glasilo organizacije združenega dela Iskra tovarna baterij Zrriaj Ljubljana injuCsD zJ glai zmaja 1979 december letnik XIV 1980 1980 1980 1980 1980 1980 1980 1980 1980 1980 1980 1980 1980 1980 1980 1980 1980 1980 1980 1980 1980 1980 1980 1980 1980 1980 1980 1980 1980 1980 1980 1980 1980 1980 1980 1980 1980 1980 1980 1980 1980 1980 1980 1980 1980 1980 1980 1980 1980 1980 1980 1980 1980 1980 1980 1980 1980 1980 1980 1980 novo leto Delovno v novem 1980 1980 57 let zmaja Običajno vstopamo v novo leto z najboljšimi željami in načrti. Tudi tokrat. Smo na pragu leta 1980 in že stremimo za boljšimi delovnimi uspehi na vseh področjih našega delovanja od proizvodnje do prodaje preko razvoja in ostalih služb. Naši načrti temeljijo na dosedanjih uspehih in izkušnjah in zato se bomo prizadevali, da jih bomo v celoti uresničevali z dosledno odgovornostjo in intenzivno delovno disciplino. Čaka pa nas tudi obdobje, ko bomo novi samoupravni organiziranosti, ki že dobiva dokončno obliko, posvečali mnogo pozornosti njenemu utrjevanju z vključevanjem novih rešitev in spoznanj. Zdravo in delovno v novem letu 1980. Predsednik DS DO Mayer Marijan |E Mestna knnznka Grosuplje SMOLIČ Prane v.d.direktor DO ZMAJ V preteklih mesecih smo podrobno analizirali našo učinkovitost pri uresničevanju nalog, ki smo si jih začrtali za srednjeročno obdobje 1976-198o. Bili smo kritični in z vsemi dosežki nismo bili najbolj zadovoljni. Tako je tudi prav. Biti uspešen, biti ustvarjalen in čimveč prispevati za uresničitev planskih ciljev, mora biti obveza in hkrati cilj vsakogar izmed nas. Z letom 198o zaključujemo obdobje srednjeročnega razvoja 1976-198o v naši delovni organizaciji, kar nam daje možnost in hkrati vzpodbudo, da z letnim programom za leto 198o zaokrožimo tudi vse tiste naloge, ki jih v posameznih letih srednjeročnega obdobja nismo najbolj uspešno realizirali . Če bi me vprašali, na katere delovne uspehe preteklega obdobja smo v Zmaju še posebej ponosni, bi izdvojil izgradnjo nove tovarne in uskladitev V uspehih je naša prihodnost naše samoupravne organiziranosti z zakonom o združenem delu. Investicija v zidove sama po sebi ne daje nobenih rezultatov, daje pa možnosti za nadaljnji razvoj, uvajanje novih programov in boljše delovne pogoje vsem zaposlenim. Kljub velikim finančnim obremenitvam se moramo že v letu 198o pričeti intenzivno pripravljati na dograditev proizvodne hale na industrijskem kompleksu v Stegnah in izgradnjo nove proizvodne hale v Šentvidu pri Stični. To so izredno ambiciozni cilji za naslednje srednjeročno obdobje, ki jih-bomo uspeli uresničiti ob doslednem izpolnjevanju planskih obvez, z združevanjem dela in sredstev v delovni organizaciji in SOZD Iskra ter ob sočasnem investiranju v tehnološko opremo, ki je v zadnjem času že kritično zaostajalo. Ko govorimo o naših uspehih in glavnih usmeritvah sigurno ne moremo mimo alkalnih baterij. Osvojitev proizvodnje alkalnih baterij na novi lokaciji je imela glavno težo v ekonomskem elaboratu za investicijo. Ocenjujemo, da je najtežji del naloge opravljen. Prva baterija LE 6 bo osvojena do konca leta 198o, baterije LE 14- in LE 2o pa v naslednjih letih. V kolikor bo JLA pokazala večji interes za osvojitev alkahih baterij, bo to še pospešilo naša prizadevanja. Program bomo v naslednjih letih razširili tudi s proiz- vodnjo miniaturnih baterij, postopnim osvajanjem svetilk, kovinskih in plastičnih polizdelkov in drugega, pri čemer bomo posebno pozornost posvečali tudi proizvodnemu programu v TOZD Specialne baterije. V letu 198o mora biti osnovno vodilo nadaljnjega razvoja pov-darek na dinamični rasti proizvodnje, izvoza, produktivnosti, konkurenčnosti in aku-mulativnosti. Krepili in izpopolnjevali bomo našo samoupravno organiziranost s posebnim povdarkom na novo ustanovljenih TOZD. Čeprav smo večino samoupravnih aktov že sprejeli, bo potrebna v letu 198o posebna intenzivnost na pripravi in sprejemanju planskih dokumentov, pospešiti pa bomo morali tudi delo na pripravi Samoupravnega sporazuma o enotnih merilih za delitev osebnih dohodkov, ki mora prispevati k doslednejšemu uveljavljanju načela delitve po delu. Še bi lahko naštevali: v letu 198o bomo okrepili našo prisotnost na domačem in tujem trgu, še nadalje bomo preprečevali rast zaposlovanja, znižali bomo stroške, izboljšali kvaliteto, poglabljali dohodkovne odnose itd. Vseh želja in hotenj ni mogoče zapisati v nekaj vrsticah pa vendar ne morem mimo perečega problema, ki nas je pestil skozi vse leto. To je velika fluktuacija predvsem strokov- nega in vodilnega kadra. Zato