne bo zgrajena, ker je baje gradbeni prostor popolnoma močvirnat. Društvo narodov bo moralo torej iskati nov prostor za svojo zgradbo in morda tudi nov sodež. To šalo so sprejeli v Ženevi in marsikje zelo resno. Listi nalagajo sedaj Briandu odgovornost za novo kampanjo, ki se je pričela za preložitev sedeža Društva narodov, čeprav je ima zaradi svojega načrta o PanevTopi po njihovem mnenju že dovolj. Novi krvavi izgred v Indij Boj indijskih nacijonalistov proti alkoholu. — Spopadi med policijo in uničevalci alkohola. Kaltkuta. I7. maja. V Memensingu. 200 milj severovzhodno od K alku te, so izbruhnili snoei krvavi nemiri. Močni oddelki Gan-dijevih pristašev so skušali s silo prepre-oti prevoz alkoholnih pijač v državne zaloge. Policija je pod vodstvom evropskih častnikov intervenirala in skušala pregnati demonstrante, ki 00 z vedno večjo silo napadali vozove naložene z alkoholnimi pijačami. Končno se je posrečilo množici uničiti več voz, nakar so demonstranti sode razbili in zažgali. Ko je pozvala polici ia demonstrante, naj <*e razidejo, so odgovorili g točo kamenja. Policija je odgovorila s streljanjem. Množica se. je v paničnem stra- ho razbežala m pustita na boJiSeu nad 100 mrtvih in ranjenih. V bolnico so odpeljali 87 oaeb, od katerih so obdržali 34. V*Č ranjencev je v nelo tedScem stanfu in je malo upanja, da bi okrevali. Od policije so bili ranjeni neki častnik, 4 podčastniki in 28 mož. Oblasti «0 ojačile policijo in patrali-rajo po mestu močni oddelki vojaštva. Pesavac, T7. maja Pofctja je aretirata 10 mcSjsiklh naowonartstov, ka so pozivali prebivalstvo k uporu. Mesto je sicer mirno. Po demonsrraaifc angfteSldh letal se ie anjrfeSlcvm oblastem pomidflo 30 odHčnfa pripadnikov gorskfh plemen za talce. Prijeta goljufa Kako je lahkoverni kmetic reševal iz zapora svojo ženo, obsojeno zaradi umora Ljubljana, 17. maja. Našim čitateljem je gotovo še v živem spominu grozen zločin, ko sta lani v Iški Loki zakonca Kraljic umorila svojega brata odnosno svaka. Epilog zločina je bil izvršen lani pred poroto, kjer >e bila Marijana Kraljičeva obsojena na 18 let težke ječe, njen mož pa je bil oproščen. V preiskovalnem zaporu se je France Kraljic seznanil s 27 letnim brezposelnim ključavničarjem Francetom Jamnikom, ki je bil zaradi goljufij že obsojen na več mesecev ječe. Po prestani kazni je Jamnik večkrat obiskal Kraljica. Prišel je v spremstvu dv*»h prijateljic, za katere ie trdil, da je ena dijakinja, druga pa uradnica pri ljubljanskem psihijatru. V resnici je bila ena Jamnikova žena. druga pa znana pustolovka Marija Jezerekova, s katero je imela policija že ponovno opravka. Jamnik je Kraljicu natvezil, da bo omenjena uradnica posredovala, da bo njegova obsojena žena iz zapora prišla v norišnico, odkoder se jo bo posrečilo spraviti domov. Kraljic je Jamniku zaupal in je Dil prepričan, da govori resnico, kar je podjetni Jamnik znal spretno izkoriščati. Vsak hip je bil pri Kraljicu. Enkrat je rabil denar za kolke, drugič zopet za posredovanje itd. Odlikovanje predstojnikov evangeljske cerkve Beograd. 17. maz nvn. pravde odlikovani: z r^jom sv. Sa-ve II. sfoorHe Aleksander A*osVm. vrhovni senrjor reformiran« cerkve kraljevine JnsosTavije: z red**m sv. S-ave V. ston-nje Adam Vere*. škof slovaško iMteBtkt cerkve kraljevine JiTRosIav-je. m 29. je bilo ranjenih v tem letu 170.917 oseb. leta 1928. pa samo 164.838. Večino nesreč so povzročila privatni avtomobili in moto-CLklistL Izvabil je na ta način od Kraljica olcoH 12.000 Din. Kraljic s« je celo zadolžil, prodal je par volov, najel posojilo pri domači posojilnici in se zadolžil rudi v Ljubljani. Te dni je prišel Jamnik skupno z Jezer-škovo zopet h Kraljicu m mu dejal, naj vzame 1300 Din in se pelje z rrrrm v Lju-b-Hano, čež, da bosta ženo, ki je že v umobolnici, spravila domov, ker jo je zdravnik proglasil za trrnoboArto. Čeprav ie nekoliko skerrričen, mu je Kraljic tudi sedaj verjel m se z vozom odpeljal z JaTrmakom m Jezer-sTcovo v Ljubljano. Nekaj časa so fcnlovratni po mestu, nato se Je prvi tzjrubi] Jamnik, pod Trančo pa se je hotela hmurzniri tudi JezerSkova. Dejala je KrarHcu, da gre k nekemu zdravniku, ki bo hkR posredoval rn da naj jo tam počaka. Morda bi Kraljic še dolgo čakal, k sreč! pa ga je v družbi Jezerškove opazila neka ženska, ki ga je opozorila, da ima opravka z znano pustolovko in da naj bo previden. Krartič je nato stopil k stražmfkn in mu tv>-to^il. kako sta jra Jarrrnfk ?n JeeerSkova fz-rabljaJa. Stražnik ie že čez po! nre prijel pustolovko, ki je prišla »od zdravnika< fn jo odperjai na poticijo. Davi je bfl prijet rudi njen prijatelj Jamnik in sta bila oba radi goljufije rzročena sodišču. Etnografska razstava na vsesokol-skem zlefa Beograd. 17. maja AA. Za vsesokofekeca 7 * ta hr> odr>rla v nmetniSkem pavBjoou >C vjera Zuzorić« etnoffafeko-tmmtična razstava, na Ira-rtr~. bodo med družim razstavljeni tudi prlsaff na*;ti krajev, deha ns4#t najboljših umetnikov. Raisstava ho od?prtm o-d 16. .mmja do 5. juti}«.. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Ljubljanska borza danes rti poslovala. V prostem prometu so notirali: Amsterdam 22.758. — Berlin 133225. — Bruselj 7.9096. — Budimpešta 9.8987. — Gurih 1095.9. — Dunaj 7.8991. — London 275.46. — New-york 56.565. — Pariz 222.37. — Praga 167.90. — Trst 297.18. INOZEMSKE BORZE. Carin: Beograd 9.125. — Pariz 2029. — London 25.13. — N*wyork 517.10. — Bruselj 72.15. — Milan 27.105. — Madrid 63-25. — Berhn 123.37. — Dunaj 72.92. — Sofija .".745. — Praga 15.325. — Varšava 58. — Budimpešta 90.35. — Bukarešta 3.07. — Sekcija ZNS. (Shržbeno.) Delegirajo se k telemarn dne 18. maja 1930 na isrrišče Primorja: ob 14. uni Slovan : Grafika — g. Pevalek; ob 15.45 A - team : B - team — z. Deržai: ob 17.30 Primorje : Železničar — g. Schoefter. — Tajnik. Mitrovo svetišče v Beli Krajini Starorimsko svetišče, posvečeno bogu Mitri na Rožaneu pri Črnomlju v Befl Kraiini .-.^ini viaouRt O to veo pri postaji Selo, oUKoder je najbližji dohod k Mi tro v emu templa. Črnomelj, 17. maja. Potniku, ki se pripelje z vlakom skozi semiški predor v Semič, se nudi s postaje mikaven razgled po Beli Krajini. Nad njim stoji cerkev sv. Primoža v Gabru, o kateri pripoveduje ljudska povest, da je stala na vrhu tega strmega hriba. Pobožna, stara ženica bi rada prišla do nje. Ker je pa bila preslaba in pot prestrma, je orna« gala na polovici pota v strmini. Tedaj se je je cerkev usmilila in sama stopila raz vrh hriba v strmo rebro, kjer Se zdaj stoji. Ob Železniškem tiru so po gornji strani raztreseni vinogradi z belimi hišicami, vrte nimi gredicami, pred njimi pa brajde z ovi* jajočimi se trtami. Nad njimi se razpro* stirajo košenice in kostanjeve loze, ki se raztezajo nad Rožancem proti Velikim Rodinam in Planini. Pod železniškim ti* rom so skrbno obdelana polja, vmes pa je mnogo cerkev, raztresenih proti Vinjemu vrhu, Podzemlju in Metliki. Zanimivo je, da se najvišji vrh v Beli Krajini Mirna gora — belokranjski Tri* glav, visok 1048 m, ne vidi s semiške po# staje. Ugledaš ga Sele z Otovca, oz. Cr* nomlja. Na vrhu hriba stoji poleg nedav* no zgrajenega planinskega doma nekdaj sloveča cerkev Frančiška Ksaverja. Prav* ljica, živeča še med ljudstvom, pripovedu* je, da je bival ondi v globoki skalnati ja» m) hudoben zmaj. Ko je dozorelo žitno polje in je zorela trta, je zmaj napuhai iz jame hudournih oblakov, iz katerih se je vsipala debela toča in je zdrobila vse po Beli Krajini in daleč tje na Hrvaško. No« bena sila ga ni mogla prepoditi. Belokranj* ci in Hrvati so sklenili zazidati zmajevo jamo. Postavili so na onem kraju cerkev sv. Frančiška, katere veliki oltar stoji uprav nad zmajevo jamo. Od tedaj je za» vladal tam gori mir. Cerkev, ki je stala na »gori miru« — Friedensbergu, je bila ved--no pridno obiskana. Z Mirne gore se ti odpre krasen raz* gled po vsej Beli Krajini in Hrvaškem do Zagreba, do bosanskih hribov in Kleka, dalje čez Gorjance in Zaplaz na Štajersko, čez kočevske hribe do Nanosa na No« tranjskem, čez ljubljanski Grad na kam« niske planine, na Grintovec in Triglav. Hrib je bil nekdaj obraščen z mogočnimi bukvami, romarska pot se je vila v dol« gem ovinku navkreber. Zdaj se razprostira po njem senožet s sočnato planinsko tra* vo ha pašo, hrib je priporočljiv izletnikom m vsem, ki iščejo zdravja in razvedrila v planinskem podnebju. Nadpis se še precej Čitljivo bere: DIM P. P. P. AELH NEPOS PROCVLVS ET TIRMINVS PRO. SALV. SVA. SVORVMQVE Deo invieto Mvthrae. Tres Publii Aelii Nepos et Proculus et Firminus pro salute sua suorumque — Nepremagljivemu bogu Mitru so postavili trije Pubiji Eliji: Nepos, Procul in Firmin v svoj in svojih blagor. Skupina podob pod napisom je razde« ljena v 3 dele: Srednja predočuje mladeniča v krat* kem plašču in a frigiško čepico na glavi. Mladenič kleči na biku, ki ae je zaboden zgrudil pod njim Z levico ga drži za smr« ček: v desni ima bodalo, zasajeno v bikov vrat. Poleg mladeniča so pes, ki se zaga« nja v bika, kača, ki se zajeda v stran in škorpijon, zajeden v lakotnico. Na vsaki obeh stranskih podob ae opa* J zi moški v kratki tuniki in a friziško če* pico. Levi sloni ob na narobe obrnjeno bak* Ijo, desni pa stoji ob pokonci stoječi baklji. Zgoraj nad temi podobami se vidi v dolblnah na levi in desni strani oltarja po ena doprsna podoba. Bržčas predstavljata ženski. Okvir v polkrogu pod nadpisom kakor tudi podobe, vsekane v skalo, so že precej poškodovane. Tako n. pr. je odletela mla* deniču čepica, pes je brez glave, kača m škorpijon sta pa tudi že močno odbita Kljub poškodbam, ki so jih zakrivili pa* stirii, so pa podobe 5e vedno zelo razločne. Kakor so mi pravili ljudje, se po voini nihče več ne briga za tempel. Ali ne bi bilo umestno, da bi se ob stezi, oz ob cesti, ki vodi ob templu proti Vodičniku. nostavila tabla z napisom, da je tam v bližini Mi* trov tempel? Spomin na Zaratustro Iskanje zlatega teleta Ni čuda, sem si rekel ko sem gledal nenavadno lepo, solnčno pokrajino, da so se ti kraji priljubili tudi mogočnim Rim« lianom, o čemer priča starorimsko sveti« sce, posvečeno solnčnemu bogu Mitri, blizu cerkvice sv. Jurija nad Rožancem. Tempel prištevajo poznavalci Bele Krajine med največje zanimivosti v Sloveniji. Bivši deželni odbor se je zavedal njegove pomembnosti: odkupil je prostor in vzel to dragocenost naše dežele in biser Bele Krajine ▼ svojo skrb in varstvo, da se ob« varuje pred nadaljnimi poškodbami, kar se je, žal, že zgodilo. Ko mi je pred vojno slučajno prišla v roke Pod logar jeva »Kronika mesta Cr* nomlja in njegove župe« sem ob prvi pri« liki napravil izlet v Rožanc. Mislil sem, da bom aedaj z lahkoto našel tempel, a sem ae uštel. Moral sem si izbrati kažipota — našel sem ga v loletni Nežiki Steinerjevi, ki mi je pravila, da kaže večkrat pot do templa raznim gospodom, prihajajočim iz daljnih krajev. Stezo do »judovsekga templa«, kakor pravijo Rožanci, je zaraščena z gostim ro* bidovjem. Par minut sem se vzpenjal pre* ko železniške proge v hrib in že sem sto* pal v tempelj, katerega ostanki so Se zelo dobro ohranjeni. Tempel je dolg 30 m in Širok 15 m. Skladi, ki leže v kupih naokoli in popol* noma zapirajo prostor, pričajo, da so bili Rimljani mojstri v zidanju, ker je moral biti tempel sestavljen iz rezanih kvadrov, kakor se da posneti po razvalinah. Tempel je okoli in okoli obdan s ko« šatuni kostanji, d očim raste v notranjšči* ni visoka trava. Opazil sem, da je v njej mnogo navožene prsti Mala Nežika mi je pojasnila, da ae je pred leti splošno trdi* lo. da je pri glavnem oltarja zakopano zlato telo. Zelja po zlatu Je nagnala ljudi, da so začeli kopati. Odstranili ao ogromne skale in prekopali zemljo več metrov gio* boka. Izkopali pa so le Žrvalake kosti, za* kopane Še izza Časa daritev. Stopil sem k glavnemu oltarju, kjer se je ohranil še dobršen del stene iz velikih kvadrov, visok okoli 7 m in začel motriti v Ibro tkalo vsekan napis s reliefnimi po* dobami spodsj, ki prenočujejo versko ob« bajanje. Mitrovega česčenja. Del skale, ki ga zavzemajo nadpis m podobe, meri po vrtini reliefe 150 cm, Širini 135 am, debe* Bnt 5 camv Kako razlagate- opisano skupino podob. Bik je bil. kakor prirjoveduje perzfi«ka pripovedka, prvo ustvarjeno bitje. Predstavlja solnce ali solnčno leto. Njegova usmrtitev pomeni konec leta. Arirnan — pravir vsega hudobnega in goljufivega ga le ubi'1 in izšel je iz njega človek in zdravilne rastBire. Bil je torej početek vsega dobrega. Ta tradicija je simbolično predočena na mitrovem karrniu. Srednja podoba kaže na rla podrtega bika in na niem sklonjenega Arimana. \r pobija bika. Živali Ari-m a nove in Armuzdove — pravira vsega dobrega m resničnega so pes, pri Iranih v najviši časti, kača hi škorpijon, ki r^rmeni-jo skrafšavaw leta, obe baklU pa začetek in konec solnčrresa leta. Mitrovi oltarj' so vsi v skalnatih votlinah ali v gorskih zasedah. Tihi m mračni, skriti prostori pomenijo nočno temo, iz katere vzhaja zmagoslavno solnce. Drugi so mnenja, da spominjalo na Zaratustro, ki je od svojega 30 do 40 leta žtvel v skalnati votlini. Tam je poslušal rn zapisoval božje razodetje. Poleg že omenjene govorice o Mitrovem templu kroži tudi ta, da je dal c*Kar postaviti lovec v zahvalo za srečno rešitev iz gotove smrti. Napadla ga je namreč na lovu neka huda divja zver. Že je rmslfl, da Je oo njem, ko se mu je iznenada posrečilo, da Jo je zabodel. Nekaj zgodovine Oltar nam torej predočuje versko obhajan je Mrrrove«a bogoslužja, Mrfcras je bfl perzijsko - sirski bog soln-ca m vojske. Rimljani so imeli navado, da so si bogove tujih narodov, ki so j*h premagali, osvojili in tako je tudi to božanstvo prišlo iz Perzije v naše kraje. Njegovo če-ščenje so posebno širili cesarji Antonij, Sever in Komodus (180—190 po Kr.). Boj med Mrrrovtm česVSenfem fn krščarretvom je bi! hud in svetovnega pomena. Širilo se je oboje hkrati tu je Imelo nekaj podobnega. Mitracizem je bfl zelo razširjen. Od iranske visoke planote do škotskih planjav, od Črnega morja do Sahare se najdejo njegovi c4tarti. Le med ormkainrmi Grki se m mogel udiomačMI. Mitracizem je bil vera nižjih slojev, razširjali so ga vojaki, trgovci tn sužnji. Ko je dobi! rimski cesar pridevek, bistven s sohicem — *cor*substauti-vuiu soW« — se ga Je moralo oWero*i koi boga voj*ske tud, višje vojaštvo. Mitrovo češčenje so zanesti© v R!m rimske legije že 1. 