Leto X, *t. 15 Llubliana, četrtek 17. ianuarja 1929 Cena 2 Din Karotatna «nato meeetoo t6 Dia. sa inozemstvo 40 Pla._ Uradniftt*«: ЫаЬНашц Knaflova ulica 6- Telefon it 3122. 8128 8124. 8126 ta »26 Maribor: Aleksandrova oeata 18 Telet iL 440 Celje: Kocenova ulica 1 Telefon it 190. Bokopisi и ne vraža je, _Ogiaai pe tarif«. — Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko (Jyravatftv«! Ljubljana, ■lica 54. Telefon M. »1S2, »128, »1K »125 ta »m (aaeratai addeleki Ljubljana. Pni» aliea 4 Telefon ü «480. Pedrafaic* Mariber: Aiekaandrova e» sta 13. Telefon It. 4№ Pedrakaiea Celje; Ki Telefon & 190. alka X BaSuni prt polt бек. aa vodih: ЦаЬ-(јава K. 11-842. Praha Salo 78.180; Wien Hr. 10&.24L Ljubljana, 16. januarja. V Mandžuriji se je dogodil te dni, recimo, incident, ki zelo dobro ilustrira današnje stanje na Kitajskem, ki pa more postati tudi večjega pomena za nadaljnje odnošaje z inozemstvom ali vsaj z Japonsko. General Cangsuehliang je še vedno gospodar v Mandžuriji. To je sin pokojnega Cangtsolina, tolikoletnega neomejenega «vladarja» te dežele, ki je igral tako važno vlogo v kitajski meščanski vojni in ki je lani podlegel atentatu. Sin je tedaj nasledil po očetu go-spodstvo v deželi kakor pri pravih di-nastih. Toda mladi Cangsuehliang se razlikuje od svojega pokojnega očeta v mar. sičem. Sprva, po Čangtsolinovi smrti, so hoteli zmagoviti nacijonalisti nadaljevati ofenzivo še dalje v Mandžurijo. Toda postalo je gotovo, da to dovede do konflikta z Japonsko, ki ima tudi svoje čete v Mandžuriji. Zato so nacijonalisti raje odnehali in Cangsuehliang je ostal mirno v svoji deželi na čelu posebnega režima. Toda ta čas so se začela na tihem pogajanja med Pekingom in Mukdenom in dovedla do uspeha, razveseljivega na obe strani. Cang je ostal kakor doslej vojaški poveljnik v deželi, priznal pa je nad seboj oblast nankinške vlade. Prikrival ni svojih resničnih simpatij za nacijonalistično stranko in njeno veliko delo, ki pomeni po osemnajst-letni notranji vojni končno pomirjenje države in ujedinjemje razkosane domovine. Pripomogel je še sam k popolnemu uspehu s tem, da se je podredil Cangkaišekovi vladi in je v vnanji znak tega akta dal razobesiti na svoji palači v Mukdenu nankinško zastavo. Vse to pa ni bilo všeč glavnim funk-cijonarjem mukdenskega režima. Med njimi sta bila vodilna dva generala; prvi, Jangjuting, je bil prvi svetovalec starega Canga in šef njegovega generalnega štaba, v vojni s Kantonci je bil poveljnik ene glavnih armad. Veljal je za najsposobnejšega diplomata Mandžurije, toda bil je hkrati vodja struje. ki je zastopala Japoncem prijazno stališče in je ostala brezobzirna nasprotnica nacijonalistov. Ko je Cangsuehliang dal razobesiti nankinško zastavo, je snoval Jangjuting zaroto zoper svojega šefa. Toda ta je bil pravočasno informiran o mahinaci-jah; ponoči je dal s svojimi četami obkoliti palači genera'ov, ju dal aretirati ter zaslišati; ob zori sta že bila-oba ustreljena. Japonsko stranko v Mandžuriji je zadel s tem hud udarec; to pa pomeni hkrati, da se je Cangsuehliang podal v dokaj riskantno igro. Zakaj Japonci predstavljajo še vedno močno silo v Mandžuriji in od njihovega zadržanja je vendarle še vedno mnogo odvisno. Toda samo do neke mere. Zadnji čas se vnanje države po vrsti odrekajo svojim privilegijam na Kitajskem ter sklepajo z nankinško vlado pogodbe na osnovi enakopravnosti. Edina Japonska še vztraja konservativno na svoiih starih pozicijah in se noče vživeti v položaj. da ie za Kino nastopfa nova doba. Vesti, da se med Nankingom in Tokiom vršijo pogajanja za poravnavo v pravkar naznačenem smislu, se niso potrdile: iz kitajskih virov se ie naglaša-lo, da se pogajanja toliko časa ne morejo vršiti, dokler Japonska ne odpokliče svojih čet iz Santunga. kjer so popolnoma protipravno. Iz Tokia pa zatrjujejo da se odpoklic okupacijskih čet toliko časa ne more izvršiti, dok'er niso podane garancije, da se ne bodo vršila nasilja nad tamkajšnjimi japonskimi državljani. Japonska bo pač le nerada trpela, da se tudi v Mandžuriji omajejo njene pozicije, vendar pa ne more in ne sme storiti v ojačenje svojih postojank vsega, kar bi rada Zakaj zadaj, na drugi strani Oceana stoji ogromna sila Amerike, ki budno pazi, da se ne bi Japonska okrepila še nadalje na kitajski račun. Zato se mora Tokio krotiti ir se ozirati na to. da ne izziva Amerike. V teh odnošajjh je zanesljiva zaščita Kitajske in spričo tega se zdi, da bo najnovejši rmikdenski dogodek pripomogel k nadaljnji konsolidaciji velike Kitajske. Razpust nemške stranke? Beograd, 16. januarja p. Iz Vojvodine poročajo, da so dobile tamošnje oblasti od notranjega ministrstva nalog, naj v smislu zakona o zaščiti države razpuste vse organizacije nemške stranke in centralo ter vse podružnice »Kulturbunda«. Uradnega potrdila te vesti doslej še ni. Jwoslovenski časbiiki у ČAČW se vr5e napredovanja uradnikov. Dokler izide ta naredba, so ustavljena do na> л;, njega vsa nap redov a» nja. Tajno oboroževanje Nemčije Izdana spomenica Gronerjeva — Vojni minister Groner Seli oboroženo Nemčijo, ki bi varovala svojo nevtralnost — Zahteva gradnjo križarke za zaščito vojaških transportov Berlin. 16. Januarja g. Vsi listi pišejo danes o izdajstvu tajne spomenice za mornarico državnega obrambnega ministra Grönerja, ki je bila objavljena v »Review of Reviews«, čije izdajatelj je William Steed. Listi naglašajo, da je bila spomenica izročena samo članom državne vlade, nekaterim zastopnikom deželnih vlad in posameznim poslancem ter so bili vsi izvodi numerirani. Državno obrambno ministrstvo bo skušalo sedaj poiskati vse izvode, da ugotovi. ali gre za original ali prepis. Nemško nacijonalni listi izjavljajo, da spomenica ne vsebuje ničesar, česar ne bi že vsakdo vedel. »Kreuz-Zeitung« in »Deutsche Zeitung« delžita socrjalno-demokratske poslance tega izdajstva. »Kreuz-Zeitung« izraža celo sum, da je bil pri akciji udeležen znani pacifist prof. Förster. Iz vsebine spomenice so pomembni sledeči odstavki: Obrambni minister Groner zatrjuje med drugim, da močna napetost med Češkoslovaško in Italijo, dalje med Italijo in Jugoslavijo in med Poljsko in Litvo z Rusijo v ozadju ne dopušča pomirjenja Evrope. Nasprot-stva med Anglijo in Rusijo so dobro znana. Minister ugotavlja, da je samo vprašanje časa, ko bodo ti spori izbruhnili in Nemčiji preti tedaj največja nevarnost, da bo tudi prizadeta. Na ta način bi bila Nemčija prisiljena braniti svojo nevtralnost z oboroženo silo. Posebno važna je vloga mornarice v primeru napada na Vzhodno Prusko. V takem primeru bi im%Ii nasprotniki veliko močnejše sile na razpolago. Nemškim četam bi se najbrže ne posrečilo prodreti skozi poljski koridor v Vzhodno Prusijo, ki bi kmalu trpela pomanjkanje municije. Zato čaka tudi državno mornarico velika naloga. Gröner je т spomenici zahteval gradnjo oklopne križarke, ki naj bi varovala nemške transporte za Vzhodno Prusijo. Betblen napoveduje revizijo trianonske pogodbe Tolažba nestrpnežem, da v desetih letih še ni nič storjenega —> Bethlen že šest let otipava žilo madžarskega naroda m čuti energijo Budimpešta, 16. Januarja d. Ministrski predsednik grof Bethlen je včeraj predaval v kiubu vladne stranke o vprašanju revizije trianonske mirovne pogodbe. MirB je nezadovoljneže. češ. da so se Madžari nad 500 let borili za samostojnost, pa le Se niso dosegli popolnoma. V desetih letih do polomu se naravno ni moglo doseči эпеда. kar je Madžarom vzel trianonski mir. Го mora uvideti vsakdo, kdor količkaj vs. kake sile delujejo v zgodovini ln v medna- rodnem žlvliealn. Bethäen Je nestrpneJe potolažil, da madžarsko vprašanje ne bo vee utihnilo. On že šest let otipava žilo madžarskega naroda tn zadovoljen ugotavlja, da bije v zdravem ritmu, ki dokazuje, da bodo Madžari imeli zadosti moči ia vztrajnosti za doseeo stavljenega cilja. Bodoča siinejša generacija bo povedla Madžare v obljubljeno deželo zopet zedinje-ne Madžarske. Nova albanska vlada sestavljena Predsednik msgr. Cotti, zunanji minister dosedanji albanski poslanik v Beogradu izvzemši zunanjega ministra Vrkmija. Na Beograd, 16. jan. Zvečer so dospele sem» kaj iz Tirane vesti, da je kriza albanske vlade že rešena Novo vlado je sestavil dosedanji min. predsednik msgr. Cotti. V vladi so ostali skoraj vsi dosedanji ministri njegovo mesto je imenovan dosedanji al« banski poslanik v Beogradu Reu Fici, Id je bil nocoj o tem tudi že službeno ob ve» ščen. Kelloggov pakt pred francoskim In ameriškim senatom Briand energično zagovarja protivojni pakt — Pakt ima. važno moralno sankcijo — Ameriški senat sprejme pakt formalno brez pridržkov, vendar z dvema važnima pridržkoma žira kot protipravno in zločinsko početje. Že zaradi moralne saokcije pakt ne potrebuje nikake pravne sankcije, kajti vsak narod. ki bi ga niegovj voditelji zaveli v vojno, bo samo pomilovanja vreden in proti njemu bodo strnjeno nastopili vsi ostati narodi. Washington, 16. Ianuarja d. Senat le v; svoji včerajšnji seli ratificiral Kelloggov pakt brez pridržkov s 84 glasovi. Proti paktu ie glasoval samo en senator. Ratifikacija brez pridržkov je bila mogoča šele. ko je senat dobil zagotovilo, da bo zunanji odsek senata »zdelal poročilo o paktu. V tem poročilu bo izrecno naglašeno. da pro-tivoini pakt ne razveljavlja Monroejeve doktrine in da se z niim Amerika ne odreče pravici do obrambne vojne Vlada tedaj le ni mogla prodreti z nameravano ratifikacijo brez pridržkov. Pariz 16. januari8 d. Na včerajšnji seji senata je prišel na razpravo KelloggfV protivojni pakt. Senator Zemery je v interpelacij zahteval pojasnila od zunanjega ministra Brianda glede francoske zunanje politike v zvezi s Kelloggovim paktom Zemery ie izjavil, da ima ta protivojni pakt le iluzoren pomen, ko ie ameriški senat naiprei odobril eradnio 15 velikih vojnih adij. Pakt sam nima pravnih sankcij, marveč le moralne ter ie v zvezi z niim opažati sploSen porast d spi radi nekaterih nezadovoljnih držav. Avstrijsko priklopitveno gibanje se je oiačilo tako v Nemčiji kaknr v Avstriii Zemervieva interpelacija Je iz-zva'a odsovor Brianda. ki se le z vso svoio prepričevalno zgovornostjo zavzel za orotivoini pakt. Pomen tega pskta Je v resnici predvsem samo moraličen, toda visoko morafočen. ker Je to prvi pojav v zgodovini človeštva, da se vojna stigmati- Pričetek redukcije državnega uradništva V Dosameznih ministrstvih sestavljajo posebne komisije redukcijske oredloge — V ministrstvu ver in šum je predlog že sestavljen — Odpust nekvalificiranih srednješolskih učiteljev Beograd, 16. januarja г. V ministr- stvu ver je posebna komisija, ki je imela nologo, izdelati referat o redukciji uradništva v tem resoru, že dokončala svoie delo. V tem ministrstvu je bilo že pri zadnji redukciji odpuščenih večje število uradnikov, tako da tokrat redukcija ne bo tako obsežna, kakor v ostalih resorih. Prav tako je tudi v ministrstvu za šume in rude redukcijska komisija dokončala svoj pošel. V tem ministrstvu bo reduciranih nad 50 uradn kov poleg onih, ki so bili pred par dnevi suspendirani in stavljeni v disciplinarno preiskavo. Razen tega bodo še pri posameznih šumskih direkcijah izvršene večje redukcije nekvalificrra.nega osob-.ia. v prvi vrsti takih uradnikov, ki so bii postavljeni predvsem iz strankarskih motivov. V prosvetnem ministrstvu ie bil že danes podpisan ukaz. s katerim je odpuščenih iz državne službe večje število učiteljev srednjih šol, И nimajo predpisane kvalifikacije. Mesto niih bodo nastavljene kvalificirane moči, k! jih je dovolj na razpolago. Te spremembe pa se nanašajo predvsem na južne kraje, dočim v prečanskih krajih z malimi izjemami sploh ni takih slučajev. Beograd, 16. januarja p. Prometni minister dr. Korošec je razposlal vsem železniškim direkcijam razpis, v katerem poziva oblastne direktorje, naj m« v najkrajšem času predlož'jo listo onega administrativnega uradništva, ki prihaja v poštev za redukcijo. Okrožnica vsebuje direktive, kako je postopati pri oceni uradništva in kateno uradnžštvo je v prvi vrsti predlagati za redukcijo. Odpuščeni suolenti В ograd. 