Poštnina plačana v gotovini. Številk« 1 Din Uprava: Nebotičnik, Gajeva ul. 1. Telefon 38-55. Cek. račun: Ljubljana čtev. 14.614. Izhaja vsak dan, razen ob ponedeljkih in po praznikih. GLAS NARODA Naročnina na meječ J* 18 Din. Za tujino 20 Din. UrednlStvot ljubljena, Nebotičnik, Gajeva ali. ca SL l. Telefon 38-S& Rokopisov ne vračam* St. 60. Ljubljana, četrtek 12. marca I936 Lelo M, Odvisnost je lahko 'pojm najt večje sreče in največje nesreče. 1 se je odvisno od tega, od koga smo odvisni. Reese. Dnevna pratika Četrtek, 12. marca 1930. Katoličani: Orogor Veliki. Pravoslavni: 28. februarja 1980. Vasilije. Dežurne lekarne v Ljubljani Mr. Baknreič, Sv. Jakoba trg; Mr, Kamor, Miklošičeva cesta; Mr. Gur-tns, Moste — Zaloška cesta. Vreme Jugoslavjia. Jasno po vsej državi, razori v Primorju, kjer se je pooblačilo. Dežuje v okolici Sušaka. Močan veter v Dolnjem Primorju. Temperatura se je zvišala po vsej državi. Sarajevo — 2 0. Beograd 17 C. Napoved za danes; Oblačnost se bo razširila po vsej zapadni polovici države, mogočo bo deževalo, zlasti po Primorju. Na vzhodnem delu države bo jasno. Sonce vzhaja ob 5.58, zahaja oh 17.89. Dunajska napoved: Mirno vreme, lahko nagnjeuej k padavinam. Gledališče Drama Začetek ob 29. uri Četrtek 12. pesem s ceste Ited Četrtek. Petek .13. za porto. Opera četrtek 12. Apropov, kaj dela Andola Red A. Kino Sloga; Peter. Matica: Marta. Union: Božanstvena žena. Ideal: Drevi jaz in ti, šiška: Almsvor. Radio Ljubljana Četrtek, 12. marca: 12: plošče, 12.45: vreme, poročila 13: čas, objava, spored. obvestila, 18.15: radio orkester, I I: vreme, borza, 18: radio orkester, 18.40: Slovenščina za Slovence, g. prof. Kolarič, 19; čas, objava, poročila, 19.30: Narodna ura, 20: Wicd-U'enstein: Klavirski koncert, prenos i/. Zagreba. 20.45: Sinfonični koncert orkestra kraljeve garde, prenos iz P.eo-Krada. 22: čas, vreme, poročila, spo-)'cd. 22.15: Slovenske narodno za so-pian in alt, pojeta Fratnikova in Rudolfova. spremlja prof. Lipovšek. Borza Za 12. marec I ki našn ja povprečna vrednost tujega denarja 1 kol. goldinar * nemška marka 1 bel ga 1 sv. frank 1 angl. funt 1 a m. dolar 1 h', frank 1 Kr. P privatnem 1 avstr, šiling nein-t.a marka 1 angl. r,mt Dinarjev 29.74 17.55 7.37 . 14.27 2 IG.88 42.90 2.88 1.81 kliringu 9.10 11.05 256.00 1 j Skrivnost rumene hiše - čudaški sin požigalec - Svet šika in apartnosti - Satanki naklep - O zlati poroki pri Cenetovih — Prestreženo usodno pismo Svet DN v Londonu London, 11. marca. n. Sestanek sveta DN, ki bo v soboto v Londonu, bo peti sestanek DN v Londonu. V angleški prestolnici je svet DN zasedal trikrat v letu 1925. in enkrat v letu 1922. Ni izključeno, da se Nemčija sestanka v Londonu udeleži. London, 11. mai-ca. n. Danes dopoldne se je vršila seja angleške vlade. Popoldne bosta Eden in lord Halifa.v podala ministrskemu svetu poročilo o svojih razgovorih v Parizu. Potem se bodo vršile razne priprave za zasedanje sveta DN in bo podanih tudi nekaj smernic glede na sestanek predstavnikov sil — podpisnic lokarnskega sporazuma. London, 11. marca. n. V Parizu so odločili, da se v Londonu sestanejo najprej vsi predstavniki držav-podpisnic lokarnskega sporazuma, a po tem sestanku tudi svet DN, in to na željo angleških predstavnikov, id žele obdržati stalno zvezo s svojo vlado. Kaj pravijo Nemci ? Berlin, 11. marca. f. Nemški uradni krogi so mnenja, da se bodo pogovori s francosko in belgijsko vlado končali s popolnoma zadovoljivim rezultatom in soglasnostim. Povdarja se, da nemška vlada ne namerava delati nikakih itežkoč, ki bi nadalje mogle povzročiti kakšno večjo napetost na zapadni meji. Na vsak način želi. da se odnosa ji med Francijo in Nemčijo izboljšajo, da bo mogoče skupno sodelovanje in gospodarsko oživ-Ijenjc med obema državama. Zato Nemčija ne ho stavila nikakih' večjih zahtev, ki bi bile neizvedljive. Z našim zadnjim dejanjem smo dosegli vse želje, ki jih je gojil nemški narod v pogledu Porenja iti želje naših teženj na zapadu sploh. Nemška vlada nima nikakih namenov vdirati v sosedne države, vendar to, kar je njenega. hoče imeti in to je sedaj tudi dobila. (ilede Belgije nimamo nikakih sovražnih namenov, želimo pa, da se odnošaji zboljšajo. Pričakujemo, da bodo. naše ponudbe za mir povsod našle ugoden odmev. Mobilizacija Nemcev v USA Newyork, 11, marca. y. Nemški konzulat v Newyorku je objavil, da je prejel ukaz od nem-ške vlade, da izvrši popis vseli nemških državljanov, ki žive v USA. Nemški državljani, kateri bodo vpoklicani y vojsko, ne bodo prisiljeni, da morajo takoj nastopiti svojo vojno službo, temveč bodo le obveščeni, naj bodo pripravljeni v slučaju potrebe. Slika kaže dansko prvakinjo Valborg Christense« (levo), ki je postavila nov svetovni rekord v prsnem plavanju na 109 m v času 1 : 22.8. S tein je potolkla rekorderko Nemko Manni Hiilzner (desno), ki je doslej imela ta rekord. Fiun Jensen iz Kopenhagena, ki je postavil nov rekord v prsnem plavanju na 400 m s časom 5:43. Ta rekord je doslej imel polnih 10 let Nemec Ericli Rademacber. .jensea gaje potolkel za 5.2 sekunde. Roosevelt ne posreduje VVashington. 11. marca. Iv V Beli hiši izjavljajo, da predsetK iipk Roosevelt ne misli v nobe-nem oziru posredovati v n »stari evropski situaciji. . Obsedno stanje v Granadi Madrid, 11. marca. d. Španska vlada je včeraj zvečer proglasila v pfanadi obsedno slanic, ker je prišlo v mestu do težkih izgredov, ki so hh izzvali levičarski elementi. Komunisti so izvršili več dejanj, ki so prisilila vlado, tla ;e izdala stroge ukrepe. Zažgali so gledališče, nekaj kavarn, eno apoteko in eno tovarno. Razen tega So izropali več privatnih stanovani. Opustošili so tudi prostore katoliškega !i-sta »Ideal«. Hodža ni uspel? Dunaj, 11. marca, Po včerajšnjem ponovnem sestanku dr. Milana Hodže z avstrijskim kancelar-jetn dr. Schusclmiggom je bilo izr dano toTe ‘iradnti poVdčiio; Dvu-dnevn bivanje dr. Milana Hodže na Dunaju je dalo obema predsednikoma vlad priliko, da sta lahko nadaljevala razgovore, kj so Se načeli ob priliki zadnjega bivanja kan-celarja SchuSchnigga v Pragi. Tekom večurnih sestankov so bili obravnav;,n predvsem interesi o»eii držav. \ dobro poučenih krogih so mnenja, da dr. Hodža v političnem pogledu «j „spel, ker je Avstrija slej ko prej močno vezana na Rim. Pa tudj gospodarski iiSoehl obiska ni-s>» veiikj, ker ni prišlo do podpisa nove trgovinske pogodbe zmdi povečanih avstrijskih zahtev. ¥ svetu šikt in apartiMsstl IRaKgsrvori z manekenko — Sumljivi Jelaem Ljubljana. 