60 pred Kristusom, ko so morale odrinrti iz Azile m se podredi vojskovodjem m napom boje v SpatriH in v Gaftfi. Cešoenje boga Mftra je buo združeno z orgijami. Celo ne preveč žlahtno čirtečftn Rimljanom m" ugajalo, zato je le počasi napredovalo. Na višek se je povzpelo pod cesarjem HerlJogobolom (218—222). Njegova teta Jtriija. svakinja cesarja Septi-rmja Severa (103—311) je btta njegova največja DriJateHfce; pripomogla mu Je na ce-sarafri prestol. Prej se je uranova! Varil Avrtus BastJau. V mestu Cnregt it bfl višji duhovofk v templn boga volne tn aolnca, W ro ga nazivah strci Hagabol, Perzffcf p« M$tra- UpodaMjaji so ga kot irtadearida ▼ tuniki, ki pobi a bika. Častili so ga v skritih krajih, v votlinah ali tetrmih goščah. Ko so prttorijaBCi po rovarsn u tete Ju-iHc umom cesarja Maksima (217—218), so progi as Mi Basijama se cesarja. Ta Je zavrgel rme Basrjan in si nadel krte boga Bago-bođa (EHogobol), katerega vifei duhovnik je bil. Kot eeiar mu je postal enakopraven ki le kot tal širil njegovo čeičenjje po rimskem cesarstvu. Svečenltto službo je opravljal Še kot chn^ovntk. S svojo razuzdanostjo, Id jo je kazal posebno 5e v Mitro-vih jamah, se je prHtudU pretorrjancem, da so ga pobili pred enim Mrtrovio oltarjev in profflasfli cesarjem Aleksandra Severa. Spominske kamne * napisi in drisko perzijskega boga Mitra — boga soJnca tn vojske — so v bivših avstrijskih deželah našli v toliki množini, da si ne moremo tega drugače razlagati kakOT z domnevo, da je bdlo tod že pred Rimljani čeŠČenje solnčne-ga boga LKlornačeno. Vplivu Rimljanov se ne more pripisovati, ki so ga v Rimu sprejeli šele 1. 60 pred Kristom. V Ogleju so odknili 4 Mitrove oltarje, ravno toliko na bivšem Kranjskem: v Ljubljani, na Trojanah, v Trebnjem in sa Rožancu, na Koroškem celo šest. Kar sta bila Rimljanom Apolo rn Mitra, to so bfli Dirom Belin, Sve-tovit, Belibog, v nasprotstvu z božanstvom teme, ki so ga irnenovaii Ort ali Cart — d en s Chartus. 1800 let star tempel Nad Mrtrovhn templom stoH ena najstarejših cerkev v Beli KraJfor! — cerkvica sv. Jurija s pokopaJiŠ-em, kjer pokopavajo mrliče Iz Rožanca in Lokev. Cerkvico so postavil; baje kmalu potem, ko se je moral rrritraoizfrn umakniti krščanstvu. Cerkovnik Grahek mi je vedel mnogo zanimivega povedati o njej. Med drugim mi je s ponosom pokazal zvon iz 1. 1605. O Mitrovem templju na Rožancu sodijo, da so ga postavi« okoli l. 100 po Kristusu Rimljani, ki so si osvojili Belo Krajino Pod cesarjem Traianom. Blizu templa je moral biti najbrže rimski tabor za vojaSko posadko, kj je Imela tu svojo postojanko ob znamenit) rimski cesti čez Rodine proti zapadu. — A. P. Stavbno gibanje UubUmea, 17. ma?a Na lažni strana Ceste na Roicik v bližani enonadstropne biSe D. Zupanca so začeli pre-:eJcE teden kopati ilovnata tla, kjer se zgradi betonsko z-jdovje iza vnso kopri ti ično, enonad-streono bifto Leoj»lda Pa!';ka. Gružč in gramoz ter pesek se mora dovaiatn. Staaiovinja bodo v visokem prit ločju, v prvem nadstropju pa tudi v tleh in pod streho. Ker se nasproti leteč; travnik ne bo parcei-iral dn za»jdal, bo iz staoovanj lep odprt ra»zled in bodo imele sobe dostf. so taca in svetlobe. Iz bližnjega gozda ho pa ve! zdrav zrak. Zidarska dela je prevzel zidarski mejster Aotjon Mavrjč. Na levi strani Dsmjsfce ceste onstrso odpuščene železniške proze |t po večmi sezidana |a pokrita v^sokopri^Hcna, enonadstro-pna hiša krojaškega mojstra .Amona Tomffca. Trenutno zidarska dela pocavalo. da se zidovi boi? osušijo. Prihodnji teden se prične z ometavanjem notran^h in zumanjčh sten. Ko dovršijo §e mi-zarj1:, pečarji ra scimi slJkairi: svoje dek>, bo brSa poratma, kar se zgodi v dofbrSh dveb mesecih, če ne že prej. Z:dards*roe železniškega urtdnika Josipa Rožanca znatno poveča, tako da bosta -v biši dv« stenovanjč, to je v &rU thVSn in pod streho. Zidarska deH čirvršcje zidarska mo-Jster Ivan Slikan. Mestna graiinozna jama zi Bežigradom. Tu -je v nekaj ler*h nastala kokošja, ki priča o sodobni stanovanjski mizeriji. Letos so tu JeK stavne skromne krove, ko je bite na vseh orba-Iito »tavtnsasi se vse ntirao iea tfbo. Od božica smn #• narasla vas sa Sest bfš Sa sicsr pro-ti *ev*pa. Ma foSni strani zasipale inmo in bodo eno barako pod-rDi zaradi Suveborske ceste, ki oolde r?k ob -jami. NaJsoveKa Mitee so precej podobne onim na Ga^jevaci. L«seno otrodj« le ometano, stanovanle poslifkano. Torej ni baraka kakor baraka. Tiste fe novega lesa so Že še. A vse nekaj druge** >ri dn»ga>č»e«a ie bivanje v barakah, ka so Hfe nrfnešen« z Ledine. V teh 4a Po ftpranMi ki raeeelcat} vsa polno nadležnega nočnega iiirScsa. »Tri kovače iidom vsak mesec za benole, če hočem s otroki kaj »pa*,« mi Je pravila sena, dom« w VestfaJHe »Vsoda m« je sanesla v vas« kraja Prvi mej mo£ je bfl Slovenec in audnnjfi je tudi. Docna je t £Vo4e#i.'ske-t*cna» pora, da 5j na njih otrviseJo oko. KeMko ožitka nmm ter ob pociedu na to lepo bed)c n»r*vo. Pa. Satani t-odf rada. Pri tegi kn&ni j« ilriin oaoše razvedrilo. MoJ mož je obrnstk. OblhibOena osa je statoa stidbi. Ce se osm to posred, g postavimo svojo «SToo kje v okonci. Potfe| bo te i>--I5e.« S temi besedami se Je žeoa pošlovfla rn odSla e dverrra otrokoena pro*« mesna. Jas pa sem le posta! c-b t«4 -rihi kolonr*! ves SsmAU Hea v njeno poa^st. T ada modarse ograda oe hišah in voaafe se pridno gradDo. Pri Srezoskovi eooriadstropni rs-š; 4e v dehi betonska temelj s« vrtno ojrav?. Na 'Dunajski cesti onkraj Stadiona si gssdšta bčno betonsko ogra-jo pri no^Tih enonadstropnah svo»jih hišah J. Kwmer In Fr. Sonc V ZadrvŽrri u Bed na KodeSevem sa }e 8v>6fc> (posest wvarovaia z moderno vrtno ograjo trgovka Trona. V Rožni do!ini si je napravil J. Motili otousno leseno ograjo na betonskem teme+ju. V novih vr«ov?h pa gtedaš mrčne gred k: e. rožne grmičke ter sadne sadike. Oj. kako .je vse fo leno! Kranj in tujski promet Z ozirom na bližajoči se občni zbor TujskOprometnega in olepševalnega dru« stva je umestno, da iznesemo nekatere misli glede tujskega prometa v Kranju. Mesto je pač znano v naši kraljevini po svojih tekstilnih tvornicah tako daleč, da se ga prijemlje že priimek jugoslovanski Manchester. Da pa je to mestece, ki ro* mantično leži na planoti vrh Save (sličnost z Beogradom) s prekrasno okolico, ideal« nimi izprehodi, naravnim kopališčem ob Savi in Kokri, pravzaprav izhodišče in prehodna točka za najlepši del Gorenjske, ve malokdo in ga v tem oziru prekaša kmalu vsaka druga vas na Gorenjskem. Kot največji trgovski center vse Go* renjske se je Kranj zelo poglobil v trgo> vini tn industriji, izpregledal pa je popol« noma zaklade,, ki leže skoro nedotaknjeni in ki jih je čimprej dvigniti: tajski promet. Tujskoprometno in olepševalno dru* štvo je pač s svojimi neznatnimi dohodki skrbelo za javne nasade in izprehajališča toda do večjega razmaha se ni povspelo skozi desetletja. Na dotoku tujcev ima interes celokup* no prebivalstvo. Neposreden dobiček je v prvi vrsti namenjen gostimičarjem in tr« govcem, posredno korist pa imajo vsi sloji. Dograjen je prvi večji hotel, gradi se dru* ^i in bo kmalu gotov, gradi se vrsta novih vil in hišic, prostora torej za letovišČarje dovolj, potrebno je samo zbrati podatke glede stanovanj, prehrane, cen itd. ter to sporočiti javnosti, ki je živela dosedaj v dčanju, da v Kranju ni dobiti poštene sobe. Posameznik ne more delati reklame, je predraga. Treba je splošnega in skup« nega delovanja po vzorcu drugih letovišč in uspehi bodo veliki. Treba je, da se vse to delo koncentrira v Tujskoprometnem društvu. Društvo si mora zasigurati zadostne dohodke. Prispe* vati morajo posredni in neposredni intere* senti, trgovina in industrija, denarni zavo* di in ne manj tudi mestna občina. Povra« čalo se bo desetkratno in več. Društvo sa* mo pa mora iti res na delo. V prvi vrsti jc treba osnovati pisarno, ki bo potujoče* mu občinstvu na razpolago in ki bo imela dela čez glavo čim se ga loti. Delokrog takšne pisarne je tako obsežen, da ne gre naštevati posameznosti, da pa je potreb« na, se bo takoj izkazalo, ko prične delo« vati. Stopiti mora v stik z domačimi inte« resiranimi organizacijami t. j. Zadrugo go« stilničarjev. Društvom hišnih posestnikov. Podružnico SPD, sorodnimi društvi v so« sedstvu v svrho skupnega, iste cilje zašla« dujočega delovanja. Zbirati je podatke glede stanovanj tu in eventualno v bližnji okolici, imeti mora vpogled in vpliv pri določanju cen hrane in stanovanj, posre« dovati med gosti in domačimi podjetji, služiti s podatki tujcem ter jim iti vse« stransko na roke. Prva in zadnja naloga pa je skrbeti za dobro, vsestransko in smotreno propagando doma in v širši do* movini. O vsem tem naj prihodnji občni zbor Tujskoprometnega društva temeljito raz« misija ter nemudoma prične z oranjem le« dine. Hralefaost prebivalstva lepega Kra« nja ne izostane.__—**• Iz gledališke pisarne Drama Začetek ob Hi 17. maja sobota: Pustolovec pred vrarl. Red C 1«. maja nedelja.: Vdova Rošlinka. ljudska ipred- stava pni znižanih cenah, izven. 19. maja ponedeljek: Konec noti. Red A ?0. maja torek: zaprto-. Danes se ponovi v lirukljanski dram« Bego-\TCeva trodeianska igra *Pusto*ovec pred vrati* za red C. »Vdova Roslinka* v aubPanskt d'ame. V nedeljo, dne IS. i. m- zvečer ob 30. uri se ponovi •v ijaibljanski drami kot ltodska predstava t*H zntžan-ih cenah Golarjeva narodna jgra >Vdova Rošlinka-« v c^HCakri zasedbi. To bo poslednja nedeljska predstava v letosnin aenoni, o« kar opozarjamo občinstvo, ki oHeajno ob n^derja-n poseda naio drame. Angleška volna drama »Konec poti - se vprv zoni v naši drami v ponederiek dne 19. t. m. ▼ običajni zasedbi z-a red A . Opera Začetek ob 20. 17. maia sobota: Pohujšanje ¥ dolini semalor- ja-nski- Red C-16. «na«a nedelja: Dolarska princesa, opereta Premiiera. Izven. 19. maja ponedeljek: sanrto Dresf se poje domača najnovejša opera, Rravmčarlevo »Pohujšanje v doiari lertf-iorjam-sie«. Delo «?e doseajVo pri premijer- veftV uspeh Na iuno Sta sto, teaiveg tmM gaesba z&bteva <*a sa more presoditi m tam«« w» dnnossss e«*eeroet iaralaaia. Nastopno: ta. Starter-esoetier kot »ost, ga. Medvedov«. S»- BaLatkovA, Spataova, eg. Be-resao* Jadhe* Ko-vad, Onba, Moborač, Pedak «n fiVngi. DMeBSt Z Neflat* režiser g, Debevec. Predstnva ss vrši za otama E. KOLEDAR. Sobota, 17. maja 1930, katofc-^ni: Paska!; pravosfavra: 4. ma.a. Pela- Jutri: Vedeba, 16. maja 1030, katoUčarvi: 4- D0>v.; pravoslavni: 5. maja, Irina. DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama: Pustolovec pred vrati. C. Opera: r>>hirj5air]e v dofrni šerrT.or-janski. E. Kino Matica: Dve srd v tričcminskem taktu. Kino Ideal: Ne \«dai sel Kino Uublianski dvor: Žena na R1690S. PRIREDITVE V NEDELJO. Drama: Naš gosipod župnik. Opera: Dolarska princesa. Kteo Matica: Dve srci v tri-četrtinskem taJcbu. Kino Ideal: N* vdaj se! Kioo Ljubljanski dvor: 2ena na mesecu. Sport: Graftka - S^ov^an, Atearn - Bteam m Železničar - Pršmorie. Vse tri tekrrve se vrit popoMne na Lgrišču Primor;a. DEŽURNE LEKARNE. Danes in Jutri: Piccofci. Dunajska cesta; BakarŽić. Sv. Jakoba tng._ Za hotele potrebno kuhJnšsko posodo, razne stroje, pribor v veliki izberi i. t d. dobiš najceneje Pri tvrdki 2 žel^znino STANKO FLORJANClC LJUBLJANA SV. PETRA CESTA 35 Da osvežite kri Dike nekaj div zaocced zfcBbrgd časo naravae »Franz Josefove« freočlce. Od rono^lb zdravnikov zaoisarra »Franz Josefova« voda uravnava delo varuje ftrevesa. krerji želodec. irboH^uie kri. rjorniTi žuvce. novzroča. da se človek s§-no dobro oočrtpt? in da ima jasno tfavn. nFraaz Josefova« grenčlca se dobi v vse^i lekarnah, drog-eriiah rn snecerirsk^n tr*r>— \inah. Kino Dvoje src v tričetrtin-skem taktu (Pilm#>ka opereta v Elitnem kinu Marica). Dunaj! Grinidng! Mali kvartM svira Sehubertov »Prvi valcek<, ki is nad 100 |s4 prijetno boža srna Ehmajcanov m ksteregn rKJpidarTKist bo trajala Ae najmanje 10O |a%. Med gosti ▼ mali mehanski )?o*rHlnj |aj tudi najpopularneJIH dunajski operetni konriponipt Toni Hofnr s svojo r>ri}at»l]ieo Ani Lohm«»i*»>*'. Toni nI povsem dobro raspoložen ter toži. da nobena nje«jrovih kornpoiteij n#» bo žarela tako dolgo kot Schnbertovi lepi valfki. Ani ga skn&a prepričati o na*rprotn*m in pravi, dn rrm bo njeg"ova najnove-j^a opereta, Id jo bnS komponira, princi a 5e ve? jo slavo in popularnost. Za Hoflerjpvo op^r^ti-* pileta tekst nnana lfhretista Viki in Niki Mahler, ki nameravata v besedilo operete vstaviti le 5e nekaj novih dobrih d ort i nov In opereta bo arela rs oder. Ifrtoeaeno, ko «*^d1 Hofer v gostilni v Orin-zingo in obnpnje nad evo^o neodo, pri d p Weigl. Hoferjev faklorrzm s sporočilom, da zahteva direktor operetnega cledalisca pr*»-miero nove operete v 14 dneh. Brata Mahler sta seveda takoj pripravljen a z direktorjem razpravljati o novi opereti, poižČeta komponista in vsi trije se napotijo v 0ge daliŠSe, Brata Mahler pričneta z deklamacijo besedila, korrrpooi*?t pa Igra Šlager za Šlager jem, le valček, ki je dunajski opereti neobhodno potreben, V ni potov. Vse j** raasburjeno. ValSetk mora biti gotov s> dane^. Hofer zatrjuje, da se na povelje ne da komponirati in odide razburjen proč. Doma sede h klavirju, igra in igra, a valček mu n*» pride na um. Končno nra je usoda naklonjena. Ko sedi nekega večera v svoji vili v VBelaun in pričakuje povabljene goste, se naenkrat pojavi v njegovem stanovanju lepa mlada neznanka. To dekle mu da potrebno inspiracijo in valček je gotov. Toda mladenka, ki je tako nenapovedano priSla, j? iato-tako nenadoma izginila in z njo je izpadel komponistu fz spomina pravkar komponirani valček. Vse je razburjeno, vse išče dekleia, kajti fte se najde, je najden tudi valček. Končno tik pred premiero se pojavi zopet na odru ona taflnstvena deklica in polriii je resen. To je ▼ kratkem vsebina, ki pa se v vseh detajlih in irredno humorist ion i h epizodah nikakor ne da popisati. To mora človek videti! Film je krasno uspel. Dunajski milje, veselo razpoloženje veje iz vsake slike. Humor, dobri dovtipi, slasti pa izkrcano živi tipi vsakega posamecnfka, vse tr» je zaokroženo v eno harmonično celoto tako, da človek uživa pri gledanju tega krasnega filmskega dela kot malo kje. Imenitna tipa sta n. pr. brata libretista Viki in Nilri MahteT. Vedno sta si v laseh, za vsako malenkost se prernrata In rendar sta tako na-vsiena drug na drugega, da bi ločeno ne mogla živeti. Imenitna sta tudi direktor operetnega teatra in njegov tajnik. Samo, da zineta kako besedico pa se publika ie smeje, od srca. Godba Roberta Stolza je lahko pojmljiva, komponir. v prijetnem dunajskem žanru. Reprodukcija covora m i*»tja v filmu js breehlbna tako, da človek razuma vsako besedo. Skratka, film je tako krasen, da se ni Čuditi, da so vse predstave doslej skoro vedno razprodane tn da si ljud-ie tudi po večkrat ogledajo ta film Takih filmov si selimo se več v Ljubljano Občinstvo bo