16- januarja- £. Minister prosvete ie izdal danes naredbo, s katero odreja, da morajo suplenti brez izpitov polofiti predpisane izpite do 1. julija, sicer izgube svoja dosedanja mesrta in pla$e. Obenem je mini strstvo prosvete odpustilo iz službe 20 so» plentov v Srbiji ia 18 «uplentov v prečaa» •kili krajih, Tragedija slovenskega akademika v Zagrebu Primorski begunec, ki študira ▼ Zagrebu, {e onemogel zaradi pomanjkanja in mraza in se na ulici zgrudil na tla Zagreb, 16. januarja, n. Danes se je v Mihanovičevi ulici sredi živahnega prometa na pločniku zgrudil na tla neki slovenski dijak. Zrušil se je na tla vsled popolne telesne izčrpanosti, mrazu in glada. Dobrosrčni ljudje so se usmilili izstradanega dijaka in ga odpeljali na svoj dom. kjer so mu postregli s hrano. Izstradani dijak je svojčas pobegnil iz okupiranega Primerja v Ljubija-/ no, njegovi sorod liki pa so se razselili po Italiji in Južni Ameriki. Iz Ljubljane se je napotil v Maribor, kjer je pohajal srednjo šolo ta si obenem služil vsakdanji kruh s tem, da ie bil zaposlen v neki kavarni kot pikolo. Po končani srednji šoli je 1. 1924. odšel peš preko Qradca, Dunaja, München*. Curiha in Dijona v Pariz, kjer se je vpisa] na ta-mošnjo tehniko. Za časa svojih visokošolskih študijev je bil zaposlen kot ko-respondent nemškega jezika v avtomobilski tvornici Renault Zaradi; diplome in zaradi odslužen3ga vojaškega roka se je moral sedaj vrniti v domovino m je pred dnevi dospel v Zagreb z zadnjimi prihranki. Ker ni hotel prosjačiti ta moledovati, ie ostal štiri dni-brez hrane. Neko človekoljubno društvo je nocoj izdalo poziv na vse dobre ljudi, mj bi prispevali z darovi, da omogočijo slovenskemu študentu tehnike dokončanje študijev. Dr. Baltič prevzel posle Beo »ad, 16. jan. p. Novo Imenovani ve» liki župan beograjske oblasti dr. Vilko Bal* tič je danes prevzel posle od najstarejšega uradnika. Zvečer je odpotoval v Ljubtia* no, kjer biva njegova rodbina. Po povri'« ku iz Ljubljane bo definitivno nastopil švos je novo službeno mesto. Novi zakon o javnih delih Beograd, 16. januarja V ministrstvu za socijalno politiko j» bil danes definitivno sestavljen novi zakon o iavnlh delih, ki jih bo izvršila država, da na ta način pomaga prebivalstvu v pasivnih krajih, kjer vlada pomankanje. Za izvršitev predvidenih del je določen kredit 129 mi'Uonov Din. 100 milijonov bo danih iz izrednega kredita, 29 milijonov oa poteka Iz ostanka kredita po starem zakonu o javnih delih. Puniša Račič napoveduje razna razkritja Beograd, 16. januarja r. Včeraj je potekel rok za ugovor zoper obtožbo, ki je bila vložena oroti Puniši Račiču in tovarišema. Do danes pa ni niti eden izmed številnih braniieliev Puniše Račiča vloži! pri-ziva. Njegov glavni branitelj Bora Popovič je izjavil novinarjem, da ni vložil priziva ne morda zaradi tega. ker ni mogoče ugovarjati sodnemu odloku, marveč zato, ker je Puniša Račč sam Izrecno zahteval od vseh svojih braniteiiev, naj ne vlagajo pri-zivov. da se zadeva ?e boU ne zavleče On se hoče o priliki glavne razprave javno izpovedati ter pred vso iavnostjo pojasniti. kaj ga ie napotilo k umoru v Narodni skupščini kako ie bil izvršen zločin In koliko ie na poročilih o tej katastrofi resnic? in kai le laž. Pač pa so vsi brani-telji Tome Popoviča vložili priziv zoper obtožbo. Rektor zagrebške univerze v Beogradu Beograd, 16. Januarja, č. Danes je prispel v Beograd rektor zagrebške univerze dr. Belobrk. Po prihodu je posetil ministra ргэ-svete Božo Maksin;oviča. Minister Maksi-movič je obljubi! zagrebškemu rektorju, da bo ministrstvo upoštevalo želje in potrebe zagrebške univerze. Minister je nadalje naprosil rektorja dr. Belobrka, naj bi se v vseh zadevah zagrebške univerze sporazumel z rektorjem beograjske univerze. Dr. Belobrk bo jutri ponovno posetil ministra prosvete Rektor zagrebške univerze je popoldne obiskal ministra za poljedelstvo dr. Frangeša. kjer je bil dosežen sporazum glede veterinarske frkukete v Zagrebu, ki je bila svoj čas premeščena v Beograd. Dr. Belobrk jekorjno posetil še ministra financ dr. Svrlntgo. Minister Drinkovic in federalistična stranka Zagreb, 16. januarja, n. Nocojšnie »Narodne Novine« objavljajo naslednjo uradno izjavo: Na demanti »Hrvata« z dne 14. januarja t. I. iz katerega bi izhajalo, kakor da je g. minister dr. Drinkovic dal javnosti neko izjavo, glasom katere je hrvatska federalistična stranka sklenila podpirati delovanje g. ministra dir. Drimkoviča, je bil danes izdan iz kabineta ministra za socijalno politiko naslednji komunike: »G. mjnisteT dr. Drinkovič vobče ni zahteval od hrvatske federalistične stranke, ki po sedanjih zakonih ne obstoja več, da ga podpira pri njegovem delovanju še manj pa Je on s tem računal. Res pa je. da je ugleden član bivšega vodstva te stranke te dni iz lastne pobude pismeno obvestil g. ministra dT. Drinkoviča, da je njegova stranka sklenila podpirati ga v njegovem delovanju. Vest, ki Jo »Hrvat« demantira, na ta način sploh ni neresnična. Še manj pa izmišljena, Čeprav ni baš važna v sedanjih resnih časih in ni prišla v javnost po prizadevanj g. dir. Drimkoviča. — Šef kabineta ministra socijaine politike: Dragotin Golija» Letalska nezgoda v Zemunu Beograd, 16 januarja n. Danes dopoldne se ie pripetila na vojaškem letališču v Zemunu smrtna nesreča, koje «žrtev Je postal poročnik Miloš Jovanovič. Jovanovič se je okrog 10 dopoldne dvignil t letalom v zrak in ie nekati Časa krožil nad Beogradom m okolico. Čez kake pol ure se le začel zopet spuščati. V tem hipu ie nastal v motorju defekt, zaradi česar le bil normalen pristanek nemogoč. Letalo le zdrsnilo na neprikladen teren poleg letališča, kjer le s tako silo treščilo na tla, da se je popolnoma razbilo. Jovanoviča so naSi mrtvega pod ruševinami. Delo na mterkonfesfjcraalnem zakonu Sarajevo. 16. januarja, n. Reie ul ulema Cauševid, vrhovni poglavar muslimanske cerkve v Bosni in Hercegovini, je danes opoldne odpotoval v Beograd, kamor je bil poklican zaradi načrta interkonfeeijonalnega lakona. Tragična smrt slovenskega uradnika v Sarajevu Sarajevo. 16. januarja n. Danes se Je obesil v "svojem stanovanju nadzornik železniške direkcije v Sarajevu, Josip PerŠon, doma iz Maribora. Kot vzrok samomora navaja anonimno psmo. v katerem je bil obdolžen. da si Je na nezakonit način prilaščal železniški materija! iz skladišč državnih železnic. Josip Peršon Je zapustil 3 pisma, eno na svojo ženo, drugo na šefa postaje in tretje na svojega brata v Mariboru Tragična smrt priljubljenega uradnika Je vzbudila po vsem mestu veliko sočutje. Samomor Slovenke v Zagrebu Zagreb, 16. januarja n. Davi se Je poskušala zastrupiti 18-!ел1а natakaric* Katarina Končič. rodom iz Ljubljane. Rešilni oddelek ie nesrečno natakarico prepeljal v Zakladno bolnico. Zdravniki so ugotovili. da ie Končičeva popila večjo količino lizola. Njerto zdravstveno stanje le kritično. Končičeva VSe popoldne ni prišla k zavesti, zaradi česar le tudi niso mogli za-slišati. Znanci nesrečne natakarice sp izjavili policiji, da je bila Končičeva vedno deprimirana in nezadovoljna z žlvlieniem. Bolezen vojvode Stepanoviča Cačak 16. januarja, č Zdravstveno stanje vojvode Stepanoviča Je ponovno krenilo na slabše. Vojvoda Stepanovid Je sprejel kraljevo ponudbo, da ga preilčeta dva od nje^a poslana zdravnika. Vojvoda Stepanovid . Je. obolel na težki mfluenei. Srednješolci ne smejo posecati plesnih prireditev Beograd, 16. januarja. 6 Minister prosvete je prepovedal vsem učencem srednjih šol poše&mje plesnih prireditev; ' »Vreme« zopet zaplenjeno Beograd, 16. januarja, p. Današnje «Vreme» je bilo v Beogradu v prvi in drugi izdaji zaplenjeno. Vzrok zaplembe nI znan. Delavski dom v Zemunu zapečaten Beograd, 16. januarja, t. ponoči so policijske oblasti izvršile hišno preiskavo v Delavskem domu v Zemunu. Dom je bil po izvršeni preiskavi zapečaten. Zagonetna smrt v vlaku Beograd. 16. januarja, p. Davi so našli v vlaku, ki je prispel ob 9. iz požarevoa, v oddelku III. razreda mrtvega okrog 40 let starega. precej dobro oblečenega moškega, pri njem niso našli nikakih dokumentov, tako da njegove identitete doslej še niso ugotovili. Tudi izmed sopotnikov ne ve nihče, kje je vstopil v vlak, odnosno kaj je vzrok nie-gove smrti. Truplo šo po komisijskem ogledu prepeljali v mrtvašnico, kjer bo jutri izvršena obdukcija, da se ugotovi vzrok smrti. Smrt beograjske rodoljubkinje Beograd, 16. januarja. Davi je preminula v svojem domu na Terazijah mana beograjska dobrotnica Linka Keomanovič, ki je že pred svojo smrtjo določila vse svoje premoženje v dobrodelne in prosvetne namene. Njena hiša Da Terazijah je bila shajališče najuglednejše družbe starega in novega Beograda ter ima tudi zgodovinski sloves po tem. da je bil tam nastanjen dvor prve dni po preobratu in je bilo v njenem salonu proglašeno narodno in državno ujedinjenje. Žrebanje vojne škode Beograd, 16. januarja, p. Danes Se je vršilo v prostorih glavne direkcije državnih dolgov žrebanje 2 in polodstotne Vojne škode. Izžrebane so bile sledeče serije: 137, 614, 628 739, 780, 930. 1695, 1806, 2074, 2076, 2369, 2414, 2495 3053, 8435, 3577 3729 3S03, 4020. 4333, 4339, 4500. 4605, 9119.' Ljapčeva pot v inozemstvo Sofija, 16 januarja r. »Utro« poroča, da bo ministrski predsednik LiapčeV spomladi odpotoval v inozemstvo. Posetil bo Pariz, London in Rim. Pred njegovim odhodom v inozemstvo bo izvršen* obsežnejša rekonstrukcija vlade. V diplomatskih krogih smatrajo, da ie potovanje ministrskega Predsednika Ljapčeva v zvezi s skoraišnjo žemtvijo bolgarskega kralja z Italijansko princeso Oiovatmo. Popoln sporazum med Vatikanom in fašistično vlado Pariz, 16. Januarla s. List »Excelsior« poroča lz Rima: V oflcljelnih krogih zagotavljalo. da j« bila med Vatikanom in italijansko vlado podpisana začasna pogodba. pri kateri sta sodelovale mšgr. Dn-ca kot zastopnik Vatikana in državni svetnik Qianmni kot zastopnik vlade. Pozneje se je vršil dališi razgovor med CSumnini-em in Mussolintjem. Kakor zatrjujejo, bo general jezuitskega reda Ledochovski odpotoval v Španijo fcn nato v Francijo, da pnčjie porajanja z vodilnimi katoliškimi osebnostmi Razgovor» ega tedna. Pred tem bo Imel ministrski svet Ive do tri seje. — »Giornale d' Italü« poroča, da bo na teh sejah sodeloval tudi tajnik fašistične stranke Turati. kakor je predvideno v novem zakonu, ki podeljuje velikemu faši» stičnemu svetu ustavni značaj. Njegovo prisostvovanje sejam ministrskega sveta ima velik političen pomen in dokazuje, da ie sedanja vladavina v Italiji le orodje fašistične stranke. V fašistični?, sindikalnih savezib in v saverih inteiekfjaloev in po-slodavcev se vrše pri p/a ve za redakcijo kandidatnih list za predstoječe volitve. Averescova ljudska stranka razpada Bukarešta, 16. januarja g. Bivši poljedelski minister Garoflid. znana osebnost v romunskem gospodarskem življenju, in bivši prosvetni minister univerzitetni profesor Petroviči sta danes naznanila generalu Averescu, da izstopata iz stranke. Kakor menijo, bodo toimi vzgledu sledile še številne znane osebnosti Averescove ljudske stranke Kakor se zatrjuje, se bosta Garoflid in Petroviči približala vladi. Značilno je, da ie pri sestavi nove vlade ponudil ministrski predsednik Maniu Garoflidu trgovsko ministrstvo, ki p„ ga je odklonil, češ. da nima zadostnih političnih garancij za izvedbo svoiega političnega programa. Poset Mironesca v Varšavi odložen Varšava, 16. lanuaria h. Zaradi odhoda državnega predsednika Mosclokega v Zakopane ie bil obisk romunskega zunanjega ministra Mironesca v Varšavi, določen prvotno za dan 15. januarja, odsrnden na doz-nejšf čas. Novi čas prihoda romunskega zunanjega ministra v Varšavo še ni določen. Tudi Inajatulahu se narod upira Newdethi, 16. jan. (k>.) Kmalu po sklepu premirja so izbruhnili v Afganistanu po» novni beji Kakor poročajo, so zasedli upor niki J^pdalak, ki leži med Kabulom in Je. Ialabadom. Zavzeli so tudi višine, ki ob. vladujejo Kabul in zaplenili vse topništvo vladnih Čet. Položaj novega kralja Inajat* ulaha бе ni utrjen in izgeda, da je ustaško gibanje naperjeno tudi proti njemu. Revolucija v Srednji Ameriki Newyork, 16. jam. (be.) Kakor poročilo je izbruhnila v Hondmasu revolucija. Tij« cl so z vso naglico zapustili deželo. Ob obali križarijo ameriške vojne ladje. Sled za Amundsenom m Gui^^n^nm