11. marca. Obrtniško društvo v Ljubljani pripravlja svojo revijo, ki bo od 21. do 29. marca v Kazini. -Modni saloni ljubosumno' skrivajo svoje atrakcije, tako da niti radovedno novinarsko oko ni še moglo prodreti v vse skrivnosti. Manekeni in manekenke se vežbajo po vseh pravilih mednarodnega. sveta. Zato sem si dovolil malo razgovora z zastopnico novega stanu, ■ ki je z uvedbo modnih revij vznilmiT zdaj tudi pri nas. Potrkam na vrata odličnega salona. Baš so »vlivali« novo toaleto na manekenko. Bili sta obe krasni, tako manekenka kakor obleka. — Gospodična, bo kaj treme? — Niti najmanj ne! — Kakšne modne kreacije hosle pa nosili? In začela mi je pripovedovati, čul sem izraze, ki so mi bili doslej španska vas. »Šik« in »apartno mi je ostalo samo v spominu. — Veste, gospod, ko zaigra godba, ko nastopi napovedovalec, sem vsa v elementu. Zavrti so mi pred očmi, vidim ves modni svet pred seboj. Ham korak se mi usmeri po odru. godba . udarja ritem in začujem tihe vzklike: ali in ob! Tedaj vem, da sem vsem všeč. * Kari zijal Isem, kako je ta damica v svojem elementu. Če ta ne bo uveljavila modelov, ga ne bo nobena! — Kaj pa. gospodična ženitne ponudbe? Sliši se, da vam, ženinov ne manjka. —’ Gospod, to so pa poslovne tajnosti! Tega vam pa nobena našega stanu ne bo izdala. Na, pa sem imel-hudimanai Kar me je najbolj zanimalo, mi je padlo v vodo. Pokramljala sva potem še o manekenkah zunanjega sveta. Kako nastopajo na različnih prireditvah, da marsikdo niti ne ve, da gre za reklamo, temveč jih imajo za, goste iz družbe. Naše manekenke so pa vzbudile po svojem prvem nastopu toliko senzacije, da največkrat niti na cesti niso imele miru! Nato sem se pogovoril s koiiferenci-erjem g. Jelačinom, ki mi je povedal neko staro resnico. Razmere malega naroda tudi njega mučijo. Vse je pri nas tako lokalno, tako polno raznih malih brig in brigic, ki že v kali uničijo vsako velikopoternost. Povedal mi jc. da bo tudi on zapel na modni reviji, sicer je pa tako skrivnosten glede revije in atrakcij, da so mi zdi že kar sumljiv. Jelačin nekaj kuje! Zato pozor! Ma razvalina! n! pogajanj *66 Ljubljana, 11. marca. Francosko razburjenje zaradi Hitlerjevega koraka v Porenju je čedalje večje. Diplomatski krogi 'komaj še zadržujejo razumljivo reakcijo vojaških krogov, ki so že v soboto in nedeljo zahtevali! takojšen vpoklic treh letnikov pod orožje. Na nasvet iz Londona, ki priporoča hladnokrvnost in mirnost, se to ni zgodilo in se zaenkrat vsa francoska reakcija omejuje na formalne proteste in na intenzivno diplomatsko akcijo, ki pa, ostaja v mejah samih Mkamn-skih sporazumov, ne da bi se že eedaij razširila na vse članice DN-,V tem smislu je treba razumeti tudi francoski apel na ženevsko institucijo, ki se sklicuje samo na člen prvi 4. lokamskega sporazu-®fln’ P° katerem je odpoved pogodbe brez predhodnega dovoljenja sveta DN nemogoča. Razburjenje na meji Vendar se vsaj ob meji ne da prikriti preventivnih vojaških mer, ki jih je Francija »za vsak slučaj« že odredila. Tako je francosko armadno poveljstvo izdalo nalog za takojšnjo odpošiljatev no. čet in vojaškega materijala na vzhodno mejo. Te mere je včeraj Se pospešilo obvestilo, da je nad francosko utrjeno cono pri Thi-onvilje letelo nemško vojno letalo, ki pa je ta k j pobegnilo, ko je opazilo, da, se z bližnjega francoskega letališča dviga že nekaj francoskih 'vojni letal. Ljudstva se je v vseh obmejnih pokrajinah polastila velika panika. Samo v teku i Včerajšnjega dne je bilo dvignjeno | v Strasbourgu nad pet milijonov frankov iz raznih bank. Tako se zdi, da je v ozračju že prava, vojna psihoza... Apel nemškemu narodu Včeraj je bil tudi v samem Parizu velik dan. Na seji parlamenta je bila prečitana velika poslanica francoskemu narodu o zadnjih dogodkih. Hitlerjevo dejanje kvalificira francoska Vlada kot napad na mednarodno m°raIo. Samraut poudarja v tej poslanici ponovno, da se Francija ne bo pogajala z Nemčijo, dokler ne bo date, zagovorila, da je sposobna spoštovati določila mednarodnega prava. Hitler se v svojem govoru in v svojih ponudbah nikdar ne obrača, na francosko vlado, temveč direktno samo na, francoski narod, kakor da bi ta ne imel svojega ustavnega in zakonitnega zastopstva. Zato se to pot izjemoma tudi francoska vlada obrača ne na Hitlerja, temveč na ves nemški narod in ga vprašuje, če odgovarja njegovim tisočletnim kulturnim tradicijam, da se tako tepta mednarodno pravo. Fran- ; coska vlada izjavlja, da se „j m0- : g°če pogajati na razvalinah.. • Francija sicer ne odbija pogajanj, toda nikdar se ne bi pogajala pod9 dtl6VS6 grožnjo samovolje in nasilja. Ob- rača. se na DN, ker je mnenja, dia lahlko samo kolektivna varnost v okviru DN reši svet hudih pretre- sov. Nobenih sklepov Včeraj se je v Parizu sestala tudi konferenca zastopnikov d'r-žav-podpisnic iokarnske pogodbe. Posvetovanje je trajalo pod vodstvom francoskega zunanjega mi-mdstra več ur, toda sprejeti niso bili nikaki sklepi, ker se je francoska vlada želela pred ženevskimi razgovori o tem vpraša nijkr informirati o mnenju drugih držav-pcdpiisnic pogodbe, ki so posredno v tej zadevi tudi prizadete- Angleški zunanji minister Eden je ob tej priliki izjavil, da ostane obljuba Anglij e o pomoči Franciji in Belgiji, če bi med razpravami o remi liti razaci ji Porenja, prišlo do nenadnega napada, v celoti v veljavi jn da ima sedaj ta obljuba pomen prave vojaške pogodbe. Značilno pa je, da se ja Anglija načelno izrekla proti morebitni uporabi sankcij proti Nemčiji. Razgovori se bodo v soboto nadaljevali namesto v Ženevi — v Londonu in bo to od obstoja ženevske ustanove peti sestanek sveta DN v Londonu. S prenosom v London se je hotelo še bolj podčrtati omejenost razgovor na same podpisnice lokamskega sporazuma, čeprav sodelujejo pri njih tudi ostali čl-n-ni sveta DN. Dnevna kronika — Poročila sta se pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah učitelj g. Končnih Karel in učiteljica gdč. Rep Alojzija. Srečno! — Današnje stanje letalske tehnike je naslov predavanja, ki ga bo priredilo Prirodoslovno društvo v soboto 14. t. m. v dvorani mineraloškega instituta na univerzi. Govoril bo univ. docent g. ing. A. Kuhelj. Na to zanimivo predavanje so vabljeni vsi, ki sc zanimajo. Začetek ob 18. uri. — Udruženje Jugoslovanskih inže-njerjev in arhitektov, sekcija Ljubljana, naznanja, da ima svoj XVII. redni letni občni zbor v soboto 28. marca ob VzP0* 20 v društvenem lokalu na Kongresnem trgu 1/11 (poslopje Zvezda). — Pomlad se bliža. Dne 10, marca je bil dam 40 mučenikov, na dan sv. Gregorja pa se prične kmetska pomlad. V Tivoliju, »Zvezdi« in po drugih parkih je mestna občina že postavila klopi-Na vrtovih in njivah, zlasti v Trnovem, opravljajo prva spomladanska dela. Pota in ceste so suhe in ponekod se že vzdiguje cestni prah. Na obeh obrežjih Ljub- ite ničevost so preprosti ljudi je, laž pa odlični možje; na tehU nico vkup položeni, poskočili bi nad ničevost. Ne upajte v odirat nje in plen naj vas ne dela ničet murnih; ako se množi bogastvo, ne navezujte nanje srca! (Sv. pismo: psalm Davidov 62, 9 — 11.) DANES ob 16., 19.15 in 21.15 uri. Frančiška Gaal v veseloigri, ki bo izzvala salve burnega -smeha PETER Kot' dopolnilo najnovejši > Ufa zvočni tednik KINO SLOGA, tel. 27*30 Razgovori s čitatelji Duhovnik in učitelj Ljubljana, 11. marca Učitelju: Mi smo svoje stališče glede na cerkev in šolo že nekajkrat dot v°lj jasno in odločno izrazili. Politika ne spada ne v cerkev ne v šolo in treba eno in drugo skrt bno pred njo varovati. V vzgoji mladine morata cerkev in šola roko v roki delovati in tu ne sme biti med njima nikakih diferenc. Cerkvene in šolske oblasti morat jo skrbeti za to potrebno harmot nijo. Mi visoko spoštujemo tako dut hovniški kakor učiteljski stan, ker njima je poverjena najvažt nejša naloga, vzgoja naše mladit ne, in mi samo želimo, da bi se ugled obeh stanov v ljudstvu čim bolj podvignil. Politika je temu ugledu doslej samo škodovala, in mi pravimo tako, da politikujoč duhovnik ne spada v cerkev, politikujoč učitelj pa ne v Solo. Vzgoja naše mladine se mora vršiti na krščanski moralni in etični podlagi, o tem za nas ni nobene debate. Brali smo v net kem listu obdolžitve brezbožnit šiva na naslov gotovih učiteljev. Mi tem obdolžitvam ne verjamet mo. Pravimo pa tudi mi, da učit ielj brezbožnih ni usposobljen za vzgojitelja. Potem naj si rajši izt bere kak drug poklic. Mislimo, da v tem z nami sot glašate. V ostalem naj vam in vsemu našemu učiteljstvu v met mento zabeležimo krasne besede, ki jih je izgovoril novi prezident češkoslovaške republike Beneš odposlanstvu učiteljstva: »Izogibajte se osebnih bojev, hodile strpljivi, zato pa notranje močni v svojem prepričanju, spot šfujte pa zlasti tudi verska pret pričan ja!