Matici zanj* vedno hvalefeno. NedeJja, 18. maja. 9.30: Prenos cerkvene glasbe: 10: Versko predavanje (univ. prof. dr. Lamb. Ehr-lich >; 10.20: Josip Lapajne: O šolskem pouku; 11: Koncert Radio-orkestra; 12.50: Tedenski pregled; 15: Žagar: Vrtinec (šentjakobski gledališki oder); 15.30: Brusnica-ni se vkup zbero; 17: Reproducirana glasba; 17.30: Edvard Gregorin: Bohuslavovi spomini; 20: Koncert Prosvetnega društva K rakovo-Trn ovo (prenos); 22: Poročila in Časovna napoved; 22.15: Koncert Radio-or-kestra; 23: Napoved programa za naslednji dan. Ponedeljek, 19. maja. 12.30: Reproducirana glasba (mešan program); 13: Časovna napoved, borza, reproducirana glasba: 13.30: Iz današnjih dnevnikov; 17.30: Koncert Radio-orkestra; 18.30: Dr. Stanko Leben: Francoščina; 19: Ing. Gerl: Kontrola mleka v Ameriki; 19.30: Ga. Orthaber: Angleščina; 20: Koncert Radio-orkestra; 22: Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan. pa je pranje gotovo/ Najlepša šola v državi Oh izvolitvi župana g. Ivana Zaketnika za častnega občana v Gornji Šiški Nova šola v Zgornji Šiški Ljubljana, 17. maja. Ko so bali naši pevci - učitelji na Češkem, se niiso mogli načuditi krasnim šolam in učiteljice so kar vzdihovale ob pogledu na solnone sobe, kolegi pa niso modi prehvaliti smotrenosti Ln praktičnosti stavo. Seveda Cehi so povsod prvi ju kje smo še mi reveži za gorami, saj nič nimamo iti tudi naši arhitekti ne znajo, pa ne znajo. Še bolj so se pa Ceha čudili našim m strmečim poj a sni H. češ saj ie vendar češike najlepše šole, ki so vzor vsemu svatu, postavil vaš človek Jože Plečnik. Malo sram je balo sicer naše pevce, čeprav je v prav tako zadrego spravil tatiček Masairvk svojega gosta iz Jugoslaviji, ko je obiskujoče mm razkazoval krasoto prenovljenih Hradčanov. delo mojstra Jožeta iz Ljubljane. Tudi mi imamo že sodo, ki se upravičeno ponašamo z rejo pred svetom. V Zgornji Šiški sta namreč rraJadim zgradila uoiv. prof. Jože Plečnik in župan Ivan Z a k o t n i k svetišče prosvaie. ki lepšega in praktičnejšega nima vsa država. Da, svetišče, kjer se razvija duh in,se šarijo mlada srca v sokicu in zraku neovirana od zatohlih sten in mračnih hodnikov. Na po'mi, natanko na sredi zgornješišen-ske občine ob Vodnikovi cesta pred Dr avli ami stoja mogočna, v somou se bleščeča bela palača. Mladina vse občine je vsotam sem in najoddal'je-nejši učenci imajo le dvajset minut do nije. Na katerikoli strani se ozre učenček skozi okno. je raz-gved lepši: na široko z vasni'j posejano planjavo, na dolgi zid planin, na Šiško in Ljubljano, pa na gozdove in griče s cerkvicami za Šiško in Dravi jami. To je za nazorni nauk, to je za domoznanstvo, to je za vzgojo ljube zrni do domovine, za vzgojo na duši in telesu zdravih in krepkih mož in žena. V eni sapi sem imenoval po vsem svetu slovečega umetnika »n župana podeželske občine, saj je Ivan Zakotroik mož. ki je prav za prav izikopal temelje, postavil in pokr.l to vzorno šolo po Plečnikovih načrtih. Kdo drogi na deželi bi si pred nMm upal lotit- tako velikega dela v občini z ogromno večino slabo situiranega kmečkega m delavskega proletarijata ta tako modernega dela v vasi z močno konservativno opozicijo. Le celemu možu neizčrpne energije, poguma in skrajne požrtvovalnosti, izkušenemu, dobremu gospodaru, ki ima vedmo uprt pogled v bodočnost in k/i je budi v praksi vedno naprednega duha. >e bi1 o mogoče občane pridobiti za zidavo take šole. In stavba je danes mogočen spomenik, kako splošno zaupanje uživa Ivan Zakotnik. vedno v korist občine delujoči župan gornoešišenski. Umetnik - zidar in župan - tesar sta pa tudi tako odlična gospodarja, da se čudi vsak tulec in domačin. kako ie bilo mogoče za tako niziko vsoto zgraditi tako šmtpozar/jno palačo. Poglejte dnine tako ve! ke stavbe ter vprašajte, kofiko so stale, pa se boste čudili tudi vi, ko zveste, da gornješišenska šola stane s 7700 kv. m- velikim stavbiščem, vrtom, telova-diščem in parkom, s centralno kurjavo, z vodovodom v vseh prostorih, s kopališčem za učence in s kopalnicami za odrasle in s prav vso opravo le 3.200.000 dinarjev! Čeprav ie nova šola že sedaj velika stavba, vendar je dograjenega šele dve tretjini projekta. Upande je namreč, da bodo kmaki pričeli z zidanjem še zadnje tretjine, ki bo skoraj enaka sprednjemu traktu z učilnicami, tako da bo na sredi stavbe velika dvorana z odrom. Sedanja garderoba kopališča bo spremenjena v oder. dvorana bo pa tudi za telovadnico ob slabem vremenu, ko ne bo mogoče telovaditi pod mrlim nebom na 2S metrov dolgem in 23 metrov širokem telovadrišču. Skozi okna na širokih hodnikih pred učilnicami bo lep pogled v dvorano, kakor z galerije ali. ki jim je stavoa namenjena. Vsa težaška in zidarska dela je izvršila Stavbna družba d. d. v Ljubljani tako solidno in preo-zno. da ji delo dela čast, kar so izra-zili strokovnjaki in tudi občina kot gospodar. Tesarska dela so bfla poverjena mestnemu tesarskemu mojstru Josipu K-re Karlu v Ljubljani, kii je poskrbel za na;1>orjš>: mateiral in sohdno delo po ^krajmo nizki ceni. Na enak način so se tudi pri ostalih del praktičen kateder, ki pa ne stoji na podiju, kakor smo bili vajeni do seda i. Učitelj torej ni več vzvišen nad učenci, temveč je med n.fr'mr kakor dober striček, zabavna teta. pa tudi kot stroga oče med svojimi otroci. Vzgojitelj se ne spod'tika več ob nerodni oder. ki je bil prava muka za živčno šibkejšo deco. Srce je blizu ma-liih meh'krih src. ki tih vzgojitelj obl-kuje in krepi. Tudi tistih nerodnih, nepremai-1'iivih klopi ni nikjer, ker so jih nadorne-stridi pripravni stolički z naslonjalom, da otroci lahko sede čim boli komodno. rn še nekai praktičnega .ie na teh stoličkih: učenci ?ih pri rokotvomem pouku sami rz-delujejo. V vsako učilnico in budi v vse druge prostore sta vpeloana voda in elektrika. Ves objekt obstoj iz dveh delov, kri sta pa prav srečno spohtfena, namreč rz šolskega in pa stanovanjskega trakta, ki se lahko popolnoma i«o*ira od šolskega. Ta trakt ima razen dveh nadstropij tudi se mezdnim in ima torej eno etažo več kakor ostato postopke. Pred poslopjem je vzorno urejen park, posajen s pienienštUn sadnim drevjem, čez poglobljeni nasad pa vodi naravnost z Vodnikove ceste nizek, a širok most, ki bo pokrit s stekleno streho, da bodo otroci v dežju lahko čakali na suhem pričetek pouka, po šoli pa lahko že pod streho odprli dežnike. Isti namen imajo tudi pred vhodom arkade s petimi stebri, ki nosijo Prostoren balkon pred stanovanjem ambicij ozne ga upravnika osnovne šole in obenem v stavbo upravičeno zaljubljenega upravitelja poslopja g. Josipa Plenica na. Takoj v malem ves ti bul u je soba za šolskega zdravnika, za vestibulom pa prostorna avla z mogočnim monumentalnim stopniščem, ki prevzama vsakega, kakor bi stopil v svetišče. Pet močnih okroglih stebrov podipira strop, devet jih pa nosi široke stopnice, ki se z enim samim presledkom brez ovinka zložno pno v prvo nadstropje. Kakor s terase lahko v mezza-ninu pred svojo sobo pregleda upravitelj široki hodnik pritličja in dolge stopnice obenem. Na hodniku je pet učilnic, iz avte je pa tu dri vhod v stanovanjski trakt v udobno stanovanje šolskega sluge z moderno stanovanjsko kuhinjo in jedilno shrambo, z vel.ko, svetlo predsobo, dvema krasnima sobama in kabinetom ter klose-tom. O, če bj človek našel tako stanovanje! Seveda ima sluga tudi lepo klet in prostor za kurivo ter na razpolago veliko pralnico, kakor vse stranke v hiši. Hodnik ob kleteh in prostorih za kurivo pod pritiličjem je širok in svetel, da je pora-ben za delavnico, posebno pa za prezimo-vanje rastlin z velikega, po načrtu nadzornika šolskih vrtov g. Š k u 1 j a moderno urejenega vrta. V kleti je pa tudi kurilnica za centralno kurjavo, ki ogreva vse šolske prostore, v stanovanjih so pa peč":. V nizkem pritličju so tri učilnice in dve delavnici za deška in dekliška ročna dela, v veznem traktu pa šolska kopalnica z bazenom in 6 prhami. S kopalnico je zvezana garderoba, kjer se kopalci slečejo in oblečejo kopalne hiačke. ki jih imajo v šoli. Kakor smo že povedali, bo po dozidavi telovadnice služil ta prostor tudi za oder. Poleg kopalnice sta še dve kabini s kadmi in prhami za u&rtelis*vo ;n »v»« 1-1 •'. terasa pred rnornico in upraviteljevo pisarno v mezzjninu s pogledom v avlo s stopnic. S terase ima učiteljstvo razgled po vsem hodniku in stopnicah. kurilnica za kopalnico. V prečnem veznem traktu so nameščena tudi stranišča in sicer le kloseti brez pisoirjev, da se otroci nauče snage Stranišča, ki po drugih šolah razširjajo smrad, so tu popolnoma ločena in skrita, vendar pa naglo dostopna s hodnika. Strop nizkega pritličja nosi devet štririoglatih stebrov. V mezaninu i ie krasno solnčno stanovanje upravrte+ja osnovne šole in poslopja s. Plesničaria. Lma predsobo, veliko kuhindo z modernim štetnikom, jedilno shrambo, 3 sobe z verando, kopalnico, kloset in v souterrainu sofaico za služkinjo in kleti. Le«a idealna protri jugovzhodu in jugozahodu, kjer bo sicer toplo, zato je pa zračno in prostorno. Takoj iz stanovanja pride upravitelj po hodniku, odkoder ima pregled čez vse svo>e kraljestvo, v svojo pisarno, opremljeno z dovršeno lepo opravo. Čeprav je vsa oprava iz smrekovega lesa in češrrjeviti vezanih plošč, torej skrajno poceni, k pa \A\vb temu reprezentativne in nad vse praktična. V učiteljski Tabornici tdk upraviteljeve pisarne ima vsak ifčrteli svo>jo ornaro, vzidano v steno, za to lepo sobo je pa knižraca z okni v levi in desni steni, da imajo vsi obiskovalci pravilno luč. Načrte za vso opravo šole, tako todfi za omamentalne križe in plakete i kraiievim portretom, je napravila Plečnikova šola pod mojstrovim nadzorstvom in zopet dokazala, da moderna arhitektura spaja v nerazdeljivo enoto uporabnost in lepoto. V visokem pritličju je pet učiln e v glavnem in dva kabineta za učila ter stranišča v veznem traktu, v prvem nadstropu je pa stanovanje upravitelja meščanske šole, znanega organizatorja "'•š h ska\-tov g. Kunaveria, ki je enako srKidniemu stanovanju, samo da nima balkona. Tu je tud« velika, z omaricami opremljena nsal-naca, ki je zvečer razsvetljena s 24, po stropu razdelienimi žarnicami, po dnev: pa prihaja luč skoz?} okna na desni in levi strani kakor v knjižnici. Na hodnku z 11 okroglimi stebri je pet učilnic, v veznem traktrn so pa zopet stranišča in sicer za vsak razred po dva, ker ni pisoirjev, in stopnice v II. nadstropje. To je namenjeno le meščanski šob" in ima pisarno, zbornico, 3 kabinete za učila. 6 učilnic in teraso za meteorološfko stanico, odkoder ie veličasten razgled na v«e strani. Hodnik, š rok šest metrov in polnih 43 metrov dolg. ie ogromen prostor za slavnosti. nadornestajje pa tudi kapelo. Po hodnikih stoje obešalnika, ko so po-sebnsst za se. Na štirih železnih palicah leži 1 meter široka okrogla plošča, ki ima na robu 40 giumibov za obešanie obleke, na ploščo nalože učenci klobuke, spodaj pa postavijo dežnike tako, da en tak majhen obešalnik zadostuje za ves razred. Vsaka plošča obešalnika je pa iz drugega lesa, tako da učenci tekom let spoznajo vse vrste domačega lesa. Vsaka malenkost v šob; ima svoi pomen in rudi odgovarja svojemu namenu' Šolo hodijo ogledovat od vseh strani dežele in jo ne morejo prelrvaliti. Škofje-ločani bi jo bili pa najraje odnesh" seboj. Vsak Gomješiškanem zavida šolo in vsaka občina si želi tudi takfcga — župana. Te dni praznuje g. Ivan Z a k o t n i k 251etnico. odkar zaupani, in za redko katerega lahko tako upravičeno rečemo, kakor za njega, da obhaja jubilej dela, neprestanega dela in obenem .nrbilej zaslužnega zaupanja svojih občanov. IzvolilS so ga za častnega občana. Vzornemu županu tucfc naše najiskTenei-še čestitke! A. G. Še o mlekarnah Prejeli smo: Nikakor se ne more mestni magistrat, kakor tudi ne prebivalci Ljubljane sprijaz» niti z mlekarnami. Kar neprestano se govo» ri o lepem zaslužku pri mleku in mestne mlekarne namesto da bi bile zaščitene, da bi lepo napredovale in se modernizirale, morajo lepo plačevati trošarino, mlekarice pa so zaščitene pred mestno trošarino. Zakaj tako? Mar misli magistrat, da se mlekarne tako rentabilno podjetje, da z lahkoto plačujejo novo trošarino, ter da imajo mlekarne stalnih od.* »ntairev, ki dobe mleko po 2.50 ali 2.75 Da? Res je par starih mlekarn, ki doiro obratujejo, pa še te tožijo pod te/o da^icov m rež:>kih stroškov. Ljubljana jc za naše razmere ve* liko mesto in zato ne zadostuj samo par mlekarn. Zelo pameten je bil preil! na /adnji seji občinske uprave, da se naj ra* jonirajo mlekarne in odpravijo prek^pče* valci! Ako bi bile samo mlekarne prodaj' ni prostor mleka, bi oi a boljša preskrba z mlekom, maksimirate bi cen*, Via hi lažja kontrola nad ^'ekom, snaqo in dru* ^o, prebivalstvo M pa dobilo lahxo vsnk čas in poljubno množino mleka, kar po* tom mlekaric ni :n j^joće. Ista pride w ju» tranjih urah, mlji-o je v poltenem Času staro, kislo, stranku mora isicati mleko no* gotso še v mlekarni. Čemu dvojni stroški, pot in nevolja? Naj se enkrat zadeva mlekarn uredi in sicer tako. da r.c b •> več* nega mešetarjenja po trgu in na ulici1 Na policiji — Gospod komisar, pred 14 dnevi sem prijavil da mi jc biU ukradena denarnica. Zdai sem pa prišel povedat, da je bila pomota, ker sem jo našel doma. — Prepozno prihajate, dragi moj. Tatu smo že prijeli. Če oreveč prizna — Gospodična, ali veste, da ie vaš ženin 8 dni sedel v zaporu? — O. mrcina, meni je na rekel, da ie sedel štiri tedne. Kje neki se je ves ta čas potepal? Koristni mikrobi On: Kaj mislite o teoriji m krobov srlede na nevarnost poljubljanja? Ona: Slišala sem, da so neke posebne vrste mikrobi, brez katerih bi ne* mogrli živeti. Dnevne vesti — Kottvna Mala atrtanta. V majski številki čsl. Veserrika so objavljene kulturne deklaracije, nanašajoče se na kulturne stike med državami Male antarrte. Ena deklaracija govori o šolskih in kulturnih stikih med CeSkosdovažko in Jugoslavijo. V Uh" izjavljata viadri obeh drŽav, sklicujoč se na pogodbo z dne 14. avgusta 1922, da ie treba dosedanje kulturne stike med obema državajma poglobiti im utrditi z vsemi sredstvi. Zato si bosta obe državi prizadevali, da pride do čim tesnejšega zbli-zaoia na potoi ljudskega, srednjega, strokovnega in visokega šolstva, ljudske presvete in javnih knjižnic, znanosti, literature, umetnosti, gledališča in socijalnega skrbstva za dijake in sicer deloma neposredno, deloma pa s pomočjo tozadevnih ustanov in korporacvj. Obenem obljubljata obe državi, da bosta sprejeli vsako leto ▼ proračun večjo postavko, da dobj to prizadevanje tudi realno podlago. _ Ii državne službe. Za nadzornika policijskih agentov policijske uprave v Ljubljani je imenovan nadzornik policijskih agentov predetojništva mestne policije v Mariboru Janko Goraič. — Dijaško letovišče v Martinšciei. 