naj bo letu 1980 tudi leto kadrovske umiritve in konsolidacije. Dovolite mi še nekaj besed o baterijaših v Jugoslaviji, ker smatram, da smo v zadnjih letih posvečali premalo pozornosti sodelovanju med baterijskimi proizvajalci. Obstojajo številne naloge, ki jih bomo lahko v prihodnosti uspešno realizirali le s skupnimi napori. Že letos smo pričeli z delom na diferencirani kvaliteti baterij, ki jih bomo lahko v prihodnosti uspešno realizirali le s skupnimi napori. Že letos smo pričeli z delom na diferencirani kvaliteti baterij, ki bo bistveno povečala asortiman naših izdelkov, ga približala vedno zahtevnejšim potrebam kupcev, hkrati pa bo imela tudi neposreden vpliv na ustvarjeni dohodek. S skupnimi napori in z združevanjem dela in sredstev moramo nadaljevati z osvajanjem nekaterih domačih baterijskih surovin in materialov, pri čemer moramo še posebej izpostaviti manganovo rudo. Tako bomo postopno zmanjšavali odvisnost od uvoza, pocenili proizvodnjo in s tem povečali možnosti nastopa na tujem trgu. Veš bi se morali dogovarjati tudi o naših dolgoročnih razvojnih usmeritvah in tako pospešiti osvajanje novih elektrokemijskih sistemov in v prihodnosti preprečiti nepotrebno prekrivanje programov. Več sodelovanja in več medsebojnega zaupanja bo omogočilo tudi enotnejši nastop na trgu, in še bi lahko naštevali. Smatram, da je dovolj skupnih interesov, ki jih bomo lahko uspešneje uresničevali povezani v poslovni skupnosti baterijašev. Glasilu na pot v novem letu 1980 DRAGI BRALCI GLASILA I Leto dni je poteklo in pred vami je zopet Zmajevo glasilo. Celoletni premor - to je treba priznati, res ni naša najboljša izkaznica tudi tega načina informiranja. 0 vzrokih, subjektivnih in objektivnih bi se lahko na dolgo razpisali in dodali trdna in verjetna opravičila. Sicer pa je kaj lahko govoriti za nazaj in kritično presojati mnogo predolgo molčečnost in se raje usmerimo v prihodnje leto. Kakšen je naš namen, načrti in kakšna je naša sposobnost za ustvarjanje, oblikovanje in uresničevanje vsebinske zasnove glasila. Bomo res sposobni biti toliko bolj "pismeni"tudi tisti, katerim je to tudi dolžnost pri opravljanju vsakodnevnih nalog. Uredniški odbor je sklenil, da je naše glasilo nujno oživeti. In prav je tako. Pogrešali smo ga. Mi vsi, sodelavci in tudi upokojenci. Močni so bili odmevi na našo molčečnost. Tudi v tem je vzpodbuda za delo. Želja uredništva je, da v letu 1980 izhaja naše glasilo čimbolj redno, mesečno. Ne bi v tem trenutku govorili o podrobnejših načrtih, vsekakor pa je treba omeniti, da bomo že prvo stran glasila po novem letu nekoliko "predrugačili" in sploh ga skušali v prihodnje oblikovati čimbolj privlačno in ga vsebinsko popestriti. Pri tem pa bi moral sodelovati širši krog ustvarjalcev, v glasilu pa nameniti nekaj prostora za objavo mnenja bralcev. Želja uredništva in želje bralcev so izhodišča za uresničitev rednega izhajanja glasila v novem letu 1980. UREDNIŠTVO ★ ★★★★★★★★★★★★★★★★★ Pri uresničevanju zastavljenih nalog, se bomo morali povezovati tudi z drugimi proizvajalci v okviru Iskre in izven nje, sodelovati z znanstvenimi inštitucijami doma in v svetu, z JLA, trgovino- in drugimi s katerimi nas vežejo skupni interesi. Ob prehodu v novo leto se želim vsem sodelavcem iskreno zahvaliti za vloženi trud z željo, da bo leto 198o za nas še plodnejše. Želim vam zdravja in osebnega zadovoljstva tako v vašem privatnem življenju, kot na delovnem mestu. Enake želje izrekam tudi vašim svojcem in vsem upokojenim sodelavcem. Franc Smolič O SAMOUPRAVNI ORGANIZIRANOSTI TEMELJNIH ORGANIZACIJ IN DELOVNE ORGANIZACIJE Po temeljitih pripravah na novo samoupravno organiziranost, ki so potekale v obdobju po sprejemu zakona o združenem delu, smo delavci proizvodnega obrata v Ljubljani in delavci proizvodnega obrata v Šentvidu na podlagi pobude delavskega sveta delovne organizacije sprejeli v decembru 1978 sklep o organiziranju temeljne organizacije združenega dela TOZD Baterije Ljubljana oz. temeljne organizacije združenega dela TOZD Specialne baterije Šentvid. Po sprejemu sklepov o organiziranju temeljnih organizacij se je razvila široka samoupravna in družbeno-politična aktivnost v cilju konstituirati obe novo organizirani temeljni organizaciji oz', na novo konstituirati delovno organizacijo. Delavci novo organiziranih temeljnih organizacij suo v marcu t.l. sprejeli samoupravni sporazum o zdru- Samoupravna organiziranost v Zmaju ževanju dela delavcev v temeljni organizaciji in samoupravni sporazum o razporeditvi sredstev, pravic in obveznosti na novi temeljni