« 1 ja niče popravljajo že preperelo ograjo. Regularna dleia v Ljhiblja-niči se bodo radi upadle vode kmalu nadaljevala, ker so že zaprli zatvoirnice na špici. Po izložbah ljubi jamskih trgovin se priporoča. spomladanska moda. čez deset dinj nastopi prava koledarska pomlad. Upajmo, da se s prirodo prerodi i človeštvo- — Predavanje v društvu »Pravniku«. V četrtek 12. marca t. I. priredi dfuštvo »Pravnik« predavanje točno ob 18. tiri v justieni palači, dvorana štev 79. Predaval ho univerz, profesor dr. Evgen Spektorski: »O pravo-znanstvu in psihologiji.« Vabimo vso člane in prijatelje d rušiva, da se lega zanimivega predavanja udeleže. „GIas“ je zabaven čudaški sin požigalec Maščeval se je In očetu zažgal poslopje Peli bodo za stradajoče Zagreb, It. marca Stiska, ki vlada med siromašni* mi sloji v Zagrebu, jc napotila hrvaška pevska društva, da prire* xle skupen velik koncert v korist iVdbora za pomoč stradajočim. Koncert bo to soboto v prosto* rib zagrebškega Zbora in bo na njem nastopilo 400 pevcev, čhv nov raznih zagrebških pevskih društev. 10 milijonov za bolnišnico Split, 11. marca Tehnični oddelek Banske up ra* ve je iz Beograda od ministra dr. Kožula prejel obvestilo, da je odobren kredit 10 milijonov du narjev za nadaljevanje zidanja nove bolnišnice. Kakor smo tega veseli, mora* mo pripomniti, da tu morda ne gre za novo bolnišnico v Ljubija* ni, ampak v Splitu. Celje e— Iz Žepa 700 Din. Ku je šel oni večer malce vinjen upokojenec Anion A. h neke gostilniške sobe v Prešernovi ulici na dvorišče, mu je neka v isti hiši stanujoča služkinja ukradla iz žepa 700 Din. Služkinja jo naslednji dan skoro ves denar zapravila. Pu dolgem lajenju je tatvino na policiji priznala. e— V' Novem Celju je umil v umobolnici preteklo nedeljo Gti-letni po-seslnik Franc Števančeo iz Murske Sobote. X. v m, p,! c— Na 1 ieto 10 mesecev zapora je bil obsojen v torek pred malim kazenskim senatom 40-letni Foklač P>al-tazar iz. Velenja, Izvršil ju več, tatvin. Njegov zagovornik je zahteval, naj ga. preišče psihijater, ker jo bil Foklač med vojno ranjen v glavo. Zdravnik pa. je ugotovil, da ima Foklač bolestno nagnenje h kraji, to je, da je kleptoman. e— »Slavčki« iz Trbovelj bodo za-žvrgoleli v nedeljo 15. marca v Celju ob pol 16. Vstopnice si priskrbite v knjigarni vdove Goričar. Maribor m— Narodno gledališče. Četrtek li. marca ob 20. uri; -Flcs v Savo.vu«. lied 1!. — Gostovanje primadone ljubljanske opere Zlate Gjugjeučevc. m— Kino. Grajski: Največja opereta »Vesela vdova*. V glavnih vlogah Maurice Chevallier in Janette Mac Donald. — Union: Prekrasni film »Igra z. ljubeznijo«, Gustav Frohlieh. m— Rajko Kos o Ga-Pa. V četrtek, 12. tm. bo predaval pod okriljem 1SSK Maribora v Ljudski univerzi znani ljubljanski športnik in poročevalec »Glasa naroda« na letošnji olimpijadi v Ga-Pa g. Hajko Kos. Predavanje bo spremljano s ‘150 skioptičnimi slikami. -* - V-. j m— Nogomet. Prihodnjo nedeljo, 15. t. m. lio popoldne na Igrišču lia-1'ida ob 15. uri prvenstvena tekma leiSK Maribor : SK Hapid,________ Inkasant za naročnino »Glasa naroda-- gre proti hiši. Na oknu vidi 'z't trenotek domačo gospo, zalo je Riguren, da bo dobil naročnino plačano. — Prosim, je gospa doma? vpraša služkinjo. ~~ Ne, gospe ni doma! odgovori naučena služkinja. —". Bočite, prosim, gospej. da 'naj I 'ugiv ne pozabi svojo glave doma "a oknu ler naj za božjo voljo vza-i,m hida glavo s seboj, pravkar sem II * namreč videl na oknu! Ljubljana, 11. marca. Stari Peterca iz Dravelj je bil trden in veljaven gospodar. Petnajst let bo že, kar je dal domačijo sinu Francetu in poskrbel tudi za druge svoje otroke. In danes je sin France premožen gospodar, ki lepo skrbi tudi za očeta in sestro. Janez je dobil le 10.000 kron. a mu je pozneje France sam od sebe dal še njivo, da ima pridni in varčni Janez tudi že svojo hišo.'S Tonetom je bil pa vedno križ. Same skrbi je imel oče z njim. ker ni bil za delo. K raznim mojstrom so ga dali v uk, nikogar pa ni ubogal in nikomur ni hotel biti pokoren. Tudi on je dobil 10.000 kron in se je oženil. Vendar ni mislil na delo in samo postopal je. Ce ie imel denar, so tudi drugi imeli dosti pijače. Potepal se je okrog in beračil :e. kakor izgubljeni sin V torek jc sedel na št. 79. pred malim senatom ker je 29. januarja opolnoči doma očetu zažgal gospodarsko poslopje in je do tal pogorela šupa" s skednjem in vsem, kar je bilo notri. Pogorelo ic tudi ostrešje hleva, a živino so rešili. Škode jc bilo 80.000 Din, v nevarnosti jc bila pa vsa vas. Čuden človek je Tone. 2e bliža štiridesetih je in še se ni naučil, da je treba delati. Nerazumljivo govori ali mrmra sam pri sebi in neprestano tišči glavo med kolena. Brata niti ne pogleda in tudi po sodnikih se ne ozre. Da je bratovo posestvo, ki ga mu je pripisal oče, vredno milijon, pripoveduje, njemu je pa dal le 10.000 kron. Mislil jc, da samo na račun, pogodba pa pravi, da ie izplačano vse. Stanoval jc pri bratu Janezu. Ko je tisti večer šel iz Ljubljane, je očeta prosil za večerjo; pa ga je spodil. Jezo e kuhal in iz maščevanja je zažgal slamo na podu tik hiše, ki i-o je Celje, 10. marca. V Bevčah pri Velenju sta živela zakonca Štefanija in Jakob Štern. Pred leti sta se poročila in hunsko leto na jesen so vaščani pričeli šušljati, da 31 letna Štefanija skače čez plot in sc druži s 23 letnim Videmišk-om Avgtvstonrs posestnikovim sinom iz llevč št. 28. To novico je dobil v ušesa tuci: mož Jakob Štern. Zagrozil je svoji žen'i kakor tudi Videmšku, naj nehata, ker sicer bo joj! Napravi konec Ko je bila lani septembra Štefanija v bolnišnici v Siovenj-gradcu, jo je Videmšeik obiskal. Od tam mu je 11. oktobra poslala po pošti pismo sledeče vsebt-rc: »Torej Te lepo prosim Gustek, glej. da se paziš, kolikor mogoče fen ob prvi priliki, ko boš prišel do tega, napraviš temu konec, da boš rešil sebe in mene; če bo ubil on Tebe, s tem 1>0 ubil tudi -mene za vedno, ker men1! brez Tebe ni življenja, Te- obranil -le požarni zid, da tudi ni pogorela. Na drugem koncu je zažgal, da so si lahko rešili življenje. Človek božji, saj hi bila lahko pogorele vse Dravlje! ga je pokaral -predsednik s. o. s. Gorečan. — Že prej so mi večkrat vrata zaprli. — Zakaj? ga je vprašal prised-nik s. o. s. Brelih. — Res nisem, za "delo tako iest. Z ženo se razumeva tako. kakor se. ker težko dobim delo-. — Ali pijete? — Samo za potrebo, tisti večer pa nisem nič. Brat France je močan, resen mož. Pozna se mu trdo delo in vsaka beseda njegovega pričevanja je zagovor