2e več let se organizira vsako poletje v Mart'nšči d pri Sušaku letovišče za šolsko mladino. Prvotno je vodila letovišče Jadranska Straža, zdaj je pa to ustanova ministrstva socijalne politike in narodnega zdravja. Letos ae bodo srpejemali v letovišče v juliju samo dijaki srednjih šol, v avgustu pa dijakinje srednjih šol in učenci in učenke osnovnih Sol. Vsak mesec prirede dva izleta po morju s posebnim parnikom v Crikvenico. Novi, Rab. Baško. Krk, Omišalj in Kraljevice ter več krajših izletov g čolni v bližnje kraje. V letovišču se uči šolska mladi na fizično delati. Za veslanje je aa razpolago dovolj čolnov. Letos so uredili tudi dve igrišči za razne igre Roditelji se opozarjajo, naj pošljejo na letovišče samo zdrave obroke, kajti bolehnim morje v poletnih mesecih več škoduje, kakor koristi Enome sečno bivanje v Martinšciei stane 900 Din Vračunani so tudi stroški za izlete Prijave se sprejemajo za oba meseca do 31 t m. Podrobne informacije se d-obe pri vseh ravnateljih srednjih Sol, v ŠolsMh poliva nikah, pri oblastvih in kraj^vni^ odborih Jadranske Straže, pri sokolskih društvih in pri odborih Rdečega križa Prijave je treba poSiljati Higijenakemu zavodu v Zas?robu — Sestanek zastopnikov delavskih organizacij v Trbovljah se bo vršil jutri ob 4. rxmoktaie v Delavskem domu. Sestanek je sklicala Delavska zbornica v svriio razgovora o položaju v revirjih. _ Hrvatski planinci v Celjski koči. Hrvatsko planinsko društvo *Sljeme< priredi jutri za svoje 51»skupni izlet v Celj sko kočo. Istega dne prirede hrvatski pla ninei izlet na Mrzlico, kamor odpotujejo z istim vlakom. — Poštni krajevni leksikon za dravsko banovino In Belo Krajino. Knjigo pod tem naslovom ie sestavil Franc Pire, administrativni: uradcink direkcije pošte in telegrafa v Ljubljana. Cena je 80 Din. Knjiga obsega 272 strani in bo vsem uradom, pisarnam, trgovcem in obrtnikom zanesljiv in točen pripomoček za naslove poštnih l>osaKfk. Imena nemškega izvora so napisana kaJcor se izgovarjajo na primer, tlebenštralt, Stajmberg itd., pač pa so za vasi in selisca v Apaški kotlina in v kočevskem okraju natisnjena nemška imena. Papir ie lep, tisk čast razločen. Pri vsakem kraju je natisnjen z znamenjem: upravni okraj (srez). okrajno sodišče, občana, pošta, brzojav in telefon. Spričo lične mianje obtoke ter spretno in vestno sestavljene vsebine bo knfe uradom in zasebTrfcom dobro služala. — K pravdi o nem; ovan ju na man bor* skem odru. Slejkoprej sem mnenja, da na mariborskem odru nemškovanje ni umestno niti za poljskega Žida, ker takega vple* tenja slovenščina ne prenese, medtem ko je možno, čeprav nepriporočljivo v srbo* hrvaščini. Glede svoje režije naj poizve g. Rasbergcr za sodbo pri svoji najbližji okolici, o tem sploh ni da bi pisal, tudi za osebne izpade se ne menim. Poglavitno je, in to zahtevo ponavljam, da se bo z na* šega odra vsaj v slovenskih predstavah načeloma glasila le slovenska beseda. Dr. P. Strmšek. — Prijave za odmero družblnega davka. Koncem tekočega meseca poteče rok za vlaganje prijav za odmero dra^binega davka. Družbe so po zakonu dolžne vložiti prijavo v petih mesecih po preteku poslovnega leta, najkasneje pa v 15 dneh po glavnem zboru, na katerem so bili odobreni končna računi. — Svarilo pred inseriraniem v inozemske adresarje. Trgovcem, industrijcem In obrtnikom pošiljajo mnoge, zlasti nemške založbe adresarjev vabila za inseriranje. Spretno sestavljenim ponudbam nasedajo mnoge domače tvrdke in podpišejo inse-ratno naročilo mnogokrat celo v prepri-čarou, da bo objava brezplačna. Sele ob prejemu računa uvidtijo, kako so nasedli. Zato opozarjamo vse, da se pred naročbo inseratov v inosemske adresarje informirajo o slovesu založbe in da so si pred vsem na jasnem glede plači levih pogojev, naročb brez točnih plačilnim pogojev ni nodjprsati. — Prispevki za spomenik kralju Petru I. v Ljubljani. Na inicijativo tajnika občine Gerovo Stevana Baiča so bili nabrani v Gerovu. Lividragi in Malemlogu sledeči prispevki, k** so jnb daTovah; in sicer po 100 Din: Baić Ste van. Soštarič Stevan fci pilana Drag. Ghyczya, po 50 Din: Volf Josip in Turk Josip, po 20 Din: Vrus Franjo, po 10 Din: StoMč Miloš. Jankcvič Stevan. Corovič Milun. laneš Ferdo. OžJbolt Anton. Malnar Andrija Cop Jura i. Lipovac Tine. Mrle Franjo. Muhv*č Matija in Olatz Ivan ter po 5 Din: Volt Matija in Klepec Ivan. Skupaj 540 Din. — Odbor. — Obiskovalcem ljubljanskega velesajma, ka bo od 39. maja do 9. junija, je dovoljena na parobrodih Jadranske plovidbe sa Dubrovačke parobrodske plovidbe ugodnost, da se lahko. z vozno karto nižjega razreda vozijo v višjem razredu. Na parobrodih brodarskega društva »BOKA« pa imajo 50% popust Te ugodnosti daje samo sejemska legitimacija od 20. maja do 22. junija. — Bojkot prva. V svrix> temetjdte predpriprave v vseh zadrugah se le izvedba sklepa načelstev gosta'mačarskfih zadrug na sestanku v Cehu glede ukinitve točerrja piva za nekaj dna odložila. — Zveze tostfl-rricarskih zadrug Maribor-Ljubljana. 331n — Izletniški vlaki Slovensko planinsko društvo naznanja svojim članom da voziji ob nedeljah in prazmkih naslednji izletniški vlak s hO odstotnim popustom na Gorenjsko Liublana-Bohiniska Bistrica in nazai vlak °20 idhod iz Ljubljane ob 5.28 prihod v Bohinjko Bistrico ob 8.25 vlaV 919 odhod iz Bohmiske Bistrice 1907. prihod v Ljubljane 22 13: LniM'ana-Kamnik in nazaj vlak S418 odhod ;z L'ubliane ob 5 4^ prfaod v Karrmik ob 7 03. vlak 3419 odhod z Kamnika ob 19.58. prihod v LhrbPano ob 21.10 — Pr:pominjamo da vlak ki voz ~>d Jesenic do Planice, ni izletniški, temveč ruora vsak ki se hoče pe^at* n* tei D*v>«r kupiti na Jesenicah cel vozu-' listek d-Mojstrane al^ katerekol' po$ts?e na fe; orr gi v Litftrffaiti se kup* 'zletni^k' vozni h-tek do Jesenic V^rr-or nr;spe vl?k "»b 7 pt nato *?e kur> na Ipsen'cah ce' v-»7n; liste1 ra eno i-zmed postaj na progi Tesemce "•'an'ca kamor odha:a vi k z lesenic ri>i t*ko da :ma vsak dovoli Časa da s1 pr k~b- vozni Rstek ^r>n opozara vse Sa ie, da vetiaV rzletc>*Sk' vozni l**tki le r. z!etnišk: vlak n bo moral vsak k* bi c Mitnekio hotel v- ?:t: s fem vn?n:ni 1c om na rednem vlaku n'^čat-" c^V1 vofa ">-:porr',"ni"amn da bodo n^'prl'*^ vlaki v :l>i tako drvi v- d^VV- bodo dobro f — IntTnari^onnlni ksaali ni. literarni ' unij^^nirki »jerinik ss tri jn*n oni jeziku Dne 15 maa i 930. izlazi prvi bro I istM »Giovedi« »»Četvrtak«) velikog tj^drika na talijanskom jeziku, koji predstavila nešto fn-sve novog u internacionalnom novinstvu >Giovedi^ ima dvije redakcije internu u Milanu, gdje se list tiska, te mternaciionai nu redakciju u Panzu. '-:oju vodi poznat1 književnik (iuido Stacchini Lfst imadp svr''U. <\a sist^inatc.ki obra/ljujf ^v** doea-d jaje i poiave na podru?ju k^zMišta itera ture. crlazbe umjetn.^ti I filma u eijeloi Evropi U tu svrhu poetou inTemaeiionaln« saradnja. koja do danas obuhvaća vpč 27 država, te ovaj list već i-nalp zastupstva u svim važnijim centrima Prema fočno u Ubijenom turnusu bit će u raznim rubrikama naizmjence govora o pnifdin'm naeiiama Sva politika je teklVe"-na. tp imade na ovom čisto duhovnom oodru?»u <1a d'd^p do izrnžaia jedino pan evropska nvsao Prvi ela nak. koji obradjuie našn zemlju izaći tfe u broju od 3 iula Juso^lavenski ini^re-senti moga saznati sve pobliže kod >Aufor Centrale za autorska pr^va* d d u ^agrc bu Strossmayerov trp 1-1, gdje se primaju i abonenti. Prvi broj sa države bolj ali manj oblačno, v mnogih je tudi nekoliko deževalo Najvišja temperatura je znalala v Splitu 22. v Ljubljani 19.3, v Zagrebu in Beogradu 10, v Sarajevu IS, v Skoplju 17. v Mariboru 16 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 770.4 mm, temperatura je znnšala 4.7. — Iz Hrastnika nam poročajo: V Ljub« Ijani je po daljši bolezni umrla tukajšnja trgovka gdč. Julija Stih. Njeno truplo prepeljejo na dom v Hrastnik, od koder bo pogreb na trboveljsko pokopališče v ponedeljek popoldne ob 4. (ne že v nede* Ijo. kakor je bilo pomotoma javljeno v smrtnem oznanilu). N. v m. p. — Ciril . Metodove podružnice v Celju, Kranju in Mariboru prirede koncem tena meseca »Dan bonbončkov< v korist družbe. Želimo, da še druge podružndce po-snte>ma»o to rodoljubno delo. 334n — Smrtna kosa med ameriškimi Slo« venci. V Sheboyganu, država Wiscontins, je 1. aprila preminul 641etni Jurij Pire. Po* kojni je bil doma iz fare Leskovec na Do* lenjskem. Zapustil je ženo, 6 hčera in 2 sinova. — V kraju Paonia, država Colo* rado, je umrl 10. aprila Frank Brezovnik v starosti 45 let. — V La Sallu je 13. aprila preminula 691etna Marija Eetel. Pokojna je zapustila tri hčerke in 2 sinova. V Ameriki je bivala 35 let. — V Chicagu je podlegel zavratni bolezni Anton Tomše. Pokojni je bil doma iz fare Čatež pri Brežicah. Za* pustil je ženo in enega otroka — Strašen samomor. Včeraj zjutraj je skočil pod brzovlak pri Karlovcu trgovski pomočnik Viljem Berakszazi. Mladenič je prišel po Senjski cesti ter čakal pri spu> ŠČenih zapornicah vlaka. Ko je brzovlak privozil, je samomorilec nenadoma skočil čez zapornico pod lokomotivo, ki ga je za* grabila, vlekla okoli 50 metrov s seboj in strahovito razmesarila. Samomorilca je opazil šofer, ki je čakal z avtom pred za* pornico, pa samomora ni mogel preprečiti. Pred samomorom je fant vrgel proč listnico z listinami in nekaj denarja V listnici je bilo tudi pismo v katerem je pisal, da ga preganjajo zlobni ljudie in da mora v smrt. Nesrečni mladenič je bil nekoliko slaboumen in zdelo se mu je, ga ga vsi preganjajo. — Samomorilna epidemiia v Zatfrebu. V Zagrebu zopet razsaja samomorilna eoi-demija Te dni se ie zasrrtmilo n*»lco dekle, v sredo ie ^kocil« a se igrati na ">be strani teiita samo sedmino navadne •Vošče. « tenka neobču^^va za tekočine i trvploto Prakr;čn^ se uoorab/ zlasti za ^ovčeg gramione. v katere se lahko ■fožV n.-- .30 plo^č brez strani da se raz-br'ieV> Tud; nepriietno vsakokratno me-'■'"anie ;gle ^doade. ker zadrstm'e ena igla -a VexVratn^ >ranie Pos^b^ost teb dIoŠč ;e tudi da h*n$Mto€ ^ko^ai pop^noma ne-">^;e*m^ nraskaTe =gle Reprodukcija glasu t :7"a^n.c ^ c*p ji n^n-.^iriS k^k^r nr; zvočnem f1rou V,* oo^^^b^o^^- •t> n-^-T^ri""^ navodi *?ip rvr^If-, FRANC BAR. Lhib-,:-»na. Mestni trg 5. ki je prevzela glavno '^flos^vo za vso Juff-^^vijo. 3^°n *Ti*-^M^irstv*> it« tr«?i>vi- na s ^^^s^v?viq ter se nahaia v elegantno urejenih, zračnih prostorih odslei naprel samo na IONOFF^^fm TrT razgrajači polomili m razbili zopet 4 klopi v blizini Jakopičevega poviljona. Nobena pretnja ne zaleže več in tudi policija br«z uspeha zasleduje krivce, ki so menda organizirani samo v ta namen, da pustošijo po parkih in čakajo tako dolgo mirno v bližini parka, da se umakne stražnik, potem pa tiho in oprezno polomijo in ra»rro klopi, poteptajo in izrujejo cvetlice ter polomijo veje okrasnega grmičja. Nočne ptičice se v jatah zbirajo s svojimi kavalirji po parkih in puščajo sledove svojih orgij ob klopicah, da jih mestne delavke, ki Čistijo park, komaj pometo vsak dan sveže zaloge take r^be. Uprava mestnih nasadov je toroj prisiljena, da je poskrbela za skrite čuvaje, ki bodo vsakega količkaj sumljivega nočnega sprehajalca oddali oblasti, da ga neusmiljeno kaznuj«, listi bodo pa tudi poskrbeli, da njih imena pridejo v javnost. Prav vsakega bomo imenovali s polnim imenom in napisali, kaj je počenjal, pa naj bo Peter adi Pavel. Če ta zadnji opomin ne bo pomagal, je uprava mestnih nasadov sklenila Tivoli ponoči zapreti in dovoliti prehod skozi park le z legitimacijami. Ne čudibe se torej in ne zabavljajte, če bo Tivoli ponoči zaprt, ker so tudi druga mesta morala zapreti parke, 5e so se dogajali taki izgredi. Sicer pa zacvili le risb" pes, kateremu stopiš na rep —lj Predavanje ge. Jerasove. Francoski Institut v Ljubljani je priredil pretekli to* rek v svojih prostorih v »Narodnem do* mu« jako uspelo predavnje o francoskem književniku Phileas Lebesgueu, ki je velik prijatelj našega naroda. — O njem je go* v orila ga. prof Jerasova (rodom Fran* cozinja), ki nam je znana kot zaslužna, odlična prevajalka slovenske besede v francoski (in tudi angleški)jezik. Ph. Le* besgue je zanimiva osebnost v francoski literaturi. Obdeluje pridno zemljo, pri tem pa se udejstvuje kot pesnik, filozof, filo* log. kritik itd. Napisal je že dosti knjig in je dobil letos književno nagrado »Prix Moreas«, ki je določena pesnikom. Preve* del je že tudi več srbskih in tudi sloven* skih pesmi v francoščino. Prevodu Cankar* jevega »Hlapca Jerneja« od ge. in g. Jera* sa je napisal prav lep predgovor, v kate* rem poveličuje Cankarja. Preskrbel je tudi, da je izšlo več črtic iz »Podobe iz sanj« in iz »Moje življenje« v ugledni re* viji »La Revue bleue«. Pred leti je napra* vil s pesnikom Milanom Vu k as o vi Čem po tovanje po Jugoslaviji in je zdaj napisal več pesmi, posvečenih Jugoslaviji. Lektor francoščine na naši univerzi g. prof. Vev se je ge. Jerasovi toplo zahvalil za globoko in izčrpno predavanje. Prof. L. M. —lj Adaptacije. Ga. Ivanka Leskovic ie preuredila stanovanje v prvem nadstropnu dvonadstropne svoje hise št. 1 v Čevljarski urici. Napravila si je kopakrico m v njej okno. kri gleda na Breg. Gostilničar Alfoin Vrhovec na Borštnikovem tr2u je naredil v kuhinji pri gostilniških lofcarih veliko moderno okno V odfprtem prostoru gospodarskega posloipia, to se rabi čez poletje tudi za gosinlirriškij lokal, bo napravil lesen pod. Trgovec Karel Prelog preu«reja m modernizira trgovske prostore v Štinnadstropni svoji hiša v Židovski uM- oi. Adaptacijo izvrsuie stavoenfk Robert Smielou'ski. —tj Obnova hiš. Da bo Ljubljana res be. la in lepa ko mlada nevesta, se na vseh koncih in krajih lniše renovirajo. Na Poljanski cesti je daj Josip Toni pritK&no svojo hišo št. 36 preberi ti, okna in vrata pa prepleskati. V Kartmovi ulici sta dobili zadnA' dve pritlični hašri čedno zunanje Hce. Hiša It 16 je lastnina Marije Jerina, ona druga št 8 ie pa posest Frančiške m Ane Grum. —lj PEVSKI ZBOR I> ORKESTER »GRAFIKE« priredita v ponedeljek dne 26. maja t. 1. KON'CERT v dvorani Filhar-monične družbe (ELITNI KINO MATICA) pod vodstvom g. prof. Grobmlnga. —ij Zamudniki ki niso videli razstave MagoJičevih slik, imajo sedaj priliko, da izbero kako prijazno pokrajino ali znan kotiček iz ljubljanske okohce, ko so ta prikupna in za dekoracijo slovenskih hiš najibollj prikladna dela domače«a umetnika - jubilanta razstavljena v WoMbvi ulici v irioftenih oknih znane tvrdke M\\ Rlean. Sedaj, ko so slike v lefjih okvirjih, pridejo šele do prave verjave in marsikdo bo stopil v trgovino in se pogodil za slrko, ki mu je najt>olj všeč, da se bo lahko postavil kot lastnik originalne umetnine. Kdor je pa v zadregi, kaj naj da v dar lepi nevesti ob poroki, je rešen skrbi, ker je dobra slika pač najtrajnejiši in vedno razveseljujoči poročni dar. _lj Umrli *e v Ljubljani od 9.