organizaciji. S samoupravnim sporazumom o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji smo delavci temdjnih organizacij določili osnove za združevanje dela delavcev, dejavnost temeljne organizacije, osnove za urejanje družbeno-ekonom-skih odnosov delavcev, zlasti pri odločanju o sredstvih, razporejanju dohodka in čistega dohodka, pri delitvi sredstev za osebne dohodke, temelje planiranja, delovna razmerja, splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito kakor tudi razloge za združevanje dela in sredstev v delovno organizacijo in obvešča- nje delavcev. Pri razporejanju sredstev, pravic in obveznosti na nove temeljne organizacije smo delavci v obeh temeljnih organizacijah izhajali iz osnov po katerih se vsaki temeljni organizaciji zagotovijo približno enaki začetni pogoji dela, upoštevajoč pri tem ustvarjene rezultate dela in poslovanja v preteklih obdobjih, da sredstva, pravice in obveznosti pripadajo tisti temeljni organizaciji, ki jih koristi, ali jih bo koristila, da se z razporeditvijo sredstev, pravic in obveznosti ne poruši obstoječa tehnično tehnološka celovitost posamezne temeljne organizacije in da z razporeditvijo sredstev, pravic in obveznosti ni oškodovana katerakoli temeljna organizacija. Svečano vzdušje na volišču ob dnevu volitev članov delavskega sveta Sprejem statuta temeljne organizacije v aprilu t.l. je predstavljal naslednjo etapo izgradnjo samoupravne organiziranosti temeljne organizacije. S statutom smo delavci določili dejavnost temeljne organizacije, njeno ime in sedež, notranjo organizacijo dela, največ določb pa posvetili uresničevanju samoupravljanja delavcev v temeljni organizaciji. V aprilu je bil izvoljen tudi delavski svet temeljne organizacije, zatem pa smo se lotili priprav za sklenitev samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo. Priprave so potekale organizirano in usklajeno, v katere so se ustvarjalno vključevale tudi družbeno-politične organizacije. Na podlagi povezanosti s skupnimi interesi pri delu, predvsem z delovnim oz. proizvodnim procesom pri opravljanju svojih dejavnosti ter procesom poslovanja in drugimi skupnimi interesi pri delu in zaradi uresničevanja teh skupnih interesov in ciljev, smo delavci obeh temeljnih organizacij svobodno in enakopravno združili delo in sredstva družbene reprodukcije v delovni organizaciji. Temelj delovanja delovne organizacije kot samostojne samoupravne organizacije je v smotrni delitvi dela in njegovim povezovanjem pri opravljanju gospodarskih dejavnosti, določenih v samoupravnem sporazumu o združitvi; smotrna delitev dela pri opravljanju dejavnosti pa je nenehna in skupna naloga vseh delavcev. Z združevanjem temeljnih organizacij v delovno organizacijo delavci zasledujemo določene cilje združevanja, ki po svojem pomenu in značaju odkrivajo vsa hotenja delavcev izhajajoč iz skupnih in- teresov in dajejo odločilni pečat samoupravni organiziranosti temeljne oz. delovne organizacije. Da bi tako postavljene cilje tudi uresničili, smo delavci opredelili medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti, ki izvirajo iz skupnega dela oz. določili skupne zadeve in interese, ki se uresničujejo v delovni organizaciji. Samoupravni sporazum določa zadeve, ki jih skupno uporabljamo in izvajamo, skupno urejamo na samoupravno dogovorjenih osnovah ter sporazumno usklajujemo s samoupravnimi splošnimi akti. Za samoupravno organiziranost delovne organizacije so zlasti pomembne zadeve, ki jih delavci temeljnih organizacij v sestavu delovne organizacije skupno izvajamo, kajti na tej podlagi se organizira in konstituira delovna skupnost, kot neposredna izvajalka skupnih zadev. Zadeve, ki jih delavci temeljnih organizacij skupno izvajamo so zlasti s področja razvoja in raziskav ter tehnično tehnoloških del, tržhištva, investicij, kontrole kakovosti, Slemnik Milan na novi dolžnosti Slemnik Milan je bil v mesecu juliju letos izvoljen za podpredsednika izvršnega sveta skupščine mesta Ljubljana. Zato mu je po sklepu delavskega sveta prenehalo delovno razmerje v delovni organizaciji Zmaj z 31. avgustom 1979. planiranja, organizacije in avtomatske obdelave podatkov, financiranja, knjigovodskih in računovodskih del, kadrovsko-splošnih del, varstva pri delu ter ljudske obrambe in družbene samozaščite. Način in obseg izvajanja teh skupnih zadev pa se urejajo Nič kaj lahko se nismo poslovili od dobrega sodelavca, prijatelja, tovariša, s katerim smo delali in sodelovali od 1. oktobra 1966. leta, ko se je zaposlil v Zmaju. Pri izvajanju nalog je pokazal tolikšno kreativnost