Oslo, 16. lan. (ri.) V bližini otokov Lo» fotov so našli tank bencina, lri nosi napis letala Latham. Velika pomorska katastrofa Hongkong, 16. jaa. (lo.) V bližini luke se je potopil kitajski parnik «Hsmw&h». Utonilo je 350 oeeb, med njimi 30 žensk in mnogo otrok. Med potniki ni bilo tuj» cev. Rešili »o le 26 oeeb. Morda se Je re» lil kak ponesrečenec na bližnje otoke ali pa bližnjo obal. Rešilna akcija se n&dalju» je, vendar dosedaj brezuspešno, ker je morjt zelo nemirno. Polet iz Londona v Kapsko mesto in nazaj London, 16. jan. (lo.) Danes popoldne je pristala na letališču Croydon pogumna le» talka ladv Bailey, ki je letela sam« ▼ lah» kern letalu iz Londona v Capetown in na» zaj. Postavila je s svojim poletom več no» vih rekordov. Gospa je preletela 18.000 milj, kar predstavlja najdaljši solopolet Lady Bailey je prva ženska, ki je prelete« la Saharo in Kongo. Poglavje o Jugoslovenih kot hišnih lastnikih v Avstriji 2e iz predprevratne dobe ima precejšnje število Jugoslovenov v Avstriji hiše. do katerih pa imajo zaradi famozneiga avstrijskega zakona o zaiščiti stanovanj le obveznosti, pravic pa absolutno nobenih. Pač pa so naši državljani kot hišni lastniki v Avstriji izpostavljeni za uaše razmere naravnost nepojmljivim šikanam od strani privilegiranih, često brezobzirnih najemnikov, ki se šopirijo v njihovih hišah, ne da bi bili v zadnjem desetletju plačali hišnemu lastniku en šihng čiste najemnine, dasi se sami prav skrbno okoriščajo s podna-jemd in drueino transakcijami na račun neprivilegiranih najemnikov. Nujno potrebna popravila sme res lastnik izvršiti na račun najemnikov, toda prej sj mora zasigurati pristanek najemnika. aH pa sodno ugotovitev, da so popravila nujno potrebna Ce se lastniku po dolgem prerekanju posreči tem potom doseči dovoljenj« za popravila na račun najemnikov, mora sam oskrbeti potrehnj kapital kajti 1« redko se najde najemnik, ki bi za to potrebno vsoto takoj založil, večinoma zahteva rz same nagajivosti plačilo v mesečnih obrokih in sicer ne morda v par, ampak kar v 50 do 100 obrokih, ne da bi dal Jamstvo za točno plačilo. V teh, za privilegirane« ideaJnih razmerah nj nc'č posebnega, če se skoraj v vsaki boljši hiši najde samec aii samica, ki ima kar zase do 4 aH več sob. dočim hišni lastnik ne more v lastni hiši dobiti potrebne sol«. Temu uprav bollševiškemu postopanlu t lastnino naših državljanov mora biti enkrat za vselej konec. Pozivamo naše vladne kroge, da diplomatskim potom dosežejo vrnitev lastnine ali pa izvršijo retorzije na tukajšnjih mnogoštevilnih avstrijskih hišnih posestnikih, ki imajo že leta in leta lepe dohodke od svojih v Jugoslaviji ležečih hiš. Avstrijski hišni lastniki v Jugoslaviji naj bodo deležni one zaščite In onih dohodkov, kakršne ima jugoslovenski hišni lastnik v Avstriji, višek dohodkov pa naj se odkaže v poseben fond. iz katerega naj bi črpali proporcijonalr.o jugoslovenski hišni lastniki, ki so oropani vseh dohodkov od svojih hiš v Avstriji. Druge pomoči za sedaj ni. Ugovor, da lahko Jugoslovenl svoje hiše v Avstriji prodajo, je ničev, ker te hiše danes zaradi zaščite sploh nimajo razmeroma nobene cene. Naiboljši doka« za to Je dejstvo, da avstrijski hišni lastniki v Jugoslaviji nočejo svojih tukajšnjih hiš zamenjati za hiše naših državljanov v Avstriji. _ Izpremembe v carinski službi V najkrajšem času se bo glede пя uveljavi j enje uredbe o organizaciji finančne stroke izvedla razvrstitev carinskih uradnikov pri carinarnicah v Sloveniji, kS spa-daio sedaj v administrativnem pogledu pod kompetenco finančne direkcije v Ljubljani, kjer bo ustanovljen tudi poseben oddelek za carinske zadeve, šef tega oddelka postane carinski inšpektor g. Rupelj. Finančno ministrstvo le že Izdalo nekatere raz« vrstitvene dekrete, glasom katerih so postavljeni: Pri slavni carinarnici т Llublian za viSh carinske revizorje (II/1): Ivan Breščak, Fr Mikuž. Anton Cigol in Ivan Gamulin. za re vizorja П. kot. 2. skupine Maks Markež za carinske blagajnike pri centralni Ыа» gaiuii carinarnice v LJubljani: FranJo Eržen (П/3) ter Fran Pajtler in Emil Aljan-čič (II/3). za carinskega pripravnika (II/5) Rihard Klodsč, za pomožnega kemika (H/8) Andrej Paškvan. za višie skladiščarie (П1./1): Fran Jelen. Niko Radočad hi Fr. Vavpetič. Pri glavni cagnarnlcl v Mariboru za višje carinske revizorje: Emil Tomšič. Alojzij Pipa In Ljubomir Dabinovid. za viÄiega carinskega pripravnika (II/2) Andrej Pe-ternel. za carinska pripravnika (II/5) Ibrahim Karahasanovič in Adolf Mataušek za arhivska protokoiista (III/3): Albin Dra-ksler in Jo vam Samarčič. za arhivskega pripravnika (HI/4) Miroslav Ferenc za višja skladiščarja: Tasa Gjorgjevič in Er-nest Cernač. a za pomožnega skladiščarja (HI/3) Rade Ivoševld. Pri carinarnici na Rakeka za carinskega pripravnika Kamilo Gradišnik: na Jeseni-cah za carinskega revizorja (H/2) in vršilca dolžnosti upravnika Branko Baltid, ter v Dravogradu-Mežl za carinskega pripravnika Fran Jekler. Peru se vrača v Društvo narodov Ženeva, 16. lanuaria. (be.) peruanska vlada je naznanila tajništvu Društva narodov, da bo v kratkem izplačala svoj donesek Društvu narodov, pozneje pa tudi vse zneske. ki niso bili izplačani od leta 1920. da-X --- Ljubljanska ouera V včerajšnji operni predstavi «Jiad 60 članov. Vstopnice v Matični knjigarni Üm ogorčenjem nad brezdušno podivjanostjo morilca, ki je s svojim zavrat-nim roparskim umorom osamljen v kriminalni kroniki ormoškega sodnega okraja. 0 vremenu in influenci Ljubljana, 16. januarja Z menjajočo se temperaturo pod ničlo traja mraz neprestano skoro že dva tedna. Je to druga mrzla perijoda letošnje zime, pričela se je z novim letom ter je pretekli teden dosegla višek. Ostrost mraza je bila za nas splošno znosljiva, ker se niso hkratu pojavljali močnejši mrzli vetrovi, ki povečujejo občutljivost telesa za mraz. Za srednje evropske razmere je bil mnogo zanimivejši pojav nenavadno visokega zračnega pritiska, ki je vladal sredi preteklega tedna ter je v Ljubljani dosegel 787 mm. Barometer je zadnje dni pričel rapidno Dadati ter je danes zjutraj zlezel na 751, tore; v teku dobrih 5 dni kar za 36 mm. To dejstvo poznavalci vremenskih prilik tolmačijo tako, da bo mraz kmalu popolnoma odjeirial In da se bo vreme temeljito izpremenilo. Na ka.k način, tega izkušeni dedie nri vremenski hišici ne povedo natančno, samo sklicujejo se na star domač vremenski red. ki pravi: — Ce sv. Pavel puščavnik hud mraz prinese, ga sv. Anton puščavnik odnese. V Ljubljan-i imamo dokaj raznovrstne lokalne vremenske pojave. Včeraj je bil prav ugoden in deloma solnčen zimski dan. Z Rožnika, osoblto Scenskega hriba se je izletnikom nudil krasen razgled na divme Kamniške planine in na Gorenjsko. Toplomer je kazal celo nekaj stopinj nad ničlo. Danes pa se je vreme zopet sprevrglo. Mraz sicer ves dan nj bil občutftv, pojenjuje na intenzivnosti, toda nad Ljubljano se je vle-gla debela plast goste megle. Kakor morje so se oodili valovi megle po ljubljanskem Barju, segaioč daleč tja do Krima in Kureščeka ter objemajoč vse Ljubljansko polie. Megle so stale precej visoko, podile so se celo čez Grad, Golovec in Rožnik. Ker je mraz precej pojenjal, je bil tudi današnji tržni dan živahnejši. Hitro se menjajoče vremenske spremembe občutno vplivajo na zdravstveno razpoloženje mestnega m okoličan-skega prebivalstva. Pospešujejo zlasti nagel razvoj influence. Zadnji čas se je influenca lažjega značaja, zaenkrat brez hudih komplikacij, zelo razpasla po mestu. Mestni fizikat «nia polne roke dela ter je ukrenil vse, da obvaruje mesto pred epidemičnim nastopom influence težjega značaja. Fizikatu je bil iz javne bolnice javljen le en primer smrti zaradi influence. V Ljubljani boleha v privatni oskrbi več tisoč oseb na influenci, ki v prvi vrsti napada ženski svet. Bolniki imajo navadno visoko vročino 38 do 39 stopinj Celzija. Zadnji čas se v ambulatoriju OUZD na Miklošičevi cesti javlja dnevno 20 do 30 zavarovancev, obolelih na tej običajni zimski bolezni. Splošno cen'jo. da je stanje na influenci obolelih zavarovancev okoli 200. Prav zanimivo pa je. da ni opažati zaradi influence posebnega navala na javno bolnico. Bolniški stalež je v sedanji z'mski periodi normalen kakor druga leta. Sološno pa se trdi, da je v Ljubljani okoli 6000 ljudi bolnih na lažji /nfluenci. Posredno je zahtevala influenca v Zg. Šiški svojo žrtev. Pri oblastnem odboru kot snažilka zaposlena vdova Marija Kožuh stanuje v Zg. б ški št. 68, nedaleč od občinskega urada. Z velikim naporom preživlja svojih pet nedoraslih otročičev, ki so ji zadnji čas vsi oboleli na influenci. Kakor običajno, se je tudi danes okoli 10.30 vrnila iz urada ter pripravljala svojim otro-čičkom kosilo. Kuhala jim je krepkejšo juho. Okoli 11.30 je zapustila svoje skromno stanovanje ter se hotela napotiti do zdravnika, da bi prišel k njenim otročičkom. Ni se dobro odstranila od hiše. že je začula obupen klic otročičev: Jubilej slikarja Vidovima. Znani dalmatinski slikar Emanuel Vidovič bo proslavil letos štiridesetletnieo svojega umetniškega delovanja. Ob tej priliki bo v Splitu priredil razstavo, obsegajočo približno 200 njegovih slik, ki doslej še niso bile nikjer razstavljene. 'Slovenske kompozicije v bolgarski izdaji V Lomu iahajao od časa do časa zbornik »Jnnošeski dr u gar«, ki ga urejuje učitelj glasbe na lomskem ženskem učiteljišču Boris Gajdarov. pravkar je izšel 9. zvezek. Uvodnik v predgovoru pravi, da naj ta zvezek bo poekušnja predstaviti v obliki skromne kolekcije bolgarski glasbeni javnosti ju-goslovenske tvorce v oblasti zborovske muzike. Dasi je zbirka skromna, redaktor vendarle misli da z njo opravičuje svojo željo: da bo tudi to korak k spoznavanju in zbli-žanju balkanskih Slovanov, mali kamen k zpradbi za bodoče bratsko edinstvo. «JunoSe-ski drugar« objavlja 19 zborov, med njimi dva slovenska — E. Adamičevo »Vragove nevesto« in Lafavičev »Lan«, dva hrvatska — štolrer>vo »Pesem slepcev« in Sirolin zbor »Mila zorice rumena« ter »Sedna moma na pendžera« srbskega komponista Manojlo-vida. Poleg teh zborov obsega knjižica zbore bolgarskih komponistov Kretjeva, Buko-reščlijeva, Tumangelova Bobčevskega. Štefanova itd. Kdor se zanima za pričujoči zvezek »Junošeskega drugarja«, ga lahko dobi pri g. E. Adamiču, ki ima več ekseanplarov na razpolaga — Мата, типа! Metodka se Je opekla 1 Hitro Je skočil» nazaj ▼ hiio ter ie v kuhinji prestrašena ugledala na tleh svojo 11-letno hčerko Metodo. Milo je jokala in prosila mater za pomoč. Bila je po telesu vsa opečena. Ko je namreč mati bila odšla z doma, je slonela Metoda na posteljici v bližini štedilnika. Prišlo ji je slabo in se je hotela dvigniti iz postelje. Pri tem je omahnila na štedilnik ter prevrnila vrelo juho, ki se je zlila po njenem telesu. Hitro obveščena rešilna postaja je ponesrečfno deklico odpeljala v javno bolnico, kjer so ji nudili prvo zdravniško pomoč. Deklica, marljiva učenka IV. razreda osnovne šole, je dobila precej težke opekline s komplikacijami. Njen položaj je zelo resen. _ Uboj zaradi deklet Zasledovanje ubeglega ubijalca. Žužemberk 16. januarja Nesrečna ljubezen in ljubosumje povzroča med fanti često krvavo obračunavanje, ki, žafl, v mnogih primerih zahteva smrtno žrtev. Takšna krvava drama se je tudi pri nas odigrala preteklo soboto okrog 18. ure zvečer na cesti poleg Zagradca pri Žužemberku. Tam sta se srečala posestnikov sin Franc Fortuna in 19-letni Janez Zavodnik, oba doma iz Marimče vasi. Svoj čas sta bila baje dobra tovariša. Zadnje čase pa so med njima vladala tiha nasprotja zaradi nekih deklet Ko sta se fanta tokrat v poznem mraku srečala. sta nagovorila drug drugega, beseda le dala besedo, raz-vrlo se le prerekanje in zavrela ie fantovska kri. Nenadoma je Zavodnik potegnil I* žepa XX( XI >XXI Premijera 1 Novo I 4P» X X X X IfjiiiH 13-913 Pretestj>va drama o mladem ideal s u, ki ie razočaran v svoj ljubezni ia*ei v tu ko legijo in po trdem trpi en и konč.io našel svojo srečo V g'avni v ogl Gustav FrShl oh Krasni posnatk boiev z Arabci v afr ^kih puščavah. Trp jenje leg jo-narje in njih rrepenenje jo domo v ni. — Pretresljiva vs-b na! Predstave ob Иб., Ив. ta 9. ari. XKI Telefon 2124. ELITNI KINO MATICA. XXG