—17. t m.: dr. Fran Vodopivec, veliki župan v p., 30 let, Erjavčeva c. IS; Gabrijel Ruetja, *in čevljarja, 3 mesece, Cesta na loko 18; Uršula \VinteTleitner, žena natakarja, 48 ret, Vi-dovdanska c. 9; Marija SimonČiČ, žena vp. železničarja, 36 let, Vidovdanska c. 9; Franc Jevc, užitkar, 70 let, Vidovdanska c. 9; Marija Vesel, žena trs«ovca, 28 let, Zališka c 11. V bolnici: Ivana Simic. hči postrežni-ce, 7 mesecev. Vodovodna c.; Milorad Glava-nja, zavirač, 39 let, iz Viča: Ivan Urbar, pekovski mojster, 40 let, Rakek 60; Barbara Poznič, žena kovača, 63 let, Moravče; Janez Hribemik, sin delavca, 1 mseec, Stare-tova ul. 29; Marija Planine, zaaebnica, 46 hrt. Jezica 56; Katarina Svetel. Eena tov. delavca, 86 let. Javornik; Jakob Dragar, mizar, 70 let, BiSčje pri Kamniku; Jožefa*šorc, hči dninarja, 1 mesec, Zg Vraeij 76; Jožef Suštersič. sin ieleeničarja, 2 meseca, otepanja va«; Apolonija Fajdiga. žena žel. kurjača. 67 let: Alojzij Selun. nadučitelj v p., 70 let. Jamt Dri Mavčičah: Neža MišMc, žena Čevljarja. 48 let. Celovška e.; Marija Baj želj. pocestnica 53 let, Kranj. —f Za blrmance priporoča tvrdfca NOVAK, Kongresni nrg. krasen plavi šev*o* oHeke po 130 T>in in fini k a ms? rn no 160 Din. Oglejte si! 330u —lj Društva Skrh sa mladino v Ljubljen naznanja svojemu članstvu, da je umrla ujena članica g. Meri Vesel-ova. Pogreb se vrši v nedeljo ob 3. uri iz mrtvašnice Leo-□leča, Stara pot H. 2. Ldelejamo njenega pogreba polnostevilno —lj Pevske drašlvo >Cankar priporočamo obisk koncerta. Vstopnico bodo v predprodaji v Matični knjigarni. —Id O zložljivem platnenem čolnu nam b j dal vse podatke e. CHrto Lntter iz Gradca. k| bo predavai 30 t. m. v veliki dvoran, hotela Uru oca. Poved aj nam bo, kako jc tak čoln konstruiran, kako se obnese, kako se transportira po suhem in kako se ravna z :rn>n v rriočiTil] tokth. Vse nam bo tudi razkazal s saciopdčrirrnu slikami. Pretprodaja vstopnic v pisarn: SPD. Dimaiska cesta ia-rv (rrt). —I Današnji žHHski trg. Dovc^z sočrvja, zelendave, sadja m jajc na današnji živil-s^ci trg je bil zelo velik. Zato je bilo opažati, da so cene sočrivju začeje polagoma padati. Taloo so prodajali krompir davi že po 6 Din kc, istotako tudi o*ušcen grah. Znatno se le pocenila sla vrtata salata. LV,_ čim tržaslko salato prodajajo še po 10 Dm kilogram, je domača glavna ta sa^at-a že po 50 par afi 1 Din giavica. Na trgu so sc tudi žc pojavOje domače kolerabce, kri po jih prodajali po 13H ali 2 Din šopek (4 do 6 drobnih srlavic). Tržaške kolerabe so po 10 do 12 Din leg. pesa 10, fižol v stročju 36 in kumare 18 Din kg. Dobro je bil trg založen tudi z jajci, ssrom. surovim fn kuhanim maslom. Jaica so prodajali po 1 Din komad ari par 1.75, surovo maslo 44 do 48, kuhano pa 40 do 44 Din kg. Pečane: so še vedno zelo dVaga, par 35 do 40 Din. Cene ostalim živilom so ostale v glavnem neiTipremenJen«. Nekohko so se pocenile češnje, ki ah prodajajo po 20 do 24 Din kflogram. Ta teden so se na tngu pojavile tudi prve marelice, ki so } ja v kinu Ljubljansik dvor ob najnižjih ljudskih cenah 2, 4, 6, in 8 Din ^randioz* ni Fritz Langov velefiim »Zena na mese* cu«. To krasno in zanimivo filmsko delo nam predstavlja fantastični polet člove= štva na luno. Ob največji napetosti gle= dalcev gledamo izstrelitev rakete v vse. mirje in z njo polet male peščice Zemljanov med izvezdje. To epohalno filmsko delo LTfe si mora vsakdo ogledati. Jutri v nedeljo se vrši poleg že omenjenih pred.-stav še ena predstava ob 11. dopoldne isto: tako v kinu »Dvor«. Film je na sporedu samo dva dni, zato naj cenjeno občinstvo z ogledom filma hiti. V filmu sodelujejo WHly Fritsch, Gerda Maurus in Fritz Rasp. —lj »Probuda.< Redni občni zbor »Probude« z običajnim sporedom se bo vršil v ponedeljek dne 2. junija t. L ob 2. v Mrakovi restavraciji. — Odbor. —lj Trgovec Julij Klein bo v svoji tr* govini v \Voifovi ulici razstavljal na zad; nji Magoličevi razstavi v Jakopičevem paviljonu razstavljene a ne prodane slike v primernih krasnih okvirjih, ki bodo slikam pripomogli šele do učinka, kakršnega v priprostih, provizoričnih okvirjih na razstavi niso mogle doseči. —lj Zanimivo predavanje. V torek, 2o. maja bo predaval v'univerzitetni zbornici g. Desfontaines o geografski panorami Francije, kakor jo človek vidi iz zrakoplova. G. Desfontaines je profesor geografije na univerzi v Lillu in se je ravnokar ude; ležil kongresa geografov v Jugoslaviji. Predavanje se bo vršilo pod okriljem Francoskega instituta. Začetek ob 18. —11 Mestna klavnica v Ljubljani prične koncem tega meseca slično kakor prašna leta z razvažanjem ledu po mestu. Letos se bo razvažal z avtomobilom tako, da bodo vsi reflektanti postreženi že v zgod-njtUi jutranjih urah. Reflektanti se vabijo, da sporoče mestni klavmicj svoj naslov in število kosov ledu, ki ga žele imeti dostavljenega na dom. —lj Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. V ponedeljek, 19. maja točno ob 8. zvečer vaja mešanega zbora. Vsi in vse, nastop! Odbor. —lj Odpiranje in zapiranje trgovin v Ljubljani. Iz vrst trgovskih nastavljencev smo prejeli: Lani je ministrstvo za trgo* vino in obrt izdalo naredbo z navodili glede odpiranja in zapiranja trgovin. obra» tov in lokalov ter določilo točne ure. Ve* kaj časa so trgovci odpirali in zapirali lr« Sovine točno ob dolčenem času, sedaj pa so nekateri začeli nenadoma trgovine zapi« rati po normalni uri, tako namesto ob 19 ob 19.30 ali celo 20! Prosimo pristojno oblast, da napravi v tem pogledu red. na cenjene trgovce pa apeliramo, da se drže zakona in naredbi Moda in ženski kotiček Dekleta nekdaj in sedaj Nekaj navodil hčerkam in roditeljem, kako je misliti na bodočnost N: še dolgo, odkar sc začele služiti vsakdanji kruh hčerke iz tako zvanih boljših :cdbin. Še pred 50 leti je bilo tak.h deklet presneto malo, največ en odstotes. Pred 30 leti jih je bilo že več, vendar pa še daleč ne toliko, kakor jih je zda-. Ženske iz one prve najstarejše generacije ^-emancipiranih«, ka.-cor so Jih .nazivali takrat, so zdaj 70 letne babice, ženske iz druge generacije, katerim je zdaj 45 do 50 let, so se pa teme4jito razlikovale od sedanjih po načinu življenja in mišljenja. Takrat so si služila vsakdanji kruh samo dekleta iz srednjih in nižjih slojev, ki niso imela prevelikih pretenzij. Ker so se večinoma sama preživljala in pomagala celo siromaš- . nim roditeljem, so poznala vrednost denar- I ja in zato se jim o razkošju še sanjalo ni. Možitev je pomenila za takratna dekleta skoro vedno popolno izpremembo življenja. Skoro vse so dale po možitvi svojemu poklicu slovo in živele od moževesa zaslužka, ki je bil v splošnem skromen, kakor je zdaj. Ker pa so bile že kot dekleta vajene skromnosti, se niso bale te izpremembe, temveč so se pogumno lotile gospodinjstva z malimi sredstvi in v zakonu so bile zadovoljne. Zdaj pa dorasla tretja generacija, ki se od obeh temeljito razlikuje. Današnja emancipirana dekleta ne prihajajo več izključno iz skromnejših rodbin. Izvesten odstotek tvoriio hčerke premožnih roditeljev. Oče ima morda dobro službo, večjega kapitala v gotovini ali drugačnega imetja pa nima. Zato je vzgajal hčerke tako, da bi imele v primeru njegove smrti zasigurano eksistenco. In to je navadno v rodbinah kamen spodtike. Tako vzgojena dekleta so čisto drugačna, nego so bila dekleta prejšnje generacije, čeprav imajo svoj poklic. Ker služi v taki rodbini več članov, nastane kopičenje dohodkov in posledica je dokaj visok življenski nivo. Hčerka ima svojo lepo opremljeno sobo, služkinja mora opravljati tudi ona domača dela, ki bj jih morala in mogla sicer hčerka, roditelji puste navadno hčerki vse dohodke, seveda v najboljši veri, da si bo prihranila vsaj nekaj za doto. Hčerka pa porabi vse za svojo garderobo in zabavo tako, da roditeljj skrbi glede dote niso rešeni. Taka dekleta so sicer na papirju samostojna, vendar se pa sama ne preživljajo. Preživljajo jih roditelji. To seveda v resnici ni nobena samostojnost. Ker so roditelji tako kratkovidni ali taki slabiči, da si ne znajo priboriti zadostnega respekta in kontrole nad hčerkinimi dohodki in izdatki, postanejo iz hčera navadno princese, vajene zapravljati denar kar na debelo. Roditelji si mislijo, naj ima sirota nekaj od življenja dokler je mlada, saj nihče ne ve. kaj jo še čaka. S tem ji pa store zelo slabo uslugo, kar se pokaže, ko se hčerka omoži. Navadno pride v mnogo skromnejše razmere, oče ii ne more dati milijona, da bi ji obresti zadostovale za vzdrževanje doma, moževi dohodki pa večinoma ne zadostujejo. In tedaj nastane tarnanje in zabavljanje vse vprek. Iz slabših razmer se vsak človek lahko prilagodi boljšim, nasprotno gre pa zelo težko. Varajo se oni roditelji, ki mislijo, da jim bodo hčerke kdaj hvaležne, če so jih razvajalj in jim izpolnili vsako željo. Prej ali slej pride dan, ko zabrusi hčerka roditeljem v obraz: -Zakaj ste me pa tako vzgajali.« Pretežna večina razvajenih deklet je trdno prepričana, da mora oče plačevati tako visoko apanažo, da si lahko kot mlada zakonska žena takoj omisli vse, kar so j; mogli nuditi roditelji često šele po dolgoletnem težkem življenskem boju. Oče si pa zopet misli, da je prišel po možitvi hčerke končno čas, ko si lahko odpočije in ko mu ni treba več toliko zaslužiti. In tako pride v rodbinah do mučnih prizorov, ko si stari in mladi medsebojno očitajo sebičnost Roditelji, ki so vse to že spoznali in okusili, bj znali marsikaj povedati in dati neizkušenim dobre nauke. Pametni roditelji, katerih otroci so že v službi, jim ne puste vseh dohodkov, da bi denar po svoji volji zapravljali. Nasprotno, strogo zahtevajo od njih, da za hrano in s-tanovanje sami plačujejo in da poleg tega še kaj prihranijo. Nad njihovimi prihranki vodijo strogo kontrolo. Otroci se navadno jeze, toda na to.se starši ne sinejo ozirati. Uvidevni roditelji, ki nimajo pripravljenih milijonov za doto, ne puste hčerki pred možitvijo preveč streči. Nauče jo. da si sama opere perilo, zakrpa nogavice in pospravi vsaj tu pa tam sobo ter pomaga mater j v gospodinjstvu. Tako se polagoma sama navadi voditi gospodinjstvo, kar ji pride praA" v zakonu. Pozneje, ko je že omožena, se zelo težko privadi delu, če ga prej ni vajena. Malo ie pretencioznih princes, ki imajo tako močan značaj in voljo, da se vžive V nove razimere brez tarnanja in da se čutijo v njih zadovoljne. Večina njih sc sploh ne more odločiti za možitev in sicer samo zato ne, ker se skromnih razmer boje. Tako obrede mnoga dekleta doma, kjer jih čaka usoda starih devic. To ie pa življenje, katerega ne privoščijo hčerki nobeni starši. Najlepše oblečeni narod Angleži večajo po pravici za najlepše coleeeni narod sveta. Zanimivo je, da gornjih despt tisoč ne kupuje oblek v krasnih veletrgovinah Selfridgese, Hacrđo;?, Barker-se in Gccka v Oxford Street, Ro?ens Street in K^nsitigtone Te moderne trgovine, okrašene z marmorjem, kristalnim steklom, bronom in svetlobno reklamo, so namenjene srednjim in nižjim slojem. Vsi oni Angleži in Angležinje, ki hočejo veljati za gentleme-ne in lady, pa kupujejo v Maifaire, v zapad nem elegantnem okraju v ulicah Bond Street in Berkelev Street, kjer so trgovine slavnih modnih salonov začenši z Atkinsonom in kjer se dobi najfinejša roba. V nasprotju z modnimi trgovinami, v katerih kupujejo srednji in nižji sloji, so opremljene te trgovine razmeroma skromno, pač so pa znotraj urejene neverjetno razkošno. Elegantne obleke za gospođe izdeluje atelje Josip Ježek LJUBLJANA — Šelenburgova 6 Seveda se cene ravnajo po odjemalcin. Vse jc namreč visoko kvalitetno, obenem pa individualno, narejeno strogo po meri. Klobuk stane v taki trgovini 1000 do 1200 Din, moški čevlji še nekaj več, oblaka pa od 7OOO Din navzgor. O damskih toaletah sploh ne govorimo. V Old Bond Streetu So celo modne trgovine, kjer prodajajo samo priporočenim odjemalcem, vse druge pa odklanjajo. Napram 6vojim odjemalcem, samim aristokratom po krvi in žepu, so modne trgovine tako obzirne, da jih po več let ne opozore. da je treba račun poravnati. Tej gospodi trežejo izbrani gentlem še dolzj deli prosto visečega blaga. Volani niso pravilni, temveč se ravna njih širina in dolžina po vrsti ( bleke. Čim nepravilnejše je krilo, icm bolj popoldanskega značaja jc obleka. Elegantne dnevne obleke imajo volane, ki so zadaj zelo nizko, spredaj- se pa dvigajo. Pri velikih večernih toaletah vidimo nasprotno. Volani so spredaj na robu krila, zadaj se pa dvignejo do bokov, kjer tvorijo velik vozel ali pentljo. Žena in ljubica Mož v zakonu ni srečen. Legitimna zona ga ne zadovoljuje. Ni mu več všeč, prepirljiva in nervozna je, skratka ob nje« ni strani se ne počuti dobro. Zakaj bi se mučil in jezil? Žensk je na svetu dovolj, na vsak prst jih dobi pet, če hoče. Morda ga bo zadovoljila ljubica, če že ni mogel najti pri ženi tega, kar je iskal. Ljubice so vedno dražestne, vsaj v začetku. Taka je bila tudi ona, od katere mož sedaj beži, dokler ni postala njegova zakonska /ena. Njena temeljna napaka je baš v tem, da je zakonska žena. Ljubicam oproste možje vse, zakonskim ženam pa nobene malen; kosti, čim postane ženska zakonska žena, začne mož iskati na nji napake, pojavijo se nedostatki. katere je imela že davno pred možitvijo, toda takrat jih ni opazil, čeprav jih ni namenoma prikrivala. Ljube; zen človeka zaslepi. Moški sc ženijo navadno kar tja v en dan, ne da bi dobro premislili, kaj pomeni zakonsko življenje. Posledica je, da enako površno beže iz zakona. Nikoli ali pa zelo redko se pripeti, da mož pomisli, če ni na njem del krivde, da zakonsko življenje ni tako. kakršno bi moralo biti ali kakršno si je bil zamislil. Nikoli ne vpraša svoic žene, če je zadovoljna in srečna. To se mora razumeti kar samo po sebi, če pa sc ne. je kriva ona. Mnogi možje so zelo razvajeni, samozavestni in častihlepni. Vedno hočejo biti središče zanimanja, ob; enem pa stati kakor maliki v oltarju. Mnogim se hoče občudovanja in prilizova; nja. kakor nekaterim omejenim ženskam, pa tudi mačjega sočutja, na katerem bo; lehajo mladi študenti. In za take imajo ljubice več razumevanja, nego zakonske žene. Te stvari spadajo sploh k inventar; in ljubimkanja izven zakona ali pa v na»» boljšem primeru medenih tednov. Ali pa najde mož pri svoji ljubici