in sposobnost, da smo ga izvolili za direktorja Zmaja. To dolžnost je opravljal od 1. aprila 1973 dalje, vse do odhoda na novo delovno dolžnost. z dogovarjanjem in sporazumevanjem med delavci temeljnih organizacij in delavci delovne skupnosti. V zgodovini Zmaja bo zastopal vidno mesto, saj je prav v času njegovega vodenja prišlo do izgradnje novih- tovarniških prostorov in dokončne preselitve na novo lokacijo. Organiziranje delovne organizacije, temeljnih organizacij in delovne skupnosti sloni na določenih dogovorjenih enotnih organizacijskih načelih in v skladu s potrebami delovnega Želimo, da bo kot predsednik izvršnega sveta skupščine mesta Ljubljana uspešno opravljal nove naloge in da se bo v novem okolju počutil prav tako dobro, kot se je v Zmaju skoraj polnih 13 let. My /naslednja stran/ /s prejšnje strani/ organiziranost procesa in razvojem delovne organizacije, upoštevaje pri tem zaključenost ali zaokroženost dela delovnega procesa, enotno organizacijo in strokovno vodstvo, možnosti enotnega planiranja, učinkovito samoupravno povezovanje in samoupravljanje in podobno. Temeljni organizaciji sta organizirani v zaokroženih delih sicer enotnega delovnega procesa v pripr vi dela, proizvodnji, operativni t-hnični kontroli in vzdrževanju, podrobnejšo notranjo organiziranost temeljne organizacije pa določamo delavci temeljne organizacije v svojem statutu. Po sklenitvi samoupravnega sporazuma o združitvi v delov no organizacijo smo tudi delavci delovne skupnosti pristopili k samoupravnemu organiziranju delovne skupnosti; najprej smo na zboru obravnavali oceno pogojev za organiziranje delovne•skupnosti ter sprejeli sklep o organiziranju delovne skupnosti, takoj zatem pa se lotili priprav za izdelavo osnutka samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delovno skupnostjo in temeljnima organizacijama; postopek za sprejem tega sporazuma je že v teku.Že v prej navedenem sporazumu se notranja organizacija delovne skupnosti rešuje s postavitvijo organizacije v štirih področjih in treh službah in sicer: tehnično-razvojno pod- ročje, finančno-računovodsko področje, komercialno področje, splošno-kadrovsko področje, plansko-analitska služba, služba kakovosti in služba investicij, nadrobnejšo organizacijo pa določimo delavci delovne skupnosti v svojem statutu. Utrjevanju samoupravne organiziranosti postavljene v prej navedenih samoupravnih splošnih aktih bo v prihodnjem obdobju potrebno posvetiti še veliko pozornosti, zlasti še z vidika sprotnega in kritičnega analiziranja obstoječih rešitev v samoupravni organiziranosti in novih spoznanj na tem področju. Stanko Juvan Če hočemo, storimo! Mladinci smo ugotavljali, da imamo med odmorom, ki je predviden za malico, dovolj časa tudi za kako rekreacijsko igro. Zato smo sklenili, da si uredimo igrišče za našo tovarno. Teren si je ogledala komisija in ugotovila, da so temelji - asfaltna plošča -že postavljeni, saj je prej na tem mestu svo.la baraka. Potrebno bi bilo le pomesti ploščo in ob robovih nasuti pesek. Tako smo 24. oktobra prijeli po "šihtu" za lopate, krampe in metle. Kupi peska so že čakali na udeležence akcije. Bilo nas je le pet, štirje mladinci in mladinka. V eni uri in pol smo v glavnem uredili igrišče, potrebovali bi samo še gole in mrežo, pa bi lahko igrali nogomet in odbojko. Delo ni bilo tako naporno, pa tudi sonce je toplo sijalo, da ne bi mogel še kdo drug priskočiti na pomoč. Dovolj je bilo časa tudi za pogovor, smeh in "podpiranje" lopat in metel. Tako bomo na naslednji akci- ji delali z upognjenim orodjem. Delovna brigada petih članov je uspešno opravila zastavljeno nalogo, vendar se sprašuje kje so obljubljeni goli, da bi še pred snegom preizkusili trdnost asfalta. Mirjana Tudi za letošnje srečanje upokojencev so člani mladinske organizacije pripra-vili priložnostni recital ter tako prispevali k svečanosti obiska naših nekdanjih sodelavcev Iskra zrncu TRETJE POSVETOVANJE O KEMIJSKIH IZVORIH „ ELEKTRIČNE ENERGIJE Dobro leto po slovesni otvoritvi nove tovarne v Ljubljani in praznovanju 55-letnice dela je Zmaj doživel še en množični obisk. 