List 24.
Gospodarske skušnje.
*   Žitni molj.    Vsak  gospodar pozna  tistega žit-nega molja, ki se prav za prav žitni kebric (Kornwurm, curculio granarius)  imenuje.    Majhen  črn  kebriček je, ki se, ker ima rivček, rivcarjem prišteva, komaj 3 pi-čice velik,   okroglega,   tumpastega   života s trdimi nekoliko nabranimi perutnicami,   ki jih pa nikdar  za letanje ne rabi; s trdim rivčkom pšenično ali rženo zrno prevrta in va-nj jajčice potisne, iz kterega se škodljivi molj izcimi, ki se od zrnine moke redi, dokler druzega ne ostane, kakor lusk ali pleva. — Na vso moč sem si prizadeval škodljivca se znebiti, rabil vse, karkoli sem bral   v bukvah   ali v časopisih,   ali   kar   so   mi   ljudje svetovali;   al   vse je bilo zastonj.    Po naključbi zvem, kako se ta mrčes najlože pokončd.   Prodal sem namreč sosedu slame ,  in s  to dobi tudi on tega  spaka v svoj skedenj, kteri je bil ves lesen; na eni strani pa je bilo obilo sen& nakopičenega.    In glejte! v malo dneh, ko bi  jim   podkurii,   popuste   škodljivi   požeruhi   sosedov skedenj.    Po tej prikazni začnem misliti, da jih gotovo ni nič druzega  iz skednja pregnalo  kakor   zelo   dišeče seno, in od takrat sem sklenil v skedenj le sena naložiti,  žito sem  pa  v druga poslopja spravil.    Grdeži  se
-----    190-----
pa ječmena in ovsa niso nikdar dotaknili. Tako sem ravnal tri leta zaporedoma, in sovražnika sem popolnoma pregnal. — Vsem gospodarjem svetujem to sredstvo, ki je tako lahko in dobfeft* kup in se more tudi v žitnih kastah rabiti, kjer se radi ti žitni molji mesca rožnika (junija) in malega srpana (julija) vgnjezdijo. Kdor sem ter tje po kupih žita položi kaka povesma send, odpravi si te požeruhe.              A. L. u. F. Ztg.
* Dobra nova maža za vnanje hišno zidov je, stopnice itd. — Kdor si hoče vnanji zid svoje hiše itd. s prav stanovitno in svitlo mažo prevleči , naj si v vodi raztopi lima, pa potem pridene nekoliko cinkove beline (Zinkweiss), ki se kupi v stacuni; s to mešanico se najprej zid ali pa tudi lesena stena dobro pomaže. Ko se ta maža posuši (kar se kmali zgodi), se z drugo mešanico pomaže, ki se iz li-move vode in klorovega cinka (Clorzink) napravi. Stanovitnost te nove maže izvira od tod, da klorov cink in cinkova belina se po kemiški zvezi spri-meta tako, da je povleka trda kakor steklo (glaž) in se po vrhu svetita kakor zrcalo (špegel). Tej maži se more, kakor nekdo piše, tudi različna barva dati, če se z limovo vodo vriba zelena, rumenkasta ali kakošna druga; to mazilo je bolje, kakor vsaka oljnata barva, ker se neizrečeno naglo posuši, je zelo stanovitno, skor za polovico bolj i kup kakor oljnato, in dokler se ne posuši, nobenega smradu ne prizadene. Ker smo to novo mažo celo nekterim tehni-karjem skusiti dali in ker se je pri vseh skušnjah popolnoma potrdila, ne moremo si kaj, da bi je ne priporočili vsem gospodarjem.                    „Neu. Erfind."
*  Koliko sladki janež (Fenchel, anethum foe-niculum) k mleku pripomore. Ce krava brez posebnega vzroka bolj ali manj ob mleko pride, daj ji poparjenega sladkega janeža semena ali pa perja. Ce ji poparjenega semena dajčš, zmešaj ga z mlekom; če ji pa popariš perje, prideni še otrobov ali pa moke. Kožarji so, kakor se govori, to sredstvo iznajdii, in v nekterih krajih vsako spomlad po nekoliko dni sladkega janeža dajejo zreti tistim kozam, ktere so bile jalovke ostale. Tudi se daje tu in tam tudi domačim zajčkom janeževega perja, od kterega dobi meso prijetno slast.
*  Da konji uzd ne glojejo, naj se jermeni s konjsko scavnico in konjskim gnojem podrgnejo. Dokler smrde po scavnici ali po gnoji, se konj ne dotakne uzde. Če je treba , naj se stori še enkrat. Zagotovlja se, da se konji tako do dobrega odvadijo te razvade.