Telefon 2124. n X )XX nož in ga zasadil Fortuni naravnost v prša. Ranil mu je srce — in nesrečni Fortuna se ie takoj zgrudil na tla ter v par trenutkih izdihnil zaradi notranje krvavitve. Cim je bil uboj prijavljen orožnikom, so ti začeli zasledovati ubijalca, ki je takoj po izvršenem dejanju neznanokam pobegnil. Zaenkrat pa je zasledovanje ostalo še brez uspeha. Morilec se skriva bozve kod. Je srednje postave, suhhljatega, bledega obraza, brez brk, oblečen pa v zelenkasto letno obleko. O njem in njegovem činu so obveščene vse orožni ške postaje in policijske oblasti v Sloveniji. Nova smrtna nesreča na Količevem V tovarni lakov se je včeraj zadušil strojnik Aleš — Čudno naključje usode Domžale, 16. januarja. Komaij smo pokopali tragično preminulega knjigovodjo Dragotina Seliškar-ja. že je danes vznemirila Domžae nova smrtna nesreča, ki se je po usodnem naklučju zopet primeri'la v tovarni lakov L. Marxa na Količevem. Tovarniški strojnik Fran Aleš je danes popoldne odšel v avtogaražo, da očisti in popravi avto tipa Renault Zarad; mraza je postavil v garažo malo pečico s koksom. Zaprl je vrata ter nato zajel čistiti avtomobil. Popolnoma zamišljen je bil strojnik Fran Aleš v svoje delo ter ni niti opazil ndti čutil, da se v garaži zgoščujejo strupeni plini, izvirajoči iz žarečega koksa. Tako nekako okoli 3. popoldne pa je Aleša najbrže prevzela s abost m omotica, da se je zgrudil na tla v bi žini pečice same. Skušal se je gotovo rešiti pred smrtno nevarnostjo, toda v onemoglosti so mu telesr.e sile odpoveda'e. Obležal je tako, da se je z eno nogo dotikal žareče pečice, ki mu je ožga a desno nogo. Ker so začeli strojnika kmalu pogrešati, je neki tovarniški de'avec skočil v garažo ter odprl vrata. Nasproti mu je buhnil dušljiv strupen plin. V hipu je delavec spoznal veliko opasnost. Vide! je na tleh ležati strojnika, popolnoma Sleparski pustolovci kot i» I • •• • »vi • ljubimci ш izšeljentski posredovalci Liubliana, 16. januarja V Ljubljani so na delu najrazličnejši pustolovci. ki jim nd za pošteno delo in dostojen način življenja, marveč hočejo živeti na stroške svojih bližnjih. Poštenemu človeku niso nevarni samo tatovi, ki so vedno пя preži, veliko boli opasni so takale pustolovski tipi, ki zamamljajo v svoje mreže naivne ljudi in jih potem izrabljajo do skrajnosti. Ne dolgo tega se je pojavil v Vodmatu postaven »visokošolec». ki pa le bil seveda le navihan srečo lovec. Je izredno lep dečko, zato je kar v par urah osvojil srce neke ugledne dame. Znal je govoriti tako imenitno, s svojimi manirami se je znal tako prikupiti, da ie omenjena dama v nekaj dneh izgubib polee srca tudi glavo. Izročila je pustolovcu, ki ii le seveda obljubil poroko, večjo vsoto denarja. Odtlej pa malega ljubčka — ni več videla. Videla pa ga ni tudi njegova druga zaročenka. ki stanuje taim nekie okrog kolodvora in ki mu Je že nekaj tednov prej zaupala večji znesek. Mladi elegan je odnesel pete in si je medtem z denarjem obeh naivnih nevest gotovo privoščil mar-sikako prijetno urioo. Zabaval ie pai? druga dekleta, morda kje v Zagrebu ali še niž;e doli, ki bodo. ali so že morda enako rzCTbila srce in pamet. Te dni pa se ie znašel v Ljubljani zopet pustolovec drugačnega kova. Ta lovi deželane. ki so se naveličali življenja v domovini in hrepene v svet: v Severno Ameriko, v Kanado ali Južno Ameriko. Pustolovec išče svoie žrtve po raznih gostilnah in kavarnah okrog kolodvora, najraje pa Jih pričaka ored raznimi izse-Ijenišklmi pisarnami. Priblčža se svojimi žrtvam z dobro premišljeno pretvezo, nakar prične z vsakdanjim pogovorom. Vrže par običajnih fraz in potiplje slednjič previdno moža ali mladeniča, kakšen opravek ima v mestu Ker navadno že sluti, kje čeveli žuli deŽelana. se rad predstavi kot inteligenten mož: sodnik, advokat in tako. Pa sta skupal. Policiia je dobila od strani osleparjemcev. večinoma bednih brezposelnih. že celo vrsto prijav. Pred nekai dnevi je prišel v mesto tudi 31-le+ni posestnik Jože Kästelte, doma г Dolenlskeg-a Ker ga mika v Argentino, se le nameravat oglasiti v Zidarjevi izseljenf-3ci agenturi na Dunajski cesti. Taim pa ga le nenadoma ustavil neznan, lepo opravljen moški ln sa povprašal, koliko Je ura. nakar mu ie Kastelle prijazno povedal, da je baš 15 Nemanec se Je zahvalil, nato pa ga pričel spraševati. česa išče v Llnb'Jani Kästelte se mu ie zaupal in mu razfcrii svojo namero, da se tzsoB tja daleč v Južno negibnega. Takoj je delavec o nesreči obvestil ostale deiavce in vodstvo pisarne. Vsi so hiteli v garažo ter naj-preje odnesii strojnika na sveži zrak. Ker ni dal nikatoega znaka življenja več, so pričeli z umetnim dihanjem in obenem poslati v Domžale po zdravnika dr. Hočevarja, ki je bil kmalu na mestu in je porabi] vso svojo zdravniško spretnost, da bi obud:l Frana Aleša k življenju. Zaman. Ugotoviti je končno moral nastop smrti zaradi za-strupljenja s plinom. Ponesrečeni strojnik Fran Aleš je stanoval v bližini vasi na Krtini št 12 ter je bil glavar 7 članske rodbine. Zapušča vdovo in 6 otročičev v starosti od 6 do 16 let Bil je v najlepši moški dobi, star 49 let, ter je zares očetovsko skrbel za svojo družino. V službi je bil pri tovarni lakov L. Marx že dalje časa. vedno vesten in marljiv. Med delavskimi tovariši je bil splošno priljubljen. Njegovo truplo so prenesli na dom ter ga položili na oder. Huda nesreča je močno zadela ubogo družino, ki je sedaj ostala brez hrani-telja. Z njo iskreno sočustvuje vse prebivalstvo. ki je obenem uprav vznemirjeno ob čudnem naključju, da sta v kratkih dneh izgubila življenje dva uslužbenca istega podjetja. Ameriko. Neznanec se je sedaj razčeperil in se mu predstavil za »pravdarskega doh-tarja«. Svetoval je Kästelten, nai ne iS6e sveta v izseljendški pisarni, češ. da ga bodo povsod ogoljufali ali vsaj preveč oškodovali. Obenem se mu je kajpak sam ponudil, .da mu preskrbi vse potrebne dokumente. Povabil je Kastelica v neko gostilno v Komenskega ulici, kjer sta nadaljevala pogovor. Pustolovec je znal Kasteli-cu govorici tako prepričevalno, da mu je vse verjel in mu končno izročil večjo vsoto denarja. Pri tem pa mu ie moral Kastelte obljubiti. da mu prinese še večji znesek naslednji dan. Neznanec mu je celo zajgrozil, da ga da zapreti, če ne pride na dogovorjeni sestanek v isti gostilni. Kastelte ie naslednji dan točno res tudi prišel, ni pa bilo neznanca Zad ivoljil se ie raje s prvim zneskom, kakor da bi se vnovič podajal v nevarnost. Kakor pripovedujejo oškodovanci. ie slepar star октог 40 let. Je visok, elegantno oblečen možak, nekam suhljatega obraza in nosi velika črno obrobljena očala Laži-Lzseljeniškega agenta zasleduje policiia že več tednov, vendar brezuspešno. Pustolovec se zna vsem pastem kaj spretno izmikati, iz česar sklepa policija, da ie na delu czredno rafiniran slepar. IX. Slovanski večer V soboto 19. I. Kazino. V 28 letih 175.248 km Prejšnjo nedeljo smo poročali o litijskem sodnem organu g. Volavčniku. ki je lani prehodil nič manj kaict;r 9°oj km N;e*ov rekord skuša posekati oismon »ša Zivojin Stoikovič v vasi Koniusi onkraj Krušev-ca. Zivojin Stoikovič ie star 60 let in o I njem poroča »Politika« naslednje: Dnevno prenaša mož pošto iz Kruševca za konju-ško in belovodsko občino Hodi Pa na po-j Sto dnevno ne samo enkrat, marveč po trikrat, kar znači. da prehodi Zivojin v 1 samem tednu 108 km. v enem letu pa 5 616 km. Vas Konjusi je namreč od Kruševca oddaljena 18 km Živoiin Stoikovič izvršuje svojo službo vestno že od l. 1900 V 28. letih ie tako prehodil celih 175 248 km. Plačan ie seveda sijajno. Prelema mesečno ravno 400 Din in s tem denarjem I mora vzdrževati sebe in večglavo družino. Vse to pa ga nikoli ne spravi iz ravnotežja. V enakomernem tempu stopa no svoji poti sleherni dan trikrat, nai bo dež ali solnce. sneg ali grom Niegova točnost je vzorna. Vsi. ki ga ooznaio. občudulelo nie-govo vztrajnost poštenost oa tudi čvrsto zdravje. Domače vesti „Življenje in svet" TTfttja številka tega našega nalbo« z*-Bimivia tednika z, Pouk in zabavo je pravkar izšla z naslednjo vsebino: Strah pred satanom |e «den najzanimivejših člankov, kar № je v Skednjem času izšlo v tem časoP su: pripoveduje o težkih duševnih epddemnah k? so se pojavljale v prejšnjih stoletjih n povzročale strašna razburjenja, zablode in krvoprelitja. . # . _ »Povest o graščaku, ki se Je ▼ past ujel« |e dobra humoreska iz peresa priznanega pisatelja Franceta Bevka. Ali ie človeški rod večen? na to vprašanje odgovarja v zvezi z nafl-novejširni pomlajevalnimi poizkusi prirodo-elovec m kirurg Pethers. , . , Pismo Fedora Dostojevskega Iz ječe Je bilo nedavno odkrito in pripoveduje, kako je stal veliki pisatelj na morišču ш čakal v mrtvaški košuiii trenutka, da ga UAlf'bo aspela Byrdova ekspedlclja? K temu vprašanju se »Življenje in svet« roova vrača, saj ie omenjena ekspedicija eno največjih dejanj v. zgodovini zemljepisna razaskavani. Zimsko solnce na Adrljl mika marsikogar: v članku Ignotusa bo S-tal o solnčni Dalmaciji pozimi. Otmlca devojk med našimi Južnimi brat! Je običaj, ki Izumira; o njem mikavno pripoveduje dr. M. Kovačič. O svetu kralja Amanulaha pove to m ono članek Kako prodira evropska omika v islamski svet. Dr. Fr. GoTšič zaključuje svojo razpravo. И je vzbudila splošno zanimanje: O naših imenih Krami! an je FrkloHna Žolne o kranjskem tepežu je dobilo v tej številki novo poglavje: Fantje se izzivajo. . Vsakogar bo zanimal članek: Nove smeri v medicini, ifloiSm se J. Lesnikar oglaša k pozabljenemu vprašanju o usodi odpuščenih kaznencev Tel številki je priložena reprodukcija fotografije E Planinška Razorjeva skupina z Begunjskega vrha«. »Življenje in svet« stane v novem letu 40 Din zaključena кп'кя (poi letnika), četrtletno pa samo 20 Din. Naročajte pri upravi v Ljubljani, Knaf-Ueva ulica 5. _ • Odlikovanje. Predsednik poljske republike je g. Vladimira Arka, vel ©industrijalca v Zagrebu, imenoval za kavalirja reda »Polonia restituta« ter mu obenem podelil komanderski križ z zvezdo istega reda. • Češkoslovaško odlikovanje. Gospod prezident Češkoslovaške republike dr. T. Masaryk ie odlikoval g. Josipa Turka, hišnega posestnika bi bivšega podžupana v Ljubljani,z redom Beiega leva za držav» Ijercske zasluge. • Imenovanje ▼ državni službi. Minister pravde je pomočnika knjigovodje pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani, Josipa Zupana, imenoval za jetniškega upravitelja pri deželnem sodišču v Ljubljani, • Izpremembe v vojaški službi. Kakor Javlja »Vojni list«, so trajno upokojeni: ekonomski polkovnik Viktor Kristan, administrativni podporočnik ekonomske stroke Nikolaj čop in strokovni podporočnik Anton Jamnikar. Podnarednik IV. pehotne podoficirske šole Ivan Mlakar ie odlikovan t medaljo za vojaške vrline. V letalski stroki so imenovani: poročnik Stanko Balanč za pilota - lovca, podporočnik Ladislav štrus, Alojzij Golouh in Avgust Pevec pa za vojne pilote. Administrativni podporočnik sanitetne stroke Janez Godiceij Je kot komisar prideljen osješki stalni vojaški bolnici. • Kongres ruskih Inženjerjev. V dneh 15., 16. in 17. februarja se bo v Beogradu vršil kongres Udruženja ruskih inženjerjev. inže-nferji ld so v državni službi, dobe petdnevni dopust, ako se udeleže tega kongresa. • Nasvet. Prejeli smo: Ker Jma slovenščina za domačega zajca lece povhe, lisice itd. P. Semko, LJablfana Miklošičeva cesta. • Velika tatvina v Gorjah. Pekovski mojster Alojzij Arh v Gorjah pri Bledu je predsnočnjim nenadoma ugotovil, da mu je zmanjkalo iz omare nad 6000 Din gotovine. V hiši Arhovih je гата<й tatvine lepega zneska razumljivo nastalo veliko razburjenje. Kdo bi bil tat, se nikaikor ni moglo ugotoviti. Šele ko so naslednje jutro opazrH, da je izginil pomočnik Mirko Pretnar, so bili na Jasnem, kdo se je polastil denarja. UbegU Pretanar je doma iz Šiške. Star je 29 le>t, srednjevelike postave, temne poki, črnih las, ima pristrižene črne brčice ln je nekoliko grbav. Pobegnil je bržkone proti Zagrebu. • Aretacije zaradi umora Armenca Tak-vorljana. Zdi se, da je sarajevska policija prišla na pravo sled storilcu misterijoznega roparskega umora, ki je bil dne 26. decembra izvršen nad armenskim trgovcem Takvorom Takvorijamom pri Alipašinem