24. oktobra letos smo sprejeli in pospremili skozi našo proizvodnjo baterij v Stegnah okrog 15o udeležencev III. simpozija o kemijskih virih električnega toka (HIS 79). Hkrati je bil ta obisk tudi najbolj neposreden stik med delavci Zmaja in strokovnjaki s področja baterij in akumulatorjev iz vse Jugoslavije ter številnimi predstavniki JLA v času simpozija. Sicer pa je vrsta delavcev Zmaja, ki je bil gostitelj III. Simpozija, delovala predvsem v Domu JLA, ki je s svojo dvorano in gostoljubnostjo osebja nudil odlične pogoje za delo simpozija. Kot že omenjeno, je bila izvedba simpozija poverjena Zmaju, pokroviteljstvo pa je prevzela SOZD Iskra. Pri izvedbi so sodelovali še Rudnik svinca in topilnica Mežica (ing. Ocepek), ki je proizvajalec akumulatorjev Vesna in posebno še strokovna sekcija za elektronske sestavne dele, mikro-ele-ktroniko in materiale ETAN iz Ljubljane (ing. Tepina). Zmaj pa je delo organiziral s pomočjo pripravljalnega odbora, ki ga je vodil Milan Slemnik. Omeniti pa je potrebno tudi pomoč sodelavcev SOZD Iskra, še posebno mgr. Slokana, Maksimovičeve in Abramoviča, katerim gre vse priznanje za prizadevnost pa tudi strokovno pomoč. Tudi delavci Invest servisa Iskre so nam v zvezi s prevozi ob pravem času požrtvovalno priskočili na pomoč. Sicer pa je iniciator in organizator simpozija Tehnična uprava Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo, saj je JLA zelo zainteresirana za kvalitetne in •Posvetovanje o kemijskih virih električne energije je potekalo v dvorani doma Jugoslovanske ljudske armade v Ljubljani sodobne kemične vire električnega toka, posebej za uporabo v oboroženih silah. Med predstavniki JLA smo tako lahko pozdravili mnoge naše stare znance oziroma naročnike naših izdelkov. Simpoziju so s svojo prisotnostjo dali poudarek pomembni predstavniki JLA in družbenopolitični delavci: general Praprotnik, načelnik tehnične uprave v Beogradu, general Baškovič, v imenu ljubljanske armadne oblasti, general Kocjan, načelnik štaba teritorialne obrambe SRS, predsednik Skupščine mesta Ljubljane Rožič, glavni tajnik Raziskovalne skupnosti SRS Korbar, tajnik področje Raziskovalne skupnosti Rešek, predstavniki RSNZ, Rep. sekretariata za narodno obrambo in drugi. Program simpozija je bil obsežen, saj se je od 23. do 25. oktobra, vsak dan od jutra do večera, zvrstilo 38 referatov in predavateljev. Organizirana je bila tudi "okrogla miza" o vzdrževanju akumulatorjev. V isti dvorani pa je bila tudi razstava, na kateri smo sodelovali proizvajalci baterij, akumulatorjev, polnilcev in Iskra z nekaterimi vojaškimi napravami. /naslednja stran/ /s prejšnje strani/ Tudi v Zmaju smo se že med letom pripravili na simpozij z referati. Z osmimi deli, kar je dobrih 2o % vseh referatov, so predstavili napore in rezultate na naših raz-vojno-tehnoloških področjih sodelavci: Mihelčič, Ogrin, Perkon, Savič, Srebotnik in Žemva. Obenem pa smo predstavili tudi naše sodelovanje z znanstvenimi institucijami kot: Fakulteto za naravoslovje in tehnologijo (prof. Brenčič, prof. Osterc), Fakulteto za strojništvo (prof. Peklenik), Institutom za celulozo in papir (dr. Čemeč) pa tudi drugimi industrijami kot: Cinkarno Celje (ing. Gutenberg) in Muflon, Radeče (ing. Stojanova, ing. Furlan). Tako smo udeležence seznanili z delom na področju baterij z litijevo in aluminijevo anodo, specialnih baterij, kontrole kakovosti, preiskav domačih manganovih rud, razvojem domačih separatorjev za alkalne in Leclanche baterije in razvojem avtomatiziranega sistema za izdelavo alkalnih baterij. Sicer pa je bil program razdeljen v tri tematska področja, katera so s plenarnimi predavanji predstavili prof. Dražič o Smereh raziskav in razvoja kemijskih virov elektrike pri nas in v svetu, ing. Doroslovački o Proizvodnji kemijskih virov elektrike v Jugoslaviji, dr. Djurkovič pa o materialih za proizvodnjo teh virov v Jugoslaviji. Simpozij pa smo v Zmaju izkoristili tudi za neposredne stike s predstavniki posameznih rodov in ustanov JLA, ter nekaterih drugih institucij v Sloveniji in Jugoslaviji, ki so izrazili svoj interes za sodelovanje z nami, od česar pričakujemo dolgoročnejšo povezavo in tudi finančno udeležbo pri naših programih. Morda je prav, da omenimo ob zaključku oceno našega dela kar z besedami predsednika organizacijskega odbora Tehnične uprave poki. Petrošanca: "organizacija je izredno uspela, sodelovanje organizatorja in gostitelja je bilo odlično". K temu so seveda svoj delež prispevali mnogi sodelavci Zmaja, posebno iz razvojnega sektorja. Najbolj "obremenjena" na simpoziju pa sta bila gotovo Orožim in Bel Toso, ki sta izvrstno opravila delo na področju, ki je bilo za našo organizacijo pravzaprav novost. Zaključimo lahko, da nam je simpozij prinesel pomembne, nove izkušnje in nove stike, katere moramo izkoristiti za napredek in razvoj celotne delovne organizacije Zmaj. T. Ogrin MISELNOST, DA JE VSE, KAR JE TOJE, BOLJŠE IN ZARADI TRENUTNIH UČINKOV TUDI CENEJE, MORA PREDVSEM PRI PROIZVAJALCIH BATERIJ POSTOPOMA ZAMRETI /Smolič Franc/ "Zelo prijetna dolžnost je biti gostitelj tako pomembnega zbora strokovnjakov s širšega področja na kemijskih izvorih energije. Delavci delovne organizacije Iskra-Industrija baterij ZMAJ smo na to ponosni, zato posebej želimo prispevati svoj delež k popolnemu uspehu tega simpozija in dobremu počutju in razpoloženju vseh udeležencev v našem mestu" je že uvodoma rekel v pozdravnem govoru v.d. direktor delovne organizacije ZMAJ tovariš Smolič Franc. Rekli so... Po pitanju organizacije nema primedbe - praktično bez ikakve greške ! generalmajor JOŽE PRAPROTNIK Organizator! su pripremili sve da možemo raditi bez zastija - ovakvu organizacijo bi želeo i na idučem susretu ! puk. JOVO PEJAKOVIČ V.p. 394-5 Sarajevo Naloge sindikata v Zmaju Ob novi organizaciji Zmaja se je tudi sindikat drugače organiziral. Tako imamo tri osnovne organizacije sindikata in to: 00S TOZD Baterije Ljubljana 00S TOZD Specialne baterije Šentvid in 00S delovne skupnosti skupnih služb. Na ravni delovne organizacije pa imamo skupno organizacijo to je konferenca osnovnih organizacij zveze sindikatov v delovni organizaciji. Konferenca ima predsednika, sekretarja in člane iz vseh treh osnovnih organizacij sindikata. člani konference so predsedniki osnovnih organizacij obeh TOZD in delovne skupnosti. Na ravni SOZD Iskra pa imamo koordinacijski odbor sindi- Tehnička strana organizacije izvršna ! prof.dr. DRAGUTIN DRAŽIČ Tehnološko-metalurški fakultet Beograd Organizacija je vanredno uspela, saradnja organizatora i domačina uspela. Domačin je pored toga dao i veči broj referata - a u torne vidim značajan doprinos povezivanju istraživačkih institucija i radnih organizacija. Ovaj simpozijum je pokazao, da su susreti ove vrste korisna tradicija. puk. PETAH PETROŠANEC Tehnička uprava SSNO katov, ki ga sestavljajo delegati osnovnih organizacij in konferenc osnovnih organizacij. Glavne naloge sindikata so: uveljavljanje in utrjevanje položaja delavcev v odločanju na podlagi ustave in zakona o združenem delu, uveljavljanje načel delitve po delu in rezultatih dela, prizadevanje za uspešno gospodarjenje, uveljavljanje samoupravnega planiranja, uveljavljanje dohodkovnih odnosov, družbeno ekonomskih odnosov, uveljavljanje delegatskih odnosov, samoupravnih pravic delavcev, živijenske in delovne razmere delavcev, razvijanje kulture, telesne kulture, rekreacije in oddiha, krepitev samozaščite in ljudske obrambe, razvijanje kadrovske politike in zaposlova- nje in usmerjeno izobraževanje. To so samo nekatere dolžnosti sindikata, lahko bi jih našteli še več. Za boljše delo sindikata je pogoj, da sodeluje vsak član sindikata, da podaja predloge, kritike, pohvale, ocene itd. Upam, da bomo v letu 198o še bolje sodelovali in se borili za čim boljšo gospodarnost in družbeno politično delo. V letu 198o želim vsem čim več uspeha in zadovoljstva. Milan Jakomin Peti dupljanski smučarski maraton " Po poteh Kokrškega odreda"bo v Dupljah 20. januarja ter bo ponovno velika preizkušnja moči in sposobnosti blizu 2000 tekmovalcev. Množičen tek bo na 30 kilometrov, na katerem bodo lahko startali moški in ženske, na sporedu pa bo še trimski tek na 15 km. UDELEŽITE SE TUDI VI 1 M Prijave sprejema Perkon Iztok do ?• januarja 1980 NNNP Sobota, 29. septembra. Navadna delovna sobota določena z letnim planom delovnih dni. V zraku je viselo vzdušje morečega pričakovanja. Iz megle so občasno pršele drobne deževne kapljice. Od ranega jutra so tovariši narodne zaščite z rdečimi trakovi na rokavih zaščitili vse vhode in okolico tovarne ZMAJ. Stroji v proizvodnji so tekli, delo v upravi ni bilo moteno. Vsi pa smo pričakovali presenečenje. Presenečenje? -ne. Bili smo pripravljeni na najhujše in organizirani za potek akcije NNNP 79, za katero so 6-mesečne priprave potekale v okviru SZDL in dosegle vrhunec zadnjo soboto in nedeljo v septembru. Kako je bilo v Zmaju, lahko prečitate sestavek pod naslovom "Zaži-galne bombe poškodovale ZMAJ", ki je izšel v glasilu ISKRA dne 2. oktobra 1979. Mi pa lahko ugotovimo, da je akcija uspela, kajti vsi skupaj smo se v tem trenutku lahko spomnili, da se lahko cele vrste nesreč lahko zgrnejo na nas in da je vredno biti pripravljen za razne nezgode do elementarnih nesreč ali celo vojne. Vsakdo mora vedeti, kaj je njegova naloga in njegovo mesto ter odgovornost pred delovnim kolektivom in celotno našo družbo. My Enota prve pomoči je bila takoj na mestu nezgode in poskrbela za dva ranjenca Zažigalna bomba poškodovala »Zmaj« Zaradi sporočila ob prihodu sovražnih letal je v delovni organizaciji Zmaj točno ob