brata požigalca Mož ima srce! Čeprav mu je zažgal, se zavzema zanj! Nekaj mu je moralo v glavo priti, skromno pripoveduje z usmiljenjem do nesrečnega brata. Drugače ne bi bil tega naredil! Nagle jeze je in pretil je tudi že, da me bo ubil. Saj sem ga imel rad, ali ubogati ni hotel. Vedno smo mu dajali, ničesar pa ni vzel za dobro. Ne živi z ženo ... — Živim, samo malo sem doma. - Hotel jc, da bi mu dajali denar in vse. Pri naši mizi je jedel, pa mu je bilo vse premalo dobro, da je jed odrival. Ker ni hotel delati, sem moral najeti hlapca. Oče je bolan in skrbim Atdi za bolehno sestro, naj pa še on dela! Vse je pod isto streho, vendar pa ni nevarnosti niti za hišo niti za soseda. — Ali so daleč proč? je poizvedoval predsednik. — Hišo brani visok požarni zid, Kušarjevo poslopje je pa sicer leseno, toda dobra dva metra proč. Saj ni bilo vetra in bilo je popolnoma mimo. da ni bilo nobene ne- bi se ni treba nikdar bati, da bi j jaz kedaj pozabila na Tebe. Govorila bom za Tebe, kolikor bo 1 mogoče in tudi priče gotovo imaš, torej napravi konec, da si jaz ne 'bom za Tebe več tako v skrbeh, kakor sem si dosedaj. Srčne pozdrave in poljube Štefka«. Na pošti, kjer bi moral pismo dobiti v roke le Videmšek, je sprejel vso pošto za vas Bevce 'iieki^ Friškovc Alojz, pos. sin iz Bevc, ki je pa med potjo pismo za Videmška -- odprl j,n ga nesel po nasvetu župama na žandarmerijo. Zločinski načrt Štefanija je prestala operacijo v slovenjgraški bolnišnici, prišla je domov in Videmšek je pričel razmišlja;1:, kako bi se znebi! tekmeca Jakoba Šterna. Prišel na prigovarjanje nekega svo-starega Jakoba Kovača, da naj u m ort Jakoba Šterna. Za nagrado mu je obljubil 1000 Din, mizo m posteljo. Na povabilo jc dv.e G. januarja res prišel Jakob Ko- varnosti! Z zavarovalnicama sem se pogodil za 32.000 Din odškodnine. — Ali še zahtevate odškodnino? Pomislil je mož, na'to ie pa. V. dvomu pritrdil: Še! 1 — Kje bo pa dobil, če ne igra v loteriji! je pripomnil predsednik. France jc pa pripovedoval dalje: — Bratu sem dal njivico in M -tudi njemu dal, če bi hotel delati, saj sem mehkega srca, Oče mu ;'e tisti večer res dejal: Kjer delaš, še jest pojdi! Skozi pet let je vse dobival, jed je pa edrival... Bratu bi pa vendar lahko dali kak krompir! so ga opozorili, a mož je lenega in čudaškega brala slikal še bolj podrobno: — Dobri ljudje so mu službo na kolodvoru priskrbeli. Ni hotel ubogati -in vse je pustil! Ni bil prav pri prav.! Kar udaril je z viiaivi ali nožem Še ženo je lani udaril s sekirico. — Nikoli! spet godrnja obtoženec, brat France zaključuje: — Vse sproti zapije in tudi druge je napajal, če bi bil on grunt dobil, bi bilo v nekaj letih vse šlo! Pri čitanju spisov smo še izvedeli, da sc vlači okrog in prosjači, obsojen je bil pa tudi že na 20 dni pogojno zaradi potepanja. Ko so ga aretirali, so našli pri njem škatlico vžigalic. —- Samo eno sem porabil! se oglasi varčni požigalec. Zagovornik ga jc slikal za omejenega, duševno slabo razvitega človeka ter se skliceval na bratove izjave, pri tem pa poudarjal na olajševalno trenutno zmedenost. Dali so mu 10 mesecev strogega zapora in ga obsodili samo požiga, ki ni bil nevaren za okolico, a drž. tožilec Goslar 'e prijavil priziv zaradi prenizke kazni. Kazen je nastopil takoj. vač k Videmškm ki mu je pojasnil razmerje s Štefanijo in mu končno dal puško, katere ena cev jc bila nabita. Kovač pa zvečer, ko je šel domov, naročenega umora ni izvršil pač Pa je <1 na prigovarjanje nekega svojega sorodiiika na žandarmerije« in tam povedal, da, Videmšek streže po življenju Sternu. Mož odpušča .. • Kmalu nato sta bila Štefanija in Videmšek ur vdiram. Bled iti droban sedi Videmšek v sajasti je t niški obleki na zatožni klopi, zraven je prišel posFušat tudi mož obtoženke, ki je izjavil, da je ženi podle naklepe ž® odpustil. Če ne bo obsojena, 'bo 7. njo še živel, sicer pa ne ve, kaj naj naredi. Obsojena Videmšek Avgust e bil obsojen na 3 mesece robije, Štern Štefanija pa na I leto robile. Oba izgubita za 2 eti častne pravice, v kazen se j-.ma všteje preiskoMni zapor. Kazen sla sprejela. T. Prestreženo usodno pismo O Štefaniji, ki se je hotela znebiti moža Ob zlati poroki pri Cenetovih 50 let srečnega zakona Ane in Andreja Podboja v Ribnici Ribnica, v marcu Cenetova hiša ob južnem koncu Ribnice! Kdo je ne pozna, ako se je kdaj peljal iz Ljubljane proti Sušaku, skozi trg kjer žive trdni in žaljivi ljudje, ki jih opeva narodna pe-eemi »Vre, vre, vre, mi smo Ribni-čanje«. V tej solidni bigi se je rodilo Janezu Podboju — vulgo Cenetu — in Ženi Mariji 7 sinov in hčerka. Ta se je zgodaj omožila In je mati Amalije, Soproge y svetovni vojni padlega kritika prof. dr. Ivana Moharja, čigar Sinova sta dr. Bogdan, sodnik v Dolnji Lendavi in Boris, profesor v Ljubljani. - Od 7 sinov je Anton slovenskemu narodu prvi zapisal zgornjo pesem, rabiliško himno. Janez, župnik, ustanovitelj Marijine družbe, je Slovencem v vzgled spisal v Koledarju družbe sv. Mohorja vzpodbuden in poučen sestavek »Ce-netov oče« in z njim postavil svojemu očetu lep spomenik. Štefan je gospodar na Adamovem pri Vel. Laščah, oče v svetovni vojni padlega celovškega profesorja Štefana Podboja, velikega narodnjaka in prijatelja Ciril in Metodove družbe. France je gostilničar in posestnik sedaj Tschinklove hiše sredi Ribnice, oče soproge upokojenega svetnika stola sedmorice g. V. Žmavca in soproge Albina Mavčiča, ravnatelja pri upravnem sodišču v Celju. Lojze je višji davčni upravitelj v pokoju, oče inženirja Staneta pri pošti v Ljubljan. medicinca Janeza in hčerke Marije, učiteljice. Jože, gostilničar in posestnik hiše na severnem delu Ribnice, ima v nasprotju s svojim očetom le enega sina pa 7 hčera — učiteljic, ki so poročene z Izobraženci v raznih poklicih. Andrej, ki je kot 27-Ietni mladenič dno 1. marca 1886. kot prevzemnik Ćonetovc domačije pripeljal v hišo, zalo, zelo bogato nevesto 17 letno hčerko edinko Hočevar Ano, po domačo Padarjevo iz Vel. Lašč. Ta poroka, ki jo združila lastnika gostilne »Pri Cenetovih« v Ribnici, kjer se je zbiralo izobraženstvo ter gostilno »Pri Padarju« v Velikih Laščah, kjer je pisatelj Levstik Franc imel vedno na rhzpolago svojo sobo in jo tam vprizoril tudi svojega »Jan-tesa«, je bila pred 50 leti posebnost in zanimivost za vso ljudi. Zlata poroka Še večji dogodek pa je imela Ribnica 1. marca t. L, ko sta 77-Ietni gospod Andrej Podboj in 67-tlena gospa Ana Podboj v najboljšem zdrav- ju in razpoloženju obhajala svojo zlato poroko. Tudi ona dva sta imela 8 otrok, od katerili je pet še živih. Pa so se ob slavnostni priliki namesto umrlih staršev, sestre in naštetih bratov gospoda Andreja Podboja, ki so mu bili svati na poroki pred 50 leti, zbrali okrog zlatoporočencev poleg drugega sorodstva sledeči najodličnejši družinski člani, in sicer hčerka Anika s soprogom gimnazij-ekhn direktorjem Antonom Burgarjem iz Kočevja ter vnukinji Manca in Milenka, obe že kandidatinji filozofije; hčerka Malika s soprogom Ivanom Klunom, industrijalcem in županom v Ribnici ter vnuki Ciril, Andrej in Metod; sedanji gospodar domačije sin Ivan s soprogo Zofko, roj. KeKrin iz Sv. Križa ter vnuki Ivan, Andrej in Zofka; sin inženir Jože, pristav generalne direkcije drž. železnic v Beogradu z ženo