mostu. Predvčerajšnjim je sarajevska po-licija aretirala delavca Josipa Kraviča, na katerega je letel sum, da je izvršil umor. Orožniki so najprej zaslišali njegovo mater ter sa ie ugotovilo, da Kravič v kritični noči m' bil doma. On pa je izjavil, da je bil one nočj v Sarajevu. Ta izjava pa se je izkazala kot neresnična. Pri hišni preiskavi v niegpvem stanovanju se je našlo mnogo denarja. Tudi si je v zadnjih dneh kupil novo obleko. Našel se le pri njem krvav nož in tudi perilo je bilo krvavo. Tudi šop lOdinarskih bankovcev fe bil okrvavljen, Kravič ie bil aretiran in izročen sodišču. Ш и ш ©OD sne v Ijubavi, strasti In sreče, himna na čast Dolores del Rio Pri naši prem'jeri jo poje ob spremi je-vanju pomnuženega orkestra operni tenorist S Marčec. * Delavski sindikati v Subotlcl razpus ščenL V Subotici je policija v ponedeljek zapečatila vse prostore neodvisnih delav. sindikatov, organizacija kot taka pa je razpuščena. List »Organizirani radnik«, glasilo neodvisne delavske stranke v Subotici, je policija zaplenila zaTadi članka, v katerem se iziavlja, da se bo organizacija pritožila na Ligo narodov. * Roparski napad na »Američane«. V bližini Kaštela Starega pri Splitu so doslej neznani razbojniki napadli Ivana Čavko in Barišo Božiča, ki sta se vrnila iz Amerike. Razbojniki so se nameravali polastiti ameriškega denarja V borbi ie bW Božič težko ranjen, Cavko pa le lahko poškodovan. Napadenima bj se bilo na?brže še slabše godilo, če bi se ne bil v kritičnem času pripeljal mimo avtomobil trogirskega zdravnika dr. Matjaša. Napadalci so nato pobegnili v bližnji gozd. Zdravnik je ranjencema nudil prvo pomoč in Ju prepeljal v splitsko bolnico. Orožniki so se takoj podaM na iz-sledovanje zločincev in jih končno tudi zalotili. Izročeni so bili sodišču. * Tovarna Jos. Reich sprejema mehko In škrobljeno perilo v najlepšo Izvršitev. * Odebelell ljudje lahko dosežejo г vestno porabo priročne grenilce »Егапг Josef« vitko postavo. Mnogi profesoR priporočajo tudi grenčico »Franz Josef« kot izborno sredstvo proti žalitvi srca. Dobi se v vseh lekarnah, drogerljah ki špecerijskih trgovinah. DANES PREMIJERA I 99 Hči Donave" I Drana iuoav na obalah lepe modre Donave v glavni vlogi lepa BEATRICE JOY NILS ASTHER j in JOS. SCHILDKRAUT 1 Dane ob 4., '/4 7, pol 8. in 9. uri Telsfon 2730 „KINO DVOR" * Zavratne bolezni prihajajo po prstih. Zato jih je premagati težko. Prvo je dijeta! Opustite pravo kavo, uživajte »Ziko«! 220 * Plesne obleke od 240 Din dalje. Ogled istotam neobvezen. P. Magdič. Ljubljana. ITO — zobna pasta najboljša. * Tkanina «ETERNUM« glavna zaioga za Jugoslavijo prt J. Medved manutak-tura. 185 Iz Ljubljane n— IX. Slovanski večer. V soboto. 19. t m se bo vršil v veliki dvorani Kazine IX. Slovanski večer, ki ga priredi JNAD »Jadran«. Ta prireditev naših naprednih akademikov }e vsako le s eherno oko, retrt-slo sleherno srce, gleda :oč Dolores del Rio na vrhuncu sieče in kmalu na'.o v največja bedi. Pnmlieia v Elitnem kinu Matica. u— »Mltreji na Slovenskem« je naslov sedmega predavanja v letošnjem ciklu Umetnostno - zgodovinskega društva v Ljubljani. Vršilo se bo danes ob 18. v zbornici univerze. Predaval bo univerzitetni profesor dr. Baldvin S a r i a u— SK Ilirija v Ljubljani razpisuje nagradno konkurenco umetniških reklamnih plakatov za svojo veliko predpustno prireditev »Reduta SK Ilirije«, ki se bo vršila I. februarja v veliki dvorani Uniona. Tekst se glasi: Reduta SK Ilirije, 1. II. 1929, Union. — Plakate, označene z geslom, istočasno s točnim imenom in naslovom avtorja v zaprti kuverti, ki nosi isto geslo, je dostaviti do 20. t. m. ob 12. na naslov: SK Ilirija, Ljubljana, Kersnikova 3/II. Jury za oceno plakatov je sestavljen takole. UrneL referent velikega župana v Ljubljani g. Josip Tratnik, scenograf Narodnega gledališča v Ljubljani g. Ivan Vavpotič, prof. Adolf Lapajne, prof. Karlo Hus, režiser Narodnega gledališča v LJubliani g. Ciril Debevec in novinar g. Hugo Kern. — Magrade so naslednje: 1. 300 Din v gotovini. II. 200 Din v gotovini, III., IV.. V. permanentna prosta vstopnica k vsem klubovim nogometnim prireditvam v letti 1929.. VL. VII. permanentna prosta vstopnica na dr-sališče za tekočo зетЯо., VIII., IX., X., XI.. XII. prosta vstopnica za reduto. — Nagrajeni plakati, opremljeni z avtorjevim imenom, bodo razstavljeni v izložbah večjih in uglednejših ljubljanskih trgovin. — SK Ilirija pa si pridržuje pravico do začasne uporabe tudi za vse ostale пепаетајепе plakate. Natečaj je namenjen v prvem redu našemu dijaštvn. — SK Ilirija. u— FIlm »Svetovna volna«. IL deL Opozarjamo že danes cenjeno občinstvo na II. del in konec veKkega in zanimivega zgodovinskega filma o svetovni vojnL Že v prvem delu je bila občinstvu dana možnost zasledovati vojne dogodke na najrazličnejših bojiščih v prvih vojnih letih. V II. delu je ta fihn še mnogo zanimivejši, ker je po-staia borba, čimdalje je trajala, tem srdi-tejša. Film je impozantno delo kinematografije. Priporočamo ga slehernemu v ogled. Predstave bodo v prostorih elitnega kina Matice v soboto ob 14.30 in zadnjikrat v nedeljo ob 11. dopoldne. u— Dotlčnl gospod, ki je predsinočnftm v Operni kleti pomotoma zamenjal suknjo, naj Jo takoj prinese v klet, kjer dobi svojo. u— Tat f sobL Ko Je stopila predvčerajšnjim popoldne Ana Knifičeva v Železmi-karjevi ulici v Spodnji Šiški v spalno sabo. Je nenadoma vsa prestrašena zagledala v njej neznanega moškega. Ta ie nekaj za-vpli, nato pa jo umih krač pobrai na prosto, Knifičeva je takoj ugotovila, da ji Je neznanec ukrade! iz nekega predala dragoceno zlato verižico. Hitela je za tatom na cesto ter ga izsledila v Verovškovi uKcL Tatu Je kmalu zgrabil stražnik ter ga od-vedel na stražnico. Bil Je to že dalje časa zasledovani Matija C. iz kamniškega okraja Aretiranec, ki je bil včeraj izročen sodišču, Je sumljiv tudi tatvine večje množine praznih vreč z dvorišča Tavčarjeve hiše na Dolenjski cesti. u— Nepoboljšljiv dolgoprstnež. 21!etni Tone Trampuž iz Rožne doline je nepoboljšljiv pokvarjenec. Tuje lastnine nikakor ne more pustiti v miru in izmakne vse, kar mu pride pod roko. Ce se mu ne nudi samo, pai poišče Te dni je pričel opažati neki posestnik v Rožni dolini, da mu zmanjkuje s kozolca seno. Ko se je pričel zanimati za tatu, ga je kaj kmalu izsledil v osebi Trampuša. Doma je imel prijeti tat tudi ukradenega zajca ter 1200 Din vreder« magnet, ki si ga je vzel z motocilda Ivana Končana v Rožni dolini. Nevarnega uzmo-viča je predsnočnjim odpeljal stražnik v sodne zapore. u— Drobna policijska kronfta. Od torka na sredo so bili policiji prijavljeni naslednji dogodki: 1 vlom in tatvina bakrene žice. 6 primerov kaljenja nočnega miru. 1 primer nedostojnega vedenja v javnem lokalu. 1 popadljiv pes, 1 prekoračenje policijske ure, 1 zastrupljenje s plinom, 1 primer razširjenja komunističnih letakov, 3 prestopki predpisov o zapiranju trgovin. 1 prestopek avtomobilskih predpisov in 2 prestopka cestnega policijiskega reda. Aretiranih je bilo 6 oseb in sicer: Matija C. na podlagi zasledovanja v policijskem dnevniku, Ev-gerrija Z. zaradi tihotapstva saharina. Anton t. zaradi tatvine. Lovto p. zaTadi vla. čugarstva, Ling - Sehiu - Jeu in Nikong -Lieu zaradi krošnjarienja brez dovoljenja ter France J. zaradi beračenja. u— Mestno nameščenstvo ljubljansko Je nabralo za otroke umrlega uradnika cestnega nadzorstva Vincenca Pokorna znesek 2391 Din, za kar jim Izreka žalujoča so-proga z otroki najtoplejšo zahvalo. 114 u— Plesni tečaji Jenkove šole ima jo svojo čajanko drevl ob 8. zvečer v balkonski dvorani Kazine. Ples z balončki Itd. — Sobotni tečaj 19. t. m. izjemoma odpade. 115 u— Majhen ogenj. Ko je bil mestni delavec Jakob B. predsnočnjem zaposlen pri sesrevanju vodovodnih cevi v javnem stranišču v Wolfovi ulici, je pri tem nehote za žgal s topilno svetilko neki tram v zidu. Jakob po končanem opravilu sploh ni zapazil, da tram tH. Odšel je domov, okrog 20. pa je v stranišču nenadoma nastal ogenj. Stražnik na Marijinem trgu je kmalu nato opazil dim, ld se je valil iz stranišča na cesto. Takoj je obvestil gasilno postajo in gasilci so ogenj pogasili v dobre Četrt ure. Iz Maribora a— Po ošpicah španska. Po oSpicah, ki so v Mariboru razsajale skoro 6 tednov, se je pojavila v Mariboru španska bolezen. Ni izključeno, da bo zahtevala svoie žrtve. a— Požar r iovarnl bombaževlnastih Izdelkov v Mariboru. Včeraj dopoldne so bili mariborski gasilci obveščeni, da je nastal ogenj v tovarni bombaževlnastih izdelkov Doctor in drug v magdalenskem predmestju in sicer v apreturi skladišča za bombaže-vino. Odšli so na mesto nesreče s tremi motornimi brizgalnanrl. Strokovnjaki so izrekli mnenje, da je požar nastal v veliki kovinski cevi, skozi katero spravljajo bombaže» vino s pomočjo ventilatorja v skladišče. V bomfoaževino je zašel naibrže košček kake kovine, ki se Je v cevi tako segrela da se je vnela lahko upaijiva bombaževina Mariborski gasilci so takoj stopili v akcijo Ga. šenje le bilo zelo otežkočeno гата<Н (toste-ga dima na mestu požara ter zaradi uhaja-fočih strupenih plinov. Od gasilcev sta se onesvestila pri gašenju Lojze Kneberl in Iv. Čtrče. Kneberla 90 morali odpeljati z rešilnim avtomobilom v bolnico. Med potjo pa I Žena, ki doji bo imela dovoli mleka in osigurala svoiemu dojenčku krepak in zdrov razvoi, ako bo vzela za zajtrk in za južino 2-3 ždčice OVOMALT1NE v skodeliet mleka. 1 Vselej, kadar pridete v dotiko s tujimi osebami, Vas najlaže očuvajo od opasnosti nalezenja ANACOT - PASTELJE DRJA. WANDERJA. a— Prekmurska učiteljska pravda. Danes 17. t m. se bo vršila pred mariborskim okrožnim sodiSčem ob 10. dop. na '§t 53 zanimiva razprava v tiskovni tožbi ravnatelja meJčanske šole v Doki" Lendavi gospoda Josiipa Goriška proti JuliJn Kontier, hi. Solskecn« trpravftelta v Turnišču v Prek-morju. rojenemu v Dohiti Lendavi O. Oori-fek je tožil zaradi žaljivih notic, И Jih le objavil g Kontier v Klekovih »Novinah« meseca Junija lanskega leta pod psevdonimom »Peter domačin«. V zadevi so se öb-Йтпо zasHSavale številne priče iz učiteljskega stanu ln bo razwava pokazala, v kako težkih razmerah živijo Cesto пай učitelji »prišleki« v Prekmurju. Razprava bo lavna fn se le torej lahko učitelji udeleže, se Je zopet zavedel. Gasilcem te Maribora «o priSM na pomoč tudi trasilcl te P obrežja ln Studencev Po kratkem napornem gašenju se le posrečilo ogenj udu Siti ter obvarovati podjetje Se pred večjo Škodo, katero cenijo na 60.000 Din. a— Nezgodi. Drvar Jernej Jesenko te Brezna pri Ribnici se je ponesrečil, ko }e rozll drva s sanmi. Sani so se nagnile ter Je krajni hlod padel drvarju na nogo hi mu k) zlomil. — Tri letni Franček Krepfl iz Račja Je padel s stola in si zlomil desno nogo. Oba ponesrečenca so odpeljali v mariborsko bolnico. Iz Celja e— Statistika celjske lavne bolnice. V celjsko javno bolnico so preteklo leto sprejeli 3866 bolnikov. Od teh je umrlo 265, med njimi 173 občinskih revežev. ki »h podeželske občine pošiljajo v bohiico v njihovih zadnjih urah. V bolnici Je bilo rojenih 184 otrok. Vsekakor Je bila ucnrliivost izredno majhna, kar Je v glavnem zasluga vestnih tn sposobnih zdravnikov ter strežniške?