res pravo ljubezen, pripravljeno tudi na žrtve? Kar naj zahteva od ljubice žrtev, kakor jih je zahteval od i»vojc žene m pod cna = kimi pogoji, pa bo videl. So tudi rned lju« bicami take, ki morda znajo prenašati z moškim dobro in zlo, toda teh jc zelo malo. Ženska, ki postane ljubica zakon* ^ke_ja moža, stori to malokdaj iz višjih na* gibov. Niti hrepeneče ženstvo v tem pri* meru ne more biti opravičilo. Cela vrsta žensk zna živeti v asketskem samozataje« vanju, ker se jim studi, da bi bile nekaj, kar ni dostojno značajne žene. ker jim vest ne dovoli uničiti duševnega miru dru* gifa žen. ker jim ne dovoljuje ukrasti otro* kom očeta. Značajni mož misli enako ka« kor značajna žena in bi se sramoval lagati in slepariti. Tak mož zna še v tako zaple* tenem primeru najti ravno pot, po kateri pride iz zagate, ne da hi uničil rodbinsko srečo. Zasačeni možje se zatekajo k praz* nemu izgovora: kaj češ, kaj morem, ona me je zapeljala. Tako priznanje je pa zelo ponižujoče v ustih onih, ki trdijo, da so močnejši. Fatalno /Tenitbem posredovalec: Treh mesecev ki sem jih presedel v zaporu, svoi živ dan ne bom pozabil. Znanec: Kaj so tako grdo ravnali s teboj? No. lahko si mislite! Grdo ni rti ti pravi izraz. Jetniški paznik je bil namreč oni .ki se ie TX>tom mene seznanil s svojo ženo. »Nesreča« filmske dive — Ni mogoče, pravi urednik filmski divi. Sedaj je toliko potresov in po-.plav. da vas moram nujno prositi, da s svojo avtomobilsko nesrečo počakate najmanj teden dni. Upam, da bomo t>o-tem lahko poročali o nji. Vremenski prerok Sef vremenske opazovalnice nareku i e tipka rici vremensko napoved za nedeljo: jasno, kasneje nekoliko oblačno, mestoma dež. — Dež Je rK.ievoljno zategnila tip-karica. In mi smo hoteli jutri na izlet. — No. pa črtajte dež. Vaclav Kaplickv: Hiša št. 1376 Portugalska ulica, ki veže Francosko cesto z Lešegradom, je malo znana celo rojenemu Pražanu. Namesto hiš so v tej ozki ulici samo visoke stene vrtov, v katerih so tu pa tam vrata, ki se navadno ne odpirajo, ker hodijo lastniki vrtov v svoje hiše iz paralelnih ulic. Zato je Portugalska ulica tako tiha. Samo zvečer hodijo po nji zaljubljeni parčki, katerih šepetanje pa ne more motiti grobne tišine. Niti pijanca, niti stražnika nisem nikoli videl v tej ulici, čeprav sem hodil po nji skoro vsak dan. Njena tišina je bila tem bolj čudna, ker je bila v neposredni bližini glavna ulica, po kateri so ropotali tovorni avtomobili in tramvaji pozno v noč. Toda bolj nego ta običajna tišina sredi mestnega vrvenja je vplivala na človeka edina hiša v tej ulici. Stala je za visokim zidom in z ulice se je videla samo streha in ne cela okna prvega nadstropja, vse drugo je bilo skrito. V steni so bila navadna železna vrata z linico, ki se je odpirala na električni zvonec. Nad vrati je bila električna žarnica, ki pa ni nikoli gorela. Pod njo je bila modra tablica, na kateri je bila napisana z belimi črkami hišna številka 1376 Ta hiša je bila od mraka tja do polnoči vsa razsvetljena. Okna prvega nad- stropja, opremljena z gostimi žaluzijami, so luč večinoma zadrževala, pač je bil pa vrt skozi pritlična okna tako lepo razsvetljen, da se je človek ponoči čudil odsevu električnih luči med drevjem in grmičevjem. Nikoli nisem slišal iz te hiše nobenega glasu, klicev, godbe ali petja. Vse je bilo tiho, kakor mrtvo. Da ni bila hiša razsvetljena, bi je morda sploh ne bil opazil. Toda zakaj gore po cele noči v hiši vse luči? — Vprašal sem iz radovednosti stražnika, kdo stanuje v tej hiši. Ni vedel. Tudi več mimoidočih sem vprašal, pa niso vedeli. Nekoč sem pozvonil na železnih vratih. Najprej se je odprla linica. Potem je nastala tema. Ključ v kjučav-nici ni zarožljal. Pozvonil sem drugič. Zopet se je posvetilo v okencu. Končno je zarožljal ključ v ključavnici. Pred menoj je stal krepak starec, ki je s čudnimi kretnjami kazal, da je gluh in nem in da naj se izgubim. Videč, da me ne mika ustreči njegovi želji, mi je zaprl vrata pred nosom. # Glej, moderna Praga! Položaj kakor v srednjem veku. Sijajna snov za detektivski roman: skrivnostna hiša sredi Prage, gluhonem, zvest služabnik, mnogo luči, gorečih po cele noči... Kaj skriva ta hiša? Potem sem opazil, da se ustavi pred to hišo vsako sredo in soboto, včasi tudi druge dni zvečer, krasen avtomobil, iz katerega stopi črno oblečen starejši go- spod. Včasi je avtomobil takoj odpeljal, včasi je pa čakal pozno v noč. Od šoferja sem zvedel, da je avto last nemškega odvetnika Reimerja, toda h komu je Rei-mer hodil, šofer ni vedel ali pa ni hotel povedati. Mož spoh ni bil zgovoren. Skrivnostna hiša v Portugalski ulici me je tako zanimala, kakor da je cilj mojega življenja priti tej zagonetki do dna. Dan za dnem sem hodil mimo te hiše in kombiniral vse možnosti, toda vedno se mi je na koncu zdelo, da se motim, ker ni bilo ničesar, kar bi moje domneve potrjevalo. Bilo je še preveč jasno, da nisem rojen za detektiva. Njemu bi morala biti igrača pojasniti to skrivnost sodeč po raznih detektivskih zgodbah, katere sem čital. Morda se zbirajo v hiši odlični politiki, ki kujejo protidržavne naklepe. Morda je tu tajna igralnica, kjer se dobivajo in izgubljajo ogromni zneski. Morda je tu brlog spolno obremenjenih razuzdan-cev. Morda se zbirajo tu ljubitelji kokaina, opija, morfija ... Vse to je moglo biti, toda kaj je resnica ? Kje je Ie en »dokaz ? Ugotovil sem, da zahajajo v hišo včasi še drugi posetniki, sami moški iz tako zvane boljše družbe. Ta zadeva je postajala zame tako važna, da sem neprestano mislil na skrivnostno hišo. Na policiji sem ta čas zvedel, da je hiša last avstrijske državljanke Amalije Herzenfeldove. Neke noči sem se vračal z veselice po Portugalski ulici. Skozi okna skrivnostne hiše št. 1376 so še vedno odsevale luči v temno noč. Sklenil sem bil priti končno skrivnosti do dna. Nemaraval sem pozvoniti in ko bi mi starec odprl, bi kar šiloma vdrl v hišo. Še predno sem pa položil prst na zvonec, sem opazil, da sedi na hodniku dva koraka od železnih vratc onemogel mož v fraku. Glavo je imel naslonjeno na zid, npge so bile iztegnjene čez hodnik. Prvi hip sem mislil, da imam pred seboj truplo. Skočil sem k njemu in opazil, da še diha. Komaj slišno je stokal. — Kaj vam je? — sem vprašal. Neznanec je s težavo za silo odprl oči. — Vstanite vendar — sem mu prigovarjal. — Ne morem, — je zašepetal neznanec s slabim glasom. Šele tedaj sem natančneje pogledal. Bil je mož petdesetih let, suh, oblečen kakor za ples. Njegov obraz je bil zelo inteligenten. prijel sem ga pod pazduho in postavil na noge. Čudil sem se, da je bil tako lahek. — Kam naj vas odpeljem ? — sem ga vprašal. Bil sem tako zaposlen z njim, da sem bil docela pozabil na skrivnostno hišo, katere zagonetki sem hotel priti še istega dne do dna. — Vseeno... Lahko bi me bili tudi pustili ležati, — je odgovoril neznanec. Šele tedaj sem se spomnil, da sem našel neznanca prav za prav pred vrati skrivnostne hiše št. 1376 in da je ne- znančeva usoda najbrž v zvezi s to hišo. — Naj pozvonim v hiši št. 1376? — Ne, ne, ne. Prijel sem neznanca pod pazduho in ga vodil. Sledil mi je kakor otrok. Doma sem ga posadil v naslanjač in mu dal čašico konjaka. Potem sem mu ponudli svojo posteljo. Neznanee ni črh-nil niti besedice. Uoogal me je kakor stroj. — Rad bi zvedel kaj o stanovalcih hiše, pred katero sem vas našel. Že dolgo se zanimam za to hišo, — sem pričel pogovor. Neznanec se je zdrznil in nasmehnil. — Zakaj se zanimate za to hišo? — Dan za dnem hodim mimo nje m zdi se mi, da skriva v sebi neko tajno. — Tajno ? . .. Da! Res skriva tajno. — To me zanima. — Saj zdaj prav za prav ne gre več za tajno. Prosim, skuhajte malo čaja. Vse vam povem. Ko sem pripravil samovar, je začel neznanec pripovedovati. Njegov glas je bil suh in neprijeten. — Hiša v Portugalski ulici je last grofice Herzenfeld. Zdaj je stara 60 let. Pred 40 leti je bila najlepša igralka na Dunaju. Toda takrat še ni bila grofica. Postala je, ko je bila stara 24 let. Z možitvijo je dobila plemstvo in veliko bogastvo. Njen mož se je kmalu po poroki zaradi neozdravljive bolezni ustrelil. Po moževi smrti je živela grofica ločeno od sveta. Občevala je samo s starimi znanci. * Stran 6 »SLOVENSKI NAROD«, dne 17. maja 1930. Stev 111 Med potujočimi lutkarji Lutkarstvo se suče okoli Lojzeta — Še dva stebra lutkovega gledališča — Tudi nežni spol je zastopan Zc vidiffh, kaiko mežifta^e in kremžite obraze, v| fik'sftri, kri vajn .">i nohtna stvaT po godu. Toda s.r>rijaamUA se morate z mislijo, da boste odslej ns vsakem koraku na kmetih videli in se celo priključili potii'ioć.i družbi ki#:anjev. Oh, to so res fantje od fare! Kamorkoli pridejo* so vedno na mestu. Pa kako iz-na?ti on ie direktor, impresarii. blagajnik. gospodar, električar, igralec. inšp:ci;e tt .. Skratka, on ie vse. — Svet sc vrti okoli osi. lutkarstvo pa se gotovo suče okoli Lojzeta. — In zarad: njegovega cncikl pr-d:čnega znanja g-? imajo lutkar, zelo rad'. — Nocoj? H grofici bi moral priti med, 10. in 11. ponoči. Dolgo sem se zadržal, čeprav je točnost moja navada. Namesto ob enajstih, sem prišel ob dveh ponoči. Ko sem stopil v grofičin salon, sem jo našel na tleh s prestreljeno glavo. Na mizi je ležalo tole pismo ... in neznanec mi je pomolil pismo, pisano s težko čitljivo pisavo. — Čitajte, — je dejal. »Emil, Ti sam najbolje veš, kako se je vse zgodilo in kaj je zastrupilo korenine mojega življenja in življenja mojega moža. Ničesar Ti ne očitam. Ljubila sem vedno samo Tebe. Vem, da Ti je pogled name odvraten. Opažam, da prihajaš k meni vedno redkeje. Bilo bi grozno, če bi sploh več ne prišel. Zato raje odidem sama. Tvoja Amalija.« Pismo sem čital s pritajenim glasom. Neznanec me je nepremično gledal in ko sem končal, je povesil glavo. Nekaj časa je bilo vse tiho. Začudeno sem gledal neznanca. Končno se mi je pa posvetilo v glavi. — Vi ste Emil, je-li? — sem vprašal tiho. — Da, je zašepetal neznanec. Tajna hiše št. 1376 je bila pojasnjena. Njemu zaupaj, pa tudi neusmnlieno izrabljajo njegovo dobroto. Se to vam razodenem, da bo njegova slika popolna. Loiize namreč ni tri še nikdar hud v svojem življemni. če je pa kdaj bil. naj mi blagovoli oprostiti, da ne ho res hud. Omenil sen. da ie Lofee rud: srnspodar. Čeprav spada ta posel v delokrog vrlega Joimsona, se le - ta prav malo zmeni za inventar. Največja .lo.msonova skrb je jedača in prijača. Me -da zato. ker se krčevito drži Gafipeifi&kcvega načela: »Vse poide c!rdko samo dn ie jedača in pajaca'. — Tn spomftijfl se tega gesla oovsod. doma. v vlaku in še celn pri telovadbi. — Da ne rozanim! Johnson je fudi spreten telovadec, sicer majhen in čokat, ki venomer stresa in dviga svoja ramena, vendar pa je.zičen tako. da se m-u vsak klanja in zaradi liiibega miru molči. Če pa ne more opraviti s svojmi nabrtišenim jezikom, si pomaga z zvijačo. — Ta ti je res pran »kampeJc«. — Zato ;e tudi kot nalašč ustvarjen za Oašpcrčkovo vlogo. NT;emu do pi-čice pristala izrek: »Podajaj vloge, kakor Hh sam čutiš Hašperček mu ie tedaj »alte* ego«! — M/sIim, da mu je težko n.r*: pri nash totkargdfa vrednega kompanjona. -- Tn vsega tega se fant zaveda. Čc mu ni kai prav, te takoj postavi pred alternativo: »Tako in nič drugače, sicer Oašperček ne igra .. Pika « — Ysj se se ve takoj pokore, kaknr nred božanstvenim hitrem. Včasih se mi zdi. da se nietrm godi shčno. kakor OaŠperčku na odru. On 'C res vena inkarnacija Oašperčkovcgn ferptfettja za dosego edinega smotra v živlienui. Trctia kapaciteta in steber lutkovega ansambla je d:čni Stane. h^d'oč: in obeta:oči inženir ali arhitekt. Na.' mi oprosti, če še danes ne vem, kaj prav za prav študira na visoki šoli. Stane je res Iuitka-rski igralec po božji volji Neoporečno močan talent. — Ze ob /belki so mu rojenice prorokovale lutkarsko karijero. In on se ie tega seve okoristil v polai meri. - Zaradi njegove uglajenost: v družbi mm najboli dišijo vloge prinčev in kraliev. Ne zamettre sicer karakternih vlog, prj katerih se odlikuje in prednjači v podajanju izvrstnih tipov: starca, gostilničarja, škrata itd.... Njegov večni njam, njam . . v vlogi škrata se povsod razlega, zlasti pa pri olbedu. Če je miza dobro obložena, mu sekundira ostali zbor s ponavljajočim njim. njam.... to pa to, dokler ni več sledu po jedači na krožniku. — Ko *Pa čuti, da ima dovolj, vzame v roke kitaro in s svojimi neznani prsti, obrobljenimi z zlatimi prstani, zabrenka in zapoje po vrsti vse narodne pesni. Če je kje slučajno harmonika, x> vleče do odhoda vlaka. — Pevec je še, klavir igra in kaj še vse . . Ne vem! Saj človek s: ne more vsega zarvomerti v tej pisarn družbi! Pa ie Midi dostojen oboževatelj lepote drugega spola ... Res vseskozi zanimive in efektne v ke slede slkam. kakor v kinu. Najraje bi ostal kar med njimi, saj tu ni treba plačati vstopnine, ne razmh taks... Najbolj zakrknjenemu človeku se mora vzbuditi humor d pom.!a;en;e. Priporočam onim. ki se žele po_ m!aditi. naj nikar ne hodijo k Vorono-vu.. Naj se raje prtdružčio taki potiroči OTii-žlbi ob nedeliah. pa 'ih bodo mnile vse posvetne skrb:. Moj bog! Kmalu hi prezrl nežni spo;, k; jo tu tudi zastopan. SnncH bi prav poiovc neod/pustljiv greh. če bi ca malomarno i-z-ptistil. zlasti še. ko sta E'a in Mer: tako mičti: in očarliivi s pogledi nasprot trma sedečega kavaliria — Drugače pa prva igra vloge čarovnice in iih podaja tako resnično, da se otrokom kar Jež;jo lasie. ko odlet- čarovnica na metli s pozorišča. Druga pa podaja nežne vloge, kot ie pač sama nežna in vuka, kakor srmca na trati in se poglob v vlogo tako resno, da ji kar žare oči v sovraštvu do mačehe, ki je ukazala lovcu Rad^mifu. naj jo v gozdu umori in prinese n;en jezik kot dokaz izpolnjenega ukaza Pa naj še kdo poroče, da ni to umetnost! Zelo inteligentni1 se mi zde oni. Pa ne samo zde se mi res pravi metniki so. Zato se tudi neumetmki ki vstopajo v nrhov krog. po sili razmer izločajo 7 njihove družbe, ker namreč opažajo v rt ti ti potence, s katerimi je treba resno računat1'. — Pa kako so literarno nnnbraženi! Zato priporočam: Nikar omalovaževati njihovega stremljenja in delovan'a. ker te utegnejo v družbi osramotiti tako elegantno, da te mine za vselej volja dotakmti se teh pravljičnih oseb. katerim ie namenjena vzgoia našega podmladka v spoznavanju resnice, pravice in Irubczni do lastnega naroda. —ič. Omejeno eksperimentiranje V manežo stopi cirkuški ravnatelj in pravi: Slavna gospoda! Požiralec mečev Alvara Gimpelli ni dobro razpoložen in zato drevi ne bo mogel nastopiti. Zdravnik mu ie prepovedal in mu predpisal najstrožjo dijeto. Zato drevi Gimpelli mečev ne bo požiral, pač pa manjšo kuhinjske nože in škarjice. Še o maverlinški tragediji Tragedija prestolonaslednika Rudolfa in niegove ljubice Mar .e Vetser še vedno zanima svet. čeprav ie minilo nd burne noči v Nlayerflngu >korr> že 50 let. V najnovejšem času sm na-si pila dva francoska avtorja, ki sta prikazala maverlinško trnged:;o v n^-vi luč:. Prvi ie Claude Auet. katerega članek smo nedavno priobčili. Mož -e bil prepričan, da on edini pozni ,csni-co o mayerlinšld trasrediii in da e > lem opravičen napisati o nM -o-nnn. Zda: se ie pa izkazalo, da se n * . Pojavil se ie namreč še en ois-tte,i. ki pravi, da se ie sestal v Londonu večkrat * hčerk« Marije Vet mM ali €>§l€*si< Vsako beseda »O par. Plača ac lahko tudi 9 znamkah. Za odgovor znamko I - Na vprašanja brez znamke ne , o,fi?owrfflmo Najmanjši o£?