Jelko, roj. Močnik iz Ribnice in vnukinjo Alenko; hčerka Marija s soprogom dr. Antonom Hočevarjem, sreskim sanitetnim referentom in vnučka Andrejček in Tomažek. Delo od zore do mraka Ko so so vsi slikali s slavljencema, sta bila res lahko srečna, in zadovoljna pa tudi ponosna na svojo življenje, saj ju razen malega revmatizma še ne tarejo bolezenske nadloge. Pa bi se kdo vprašal: Kako je to mogoče? Popolnoma naravno: slavljenca sta vse življenje delala od zore do pozne noči skrajno marljivo. Delo jima je rodilo blagostanje, delo jima je bilo vse razvedrilo in delo je, ki ju vzdržuje še sedaj naravnost mladostno čila in krepka. Ako ni doma mladega gospodarja Ivana, gre še vedno rad v mesnico gospod Andrej, pvavtako pa v potrebi prav pogosto in z veseljem stopa k štedilniku gospa Ana. Ta plemenita mama je zares nekaj izrednega. Šolala sc je v Novem mestu, kjer je stanovala pri teti Gestrinovi, soprogi sodnega nadsvetnika, brata znanega slov. pesnika. Ko se je komaj 17 let stara zelo lepa nevesta po poroki v Velikih Laščah pripeljala s svati v Ribnico, se je takoj preoblekla in je sama kuhala poročnim svatom. Svoje vestnosti in resnosti ni nikoli izgubila in je polnih 50 let bila vedno sama prva kuharica. Kdor pa- pozna Cenetovo gostilno, vo da tam kuhe in težkega dela nikdar ni bilo malo. Vendar je pri vsem tem dosegla starost 67 let, ki jih ji ne bi nihče prisodil, saj ima gladko lice, dasi za puder in šminko nikdar ni imela časa in ni hotela imeti denarja. Zlato sirce gospe Ane Kdor jo spozna, jo vzljubi na prvi pogled in je ponosen, da ji je lahko naklonjen. Spoštuje jo vsakdo, bodisi reven ali bogat, preprosti kakor na jvišji izobraženec. S svojo inteligenco, plemenitostjo in srčno milino si pridobi vsakogar za iskrenega občudovalca. — Nešteto je dijakov, ki jih je ona podpirala, tako da o tem ni vedel nihče, nešteto je revežev, ki jih je nasitila tako, da tega ni opazil nihče. Kremenit značaj gospoda Andreja Njen soprog gospod Andrej je vedno veder, energičen, zelo marljiv, varčen, toda podjeten gospodar, ki je bil svoji soprogi vse življenje verno vdan, znal pa je tudi s svojimi gosti in vsemi ljudmi vedno pravilno občevati. Za kažipot mu je služila naslednja modrost: Z oblastmi ne imej nobenega opravka. Ne bodi nikdar nikomur ničesar dolžan in tudi ne imej previsokih terjatev. Ne spuščaj se v špekulacije, temveč spoštuj in ljubi pošteno obrt. pri tem pa pomagaj, kjerkoli moreš. Narodna društva, med katerimi ga šteje Sokol kot enega prvih svojih ustanoviteljev so imela v njem in še imajo dobrega podpornika. Sokoli-so telovadili v njegovi dvorani ves čas, dokler se niso pred leti preselili v svoj prekrasen lasten dom. Gospod Podboj pa je slovel tudi kot dober družabnik, ki je s svojim lepim tenorjem rad zapel kako narodno pesem. Tako je živel vsak dan kot poštenjak, globoko veren, toda vedno napreden. S temi lepimi lastnostmi sta gospod Andrej in gospa Ana Podboj vzgled-no vzgojila tudi svoje otroke in lahko rečeta, da ne živita zastonj. K njunemu slavljenju zlate poroke so jima iskreno čestitali Ribničanje in prebivalci kočevskega sreza, v imenu številnih ostalih znancev in prijateljev širom Slovenije jima pa kličemo tudi mi: V zdravju in sreči še mnogo, mnogo leti — Zdravo! Na Tatri so zgradili moderno žično železnico, ki vodi do vrha Kasprovy. Desno vidite postajo žične železnice. Kdor zna, ta zna O žavbi proti revmi Sreča, da še nisem med onimi, ki so oneerečeni z revmatizmom. Imam pa vsekakor razumevanje za revmatike, to pa od takrat, ko sem bil agent z neko mažo, ki je pomagala preganjati revmatizem. Takoj naj povem, da sem pri tem poslu žel kolosalne — neuspehe. Obiskal sem menda vse bolnike te sorte, kolikor jih je v Mariboru, prodal pa nič To je bilo vsekakor tragično za tako ambicijozne-ga človeka kot moja malenkost. Am-■ pak mi lahko verjamete, da sem uporabil vso svojo priznano jezičnost, a kaj, ko ni bilo nikjer razumevanja. — Ja, kaj bi se mazali a takimi dragimi žavbami — so žrtve prekinjale moje žlobudrauje. — Za revmatizem je najboljše sonce, pa basta! — — Popolnoma pravilno — sem ugovarjal. — Ampak sonca zdaj pozimi ni, naše mazilo pa je prvovrsten... — — Švindl! Že vemo. Bomo že rajši potrpeli teh nekaj tednov, da bo sonce imelo moč, potem revmatizma no bo več! — — Tudi prav! — sem dejal. Kako bi naj neki oporekal tej sijajni logiki? Če naši ljudje nimajo razumevanja za to in ono modernejšo pridobitev, ali moram jaz kaj zato? V dolgem pismu sem tvornici mazil proti revmatizmu potožil težave in neuspehe. Pisal sem, da s takimi mazili pri nas ni sreče, da ni ugodnega terena, da ni revmatikov in kolikor jih je, te zdravijo z božjem soncem. Problem je tvornica rešila sijajno. Že po nekaj dneh sem prejel šop etiket, s katerimi som moral prelepiti škatljice čudodelnega mazila. Sedaj je bil uspeh kolosalcn! Zalogo Zavb som razprodal v nekaj dneh kot prvovrstno kremo za nego kožo... Kdor zna, ta pa. zna! —ob— Nabornik v košu Beda je v tem kraju že zarezala svode brazde. Ljudstvo gladuje žo od nekdaj in zdaj naravnost do neznosnosti. Izkoriščava se ga na veliko, posledice vsega tega, degeneracija prebivalstva, pa nikomur nič mar. Vinogradi so tu. vino je dobro, ali prihajajo eksploata-torji vinskega trga in ubogi kmetič mora prodati za vsako ceno, da ima za sol in davke. Kaj bo jedel, kaj to koga briga. Bajte, ko jiih gledam, so kaknr hlevi, skupaj znošene, da so jurte Kirgizov po stepah boljše in bol) higijenične. Pa mi je pripovedoval neki očanec to-lc zgodbico: — Bil je nabor. Fantje so prihajati, da iili potrde k vojakom. Vsak ki je bil tistega letnika, je moral pri-tli. Vsi slabi, izmozgani so stali pred vojaško komisijo. Zdravniki so gledali, tiho zmajevali z glavo. Neki oče je stopil pred komisijo. Odložil je koš, ki ga je imel na hrbtu in rekel: -r- Pregledajte.« Komisija je bila vsa v zadrngi. Iz koša je gledala glava človeka, fanta. Sz letnika, ki je bil na naboru. — Kaj je to? so vprašali očeta. — Moj sin. — Zakaji sti^ ga prinesli sem? — Ker je klican k na boru. — No? " .— Sam ne more hoditi. Pa sem ga prinesel, da ne bo kazni. — Kakšno bolezen pa ima. da ne more hoditi:? Očka je rekel počasi in bolno: _ — Gladovanje je ime tej bolezni. ~~—i rt tf ; teeaeiti-«: r_r-s?a=i Temni srednji vek spet vstaja Skrivnost rumene Senzacioiiadna afera, v katere središču stoji neka neznatna kavarna v pariški okdMci, zbuja zdaj največje zanimanje pariške iavno-M. V mali kavami... Je to kavarnica gospoda Ligiera V Vaurealu, majhnem slikovitem inestecu nedaleč od Pariza, okoli katere so se pletle že dali časa čudne govorice. Sosedje so namreč postajali pozorni na to, da je ta kavarnica, kjer se je poprej !e itu in tam ustavil kak izletnik, v zadnjem času dobivala čedalje več gostov. Dolga vrsta luksuznih avtov se je ob gotovih časih ustavljala prnd to malo, rumeno hišo, če pa si stopil v kavarno, ni bilo teh avtomobilistov nikjer videti. Milo ječanje Ljudje, hodeč ponoči tam mimo, pa so pripovedovali, da so slišali iz hiše bolestno ječanje, kakor če bi tam znotraj koga trpinčili. Pritajena zadušeno, vendar kljub de- belemu zidovju dovolj razločno je bilo slišati to milio Stokanje. Te govorice so prišle tudi do ušes policije, ki je rumeno hišo na