* osobja. v isti meri pa tudi dobre oprave. e— Malomarnost Gotovi celjski hišni posestniki nikakor ne morejo ali nočeio razumeti, da }e treba hodnike pred hišami v zimskem času posipati. Menda le čakajo, da «e ta aH oni pasant ponesreči. Celjska policija je začela nekoliko bolj paziti na take malomarne posestnike in so bile včeraj dopoldne vložene kar 4 tozadevne ovadbe. e— Krvoločen volčjak. Posestnici Teli Pleterski. stanujoči v Liscah, je pred dnevi na domačem dvorišču raztrgal neznan pes volčjak 2 kokoši, vredni 100 Din. PRAVI UŽITEK so pražene kave (fino aromatlčne mešanice) tvrdke ANTON FAZARINC - CELJE. e— Vzgled en tovariš. Delavec Slavko Berglez se je vozil 9. t. m. z vlakom iz Kranja v Celje s trebuhom za kruhom. Med vožnjo se je seznanil z brezposelnim delavcem Ivanom Catrom iz Crnolic pri St. JurJu ob južni železni^ s katerim sta kmalu postala prav dobra prijatelja Čater le Berjrle-zu obljubi,!, da mu bo v Celiu preskrbel službo, in ga končno naprosil, nai mu poso-di svojo nedeljsko obleko, ker ga je sram v slabi obleki stopiti pred znane ljudi v Celil, ki ga dobro poznajo še teza njegove bivše službe na Lavi pri Celju Berglez mu Je izročil сек) obleko in klobuk, vse skupaj vredno 700 Din Ko sta prispela v Celje, ie čater odpeljal Bergleza k posestniku Slo-kanu na Lavi, kjer je dobil Berglez službo fci stanovanje, dočim se }e čater Še istega dne odpeljal v St Peter v Siviniski dolini, kjer Je imel baje še izteriati večii znesek. Obljubil je, da se bo takoj naslednji dan vrnil v Celje in Berglezu izročil njegovo obleko. Ker pa čatra še do danes nI bilo nazaj, je Berglez zadevo prijavil policij!. e— Ukradena napisna tabla. V noči od 1-4. na 15. t. m. je ukradel neznan zlikovec z vežnih vrat železno napisno tablo zdravnika dr. Josipa Bobi s m a in z nio brez sledu Izginil. Iz Krania г— r Edinost л vabi vso napredno mladi* no v Kranju, ki ima veselje do glasbe, k ude; vovanju v tamburaških odsekih. Pri» glaSanje za člane vsak četrtek v lastnem lokalu, za članice vsako sredo od 8. dalje ▼ Narodnem domu. Člane in ostalo naklo» njeno občinstvo vabimo na druStveni «jour fix» v soboto v veliki dvorani Narodnega doma. Iz Zagorja z— Podružnica Kmetijske družbe v Za» gorju ob Savi bo naročila večjo množino vrtnarskih in cvetličnih semen iz Erfurta v Nemčiji Interesenti naj se javijo pri tajniku, učitelju g. Kopfivi, ki ima na raz» polago tudi tozadevne cenike. Naročila se sprejemajo do vključno 20 L m. — V ne» deljo 20. t m. bo podružnica priredila v zagorski šoli predavanje o uporabi umet» nih gnojil Predaval bo takoj po prvi ma» ži ravnatelj Kmetijske družbe g. inž. R. Lah. Kmetovalci, udeležite se tega preda* Vanja v čim večjem številul s— Naveličan življenja. Te dni se je ho» tel v bolnici bratovske skladnice KID na Javorniku zastrupiti 221etni tovarniški do lavec F. M. Na nepojasnjen način je nekje ▼ bolnici naše! steklenico lizola tei izpil znatno količio tega strupe v bolniški ko» palnici. Na njegovo srečo so ga uslužbenci takoj našli. Pozvan je bil tovarniški zdrav» nik g. dr. Schwab, ki je mladeniču takoj izpral želodec ter ga dal prepeljati v splo« Äno bolnico v Ljubljano. Motiv tega dej a* nja je najbrže beda. a— Sokolsko društvo ne Jesenicah bo priredilo v nedeljo 20 t. m. prvo društve« no smučarsko tekmo Start bo ob 9. dopol» dne izpred osnovne šole Proga vodi od tod skozi Hrenovioo, čez most Pod Mo» žakljo in zadaj za Savo čez Kočno na Po» Ijane; tu zavije na levo čez brda, gre str» mo navzdol na Dobravo, nazaj čez brv pri Javorniku• tu se novspne nad Lukanum čez ljubljansko železniško progo, vodi pre» ko Nove vasi čez Telečnek na Jesenice, kjer je cilj pred gostilno pri cMesa/j*«». Tekmovalcev z Jesenic je prijavljenih 22, od Sokola na Javorniku pa 12; slednji tek« mujejo izven konkurence. Vsi tekmovalci se zfcer-i« zjutraj ob 8. v sokolski telo» vadmici na Jesenicah, kjer se bo vršil tudi zdravniški pregled. Iz Litije i— Himen. V ponedeljek ее je poročil ▼ Ljubljani g Rudi Tišler, »odarski moj» ster v Litiji, agilen član našega Sokola z go. Ano Planinškovo, posestnico na Frtici. Sokolskemu paru naše čestitke! i— Članom SPD Litija Člani, ki reflek« tirajo na trikratno železniško ugodnost, naj oddajo legitimacije društvenemu taj« niku g. Župančiču v Litiji, zagorski člani pa g. Mrnuhu. Rok do konca januarja. i— Kri si je zastrupila. Gdč Olga Biz» j. vova iz Gradca pri Litiji se je ranila z rjavim žebljem in si je zastrupila kri. Кет je odšla mladenka takoj k zdravniku, ie upati, da ne bo imela nesreča za njo po» sebnih posledic. Iz Novega mesta n— 200 korakov proč od svoje hiše zmrz> nil. Na Prehodu pri Potovem vrhu je zmr» znil mlinar in posestnik g. Tal»orsky s Po» tt 3ga vrha. Pozno zvečer se je vračal do« mov iz mesta ter v visokem snegu radi te» me najbrže zgrešil pot. Taval je, dokler ni utrujen sedel v sneg in zaspal za večno Po naključju je našla Taborskega njegova lastr.p hči, ko je šla zgodaj zjutraj prat čreva za koline. Taborsky je zmrznil ko-ma, 200 korakov oddaljen od svoje hiše in domačih, ki so nestrpno pričakovali njego» vega povratka. Pogreb tragično preminule» ga posestnika se je vršil 14. t. m. Blag mu spomin! n— Tatvina vola pojasnjena. Posestnica Marija Hrovatova te Gotne vasi je te dni srečno prišla do vola, ki ga ji je pred kratkim ukradel neznan tat. Vola so na» šli v krškem okraju pri posestniku Marti» nu L. Temu je prodaj vola mešetar Janez Kobe iz Smolenje vasi Po njegovem pri« Ecvedovanju je on kupil vola od nekega rvata, ki ga pa ne pozna po imenu. Orož» niški podnarednik Gregorinčič, ki je vodil preiskovanje, je privedel Kobeta na tukaj« šnje sodišče, kjer so mu odvzeli pri teles» ni preiskavi 2090 Din in ga izpustili, ker ni podana nevarnost pobega. Sodišče je uved» to zaradi ukradenega vola kazensko pošto» panje proti prodajalcu Kobetu m kupcu L. n— Mestna hranilnica je z novim letom znižala obrestno mero na vloge od 7 na 6 in pol odstotka. n— Nabavijatne zadruga državnih na» meščencev se je preselila iz svojih doscda» njih prostorov, ki jih je imela v najemu pri okrajnem sodišču, v svoje lastne, lepo urejene lokale nn jlavnem trgu Kakor je znano so te preuredili iz zadnje četrti ve» like stanovanjske hiše krojaškega podjet» mk» g Midorferja. Pomlad v cvetju Na pustno soboto 9. februarja se vrši v vseh prostorih Tabora velika predpustna maškerada pod naslovom »Pomlad v cvetju« in bo gotovo najlepša prireditev letošnjega predpusta. Vsi prostori bodo v stilu naslova preurejeni in dekoriranj s pomladnim cvetjem, kar bo blagodejno vplivalo na cen), občinstvo, posebno še, kc bo umetna razsvetljala spopolnila vso krasoto scene-rije. Osnutek in dekoracijska dela se izvrše po "predlogih br. prof Siča. ki je tudi prevzel to prireditev, ker bo sigurno v polni meri zadovoljila najstrožjega kritika, posebno še ko bo vladala družabna harmonija 45-n IzvEiApmiÄ Petek. 18. lanaarja. DOBOVA: oto 19. ari *. V. Kravos: Otoeot» svetovne vojn«, s skiop. slikami. LJUBLJANA: ob 30 ari govorniški tečaj, drag sestanek. Sobota, 19. januarja. RIBNICA: filmsko predavanje »S kiaofcamero o-koH sveta« LJUBLJANA: filmsko predavanj« »Svetova« vojna«, II. de4. Nedelja, 20. JannarJa. VRHNIKA: ob 15 uri f. prof VotavSek o len v raznih dobah ta pri raznih narodih. DRENOVGRIC: ob 14. uri g. Likosar o gospo darsdva. LJUBLJANA: filmska predavanje o »Svetovni vojni«, II. del. RIBNICA: filmsko predavanje »S Unokamero otold sveta«. Ponedeljek, 21. januarja. LJUBLJANA: ob 20. ari v Kazini univ. prof. dr. Zarmk o prenašanju dedniti lastnosti. Torek, 22. Јаппатја. LJUBLJANA: dramski tečaj. Dooisi JEŽIČA. Dramatični odsek Sokola na Je-žici le priredil oa Silvestrovo izborno uspelo igro: »Priljudni komisar«. Dne 20. t. m. pa bodo predstavljali na odru v Sokolskem domu »Vdovo Rošlinko«, ki ie že na mnogih podežejskib odrih prav lepo uspela. Začetek predstave je točno ob 20. Po predstava bo prosta zabava v prostorih gostilne g Ramovža Sport Desetletnica JNSa. 28., 79. ia 30. Juni« ja bo Jugoslovenski nogometni savez pro» slavil desetletnico svojega obstoja. Ta pro» slava je zamišljena v velikem stilu. Na njej bosta sodelovali češkoslovaška in Bolga« rija. Vršile se bodo tri zanimive nogomet» ne tekme, in sicer Bolgarija : Jugoäavije, Češkoslovaška : Bolgarija ia Češkoslovaška : Jugoslavija. Kongres Jugoslovenskega olimpijske* ga komiteja je na prošnjo vseh zagrebških člano\ odgoden na 2 in 3. marec. Izpremembe pri eSportistu». Doseda» nji urednik beograjskega športnega lista «Sportista» je odložil svoje mesto. Njegov naslednik še ni znan. Knud Larsen bokarskl prvak Evrope. V Kodanju se je t dni vršila pred 7000 oseb borba za prvenstvo Evrope v peresni kategoriji. Sestala sta se skandinavski pr« vak Кпш1 Larsen (56.7 kg) in italijanski prvak Quadrini (56 kg). Po točkah je za» služeno zmap 1 Kn'id Larsen ter s tem po» stal evropski prvak v peresni kategoriji. Češkoslovaški, nogometaši v Ameriki Iz Prage javljajo, da nameravajo trije če» škoslovašld nogometaši, in sicer Joska (Slavija), Baver (Viktorija Žižkov) in Mraz (Meteor VIII) odpotovati v Ameriko, kjer bodo nastopali za chicašco Sparta Nova svetovna rekorda Matthiessena. Matthiessen je izboljšal svoj leta 1909. po« stavljeni rekord v hitrem drsanju na 1000 metrov na 1:21.1. V Davoeu je tudi na 500 m s 43 sek. postavil nov rekord To» rej ; 07 kun J Ker pa je Matthiessen Rekordna produkcija slovenskih premogovnikov v novembru Produkcija slovenskih premogovnikov se Je v novembru dvignila na dosedaj še nedoseženo višino V rudnikih Sloveroie le Wo r Mm mesecu nakopanih 196.497 ton premoga napram 165.475 tonam v oktobru in 136.757 tonam v septembru Napram produkciji v novembru 1. 1927 (Jei )e bila do takrat najvišja) se J« v novembru pre4 lete povečaia za 4.302 tooe ali 22 odstotka. To povečanje produkcij« je posledica produkcijskega zastoja v septembru in oktobru zaradi hudega pomanjkanja vagonov. Navzlic tako znatno povečani produkcij? pa Je bila oddaja premoga й večja, kajti znašala Je 200.337 ton napram 178.6M tonam v oktobru. V novembru so rudniki oddali železnicam 89.977 ton (v oktobru 72 697, v septembru 66.486) brodarstvu 7И ton (309, 278), industriji 76.361 ton (69.841, 63.117), raznim strankaon 17.658 ton (19.265. 13.983), sami so porabili 10.828 tofl (10.211. 8.102), izvozili pa so 4779 ton (6363. 6720). Povprečno Število zaposlenih rudarjev se le ponovno dvignilo na 9142 napram 8869 v oktobru, 8657 v seiptembru ir 8052 v a8.428 ton. Го zmanjšanje produkcije pa ni posledica nazadovanja možnosti oddaie premoga, temveč le posledica neprilik, s katerimi se je imela boriti naša premogovna industrija lekom leta (pomanjkanje vagonov ter po-uovni spon в prometnim ministrstvom zaradi nakupnih cen premoga). — Zasedanje tarifnega odbora. Včeraj se je v Beogradu sestal tarifni odbor, da razpravlja o končni redakciji predloga o novi luški in lokalni tarifi, ki je bil sestavljen lani v jeseni ua podlagi anket tarifnega odbora s posameznimi skupinami interesentov, kakor tudi o reformi lokalnih luških tarif. Glede uveljavljenja novih luških in lokal nih tarif, ki predvidevajo povišanje tarif za б do 10 %. se zatrjuje da namerava prometno ministrstvo te nove tarife takoj uveljaviti, dočim želijo gospodarski krogi, da bi tarife stopile v veljavo šele 1 aprila. = Točlnice stoječim gostom. Notrainü ministe» je izdaJ velikim iupanom naredbo, da morajo sbroeo paziti, da se bodo točiloi alkoholih pijač stoječim gostom strogo držali predpisov ČL 83. pravilnika, ki določa, da v takih obratovalnicah ne sme biti tiuz in nikakršnih sedežev za poset-nike. ker Je dopustno stre« le stoječim gostom Glede odpiranja in zapiranje za točilce ве vetja odredba Я 58 pravilnika (gostilne), temveč ve-ИаЈо spIoSni predpisi o odpiranju iв zapiranju obratovalnic Prizadete točilce opozariamo, d« so veliki župani naročili podrejenim oblastvom, da izvrSiJo revizijo točilnic stoječim gostom ta da so dobili tok nalog tudi organi finančne kontrole. — To velja za toiilce po pravilniku o gostilnah hi kavarnah (okreipčevalnice. vinarsko-žganjarske obratovalnice, delikatesne trgovine, slaščičarne v krajih z nad 5000 prebivalci). Za trgovske točilce, ki nimajo posebne pravice za točenje alkoholnih pijač, zlasti v krajih do 5000 prebivalcev (fci niso mesta a4i kopališča) m ki nimajo po prejšnjih zakonih pravice točiti žganje, pa velja kaikor znano ukimjenje točilne pravice od 1. t m dalle. = Letošnjo produkcijo sladkorja v nail držav ceni mednarodno združenje za sladkorno statistiko na 127.000 ton napram 83.000 tonam v leto 1927-28. kar predstavlja povečanje za 44.000 to« ali 52 odstotkov. Vsa evropska produkcija sladkorja bo po tej statistiki znašala v I. 1928-2* 5,241.000 to« napram 4.916 000 tonam v 1. 