-spoda za moža. Dopisi pod: »Dobrosrčna* na upravo lista. 1600 Uradnik odvetniški šolicitator, knjigovodja, slov., srbo-hrv. in nemški kore-spondent, stenograf in strojepisec, išče mesta v odvetniški pisarni ala večjem trg. pod'jetju. Ponudbe poa »Večletna praksah/1379. 1579 Sirarskega pomočnika ali vafenca ki je že delal v sirarni, a bi se hotel še priučiti izdelovanju ovčjega m kravjega sira, sprejmem. Poja-sniVa daje Sirarna Jarkovac. Banat. 1620 Klavirje pianine, harmonije prodajšn'jo uporabo, za stavbe ima stalno v zalo-Sf Ilirija, dr. z o. z., Ljubljana — Dunajska c. 46. telefon štev 2S20. 47/T Hišni posestniki! Kateri hišnj gospodar odda stanovanje 1 ali 2 so-b in kuhinje mirni družini pet osefo za mesec avgust ali prej, v mestu ali perite-ri'ji. Plačam mesečno najemnino 3—100 D-n. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Snažnost«-1389. 15S9 Razstavljalci jubilejnega velesejma! Prevzamem vsa aranžerska dela. Cenjene ponudbe na upravo pod »Dober aranžer — 1474.« 1474 Krušno moko in vse mlevske izdelke ved= no sveže dobite pri A. & M. ZORMAN Stari trg 32. Ljubljana QQQQQQQQQQ Poceni in vendar najboljša je SEVERJEVA OTOMANA x 32 peresi v sedežu in 4 v zglavju; velikost 185 X 78 Cena Din 570.— do 850.— po izbiri preobleke. — Zahtevajte vzorce! najboljši materijali RUDOLF SEVER, Ljubljana, Marijin trg št. 2 POmLHDIlE noifOSTI ZA OBLEKE, PLAŠČE, POVRŠNIKE ITD. ITD. t PRI iJUBLJHflfl KONGRESNI TRG 15 Brez posebnega naznanila Občina Ljubljana Potrti globoke žalosti naznanjamo pretužno vest, da je nasa nad vse ljubljena soproga oziroma mamica, hčerka in sestra, gospa MARICA VESEL ROJ. SKULJ soproga trgovca. dne 16. t. m. po kratkem trpljenju, odtrgana od največje materinske sreće, previđena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo, dne 18. maja t. 1., ob 3. uri popoldne iz mrtvašnice, Stara pot št. 2, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 16. maja 1930. 7224 Josip Vesel, soprog, in rodbina škull. Kreditni zavod za trgovino in industrijo —== LJUBLIANA. Prešernova ulica štev. 5© o*loptu> ====^- ma t-iiM d u j a »log, uakup m prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, devii in valut borzua naročila, predujmi io krediti vsake vi>te. e>kompi io iokasu menic ter navalila t tu in inozemstvu «afe - deposiu itd itd itd Brzojavke: Kredit, Ljubljana _ Telefon it 20-M. 2457. 2548 Interurhan 2706 ŽStlf 37 L Stev 112 ♦SLOVENSKI NAROD«, dne 17. maja 193G. Strm t Van Dyclccva slika izginila Namesto zaboja z dragoceno sliko so pripeljali v London kovčeg, poln ostrig Češkoslovaška javnost se zanima za skrivnost slike slavnega slikarja Antona van Dycka (1599 do 1641.), katero so bili poslali iz Prage na prodaj v Pariz ali po potrebi tudi v London, pa je nekje med Parizom in Londonom brez sledu izginila. V Parizu je bil nedavno aretiran neki Klinger, ki je poleg drugih spremljal sliko, ker je bil osumljen, da ve, kako je dragocena umetnina izginila. Zadeva še zdaj ni pojasnjena in oblasti napenjajo vse sile, da najdejo vsaj sledove, če že ne bo mogoče najti slike same. Prvotno so mislili, da gre za sliko Antona van Dycka samega, pozneje se je pa izkazalo, da gre za sliko njegovega nečaka Filipa van Dycka. Vse kaže, da je izginila dragocena slika v Parizu. Spremljal jo je tudi neki Voj-nar, ki je v pogovoru z novinarji opisal v»e podrobnosti senzacijonalnega dogodka. 16. aprila je pozval senator dr. Ma-sanec Vojnara, naj odpotuje kot njegov zaupnik v Pariz, Vojnar je prišel v njegovo pisarno, kjer se je seznanil z nekim Jelinko, Klingerjem, Mazancevim tajnikom Fako in slikarjem Kohoutom. Njegova naloga je bila paziti na velik zaboj s sliko, katerega je bilo treba prepeljati iz Prage v Pariz. Mož je dobil 14-dnevni dopust. 17. aprila so poslali zaboj s sliko v Pariz kot prtljago. Vojnar je dobil fotografijo slike, shranjene v zaboju. O prodaji ali zavarovanju slike ni ničesar vedel. S prodajo slike ni imel ničesar opraviti, bil je odgovoren samo za prevoz iz Prage v Pariz. V Parizu so carinski uradniki pozvali spremljevalce dragocene slike, naj vsebino zaboja deklarirajo. Vojnar je odgovoril, da slika še ni ocenjena in da hočejo poiskati baš v Parizu izvedenca, ki bi jo ocenil. Pri tej priliki je prvič videl sliko. Prepričal se je, da je res slika, katere fo-tografično reprodukcijo je nosil v žepu. Prišli so velikonočni prazniki in oba dni je ležal zaboj s sliko na carinarnici v Parizu. V torek po veliki noči je pa Klinger izjavil, da se je našel v Londonu kupec, ki bi bil pripravljen plačati za sliko več milijonov. Točnega naslo\ra londonskega kupca mu Klinger ni povedal. Treba je bilo torej odpotovati s sliko v London. Zaboj so na carinarnici dvigniti in Vojnar je bil trdno prepričan, da je vse v redu in da bo dragocena slika varno prepeljana v London. Zaboj s sliko je poslal v London s kolodvora Klinger, ki je Vojnaru takoj izročil potrdilo. Konec manjka!! Popoldne istega dne — bilo je 34. ar>rila — je nastal prepir med Klingerjem in drugimi spremljevalci dragocene slike, toda Vojnar se za to ni zmenil, misleč, da prepir s sliko nima nič opraviti Na carinarnici v Folkestonu so pa čakali Cehe carinski uradniki in jih odvedli v posebno sobo. Pokazali so jim seznam blaga, katerega ie prepovedano uvažati v Anglijo. Vojnar ni razumel, kaj cariniki s tem mislijo. Tedaj so ga pa odvedli v skladišče in mu pokazali kovčeg, na katerem je bil nalepljen listek z napisom »Tobak«. Zahtevali so, naj kovčeg: odpre. Vojnar je zahtevo odklonil, češ. da kovčeg ni ■njegov in da sploh ne ve. kaj je v njem. Cariniki so majali z glavami in takoj so domnevali, da imajo opraviti s tihotapci. Telefonirali so v Galais in drugim carinarnicam, toda tam so ugotovili, da je vse v redu. Tedaj so sestavili z njim protokol in mu vzeli vse dokumente. Zasliševanje je trajalo od 9. zvečer do 2. ponočL Ob 2. je Vojnar izjavil, da je strašno utrujen in da naj ga zaslišujejo še drugi dan potom češkoslovaškega konzulata. Prenočiti je moral v posebni sobi. Drugi dan se je zasliševanje nadaljevalo. Zopet so zahtevali, naj odpre kovčeg in zopet je Vojnar zahtevo odklonil. Končno so cariniki sami odprli kovčeg in tedaj se ie v splošno presenečenje izkazalo, da so v njem ostrige. Neki carinik je še razočarano pripomnti: Da, ostrige in še te slabe. Sele tedaj je bil Vojnar izpuščen. Takoj se je obrnil na londonsko policijsko ravnateljstvo s prošnjo, naj se za zadevo zavzame. Toda policija se za njegovo prošnjo ni zmenila. Zato se je vrnil v Pariz in s slikarjem Kohoutom sta policiji ovadila Klingerja. ki je bil ta čas že odpotoval iz Pariza. Vojnar je bil prepričan, da je Klinger v Parizu zamenjal kovčeg z ostrigami z zabojem, v katerem ie bila dragocena van Dvckova slika. Ker je bila nedelja, ie bil na policiji samo službujoči uradnik. Vojnar je moral počakati do ponedeljka. V ponedeljek ie pa šla iz Pariza v ■vsa večja evropska mesta tiralica za Klingerjem. katerega še zdaj zaman rščejo. _ Evnuhi namesto ženske policije Tudi Egipt hoče dohiteti v napredku evropske narode in dokazati Angležem, da zna živeti brez njih. Med drugimi reformami v Egiptu je na dnevnem redu tudi reforma policije. Poleg moške hočejo uvesti tudi žensko policijo ,ne vedo pa, kakšne ženske bi bile pripravne za policijsko službo. Listi so razpisali anketo in dobili odgovore, ki si dijametralno nasprotujejo. Nekateri pravijo, da bi morale biti v policijski službi samo lepe ženske, ker bi se vsi moški sramovali stari pred njimi kot zločinci in tako bi število zločinov močno padlo. Drugi pa mertfjo. da bi morale služiti pri policiji najgrše ženske, kajti pred lepimi bi nihče ne imel respekta. Oblasti si niso znale pomagati iz zadrege. Ce bi se bik odločile za lepe ženske, bi bile ogorčene grde, če bi na sprejele v policijsko službo grde. bi se zamerile lepim. Najbrž žensk sploh ne bodo sprejemali v policijsko službo, temveč sj bodo pomagali z evnuhi, češ, da lahko samo evnuhi brez vsake sentimentalnosti opravijo z moškimi in ženskimi zločinci. Napoleonov prehod čez Alpe Komaj se je vrnil Napoleon po IS mesečni odsotnosti iz Egirft2L, je napravil 1. 1799 prvi državni prevrat in takoj se je pripravil na vojno, v katero se je bila Francija ta Čas zapletla. Odločilni udarec je hotel zadati sovražniku v severni Italiji, katero so bili zasedli poprej s pomočjo ruske armade Avstrijci. Toda Bonaparte je hotel in moral sovražnika presenetiti in mu pasti v hrbet. Zato si ni izbral pori ob morju, katero je bil ubral pred štirimi leti. temveč ie sledil primeru slavnega vojskovodje Hanibala, kateremu seveda ni bilo treba vleči s seboj topov. 2000 let so imeli zasneženi alpski grebeni mir in imeli bi ga bili Še dolgo, da se ni napotil preko njih drugi slavni vojskovodja s svojo zmagovito vojsko. Napoleon je spretno potegnil avstrijske vohune, ki so mislili, da zbira peščico svoje vojske v okolici Dijona, kjer hoče z nk> manevrirati. Skrivaj je pa pripravil Napoleon izbrano armado za vpad na sovražno ozemlje pri Ženevskem jezeru. Sklenil je napotiti se z glavno armado, ki je štela 42.000 mož in 6000 konj, preko alpskih grebenov, kar je tudi storil. 14. maja 1800, torej pred 130 leti. je Bonaparte nastopil s prvimi četami svoje vojske zgodovinsko pot preko Alp. Ne meneč se za te- Augustus Muir Krog zločinov Roman Moža iz Scottand Yarda Visok, plečat mož. ki je sedel v pariški kavarni sredi rue Braccio, je odložil novine in vstal. Zamišljeno je stresel pepel iz pipe in krenil čez cesto. Na drugi strani ga .ie pozdravi-1 de-belubast mož nizke postave s Črno brado. — Vse v redn. Jacksone? — je vprašal debeluh. Detektiv-iBspektoT Jackson je prikimal. — Iskal sem ta kraj cefi dve uri. Ce imate tiralico. Hastings. opraviva to še danes. rfastings se je prflel za že© na prsih, češ, tu je tiralica, potem sta pa krenila -proti severnemu koncu ulice, kjer sta se ustavila pred preprostim hotek>m. Odprta hotelska vrata so bila okrašena z dvema grmičkoma zimzelena v poslikanih košaricah, nad vhodom je bil pa napis: »Motel Braccio. Lastnik Ju les Benoit.« — To je ta preklicani kraj, — je delal Jackson. Mastings mu je sledil v vežo in stopil vstran, dočim je stopil njegov prijatelj k svetlolasi ženi, sklonjeni nad knjigami pri blagajniškem okencu -tesne pisarne. — Ali stanuje v tem hotelu gospodična Langtonova — gospodična MoIly Langtonova? — je vprašal v dokaj gladki francoščini. — Jaz sem Puther-ford. Sporočite ji, prosim, da* bi rad govoril z njo. Zena je poklicala vratarja in mu velela poklicati gospodično Langtono-vo. Gosta je pa prosila, naj sedeta. Ko ie Jackson izjavil, da se piše Puiherford. se ie Hastings zasmejal. Ko sta pa sedla brizu vrat. je zašepetal: — To je bila imenitna ideja. Jackson! Kako dolgo nameravate vleči tega angelčka za nos? — Saj sem vam rekel,, da bo še danes vse končano. — je odgovoril dete ktiv-inspektor Jackson in primaknil svoj stol bliže tako, da se pri okencu ni slišalo, o čem se pogovarjata. — Čim prej gospodična Langtonova zve, da sva iz Soottend Yarda, tem bofie bo, — Ko ste snoči telefonirali predstojniku, — je vprašal Hastings, ste-K omenili, da ste govorili z njo med vožnjo čez Rolcavski preliv? — Govoril sem res z njo, zvedel sem pa zelo malo. Predstojniku sem dejal, da bi kazalo to zadevo za nekaj dni odgoditi. On pa zahteva, da jo takoj aretirava. Misli namreč, da jo bova mogla prisiliti, da nama izda svoje naidaše. Kar se mene tiče, moram odkrito priznati, da prav resno dvomim o tem. — Ah, dvomite meoda zato, ker ima zave, ovire in nevarnost, je korakala armada točno po načrtu med sviranjem vojaškega orkestra, dokler ni dosti, a vrha St. Bernhardta v veliko pre^.