skrivaj dala opazovati; poizvedela je tudi, da je poleg skromne kavarnice v hiši še dokaj drugih prostorov, kjer se vršijo pravcate orgije okrutnosti, in sicer s skrivnostnimi ceremonijami kakor so nekdaj v srednjem veku bili v navadi pri flagelantih. Ker se je teh »slavnosti« udeleževalo baje tudi več bogatih in uglednih oseb, je vodila policija preiskavo z največ !o opreznostjo in diskretnostjo. Kompletna mučilnica Pred nekaj dnevi pa je policija nenadoma obkolila hišo in detektivi so udrli noter V nekem koridorju je kriminalne uradnike sprejela — bolničarka. Smehljaje se je izjavila da hiša ne skriva nikakršnih tajnost. Gospod Ligier da se je radi gospodarske krize odločil svoji kavarni priključiti nekaj tujskih sob, kjer se trudni popotniki lahko malo odpočijejo. hiše Kmalu nato so bili aretirani ka-varnar, preoblečena bolničarka m več uslužbencev. Vse so v policijskem vozu odpeljali v Pariz. Za njimi na tovornih avtomobilih oa tudi vso opravo skritih prostorov. Ljudje so kar strmeli, ko je policija nakladala na vozove cel arzenal srednjeveške mučilnice: vijake za palce, železne krone z bodicami, natezalnice in kar je še takega mučilnega orodja iz časov inkvizicije. Z vsem tem orodjem so se udeležnikj skrivnih nočnih sest 19-kov v rumeni hiši medsebojno trpinčili Cvetoče podjetje Čeprav policija v tej aferi varuje molčečnost, se je vendar že izvedelo, da je preiskava odkrila tudi še druge take mučilnice. Te dni je bilo tudi v Lvonu aretiranih več oseb. Baje je poglavar te tajne družbe neki ugleden mož. ki je na več krajih Francije ustanovil take »hiše muk« in iz tega pod e-tja vlekel naravnost knežje dohodke. j gre lepo v Split v poroJnišnicO,! j Ona je meci tem .-.ahrevmla porc0l( k c. Fant se je skliceval na to, je ona druge vere in - da je zatiV ne more sedaj vzeti za ženc^' Morda pa pozneje Tedaj je dekletu zavrela kri. Potegnila je n&ž \ izpod predpasnika in v obupuj jezi zabodla .lova Žarkoviča trebuh. Žarkovič je radi poškodj be umrl. Slavko so po tem dejta n ju zaprli in sedaj je v zaporu dala življenje otroku, ki ga nočj prevzeti občina niti bolnišnica nuj ti nobena druga ustanova. Takoj je nedolžni zemljan prisiljen, pnj ve, najhežnejše dneve svojega življenja z materjo vred prežn* Ijati v zaporu. j M 1.1 j — V Šentjakobskem gledališču boi do ponoviti v nedeljo 15. t. m. oljj 20.15 zabavno in duhovito Lothapi VVodehousovo veseloigro »Kikiriki«*' V glavnih vlogah nastopijo Grgnrevft deva. Vera Šubičeva. Lavrič, Battejj lino, Petrovčič. Igra jo dosegla pijj, obeli predstavah lep uspeh. Kdor sCj hoče nasmejati, naj poseti predstavo,' Na kriminalni policiji (Ne pri nas, »Torej, vi priznavate, da »te izvršili vlom? Hvala. Odvedite ga! Policijski komisar Finley si je obrisal znoj s čela in napravil trudno kretnjo proti tovarišu Smithu. Nato je zaklical: »Naslednji!« Mlad bled človek s plašnim pogledom vstopi. »Poizvedbe policije so ugotovile«, tako je pričel zdaj zašli-, šavanje krimiinalini komisar Smith »da ste v torek minulega tedna obiskali ljudsko kopališče. To je ze nekak alfibi... Mir! Odgovar-.'atje samo na vprašanja! Policijskim ugotoViitvam nimate ničesar ugovarjati, razumeli?... Za-F "s ti IS ste ljudsko kopališče ob 11. uri 25. Kako? Tega ne veste več? Vsekakor pa: šele ob 13. uri 20 ste bili doma. Kaj ste delali med tem časom?« »Jaz sem ... « jeclja mladi človek im se kakor pomoč iskaje ozira po sobi. »Sli ste k svoji! sestrični, s katero ste sprti, kajne?« »Da,« pravi mladi človek, »seveda — « in iz njegovlih oči gleda brezmejno začudenje. »Vidite,« nadaljuje komisar, z odkritim prizmam jem boste najbolje prišli skoz ... Torej, vi ste najbrže imeli namen, da bi se s svojo sestrično pobotali, kajne? A sestrična se Je, kakor vedno, protivila, da M vam izplačala dediščino vaše tete od materine strani. Orna vas je razžalila, strašansko razžalila, kajne? In tc- - v Ameriki!) daj - v stanju skrajne razburjenosti — ste pograbili sekiro im ste — « Mladi človek je bled ko zid. Smith si zadovoljno pogladi brado. »In nato« govori šepetajo, »nato ste zamahnili! — Miir! Ne ugovarjajte... Nekaj vas je gnalo, kajne, neka notranja sila.« »Ne, ne!« krikne mladi človek in se zgrudi na sto'. »Ne?« posluhne Smith. »Vi ste umor namenoma pripravili?« Mladi človek jeclja nekaj ne--azumljivega. »Torej vendar,« pravil kriminalni komisar z mirnim glasom. »Vi ste umor pripravili. Na to stoji — električni stol!« Mladi mož obupno lovi besede. Nato pa mu glava omahne na prsa ... »Priznal!« zamrmra komisar Finley in si s čela obriše znoj, komfsair Smith pa pritisne na zapisnik svoj žig fin si prižge novo cigaro-. »Odvedite ga!« zaukaže Fm-!ey. »Na sl e dinji!« Vstopi naslednji: »Zakaj pa tega ne odvedete?« vpraša komisar Smith službujočega stražnika in pokaže na mladega bledega človeka, ki sedi še vedno tam na stolni. »Tega tukaj?« se Široko zareži stražnik in poke 1 e rumenkasto krpo. ležečo zraven stola ud tleh. »To je vendar snažileO oken. kii vas »e hotei samo vprašati, kdaj naj nrične s to soho.« Z novorojenčkom v zaporu Šibenik II. marca. . Iz Polače v severni Dalmaciji Jc doma 23detna dekle Slavka * -a k a run. Imela je ženina, nekc= tla Jovana Žarkoviča. Ko sc je Začutila 7. njim v drugem stanu en So se j' bližali dnevi, je pokih J'r? Jauta n it orožniško postajo 0 ači, da bi tako imela dovolj zanesljive priče, kdo je oče otro* ka, ki ga je pričakovala. Jovan je res prišel, toda jc zanikal,* da bi imel kaj z njo in ni hotel nič slišati o tem, da bi jo vzel za žc< no. Po kratkem prepiru so orožniki oba pozvali, naj zapustita orožnišo postajo Na hodniku sc je iznova vnel med obema prepir. Slavka jc ostro zahtevala, naj Jovo pove, kaj namerava z njo. Jovo ji je odgovoril, naj — »Oh slovenski morski obalb je naslov predavanja, ki ga bo imej v četrtek ob pol 9. uri zvečer v ktji mični predavalnici na realki prof. dt) Lavo Čermelj pod okriljem društvj' »Tabor«. Vstop vsem prost. Slavni ameriški filmski igralce Douglas Fairbanks se je pred dne)) vnovič oženil v Parizu z Angležinjo lady Ashiey, s katero ga vidljj na sliki. S prstnim odtisom pot rde črni Askari, ki služijo v Habjan ,1 armadL da so prejeli svojo gažo, ki jim jo izplačujejo v srebrnih tolarjitf MAŠČEVALEC Kriminalni roman. 4-Vžani, Biti — vozi. kar mo-irei!« je zakričaila fkoeijažu. Konji so zdirjali in kmalu dolii-*e1« ostale sari. V teini pa nihče ui opazil, da je Mantiela sama v Saneh. Ona se je tesno zavila v svoj •kožuh iii mimo zaspala. $Co so prišli do doma lord Hudsona, je lord stopil k M»nudili im satrem po Beatriico. Toda kako sc je prestrašil, ko je videl kocijaža. kako se ves ipijan maje na sedežu, v saneh pa trdno spečo Manuelo. »'Beatrica! Beatrica!« je ves prestrašeni klical svojo hčer, a ni dobil nobenega odgovora. Srdito »e stresel pijanega kočijama: »Kje je moja hči? »Gospodična ?x, je bedasto ža-brtmdai k očija ž. ,»I>a, ona, — govori, teslo!« i»V saneh — da — v saneh --je go — o — ospo'diična«, je jecljal Pint, zibajo se ko banka. Nekaj gospodov je vrglo pijanega kočijaža s sedeža,lord pa je zdaj stresel Manuelo iz spatnja. »Gospodična — gospodična! — IMoj Bog, ali je nezavestna? IBrž malo konjaka! — Toda, za Boga, kje je moja liči — Bea-tivca!