desetih rezko zatulila sirena. Nekaj trenutkov zatem je med tovarniškimi prostori in železniško progo eksplodirala zažigalna bomba ter delno porušila proizvodne prostore in povzročila hujši požar, človeških življenj k sreči ni terjala, saj so se delavke in delavci Zmaja že nekaj deset sekund po alarmu umaknili v protiletalski zaklonišči. Reševalna akcija je takoj stekla. Hkrati je goreči in porušeni objekt začela reševati dobro pripravljena gasilska enota, pripadniki narodne zaščite so zavarovali prostore, ekipa prve pomoči pa je začela reševati ranjence. Že nekaj minut po sovražnikovem napadu in eksploziji za-žigalne bombe so dobro pripravljene Zmajeve ekipe rešile oba ranjenca, zavarovale ogrožene naprave pred požarom, požar sam pa lokalizirale in končno tudi pogasile. S tem pa akcija še ni bila povsem končana - na ključna mesta v tovarni so postavili stražarje, enota prve pomoči pa je še pred tem odpeljala oba ranjenca v Klinični center. Kaj naj še povemo o akciji "Nič nas ne sme presenetiti" v delovni organizaciji Zmaj? Le to, da je dobro uspela, za kar imajo zasluge vsi delavci tega kolektiva. Dr Stremimo za Komercialno področje ali kot smo pa prej imenovali marketing sektor predstavlja eno od temeljnih funkcij poslovanja v naši delovni organizaciji. Pravzaprav vse temeljne funkcije, med katere še prištevamo proizvodno, tehnično , kadrovsko in finančno v najširšem smislu, so enako pomembne v poslovanju, kajti če bi katerakoli od teh zatajila bi povzročila velike motnje v proizvodnem procesu ali celo zastoje. Komercialna funkcija je pač po svojem namenu specifična, ker se z njo začenja proizvodni proces (nabava surovin) in končuje (prodaja na trgu). Torej, to kar proizvajamo mora biti družbeno priznano in ovrednoteno in šele potem doseženo pravi namen proizvodnje, ki se kaže v kritju potreb, ki jih trg potrdi ali zavrne. To funkcijo prodaje blaga opravlja prodajna služba, ki je v sestavi komercialnega področja. Razumljivo je, da bi blago prodali ga moramo proizvesti in da bi ga proizvedli moramo imeti na razpolago tako zvane proizvajalne elemente. To so: delo, ki predstavlja delavca v združenem delu, delovna sredstva, ki predstavljajo stroje, naprave , zgradbe ... skratka vse tisto, kar nam pomaga, da preoblikujemo predmete dela, ki predstavljajo surovine, v koristno stvar - proizvod. Za pravočasno nabavo delovnih uspehi strokovno usposobljenost. Tu se pa srečujemo z velikimi težavami, ki jih moramo v kratkem rešiti, kajti pred nami so velike naloge in ob- veznosti . Milan Vukašinovič sredstev in predmetov dela pa skrbi nabavna služba, ki je prav tako v sestavi komercialnega področja. Ker predstavlja nadaljevanje proizvodnega procesa še transport, ki ima funkcijo, da dostavi blago do kupca oz. potrošnika, je v sestavi komercialnega področja še transportna služba (avtopark), ki dokončno vrši odpremo naših baterij in ostalega blaga do kupca. To je na kratko predstavitev našega komercialnega področja oz. te osnovne funkcije brez katere proizvod ne bi mogel postati blago, ki je'namenjeno potrošniku. Da bi vse to, o čemer sem ravnokar pisal, uspeli realizirati je potrebna dobra organizacija dela v kateri delujejo ljudje, kot nosilci pasameznih delovnih nalog in opravil, ki morajo imeti dobre delovne izkušnje in Gostje iz Češke Dne 25- maja letos smo v naši tovarni sprejeli ekskurzijo 46 delavcev iz podjetja "Bateria Slany” iz Češkoslovaške. Gostje so si najprej ogledali proizvodnjo baterij, na kar smo jim v jedilnici pripravili skromen, toda svečan sprejem z zakusko. Potekali so tudi razgovori o uspehih, težavah, organizaciji napredku, predvsem pa je goste zanimala vloga naše delavke v tovarni upoštevaje, da je mati in žena in kaj ji naš samoupravni sistem nudi in omogoča. Opazili smo, da so naši odgovori predvsem namenjeni gostjam nemalokrat vzbudili navdušenje in pohvalo. Po obisku v Zmaju pa so z lastnim avtobusom krenili proti Portorožu, proti morju. ----- My ZMAJ nov.79: NIČ NAS NE PRESENEČA ??? Prototipna delavnica | VSTOP PREPOVEDAN eintreten letošnji jubilanti V sredo 25- aprila letos je bila v jedilnici Zmaja svečana seja delavskega sveta s slovesnostjo prisotnih jubiL lantov, naših delavcev, ki so v Zmaju dopolnili lo ali 2o ter 3° let delovne dobe. Svečani seji so poleg jubilantov prisostvovali še predsedniki družbeno političnih organizacij, predsedniki samoupravnih organov ter vodilni delavci. Jubilantom, ki so imeli ta dan plačan dela prost dan, je predsednik delavskega sveta Kranjac Zdenko podelil jubilejne nagrade. Pred tem pa je slavnostni