^čenie menihov - bernardineev. Vojaki so sami vlekli poedine dele topov po strmih skalah in pri presenečenih menihih so se zadovoljili samo z enoumim počitkom m s skromnim okrepčilom. Pastir, ki je vodii Napoleonovega mezga in ki seveda ni imel pojma, kdo sedi na utrujeni živali, je dobil za nagrado hišo in dvorec, kakor v pravljici, toda iz pravljice je nastala grozna resnica, ko se je Napoleonova armada srečno spustila z alpskih grebenov in se pojavila pred sovražnikom kakor strela iz jasnega. Presenečenje se je v polni meri posrečilo in posledica je bila vredna truda in žrtev. Sovražnik je tako malo pričakoval Napoleona, da je pisal poveljnik sovražne vojske svoji ljubici v Pavijo. da je na varnem, čeprav je čez 12 ur vkorakal v mesto Naooleon s svojo armado. V petih dneh je bila pot čez Alpe končana. Napoleonov prehod čez Alpe ni bil sicer tako sijajen in drzen, kakor oni ruskega generala Suvorova, zato pa je zahteval razmeroma manj žrtev. Gotovo je, da je bila že s samim prehodom Napoleonova zmaga do polovice dobljena. Najbogatejši ljudje Človek bi mislil, da so najbogatejši liudje v Ameriki, toda v resnici imajo največ zlata v državnih bankah Argentinci, za njimi pa Francozi in Šele na tretjem mestu so Američani. Po zlatem zakladu v državni blagajni se meri bogastvo države in s tem do gotove me-ie tudi blagostanje njenih prebivalcev. V Ne\vyorku, Chicagu in drugih ameriških mestih je največ milijarderjev in milijonarjev, ameriške dršavne banke imajo po količini največ zlata na svetu, kar pa ne velja povprečno glede števila prebivalstva. Te dni je izšla statistika »Federal Reserve Bank«, iz katere je razvidno, da so najbogatejši ljudje na svetu Argentino. Ce bi argentinske banke odprle svoje tresore in razdelile vse zlato med državljane, bi dobil vsak Ar-gentinec 40 dolarjev in 40 centov, ali v naši valuti okoli 2300 Din.. Ce bi francoske banke razdelile svoje zlato med državljane, bi prisio na vsakega 39 dolarjev in 50 centov, v Ameriki bi pa prišlo na vsakega državljana samo 32 dolarjev. Največ zlata ima Amerika, kateri slede po vrsti Francija, Anglija, Nemčija, Japonska, Argentina, Italija itd. _ Konec nemoralne dinastije Ma lokat era dinastija je imela toliko morganatičnih zakonov, kakor hessen-ska. Pa ne samo z morganaticnimi zakoni, temveč tudi z metresami se je ta dinastija odlikovala in proslavila. Njenemu koncu je posvetil J. Kiihn knjigo, katero je napisal na temelju dokumentov, najdenih na Dunaju, v Berlinu in Kasse-lu, Kiihn opisuje razmere na hessenskem dvoru v letih 1821 do 1866 tako napeto in zanimivo, da se čita njegova knjiga kakor roman. V knjigi je opisano življenje dveh »Kurfurstov« in dveh žen. Hessenski deželni grof Wilhelm je imel 60 nezakonskih otrok. Njegov naslednik, t udi VVilhelm, je imel sicer zakonsko ženo, prusko princeso, obenem pa tudi ljubico, zlatarjevo hčerko Emilijo Ortlepp, kateri je podelil plemstvo in imel z njo 8 otrok. Vse je sijajno preskrbel z denarjem in veleposestvi. Ta »grofica«: je dobila sčasoma tako moč, da je cela desetletja vladala v »državi« svojega Ijub-čka in da je bila deležna knežjih časti. Njeno moč je strla šele revolucija 1.1830. Ko se je moral ljubček ločiti od nje, je vzdihnil, da so mu vzeli vse in da naj mu vzamejo še življenje. Njegov sin ni bil nič boljši. V Bonnu, kamor je bil izgnan, se je seznanil z ženo ulanskega častnika Gertrudo Lehmann. Kupil jo je od njenega moža in jo dal to dekle len obrazek. — je menil Hastings. — Vse bo šklepetala, samo da reši svojo kožo. Vi ste malo sentimentalni, dragi moj. Stavim glavo, da nama izda vse. Čim ji obljubiva, da sama ne bo kaznovana. Sprejemate stavo? — Ne- — je odgovoril Jackson. — O tem dekletu imam svoje posebno mnenje. Mislim, da ni tako pokvarjeno, kakor se zdi. Priznam pa. da mi ne gre v glavo, kako se je zapletira v to ponarejalsko afero. — Za to govore dejstva, moj dragi, dejstva. — Dopuščam dejstva. Mar jih nisem odkril jaz? Ne tajim, da je včeraj pripeljala iz Anglije mnogo -ponarejenih bankovcev, izborno skritih v usnjenem kovčegu. Morda je v službi lopovov. Id so zadnje mesece preplavili Evropo s ponarejenim denarjem. In vi še mislite, da ni docela pokvarjena? — MisEm. Mas trn rs se le crmčno zasmejal m rnolčal. — Da ne pozabim, kakšen je bil njen kovčeg? — je vprašal čez nekaj časa radovedno. — Predstojnik snoči ni imel časa pojasniti mi vse podrobno — mudilo se mi je na vlak, da prispem s trrarico v Pariz pravočasno. — Ponarejeni bankovci so bili skriti pod vzord parfuma v dvojnem dnu kovčega. Carina je plačana vnaprej, kovčeg na carinarnici odpro m povsod tre gladko naprej. Mastlngs je tmo zažvižgal. — Kdo pa ie ona? (pokrivata, s fkatvAmi se tavna ptavićno, ttajajo večno Volnena pokrivala zahtevajo veliko skrbnost pri pranju, rako da ne izgube svo.io prvotno lepoto rn toploto, ki so njihove glavne prednosti. Namočite Vaša pokrivala v dragoceno Lux-ovo peno. stiskajte jih v peni nekoliko minut ter jih nato skrbno izperite. Varate se, ako mislite, da se pokrivala morejo prati na vsaki poljubni način in z vsakim pogubnim pralnim sredstvom. Uporaba Lnx-a Vam se izplača. prepeljati v Kassel, ko se je bil pomiril s svojim očetom. Doma jo je brž prelevil v baronico Schaumburg in se oženil z njo. Prav nič ga ni motilo, da je njegova mati prepovedala svojim otrokom občevati >s to kreaturo«. Pozneje je postala bivša žena ulanskega častnika celo knegi-nja. Imela je devet otrok. Prusi so 1. 1866 anektirali deželo njenega moža m to je bil konec njegove dinastije. Obupane matere Zadnje čase se množe primeri, da matere obupajo. Iz Amerike je prišla nedavno pretresljiva vest o materi, ki je v obupu ustrelila sedem svojih otročičev, ker jih ni mog>la preživljati. Imela jih je dvanajst, delala je noč in dan, pa ni zaslužila toliko, da bi mogla nasititi vseh dvanajst lačnih želodcev. Primeri, ko si mati konča življenje in vzame s seboj v grob svoje otročiče, sc kot rečeno množe. Zdaj jih je žc toliko, da m mogoče molče preko njih. Zakaj se taka mati ubije m zakaj ubije svoje otroke? Od veselja? Od prevelikega blagostanja? Ne, vedno v najhujši bedi ali v neznosni žalosti. Taka mati rti nikoli sebična, temveč v večini primerov prava mučenica materinske ljubezni. Lahko je govoriti o tem, da bi morala pustiti živeti vsaj otroke, če je sama obupala nad življenjem, ker ni mogla prenašati bede. Toda kdor se more vžtvetj v dušo obupane matere, se bo čudil, da ni pustila otrok na svetu, ki je bil tako brezsrčen, da je zakrivil njen obup in prerano smrt Sama bi se gotovo znala preživljati, sama bi lahko dobila službo, sama J bi našla stanovanje in sama bi se že kako prebila skozi življenje. Ko pa čuti, da so mene sile preslabe, da bi služila kruh tudi otrokom, ko je z otroki nihče noče sprejeti v službo, ne na stanovanje, ko vidi, da trpe nedolžni otročiči lakoto, se je polasti obup. Komu naj izroči otroke? Boja se zaupati jih Človeški hrezsrčnosti. katero je tako te-merirto spoznala, da jo je minilo veselje do živi jeni a. Taka uboga, nesrečna žena se pred sTDTtjo gotovo stokrat vpraša, kaj bo z njenimi otroci, kadar nje ne bo več. Muq jo vprašanje, kdo bo skrbel za nje, kdo jih bo vzgajal. In v duhu že vidi strašno perspektivo življenja otrok, navezanih na čiove^ko dobrodelnost«. Ni prav, da vzame v grob tudi svoje otroke, toda mnogo krivtčnejše ie obsojati za tako dejanje samo mater. Krivda je na vsej človeški drufbi, ki navzlic visoki pesmi o socijalni pravičnosti nrti s prstom ne gane, da bi zapuščenim materam z deco za silo zashrurala eksistenco. Stara francoska prislovica ^Cherchez la teiurne* bi se morala y primerih prostovoljne smrti mater z ootroki nekoliko rzpTemeniri. Nad trupli takih mater in otrok bi morah često pravilneie zaklicar" -Učite moža!* In pokaralo tri se, da je glavni krivec baš oče nesrečnih otročičev. Pred sodiščem — Obtoženec, ko ste torej vlomiti v banko, ste vzeli samo zlato nalivno pero. Čemu ste pa potem hoteh rravr-tati blagamo? — Hotel sem vanjo položiti naJrvrvo nero. — Ničesar ne vem o nji. Ničesar — do včeraj. Zato se ne strinjam s predstojnikom. Cim sem mu telefoniral, kaj sem odkril, je dejal, da jo je treba takoj aretirati. Obljubil je, da boste zgodaj zjutraj s tiralico tu. — Radoveden sem. kako se bo zvijala, ko spozna, da je v pasti. . Vstal je in s?topil k okencu hotelske pisarne. — Je tu v veži kotiček, kjer bi lahko govoril z gospodično Langtonovo med š^rrfm očmi? — je vprašal. — Je. gospod. Svetlolaska je Dokazala čez vežo na odprta vrata, vodeča v posebno sobico, namenjeno sprejemanju gostov. — To zadostuje. In z izrazom neskončne potrpe31.fi-vosta na obrazu je sedel detekttv-in-spektor na svoie mesto. Izsledena Ko se je začirio trkanje na vrata spalnice š*. 17, je stanovalka, hodeča nervozno sem in rja po obledeli preprog, prestrašeno odskočila, kakor da ji boce nekdo zadati smrtni udarec. Krčevito stisnjene pesti je pritiskala na flca in iz oči ji je odseval strah. — Kaj je? — je vprašala. Rada bi bila prikrila nervoznost in strah, pa rti mogla. Izdal jo je glas, ki se ie tresel od razburjenja. Stopila je k vratom, pa si ie takoj premislffa in se vrnila k postelj. Na vMtivlu je ložari odprt usnjen kovčeg. Hitro je stlačila vanj več zavojčkov, razmetanih po tk>h. Zaprla in zaklenila ie kovčeg ter spravna ključ v ročno torbico. Čutila je, da se ji roke tresejo. Ore-doč mimo toaletne mizice se je pogledala v ogledalo misleč, da njen obraz ne izdaja razburjenja. Toda ogledalo je pokazalo, da ie mrtvaško bleda m da ji odseva iz oči groza. Pada bi bila premagala strah, vzravnala se ie in globoko vzdinnila. Toda vedela >e. da sama sila volje ne more premagati groze, odsevajoče iz njenih oči. Zunaj se je začulo nestrpno fic$a fla%edaf Neprijeten duh ust >bje je zoprn. Zobje slabe barve kvarijo najlepši obraz. Obe hibi odstranite pri enkratni vporabi krasno osvežujoče Chlorodont-paste. Zobje dobijo krasen sijaj 6lonovine, posebno pri vporabi zob čas te ščetke, ker ista čisti zobe tudi na njih stranicah. Gnili ostanki jedi med zobmi, ki povzročajo neprijeten duh ust, se s tem temeljito odstranijo. Poskusite najprej z malo tubo. Chlorodont ičetka ta otroke, za dame (mehke Ščetke), za gospode (trde ščetine). Pristno samo v originalnem modro-zelenem omota % napisom Chlorodont. Dobiva se povsod. — Leo-Werke A. G., proizvodnja in zastopstvo m jHgoelaviJB t Tvornice Zlatorog, Maribor. 7 Izdelujejo se najnovejši angleški modeli OTROŠKIH VOZIČKOV ^ priprostega do najfinejšega Upa. Ceniki franko. Prodaja na obroke. Tribuna F* B. L. tovarna dvokoles In orro-kih vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta 4. I Klavirji! j Svarim pred nakupom navidezae-&a blaga, čereh ttavirj^v! Kuoirjte ca obroke od Din 4O0-— prve sve:ovne fabrikate: Bo^en-dorfer, Steinway, Forster H5'7j, Stingl original, ki so nesporno najboljši! (lahka, precinza mehanika). Prodaja jih Izkjučno le sod. izvedenec rn brv. učit. Glasbene Matice Alfonz Breznik Mestni trs * Najcenejša poso*evalnica. Žrebanje v drž. raz. loteriji Dne 14. maja so bile naslednje pri nas kupljene srečke izžrebane: Din 2000.— št.: 33.782, 33.796, 44.141, 48.368, 77.253, 86.936 Din 500.— št.: 1873, 8043, 8045. 8078. 9708, 9744. 9768. 9781, 9782, 16.005, 16.079, 17.938. 17.952, 19.113, 19.129, 27.715, 27.750, 27.777, 29.243, 29.249, 29.258 33.780, 35.354. 36.687. 37.746, 37.778. 37.780, 37.795, 37.796, 38.124, 39.524. 39.529 39.579, 39.590, 44.111, 44.129. 46.621. 46.647, 46.671, 46.691. 47.432, 48.316, 48.32S 48.346, 48.351, 48.352, 49.409, 49.434, 56.005. 56.033. 56.043, 57.349, 57.370, 58.833 58.846, 58.848, 59.538, 66.416. 66.437, 66.449, 67.510. 67.588, 67.600, 68.706, 69.110 69.126, 69.187. 69.435. 69.455, 69.463, 75.003. 75.113. 75.163. 75.176, 75.194, 76.693 77.201, 77.223. 77.226, 77.301. 77.306, 77.364, 77.384. 77.396. 78.036, 78.058, 78.058 78.080, 78.082, 82.473. 86.965, 86.958, 87.816. 87.854, 87.959, 87.963, 89.107, 89.111 89.140, 89.165, 91.327, 96.645. 96.692. 96.819, 96.881. 98.130, 98.145, 9S.177. 98.181 98.190. 98.918. 9S.932. 98.949, 98.973. žrebanje bo trajalo do 2. junija t. 1. in' se bo vršilo vsak dan. Onim, ki so bile srečke izžrebane za mal dobitek, bomo izžrebane srečke zamenjali za neizžrebane, da bodo mogli nadaljevati igTanje na visoke dobitke. To pa le toliko časa, dokler bo kaj neizžrebanih srečk na zalogi. Izžrebane srečke nam je takoj vposlati. Do 2. junija bodo izžrebani še sledeči večji dobitki in premije: 2 po 1,200.000 Din, 2 po 500.000, 2 po 400.000, 2 po 300.000, 2 po 80.000, 2 po 50.000, S po 40.000, 26 po 30.000, 24 po 20.000, 62 po 10.000, 178 po 4000, 1298 po 2000 Din ter več tisoč dobitkov po 500 Din. Zadružna hranilnica. Ljubljana. Sv. Petra cesta 19. otnika išče velika domača tovarna čokolade in bonbonov za Slovenijo. Prekmurje in Medjimurje« V poštev pridejo samo sposobni prvovrstni potniki, ki so pri odjemalcih teh krajev dobro uvedeni, so v posesti Ia. referenc, z znanjem slovenskega, nemškega in po možnosti hrvatskega jezika. Prednost imajo gospodje te stroke. Obširne ponudbe s fotografijo na oglasni oddelek > Jutra z pod »Dobra bodočnost«. 7115 Pljučne bolezni so ozdravljive! Pljučna tuberkuloza — Sušica — Kašelj — Suhi kašelj — Zasluzenje — Nočno potenje — Bronhialni katar — Katar v grlu — Sluzni kašelj — Izmeček krvi — Vzdiga-vanje krvi — Tesnoba — Astmatično hro-penje — Zbadanje itd., — so ozdravijivi: Tisoče ozdravljenih! Zahtevajte takoj knjigo o moji novi umetnosti hranjenja ki je že mnoge rešila. Ona pomaga pri vsakem načinu življenja, da se bolezen hitro premaga. Telesna težina se poveča ter po-lahno poapnenje končno zaustavi bolečine. Resni možje zdravniške znaftiosti potrjujejo prednosti moje metode ter jo radi priporočajo. Cim prej začnete z mojim načinom prehranjenja, tem bolje bo za vas. Dflnnlnflma 79ftftlli d°bite mojo knjigo, iz katere boste črpali mnogo ko-r U|/UIIIUIII0 tuAlUIIf ristnega znanja- Kogar torej mučijo bolečine, kdor se hoče naglo osvoboditi svojih bolečin na temeljit in varen način, naj piše še danes. — Opetovano opozarjam, da prejmete brezplačno, brez vsake zaveze s svoje strani moja pojasnila in bo Vaš zdravnik gotovo pritrdil temu novemu načinu Vaše prehrane ki jo označujejo kot izborno prvi profesorji. V Vašem lastnem interesu je torej, da takoj pišete, in Vas bo nato vsak čas postreglo moje ondotno zastopstvo. Črpajte pouk in močno voljo za zdravje iz knjige izkušenega zdravnika-Vsebuje okrepitev in življensko uteho ter jemlje ozir na vse bolne, ki se zanimajo za sedanje stanje znanstvenega zdravljenja pljuč. Moj naslov je: OEORG FULGNER, BERLIN - NEUKOELLN ' Ringbahnstrase 24, Abt. 615 (Deutschland) Šivalni stroji ,6rritzner* .Adler- m kolesa, najboljši materijal, precizna konstrukcija, krasna oprema ter najnižja cena kakor tudi pisalni stroji „Urani a" no **amo pri JO«- PetelillC, Ljubljana Telefon 2913 ob vodi, v bližini Prešernovega spomenika. Več letna garancija: 1'oak v > eienj a brezplačen '_h-ilji i » n n n ii i n 11 111 n 11 n 11 1111 1111 ■ 1 Opeko in strešnike vseh vrst za zidavo hiš, iz mnnfh Karlov-skih opekarn »ILOVAČU, dobavlja franko vsaka postaja po konkurenčnih cenah, samo »EKONOM«, generalno zastopstvo za Dravsko banovino, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 7. ). MAČEK Ljubljana, Aleksandrova cesta It 12 v oblekah in površenfkm najcenejša! KRALJEVICA Prekrasno morsko kopališče in letovišče, % ure od Sušaka s parnikom in dober avtobusni promet s postaje Plase-Crikvenica. Izleti v igličaste gozdove.. Kopanje in različni športi na suhem in na vodi. Številni hoteli, pen-sioni in privatna stanovanja nudijo prijetno bivanje, in to so »Praha«, >Union«, »Riviera«, »Carovo«. Restavracije: »Zrinjski«, »Bosna«, »Zagreb« in mnoge manjše gostilne. Prospekte pošilja na željo: Lječitlšno povjorenstvo, Kraljevica, in pisarne »Putnika«. 521 f NnjboljSi čeJki Nosovi Zajamčeno cJstovolnene moške In damske blagOTe zadnjih novosti za pomladno tn letno sezl|o razpošilja starorenomirana ZALOGA TVORNICE SUKNA Sieg:el - I u ili o f — Brno Palackeho tf. 12, Češkoslovaška. Največja izbira. - Najnižje tvorniške cene. - Majsolidneiša izvršitev vseh naročil. - Na zahtevo vzorci zastonj in poštnine prosto. BAD-NAUHEIM Nemčija i proge Hamburg — (Berite) — Kaaarl — Frakfurt a. M. 45 mlntrt od FraakfoKa mm Mmiu H Base' Svetovnoslavni ogljikove kisline bogati topli vrelci kuhinjske soli (30,5—34 4 0 C^ Nedosežni pri boleznih srca in arterij, revmatični a, proti nn bronhitisa, trpljenju na živcih in hrbteničnemu mozgu Izbrana zabava — Vseh vrst sport. - Vsa aovodobaa sdravllaa »rediva. - L«p« prlietno OkT»TaliW«. Iiborns preskrba ob zmernih cenah. Prospekti prt kopališki upravi Bad-Neuheim in potovalnih pisarnah, mm^«