1927-28 prirastek znaša torej 6 odstotkov Vled vsemi profesijonal, ta rekorda ne bosta priznana Angleški lahkoeileti ne gredo v Los Angeles. Angleški lahkoatletski savez je sklenil, de zaradi prevelikih stroškov ne bo poslal svojih lahkoatletov na Olimpijado v Los Angeles. Тех Rickard, znani boksarski mana« ger, ki je, kakor znano, pred kratkem umrl, je zapustil premoženje 800 milijonov Din. evropskimi državami imajo največji odstotni prirastek Jugoslavija (52%), Italija (39%) m Poljska (32%). Glede produkcij« pa stojijo n« prvem mestu Nemčija с 1,850.000 tonami (prirastek 10%), Češkoslovaška < 1,045.000 tonami (primanjkljaj 16%), Poljska z 739 000 toname (prirastek 32%) in Itaiija z 383.000 »nami (.prirastek 39%). — Znatne povečanje produkcije v hor-skem rudniku bakra. Compaguie Franca'Se di s Mineš de Bor, ki eksploarira «ioni rud nik bakra v Boru v Srbiji ie • 1 132S pro durirala 15.086 ton bakra (I. polletje 729S. II. polletje 7787 ton) napram lž.ffiS tonam v 1. 1927. Povečanje produkcije je v zvezi s stalnim naraščanjem cen za baker ua svetovnem kovinskem tr^pi. Glede na oeronme dobičke te družbe (za drugo polovico 1927 jp «pašai dobiček, kakor smo ie svoječasno poročali. 19.S milijona frankov »огчј za |»1 milijona frankov več. kakor i» znaša delniška glavnica) во se temeljne deln!dlo-čil na svoji seji dne 7. januarja L L, da dovoljuje in pripioroča vsem včlanjenim avtomobilskim tvomicam udeležbo kot razstavljavec na letošnjem mednarodnem vzorčnem velesejmu т Ljubljani, ki se vrši od 30. maja do 9. junija. Uprava velesejsma priredi kot lansko leto tako :udi leto« »pe-cijelno avtomobilsko razstavo v okvirju *ega svojega velesejma. = Mednarodna gramofonska industrija kaže v zadn. Ne-wyork. Curih London in Berlin. Potrebe v devizah na Newyork in Trst je krila private ponudba, ostalo potrebo pa Narodna banka, /eča-jj deva na London, Newyork in Berlin so dalje čvrsti. Narodna banka, ki je zadnjega pol leta držala nespremenjen tečaj devize na Curih pri 1095 6. je danes ta tečaj za malenkost dvignila na 1095.75. Na zagrebškem efektnem tržišču »o tečaji Vojne škode ostali nespremenjeni, promet je bil zelo slab. Trgovalo se je samo za februar ex po 418. dočim ie kasa notirala 443—445, Investicijsko se je okrepilo; prvotno se je trgovalo po 86.25, pozneje pa po 86.5. Zasebne vrednote so bile zanemarjene. Med bančnimi papirji so bili samo zaključki ▼ Praštedioni pri višjem tečajn 922.5. т Union banki po 5^.5 in v Jugobanki po 91. Med industrijskimi vrednotami pa se je trgovalo samo Slavonija po 5. Trboveljska notira 480 — 485. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.82—22.88 (22.85), Berlin 13.395—13.695 (13 545), Bruselj 0— 7.918, Budimpešta 0—9 937, Curih 1094 25— 1097 25 (109575), Dunaj 7.9804—8 0204 (8.0054), London 275 98—276 78 (276.38), Newvork 56 76—56.96 (56.86), Pariz 221.53 —223 53 (222.53). Praga 168.2—169 — (168.6), Trst 297 14—299 14 (298.14). Zagreb. Dunai 7.9904 — 8.0204. Berlin 13.53 — 13.56, Budimpešta 9.922 _ 9 952, London 275.98 — 276 78, Newyork 56.75 — 56.95, Pariz 221.55 - 223.55, 1094.25 — 1097.25 praga 168.20 — 169—. Milan 297.058 — 299.058. Curih. Zagreb 9.1275, Pariz 20.31. London 25.2175. Newyork 519.91 Milan 27.205. Prage 15.385, Dunaj 73.075. Budimpešta 90.68. Berlin 123.575, Bruselj 72.275 Amsterdam 208.475 Varšava 53.20, Bukarešta 3.125, Sofija 3.755. Efekti. Ljubljana. Vojna škoda 440 den.. Celjska 158 den.. Ljubljanska kreditna 125 denar, Praštediona 920 den., Kreditni zavod 175 denar, Vevče 120 den„ Ruše 260—280, Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 443 — 445, kasa 443 — 445. za februar brez kujiona ter možnosti dobitka in amortizacije 418 — 419, investicijsko 86.25 — 86.5, agrarne 52.5 — 53.5; bančne vrednote: Praštediona 922 5 — 927-5 Union banka 56.5 _57. Kreditna 93 den., Ljubljanska kreditna 125 — 126. Jugo 90.5—91 Narodna 70.jO den.. Zemaljska 138—140, Poljo nova em. 15.5 — 16.*: industrijske vrednote: Gut-mann 199 — 205, Slaveks 101 den., Slavonija 5-5.25 Drava 475 bi., Isis 25—27, Vevče 120 den., Dubrovačka 505 bi., Trbovlje 480—485. Sečerana 465 den., Nar. mlinska 20 den- Blagovna tržišča Ljubljanska blagovna borza. (16. t. m.T Les: Tendenca nespremenjena. Zaključeni so bili 4 vag. drv. povpraševanje je za 1 vagon lepih orehovih hlodov, od 25 cm premera naprej, od 2 m dolžine naprej, fco. vag. meja. Deželni pridelki: Tendenca Čvrstejša. Zaključen je bil 1 vagon pšenice. Nudi se pšenica (slov. post., mlevska tarifa, plač. 80 dni): baška za januar po 282.5 do 285. za februar po 287.5 do 290 га marc po 295 do 297.5: moka »Og< fco. Ljubljana plač. po prejemu blage po 415 do 420; turščica: baška, umetno sušena po 310, času primerno suha po 295: ječmen: baški. 71 kg plač. j« prejemu blaga po 315Ji do 320. Novnsadska blagovna borza (16. L m.) Tendenca nespremenjena. Promet 46 vag. pženice. 4 vag. moke in 12 vag. tursčice. pšenica: baška in gornje baška 235—240; banaška 232.5 — 235; sremska 237.5—242.5. Ječmen: ba5ki 252.5 — 257.5; baški pomladni 270 — 280. Oves: baški in slavonski 240 —245: banaški 235—240. Turščica: baška 245 _ 250; za februar 257.5 — 262.5: za marc — maj 280 — 285; sremska 247.5 — 250: za februar 257.5 — 262.5. Moka: baška »0g< in »Ogg< 340—350; ,2« 320—ЗЭ0: >5< 300-810; »6< 265—275; >7« 255—265. Otrobi: baški 175—185. Dunajska borza «a kmeti iske proizvod» (15. t. m.) Na ameriških tržiščih in na bn-dimpeštanski terminski borzi je bila tendenca mlafnejšn. Na dunajski borzi je bilo zanimanje za krušno žito zelo slabo. Jugosiovenska pšeniea se je nudila za marc po 1.57 Kč ex šlep Dunaj, za mal pa po 1.60 Kč. podunavska turščica notira za april 1.67 Кб, aigentinska pa za maj 179 sh. cif Trst. Urad-no notira jo: pšeniea: domača 34.5 — 35, ma-džarska potilska 37-5 _ 38.25 jugosiovenska 85.5 — 86; ri: marrhfeldska 34.25 — 34.5, madianka 83 — 3326; turščica: madžarska 84.25 — 84.75 argentinska 36.2* _ 86.75. Dunajski «vinjski sejem (15. t m.) Dogon 12.286 komadov, od tega 2722 я Jugoslavije, 5671 i» polleke in 2491 Iz Ramanije. Za mesno svinje Je bilo povpraševanje zaradi povišanih carin Svahno ter so se cene dvignile za 10 — 20 grošev. pitane svinje pa so popustile za 5—10 grošov. Za kg žive teže notirajo: pitane evinie I. 2.15 — 2.25, angleške križane 2 _ 2.30, kmečke 1.90 — 2.20. mesne 1.80 — 2.40. Najboljše, najtrajnejše, zato najcenejše! VREMENSKO POROČILO 16. Januarja 1929. VtSinn bammln a tn brzina _s » -f m ariški hiši, ki mu jo je v znak hva» cžnosti poklonila francoska vlada po premirju 1. 1918., zdravi sivolasega maršala sedaj njegov stalni teiesni zdravnik in še šest drugih specijali« stov. V ponedeljek zjutraj je imel mar« šal srčni napad, med katerim bi se bil kmalu zadušil. Že pol leta je maršalo» vo zdravje resno zrahljano in ga ovi* ra pri izvrševanju reprezentativnih dolžnosti. Foch je sedaj v 77. letu in njegov telesni zdravnik pravi, da je bolezen šele prvič potrkala na njegove duri. Smrt kralja ameriške pšenice James Patens, kralj pšenice v ame» riškem Chicagu, je umrl. Se 1. 1909. je bil navaden farmar. Od 1, 1910. dalje se mu je posrečilo obogateti v sijajni konjunkturi. V par letib se je povzpel do nezaslišanega blagostanja Nakupil je velikanske množine pšenice po niz» ki ceni, jo imel nekaj časa v skladiščih, potem pa jo je začel prodajati in je v k rt tkem postal diktator za pšenico na ameriški borzi. Imel je toliko kapita» la, da je lahko vsak trenutek prekuc» nil tečaje na borzi. Patens je imel ve» likanskj informativen urad, kjer je nad 400 nameščencev zbiralo beležke o pšenični ceni. Zgoščena poročila je dobil Patens vsak dan na mizo v krat» kem izvlečku in ko jih je preštudiral, je odšel na borzo, kjer je vršil opera» cije г velikansko spretnostjo, ki je spravljala v osuplost najboljše vešča» ke v njegovi stroki Živi mrtvec Pred dobrimi petimi leti je izginil iz Berlina 17 letni Erik Mühle, ki je stanoval s svojo materjo, vdovo, v se» vernem delu mesta. Odšel je, ne da bi obvestil svojce o popotnih načrtih. Mati sama si je nekaj časa razlagala sinov nestanek z vihravostjo, ki ni dandanes redka pri fantih v tej sta» rostl Kmalu nato se je Mühlejeva nanovo omožila. In ker so baš tedaj v Nemčiji prišli na sled groznim zločinom moril» ca Harmanna ter se je med rekviziti njegovih žrtev našla plavkasta obleka, kakršno je nosil mladi Mühle, je Eri» kova mati šla na polocijo in povedala, da je Harmann umoril tudi njegovega sina. Vendar je bila policija toliko pre» vidna, da ni objavila Erika Mühieja ▼ seznamu Haarmannovih žrtev. Minilo je pet let. Mühle se je pote* pal po Nemčiji služil več let na kme» tih za mlekarja. lani pa se mu je delo uprlo in si je zaželel nazaj domov. Vrnil se je v Berlin in začel poizvedo» vati po materi. Na policiji so mu rekli, da ne poznajo ženske z imenom Müh» le in da je sploh ni bilo v Berlinu. Po* izvedoval je dalje sam in jo je našel v novem zakonu. Lahko si mislimo, da je bilo presenečenje velikansko, ko so doma videli, da je Erik še živ in da ni postal žrtev grozovitega morilca. Človek s čudežnimi rokami Pred časom smo poročali o mladem Lyončanu Gaillardu, ki je postal sla» ven, češ da ozdravlja s samim dotikom svojih rok odprte rane in notranje bo» lezni, fluid, ki izžareva iz teh rok pa sterilizira sadje in mrtvo perutnino, uspava ljudi v smrten sen in jih spet prebuja. Pri Gaillardu se oglaša dan za dnem procesija radovednežev in bolnikov, kakor da bi bil kakšen svet» nik. Te dni je eksperimentirala komisiia pariških učenjakov z Gaillardom, da ugotovi, ko'iko resnice je na trditvah o njegovih čudežnih sposobnostih. Podrobnejše poročilo bo ta komisija še objavila, kar je pa že izdala o teh eksperimentih, govori deloma za Gail* Iarda, deloma proti njemu. Dali so mu n. pr., naj povzroči, da bi kos jarčevine segnil. V prostoru je vladala temperatura — 20 C. Med ko» som, ki so ga izpostavili njegovi ro» ki, in drugim kosom, ki so ga odtegnili fluidnemu vplivu, se je Dokazala v kiatkem neka razlika. Vendai niso mogli ugotoviti nič natančnejšega, ker sta oba kosa mesa zmrznila cija večjega ? evila jajc, iabolk, čaše mleka in nekaterih drugih stvari sc ni posrečila. S krvjo so napravili dva eksperir.enta. Prvi je propadel, pri drugem so ugotovili neki dejanski zu« nanji razkroj, o čemer pa bi bila po» trebna še posebna kemična analiza. Končno so preizkusili Oa'llardovo moč še s rotografično ploščo. V temni sobi nekega fotografa ie položil svoio levo roko na svežo ploščo. Ko so jo čez pol ure razvili, so se pokazali na njej iasni obrisi dlan? in prstov, dočim ni bü na plošči, na kateri ie držal roko nekdo drugi, niti naimanšega sledu o karkšnihkoli kemičnih ali svetlobnih učinkih Toda ugotovili so. da je uha» iala skozi majhno špranjo v vratih dnevna svetloba v sobo— tako je ostal hidi ta eksperiment brez pravega re» zu Ha ta. Komisija ie izjavila, da bo Gaiilarda preizkusila ie enkrat, in sicer ie strož« je nego prvič. Naj bo sedanji rezul» tat kakršenkoli, Gaillard je vendarle trdno prepričan o svojih nadanaravnih zmožnostih, dokaz v tem, da si je dal levo roko zavarovati za 100.000 fran» kov, desno pa za 200.000 Največji zrakoplov pred dovršitvijo Nekateri novinarji so dobili dovoljenje, da si smejo ogedati or.aš.vi angleški zrakoplov «R 101». ki ga bodo v kratkem dovršili. To bo sploh največja med dosedanjimi zračnimi ladjami. Merila bo 724 angleških čevljev v dolžini, 140 v višini, a največjj n'e premer bo znašal 132 čevljev. Obsegala bo 5 milijonov kubičnih čevljev in bo tehta a 150.000 t To ogromno težo. ki bo pomnožena še s težo 50 ljudi posadke :n do 100 potnikov, z vso prtljago in zalogami. bo vodilo 5 motorjev po 650 k. s. Te motorje bodo kuri'i s petrolejem, Povprečna brzina bo 70 mi'j na uro. Zrakoplov bo letel v povprečni višini 500 čevljev. Iz Londona v Newyork bo trajalo potovanie 60 ur, iz Londona v Indijo 5 dni. Potniki bodo oskrbovani z vsem komfortom. Einstein je končal novo delo Pruski znanstveni akademiji v Ber» linu je predložil sloviti fizik prof. dr. Albert Einstein novo delo, ki bo po njegovi lastni izjavi vzbudilo po sve» tu še večjo pozornost nego njegova rc» lativitetna teorija, ki jo dopolnjuje. Učenjak je snoval celih deset let novo teorijo o skupnosti med elektrodina» miko in mehaniko. Jedro te teorije, težko matematično delo na petih stra* neh, je sedaj vrgel v svet. Sicer je ob» segala tudi relativitetna teorija ob svo» ji prvi objavi «samo» tri strani. In je prevrnila vse dotedanje naziranje o podobi sveta. Prof. Albert Einstein bo štel 14. marca t. 1. 