« je ves obupani klical ubogi oče v gluho moč. »Najbrže sta obe zaspali in je pa kakem ovinku vrglo gospodično BeatHoo iz sani«, je menil nekdo Izmed gospodov. Lord je ves obupan skočil v sani mi pognal 'po poti nazaj-. Nekaj gostov mu je sledilo s svojimi sanmi in svetiljkamk Veselo započeti izidt se je tako zalotilo končal. -i>m Tereza pa je zdaj prisedla k svoji prijateljici, ki je napol nez -vetraa ležala v saneh, in je ukazala Bittu, naj vozi domov. Cim so izginili družbi izpred oči, je P'itt postal popolnoma trezen in tudi Mamuela se je zdaj 'naenkrat prebudila. »Vendar enkrat — hvala Bogu !« »Kaj pa si naredili«, Maimekv? < je vprašala Tereza. »Vrgla sem jo iz sani — haflia-lia! Preden jo maj dejo, bodo mi-nmle ,najmanj štiri ure. — Talk rat pa bo že zdavnaj zmrznila v tem strahovitem mrazu, saj je kar obležala na ledeni cesti.« »To sta pa 'res imenitno napravila, ti in Pitt. Saj sem celo jaz ihisiiila, da je Pitt res tako pijan, ti pa da spiš. — Nihče ti ne bo Uiogel ničesar očitati!« Svitalo sc je že, ko je nekaj teni počasi pripeljalo do lordo-V«ga doma. Gosiie so se trudni iu žalostni razšli -- Beatrice rludsoinove niso bili našli nikjer. V .lackoveiu varstvu. Kk> je Beaitrica zletela iz sani, iv 'priletela z glavo tako nesreč-•tio ob neko drevo, da je takoj 'nezavestna obležala ... Ni vedela, koliko časa je tako ležala, ko je začutila po vsem telesu prijetno toploto. Čutila je. kako ji nekaj prijetno toplega toče po grlu, a še vedno ni mo-gin odpreti oči. v glavi ji je IV'o \se megleno. Le počasi se ji je vračala zavest. Ko je naposled le odprla oči, je zagledala pred seboj nekega moža, s krinko na obrazu. Začudeno 'je godala okrog sebe im videla, da leži ma melikem divanu, v neki majhni, 'krasno opremljeni sobici. Zopet je pogledala ueznaoea in prestrašena zamižala. »Nič se me ne bojte, gospodič-ma. Ta krinka, tu je samo moja skrivnost. Nisem pa niikak raz-bojnik. Našel sem vas napol zmrznjeno v gozdu in sem vas pripeljal sem, kjer ste popolnoma varna. »Kje pa sem?« je s slabotnim 'glasom vprašala. S težavo se je vzravnala ara postelji in s široko razprtimi očmi gledala Jacka. »Pomirite /se, gospodična — popolnoma na varnem ste in nič hudega se vam ne bo zgodilo.« »O, domov, domov — oče, Edgar!« je vzdihovalo obupno dekle. »Tak zaupajte mi vendar, gospodična! Ali ne vidite, da ste še preslabotni, da bi mogli hoditi? Sicer vas pa vaš oče išče zdaj bogve kje v hribovju, pa mu 'treinulirao uliti sporočiti ne moreni, da ste živi.« Njegove prisrčne besede so jo polagoma pomirile. Oddahnila si je in se zopet zleknila na divanu. Jack se je vsedel njej n a sp rod in dejal: »Tako je prav, gospodična. Odpočil te si, pri tem sc pa lahko malo razgovoriva. Naravno, da me zanima, kaj se je z vami zgodilo. Ali bi mi ne hoteli to pojasniti?« »O, prav rada, gospod!« je odgovorila Beatrica in mu povedala to, na kar se je spominjala, namreč, da je bila z Manuelo skupaj v saneh, Kaj pa se je potem zgodilo, o tem pa sama ni vedela ničesar. »Kdo je bil tisti, ki vas je vrgel s sani?« Beatrica se je zdrznila — zdaj šele ji je vstal pred očmi tisti strašni dogodek. »Manuela de Santos«, je odgovorila, »toda...« »To je tuje ime.« »Da, ona je Španjolka.« »Kako to, da je vaša sovražnica? In kako je prišlo do tega, da Ste se stoprav z njo vozili na saneh?« Beatrica mu je zdaj opisala vse do tistega dogodka, ko je nezavestma obležala. »Ah, zdaj mi je že vse bolj jasno! Kako je izgledala tista Manuela?« »Zelo topa je in mlada. Baje je iz stare špan sike rodbine ni je šele pred kratkim prišla na Škotsko.« »Niste me prav razumeli. Ali ima čine lase in modre oči?« »Ne. ampak njena prijateljica Tereza...« da c k je kakor divji poskočil, ko je izgovorila to čine. »Ha! Zdaj sem jo našel — torej tukaj je?! Ne uideš mi, 'ti kača, — pohodim te!: je bruhnilo liz njega. Kakor je bil nenaden ta divji izbruh sovraštva, tako se je zdaj Jack ata mah zopet pomiril iu se usedel. Beatrica je z začudenjem ki rastočim zauffimanjem opazovala tega škiitvnositnega človeka. Občudovala je njegovo sannopre-magovanje, ko je zdaj tako naivno sedel v naslonjalu, in je le lahen drget desne roke pričal o viharju, ki je divjal v njem. »Le zakaj ga je to Sime tako razburilo?« je pireiriiSijevala Be-a trle a. »Ali j.c to mogoče njegova žena, ali... « Prekinil jo je v teh mislili Jack z vprašanjem: »Kje pa stanuje 'ta Manuela, gospodična?« tic a trlica mu je opisala njeno vilo til sploh, kar ji je bilo znano o teh dveh ženskah. Jack je ni prekinil z nobeno besedo. Molče jo je poslušal 'n po kratkem premoru je dejal: »Dobro so mi znane vse okolnosti!, ki so vas privedle v nesrečo in vas za nekaj časa raz-družito z vašim zaročencem lordom Edgarjem VVestonom. Toda vse doslej nisam vedel, da je povzročiteljica vse nesreče ravno tista —«, umolknil je in nenadoma vprašal: »Ali imate obe španjolki sluge zamorce?« »Ne. Samo sobarico in mladega rdečelaseg; Irca.« »Aha, mlad rdečelasec, precej odurnega obraza?« Beatrica je prikimala. »Hvala, gospodična, zdaj vem dovolj. — No, vidim, da ste utrujeni. Zdaj sc odpočijte, jutri zjutraj pa vas odpeljem k vašemu očetu«, in še predan je. mogla kaj odgovoriti, je že izginil ilz sobice. PREPOZNO Naslednje noči je Jack zopet sedel v kajiti »Terorja« in nepremično gledal Elino sliko, ki je stala pred njim na mizi. Nenadoma je začutil, kako se »Teror« dviga jo težki koraki so ga zdramili iz premišljevanja. »Ali, privedli so ga!« si je rekel. »Hitro so ga dobili. Še nocoj pa odidem po Terezo in Ma-nuelo. — Takrat, ljubljena (Ela, bo maščevana tvoja smrt...« V kajito je stopil Bill. »Gospodar, pripeljali smo tistega Irca«. »Prav Bill. Zasliši ga — ne prizanašaj mu! Cini izveš vse, mit pridi povedat. Še nocoj poideva po (listi, ničvrednici.«_____ Astrološka napoved za 12. marec Spremenljiv dam. Za promet, ziastj motorna vozila precej kritičen. Nevarnost nezgod. Previdnost itudii pri električnih napravah! V lijubavnm življenju pretijo motnje, odtujitve in ločitve. Ženske so danes nemirne, .nervozne, nestrpne. Bodite obzirni z njimi! Nemara boste slišali o smrti kake sorodnice a!i dobre znanke. — V javnem življenju je danes pravli dan za ši-rokoustneže, holištapleirje in sleparje. ki jim bodo ljudje nasedali. Pazite se pred njimi! Prodajalna je polna kupcev. — Gospodična, mene, prosim, preje 'posl rezilc. Tale gospa je prišla vendar precej za menoj! P/,oljena pa zavrne prizadeta prvo nestrpnico: — Ne plašite .se. gospa, nič vam ne liom prevzela! .laz kupujem samo boljše blago! Iz domačih gajev FRAN ELLER: V gaja Sem v lihi se izgubil gaj, v zelenja žametni sijaj in že sem ko zagrnjen v raj, jaz sam, njegov Adam, Ne vem več, kaj je tržni hrup in ženskih usten med in strup, objest ljudi in njih obup —« o sreča, biti sam! Macesni le stoje z men da so v zvezi z atentatom "or. skupščini izročita sodišču še |' 1 poslanca, in sicer Tanasijn Dinič " ( >\8rpk° Vukanovič. Predlog sc 1 y oz‘ imunitetnemu odboru, iiu .