govornik, predsednik zbora delovnih ljudi Majer Marijan že uvodoma povedal, da je težko z nekaj besedami podati pravi smisel delovnega jubileja, kajti sleherni posameznik beleži lastne vrednote na svojstven način, ki pa se kot celota manifestira v trdni povezavi z delovnim kolektivom, ki nadaljuje in razvija 56 letno tradicijo Zmaja -proizvajalca baterij. Potem je nekaj besed namenil jubilantom, ki praznujejo lo let dela v Zmaju. Prišli so leta 1969, torej v času, ko je bil Zmaj za takratne razmere in naše pojme dobro moderniziran in ko se je obseg proizvodnje povečal za skoraj 14n odstotkov, osebni dohodek na delavca pa se je skoraj podvojil. Leta 1969 smo na široko odprli vrata za nove delavce in od takratnega števila jih je danes med nami devet, ki so se v celoti vklopili v naš kolektiv in vsak na svoj način in z izpolnjevanjem delovnih nalog vztrajali do danes. Njim veljajo vsa naša priznanja. Posebno pozornost je Majer v svojem govoru namenil 15 delavcem - jubilantom, ki v letu 1979 dopolnjujejo 2o let delovne dobe v Zmaju. Takrat smo pisali leto 1959, ko so se znašli v tovarni, ki je slovela kot najbolj črna proizvodnja z vsemi neustreznimi priveski in v kateri so prevla- dovali najbolj neznosni delovni pogoji. Kjerkoli so zasedli delovna mesta, povsod je bilo stanje - seveda, če gledamo s stališča današnjega dne - mučno in skoraj nevzdržno. Toda vztrajali so. Vztrajali so v času, ko so bili v tovarni izredno nizki osebni dohodki, ko niso poznali prostih sobot, ustrezne družbene prehrane, ko je bilo treba delati še ob nedeljah. Vztrajali so, varčevali in delali za boljši jutri. Dvajset let je minilo od takrat, danes jim pa priznavamo naziv: stari Zmajevci. Njim veljajo naše prisrčne čestitke. (del govora na svečani seji delavskega sveta, ki se nanaša na Koprek Poldo, kot edino jubilantko s 3o letno delovno dobo v Zmaju objavljamo na posebnem mestu). Dalje je Majer v govoru omenil tudi sedanje uspehe vseh delavcev še posebej pa preselitev Zmaja na novo lokacijo ter ob koncu dodal, da moramo biti vsi in tudi dolgoletni sodelavci - jubilanti za vzgled, kako se ohranijo vloženi dosedanji napori, obenem pa biti sposobni, da si ustvarimo še bolj veder jutrišnji dan. Vsem jubilantom smo ob prejemu diplome in nagrade čestitali, nakar smo še nekaj časa ob skromni zakuski in svečanem vzdušju prijetno pokramljali o sedanjih in minulih trenutkih naših delovnih doživetij. Mj Po končani akciji NNNP v soboto 29. septembra letos in po uspešno opravljenih nalogah so članice enote prve pomoči zaslužile spominski posnetek Jubilanti 1979 10 let ANTONČIČ Slavko HITTI Roman MIHELČIČ Bogomir PRAŠNIKAR Pavel ŠALEJ Anton JERIN Andreja ROBIDA Jožefa STRNAD Lizika GYEREK Ljubica 20 let KAVAŠ Marija KOVAČIČ Dragom!1 OBAL Milka PAVLIHA Fani RISTEVSKI Zagorka ROM Meda VIDIC Danijela GRABLJEVEC Pavla KAHNE Milan MEDVED Gordana MEDVED Filip OMAHEN Alojz VIDIC Rozalija ZORC Alojzija ANŽLOVAR Jože 30 ur KOPREK Leopoldina Kopiek Poldi njenih Uicleset Zmajevih let Če bi danes pregledali starostno strukturo zaposlenih v Zmaju, bi lahko kaj hitro ugotovili, da je kar velika večina zaposlenih v Zmaju, ki še niso stari 3o let. Veliko se jih takrat še ni rodilo. Nekateri pa so že gradili hiše iz peska in se igrali z lesenimi igračami in komaj kdo je že prvič sedel v šolsko klop in spoznaval skrivnost abecede, ko smo pisali leto 19^9. Takrat, komaj 4 leta po končani vojni, v obdobju obnove naše mlade države je prišlo na delo v tovarno Zmaj komaj 19 letno dekle. V delovno knjižico so vpisali podatek: Valentinčič Leopoldina in ki jo danes med nami poznamo kot Koprek Poldo. Koprek Polda, po delovnem stažu najstarejša Zmajevka, edina predstavnica skupine 3o letnikov naj sprejme naše najboljše čestitke. To je delovni jubilej naše delavke, kakršne- ga ne beležimo pogosto. Biti 3o let v eni tovarni in to ravno v Zmaju, ki ga je previharila burna zgodovina tudi od povojnih časov dalje, je v nekem smislu junaštvo, je lastnost v karakterju človeka, in ki ni dano vsakomur. Danes skromna in tiha ter delovna med mlajšimi, je bila svoj čas izredno aktivna in sposobna organizatorka različnih dejavnosti, ko je mladina oblikovala svoje delo s kipečim entuzijazmom. Bila je doba stenčasov, udarniškega dela, bila je doba pesmi, krampa in lopate in pridnih rok. Priča tega življenja izpred 3o let je danes naša slavljenka Koprek Polda. Njej velja stisniti roko in ji reči: Hvala ti, veteran naše preteklosti. Čestitamo ob 3° letnici dela v Zmaju. (Iz govora Majer Marijana na svečani seji DS dne 25.3.1979) ' 1 • ' r