‘V'b'jjevanju razprave o proraču-8orelefOV'n8^C®a m>nistr8tva je bil i,a™andman, s katerim se na-‘ o odobri kredit v viMni 400.000 NAJNOVEJŠA POROČILA Adciis - A beba, 11. inairca. a. Italijani so pričeli z oienzivo na celi fronti in prodtrajo južno od reke Takaze. Addis - Abeba, 11. marca, a. Agencija »Radio« poroča, da je ras Makomen včeraj popoldne naletel v provinci velikih jezer na oddelek italijanske vojske in ga popolnoma premagal. Italijanski oddelek se radi močvirnatega ozemlja ni mogel hitro umakniti, kar je povzročilo, da so Abesln-ci zmagali. Ras Makomen le zaplenil več materijala. Nevtralna vlada v Grčiji? Atene, n. mana. e. Z ozirom na to, da je .eoKolit odbil ponudbo da v '.toni v vlade narodne sloge, se smatra, da bo v kratkem se ta' lieiia Mvtrnlna vlada. Kot k indicii'l e pridejo v poštev DemeHzis, Mctaksas iti Mihalokopulvs. Din za plačilo anuitete za poslopje trgovske akademije v Ljubljani. Naš promet Sledila je razprava o proračunu prometnega ministrstva. Ekspoze je podal minister dr. Spalio. Proračun izkazuje primanjkljaj zaradi kreditov za gradnjo novih železnic: Beograd— Pančevo in Veles—Prilep, ki sta že izročeni prometu. Spomladi pa bo slekla proga Priština—Peć. V delu je proga Koprivnica—-Varaždin ter pvv. del proge Št. Janž—Sevnica. V kratkem pride na licitacijo tudi drugi del te proge. Še danes se začno graditi tudi železnice: Bileče—Nikšič. Usti-prača—Foča, Priboj—Prijepolje—Skoplje—Tetovo—Gostivar in Biliač — Knin. Narodno zdravje O proračunu ministrstva za socialno politiko je podal ekspoze minister Dragiša Cvetkovič, ki je govoril o zaščiti in zavarovanju delavcev, o izseljenskem vprašanju, o invalidih, prehrani pasivnilt krajev in o drugih vprašanjih svojega resora. Da se ublaži nezaposlenost, bo ministrstvo gledalo, da se čim strožje izvajajo določbe obrtnega zakona o delovnem času In nadurnem delu. Položaj naših izseljencev se po zanesljivih informacijah vidno boljša. V zaključnem delu svojega ekspoze ja je minister govoril še o zdravstveni službi in je med drugim omenil, da se razmišlja o tem, da so bolniške takse v bodoče pobirajo po dejanski plačilni zmožnost' bolnikov. Telesna vzgoja Novi minister dr. Rogič je podal ekspoze o proračunu ministrstva za' telesno v ego jo, v katerem je zlasti podčrtal razveseljiv razvoj Sokolstva. Od leta 1932 do danes je število sokolskih edinic poskočilo od 1200 s 153.000 pripadniki na 2620 edinic s skoro poi milijona pripadnikov. Športnih klubov je v državi 3900 s četrt milijona člani. Uredba o telesni vzgoji naroda bo po izjavi ministra spre-menjer.a. Nove občinske uprave Občinska odbora v Škofji Loki In v Radečah pri Zidanem mostu sla razrešena in začasno, zamenjana z novimi upravami — do volitev, ki se po zakonu izvedejo dva fncscca po razrešil vi stare fr a odbora. Poljska s Francijo ? Varšava, 11. marca. v. V tukajšnjih dobro informiranih krogih zatrjujejo, da je poljski zunanji minister Beck obvestil francoskega poslanika na Poljskem, da se Poljska še vedno smatra vezana po prijateljski pogodbi s Francijo iz leta- 1921 in da ta pogodba ni bila niti najmanj tangirana s poljsko-nemško prijateljsko pogodbo z dne 26. januarja 1934. Ministrski svet, ki je bil prvotno sklican že z» preteklo soboto, je odložil svojo sejo na danes, ko bo na podlagi točnih informacij iz Londona o stališču Anglije v vprašanju najnovejše nemške kršitve določil lahko smernice tudi za zadržanje polje delegacije na zasedanju sveta DN. Simptomatično je tudi, da je vladni organ »Kur y er Po Iški« brez kakršnihkoli ozirov na levo in desno razkrinkal v zvezi s Hitlerjevim korakom v Porenju najnovejšo diplomatsko akcijo _ za revizijo vseh povojnih mirovnih določb, kar bi seveda močno prizadelo tudi Poljsko samo, Nemčija, tako pravi list, hoče za vsako ceno izrabiti sedanji napeti položaj v Evropi za svoje ekspanzijske podvige. V podobnem smislu piše znani poljski novinar Stanislav Stronski v krakovskem »Glosu Naroda«. Fanika v Addis AbeM Asmara, 11. marca. ni. T. O. poroča s severnega bojišča: Italijanske oefce vztrajno prodirajo proti jugu. v kolikor to dopuščajo terenske razmere. Zasedle so vse obrežje ob reki Takaze. Pri Amba-Aladži so prodrle že daleč proti jugu in se že nahajajo v bližini jezera A Songi. Bombarder}! so danes zopet bombardirali provinco (jodžam. V Addis Ahebi je vest, da sc bliža'o italijanska letala veliko paniko in so se prebivalci razbežali na vse strani. Letalci sicer niso bombardirali Addis Abe-be, pač pa so 60 km severno od nje vrgli več bomb na tamošnja naselja, nakar so se vrnili v Makak). Očiščevanje na Tembijenu še traja. Abesinske čete, ki se nahajajo v bližini vedno nadlegujejo italijanske oddelke. Italijani smatrajo. da ni računati z resnim odporom abesinske vojske, ker je' vsa razkropljena. Kot edina ovira pride v poštev samo cesarjeva vojska, ki tabori pri jezeru Ošangi« Delegacija gospodarstvenikov Ljubljana, Id. marca, klpoldiie so bili sprejeti pri banu gospod a,Tstvemiik1! kot posebna deputacija, in sicer g. Fran Škrbec, trgovec :z Ljubljane, g. ing. Remec, industrijalce iz Dup-Ijice, g. Stanko Florjančič, trgovec iz Ljubljane, g. Franc Ravnihar, industrijalce fiz Ljubljane in g. Vcinberger, trgovec iz Žagarja. _______ MALI OGLASI Vsaka beseda 50 par. Najmanjši inesek 5 Din. Drž. in bon. davek 8 Din. Oglasniki, ki iščejo službe, plačajo samo po 25 par za besedo. Na pismena vprašanja je priložiti «a odgovor 2 Din v znamkah. — Mali oglasi so plačljivi takoj pri naročilu Postrežnica za nekaj ur dnevno — za pomoč v gospodinjstvu, čiščenje pisaren in slično. Pozovite me na ogl. odd. »Glasa naroda« pod: »Poštena, dobra priporočila«. Mesto gospodinje išče 30 letna gospodična, — dobra kuharica in varčna gospodinja k dobri družini ali k samskemu gospodu. — Cenj. ponudbe pod »Dobra kuharica« na upravo lista. Stanovanjc dveh malih sob iščem za 1. maj. Ponudbe pod »Točen plačnik do 4.00 Din« na upravo lista. Službo išče natakarica, prijetne zunanjosti, 23 let stara, vešča slovenskega, hrvatskoga in nemškega jezika. Najraje blizu morja ali za sezonsko provincijo. Naslov pove uprava lista. 26 letna privatna uradnica, s stalno službo in nekaj prihrankov išče radi pomanjkanja poznanstva enako starega gospoda radi c v. poznejše ženitve. Jamčim za strogo tajnost in prosim za cenj. dopise na oglasni oddelek »Glasa naroda« pod značko: »Mirna sreča«. Delegacija je pri banu intervenirala rad1', gospodarskega zborio vonja, ki bi se moralo vršiti 1. marca, pa ni bilo dovoljeno. G. ban je delegaciji izjavil, da tudi banovina nima nič pirati temu, uko se skliče gospodarska konferenca za dravsko banovino v ožjem krogu med prizadetim", kamor bo tudi banovina poslala ■i\ oj e ga delegata GOSPODIČNO sprejmem na stanovanje takoj ali pozneje. Naslov v upravi »Glasa naroda«. MLADI - STARI! Madrace tridelne 220.—, otomane 400.—, vloge žične - blazinjene, rolete, j tapešniška popravila i.t.d. Pohištvo različno, moderno, solidno in ceno. — — Priporoča se »ADA« - Maribor, Vojašniški trg. Mlad fant želi spoznanja v svrho ženitve z mlado gospodično, staro 25 do 30 let, ki jo veseli gospodinjstvo na deželi. Ponudbe s sliko na upravo lista pod »Sreča«. Dobro zastopstvo za okraj Prevalje sprejmem. - Širok krog poznanstva in moje dosedanje poslovanje jamči za uspeh. Ponudbe na upravo »Glasa naroda« pod: »Prevalje«. Radio aparat, novejši tip, malo rabljen in v dobrem stanju, kupim. — Samo pi-! proti Gospoda na stanovanje in ev. hrano sprejmem pod zelo ugodnimi pogoji. -Mir, dobra postrežba in domačnost« Ponudbe na »Glag naroda« pod: »150