50 let. t Zaroka norveškega princa s švedsko princeso Princesa Marta, hči westgotlandske» a vojvode, drugega brata švedskega cralja, se je zaročila z norveškim prin» cem Olafom. Prestolonaslednik Olaf je star sedaj 26 let in je edini sin kralja Haakona VII ter kraljice Maud. ki je bila angleška princesa. Nevesta prin» cesa Marta, je stara 23 let Njena sta» rejša sestra Margareta je poročena s prncem Aksiom Danskim, njena mlaj» ša sestra Ostrid pa je lani postala že« na belgijskega prestolonaslednika Leo» polda. Tri elegantne kreacije ženske mode Z leve proti desni: Oblačilo iz črnega tafeta. Garnitura iz rožastega moira podčrtuje decolletč in končuje zadaj s širokim vozlom, čigar konca padata do tal. — Črno čipkasto oblačilo, tesno prirezano na telo. — Oblačilo iz žol-tega tula na satinastem, istobarvnem dnu, okrašeno mestoma s cvetkami v temnejši barvi. Na rami namesto tradioijonalne cvetke naraven ptič. St. Hočevar: Iz pasjega dnevnika Pravno se nam godi slabše ko vsem drugim živim bitjem. Edino kače so še na slabšem, zakaj njihovo življenje se kaznuje s smrtjo. Samo nas obdavču« jejo! Zato, ker smo na svetu, zahteva država davek. Pes brez denarja je za državo tisto, kakor kača. Rad bi vedel kaj bi bila po tej logiki kača, ki bi imela denar! Ali bi postala finančni direktor? Da. to bi rad vedel! * In še to bi rad vedel, kaj bi rekli ljudje, če bi zahtevali od njih, da no» eijo potrdilo o plačanih davkih okoli vratu, namestu kravate? Pri nas, pra« vijo, se je ta metoda dobro obnesla. Zakaj je ne raztepnejo na splošnost? * Cemu ta hinavščina? Saj vendar ni» imo nikoli izjavili, da sovražimo umet» oostne razstave, cerkve, koncertne dvo» rane in slične prostore! Zakai nam kar s prepovedjo zabranjuieio vstop v te lokale? — Samo zato. da človek tam sam gospoduje! Zato, da se nepresta» no vseh potrdila, ki ga je izdal same« mu sebi: da je višje bitjei Res Je, psi prav neradi gledamo v zrcalo! Ali pa to ni nam samim v do» bro? Mi pač nočemo vzbujati suma, da smo gizdavi in ničemurni! • Ne čudite se temu, da imamo tako nizko ceno! Krave, svinje in konji do» sežejo seveda mnogo višje. Saj daje njih delo, oziroma njih mrtvo truplo človeku mnogo več dohodkov! Psi pa smo človeku le prijatelji. — Za prija» teljstvo človek ne trosi mnogo! e Posebna pasja lastnost, ki jo človek često poudarja, je zvestoba. Ne brez zpvisti omenja to našo lastnost, saj jo med ljudmi redko najde. Pa naj se le potolaži: osi si med seboj tudi nismo zvesti! Mi sklepamo in prelamljamo besede prav tako hitro kakor človek — samo da ne delamo tega tako vidno! • Človek nas ne razume. Res je, kosti zelo ljubimo in z nekakim pomilova. njem in prezirom nam jih mečejo. Ne gre nam pa za kosti kot take — ampak ie za ono, kar se kosti drži! Naj le dvomi človek o naši inteligenci; da nas pa ima zato takoj za idealiste — to je žaljivo! • če grem s človekom na izprehod, te« dai se moram zmerom čuditi načinu, kako hodi. Zdi se mi, da zre pred se» boj vedno v nekak daljen cilj in po» zabija pri tem na vse. kar je v njegovi bližini. Zato se pomika dalje v ravni črti in enakomerno, kakor kak stroj. Ne vem. ali so njegove misli tudi ta» ko monotone kakor njegova hoja — mislim, da ne. Vidi se mi, da so nje» govi občutki in njegove misli brez vsa» ke zveze. Če se mu srce smeje — nje» gove noge kolebajo mehanično dalje. Če pogleda na levo ali na desno ali zapiči pogled v kako točko — to sme« ri njegove hoje prav nič ne izpremeni. * Večkrat so nam očitali, da ne pro» test'ramo zoper to, ker smo priklenje» ni. Ne, tega nismo še storili. Videli smo. s kako mnogimi in različnimi ve» rigami ie priklenlen človek, in dobro vemo. da nas ne bo osvobodil, dokler ne bo sam svoboden. Človek je na svojih dveh nogah če» dalje bolj nesiguren. Zakaj ne hodi po vseh štirih? Če gre po mestu, se da vedno meni voditi na verižici. Kdo bi mi zameril če sem zaradi tega nekoli» ko ponosen? Jaz seveda vlečem, koli* kor morem! • - Od nas zahtevajo, da spoštujemo ljudi in jih priznavamo kot moralno višja bitja. Obenem pa moramo člove» ka čuvati in braniti pred — sočlove* kom. S tem nam onemogočajo, da bi ga spoštovali preko mere! Nedavno tega sem slišal: «Prišel je na psa!» S tem merijo na človeka, ki je odložil vse posvetno bogastvo in ni» ma nič več, kakor mi. Bog je storil ta» ko. Kdor pa ga je do danes hotel po» snemati, ga ni po svoji volji: svojevolj» no nihče ni še prišel na psa! Luna je polna čudnih in nepoznanih sil! Slišal sem. da te moči zelo vpUva* jo na ljudi. Nekateri ob polni luni ne morejo spati, druge «nosi» luna po strehah in včasi kdo ob taki priliki tu» di pade s strehe. Psi imamo preprosto sredstvo, da se ognemo nevarnosti iu« ninega svita: mi luno oblajamol Samo» zavestno je treba nastopiti zoper ne* varnost, pa izgubi svojo moči • «Bil je airedaleski terrier, ki je bil elp brez ničemurnosti, močan brez ne» sramnosti, hraber brez divjosti, — imel je vse kreposti človeka brez nje» govih slabosti: edini moj prijatelj, ki ga mi je bilo najti usojeno!» Tako je napisal lord Bvron svojemu nsu na grob. Gotovo lepo izpričevalo tudi za lorda. Ni pa znano, ali se je ta lord od žalo» sti vlegel na grob in ni sprejel hrane. Tako plemenit morda vendar ni bil. • «čim delj poznam človeka, tem bolj spoštujem psa» — pravi neki drugi lord v svojih spominih. Ta ugotovitev je za nas še nekam sprejemljiva — s po* gojem, da je nihče ne postavi na glavo. Roborin t'rl m. в te'od ее In čiičenje krvi. uspešno sredstvo orotl dnehelostl. slabe orebevi f n habt* tvelne ohstipacffe. — Dobi se v vseh 'ekarnah Proizvaja lekarna ARKO, Zagreb, lllca it. 11 »JUTRO« 5t 15 Četrtek, IT, L 1929 Pred sodniki Domov Berač Luka Repek stoj» poa£no poteg mladega üvrstaga stražnika, И «а реЦе po odzonn domov aa Iiaosko. Mimo po&va poljana pod beltrn saeeom, U Škriplje pod nogami. Luid Je mrai, z drobnimi iivimi oCuni meiifca ia »topic* po MMoi poti. Berač Je ves kosmat, brada m« Je zamrznjena ia kai ledene siveče mu vise o* oje. Straintk Je mrk ia mo«5e«. Repek g« ntkal časa zteda, potem pa lačne: »Gospod, me рь pustite, saj lahko sam ртј&еш dotnov!« »Ne boš Luka, s tabo pojdem do od- vrne spremljevalec. »Po LJubljana se«n beraöL ndsJec, da bora vsaj бее žitno spravljen. Pa sera dofoii samo pet dna. Poglejte, takole sem prosil sodnika, naj me shrani бег zimo, prav takole,« razlaga Lukec, poktektne v sneg in d-visme roke. »Pa sem g« res pros*! Ampak ttsti aospod mora bvti dobrega sroa, sai m« Je tako žalostno pogledal ki kar abran se ie obrnil. Zda) pa vas prosim; sodnik me я mogel u&lišati, ker Je U «rekel sodbo, a vi me lahko!« __ _ Stražnik nič ne odsororl ter mirno koraka poleg oaipljaiočega berača. Luka nekaj zagodrnja in stopica dafje. Naenkrat poskoči tn zdrvi protf ЬШВДеяпп goedu. Stražnik ga kliče, a Luka se tovi po snegu in leti kar more. Stirainft se požene t» njimi. Lfflta Je fe dosegel prvo drevje, globoko sope. star Je že, vendar upa, de pride brez strežnika domov. Stražnik ga pa dohrbi, ko se Je berač «vrnil v neko kotanjo. Stražar ga izvleče, ga Prm* za vraitrak ta ga ttra datje. Luka Je ves premmžen, trese ее kakor S*ba na vodi ki tarna: »Oh, kak» me Je sram 1 Skozi vae me boste »na«. Kmetje me bodo gleda« m sejni •mejaK: Lukec ga le polomil, spet ga peAjc Stra-Car. Samo zato Ы raje sam W Stiražimik le moKi. krepko dr« Ret*« «a ttK in ga skoro vleče s seboj. _ V daljav! kukajo iz snega prve Mi«, «*<1 n* se dviga oerkev * visokim «voelkora. N«d jot srna sori veCerna earja ta obstte obran obeh potujočih. b. cerkvice zabrnl rvon, t«ifcI fla-шМ se rarlegajo čez poljano. Berač № бвЈе-Spomni se svoje mladosti ta svojega izgublle-oe-ga živijenja. Vedno se le vračal пагаЈ V tO ve-ifco, kjer Je bil rojen ta tudi danes se vrača truden ki žalosten. Ko ga »ročl s*raž.ndk v ob-SrnskJ pisar« očetu županu, se Repek ndano smeje ta prijazno kima, a v обећ mu blesti debela solza. adio Izvleček iz programov .. LJUBLJ ANA 1577 m ik»), iAOREB (309 m 0.» kw) PRAQA (349 m i kw). BRNO (441 m 3 kw) VARŠAVA (MU m 10 kw), BERLIN (484 № 4kw> FRANKPUR1 1428 m 4 kwl. LANUEN BERO (469 m iOi«), STUTTQAR1 (380 k« 4kw). DUNAJ (517® 15 Sw), LONDON (Daven try 1604 m 25 Kwj. RIM '.448 m IJkw). BU D1MPEŽTA (558® го k w). STOCKHOLM {Mo tal» (380 m 30 »c w> četrtek, 17. Ianuarja. LJUBLJANA U.30. Reproducirana glasba. -13: Napoved баьа. bo-rza, reproduci-rana glasba. — 13.30: Sta oje vode. — 17: Koncert radäo-crlteswa. — 18: Ceštima. — 1830: Kmč^ ttjs^o-gospodarsko predaivaaje inž. R. Laha. — 19: Ce&čtna. — 19-30: Zgodovina Slovencev. — 20: Sramed kvartet (oiore, kitara, violiaa, harmonika). — Koncert radio-orkeatr*. — 22: Poročila in časov aa napo ved. — ZAGREB 13.15: Reproduorana glasba. — 17-30: Koe-cert ruskega pevskega zbora ta orkestra baJa-lajk. — 19.30: Prenos siiniorMčfleža koncerta в Prage. — PRAGA 16.30: Popoldanski koncert. — 19:Marioaetmo gledališče. — 20: Prenos koncertne akademije в Plzaa. — BRNO 19: Prenos programa ii Prage. — VARŠAVA 17.55: Koncert komorne glasbe. — 20.30: Orkestralen koncert. - Lahka glasba. — DUNAJ 11: Koncert kvarteta. — 16: Popoldanski koncert orkestra. — 19.30: Prosto za prenos a dunajske drž opere. — Koncert lahke glasbe. — BER-Lin 16.30: Pesmi. — 17: Salonski kvartet. — 20: Zabaven večer in godba na pihala* — 21: Prenos iz Frankfurt a. — 21.10: Surta sa ko-' mor ni orkester. (Iz Breslaua.) — 21.30: Klavirska koncert. - FRANKFURT 20: Prenos opere в Sturttigarta. — 21: Nova glasba za radiofonijo. — 21.10: Prenos iz Breslaua. — Prenos inozemskih poetaij. — LANGENDERO 17.45: Večerni koncert solistov. — 20. Petje in recitacije. — 21: Prenos ia. Frankfurt». — STUTTGART 20: Blechova komična opera »Zapečatena«. — 21.30: Koncert odtesfcra man-dolin. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 12-20: CigansiKa godba. — 18.30: Orkestralen koncert. — 20.30: Dramski večer ii koncert salonskega tria. — 23.15: Orkestralen koncert. — LONDON 19.45: Bachovi koralne prehudimi. — 20.15: Lahka glasba. — 20.45: Celo-koncert. — 21: Koncert vojaSke godbe. RIM 17-30: Vofc.ilen in instrumentalen koncert. — 20.45: Simfoničen koncert. — STOCKHOLM 16.30: Lahka glasba. — 20.15: Vojaška godba. — 21.40: Koncert godalnega orkestra. Petek, 18. januarja. LJUBLJANA 12.30: Reproduckame glasba. — 13: Napoved časa, borza, reiprod'ucLrane glasba. - 13-30: Stanoe vode. — 17: Koncert ra-döo-orkestra. — 18.30: Gospodinjska ura (gidč C. Krekova). — 19: Francoščina. — 19.30: Phi-üppeov večer. — Prenos iz opere: spevoigra »Pri treh mladenkah«. — 22: Poročila ta časovna napoved. — ZAGREB 13.15: Reprodiuci-rana glasba. — 17.15: Popoldanski koincert. — 20-35: Schubertove komorne skladbe. — 22: Lahka glasba. — PRAGA 16.30: PopoManski koncert. — 19: Prenos opere iz narodnega gleda пЈхтллл, ob&asloa,. walza. bis+da, manjši zsuasak Vin, 5РъЖуЫла, za, fifrv Vai. V ji prurhojbisi*. vpada> li оолллл11 aasocdom,, sicer/џ oglasi a* prtobcua čtkou/u, račun, po/Ue, trn. гйЬисл (fubfyajia.st ......., cLoptsovranfa, иь, oglasu trgemsiu^a, al*, пММсиъплда, икхссца, . vsaka, btJida/ Vj-n, - Haj-Kvanjst. zjusJl Via, to^- Vristojbuua, za, sijro Pla, 5- Za pošiljanje ponudb in dajanje naslovov je plačati posebno pristofbino Din 2,— kličite telet. štev. 3492. 2492 te^ eksooritnro v Šiški tele! *tev. 3203. ТЩШШ Ш|<Г < I* д« WIH' Pek. pomočnika etkrejie-g», v»jeneg» veeh del, dobreg» predpeimk» »prejme W^oj Adoll Kern, KW -РгоЉ»т«Ц »« je osebno. 1205 Uradnico motno ln veetno, popolnoma теббо nemikega >-lik», knjigovodetv», »tro-jepiej» ia koreepondenee sprejmem. Prednost imajo one • »pedicijsko prakso. Ponndbe bre* cprifceTal in s kr»tkim opisom dosedanjega «luibovinj» na postni predal 209, Ljuolja.na 119S Gospodično perfektno ▼ strojnem VMD-nju U i e tTTdka v Ljub-ljinl. Doptee na oglasni oddelek «Jutra» pod iifro «Vezenje». Ш» Učenca zdravega in močnega, И ima Izredno reeelje dO trgovine tet je dovrSil z dobrim uspehom vsaj 8 ras-reda meSCan--ke iole in je zanesljivo dober raSnnar, »prejme v trgOTlno mešan, blaga L Tramäak na Vrh-nikL 1306 Trg. učenca sprejmem т trgovino t ake-ianim blagom na deieli, s stanovanjem, brano in perilom. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 1194 Boljše dekle inteligentno, «taro nad SO let, kj bi opravljala v*e hišne posle, išče boljäa druZina na HrvaŠkem za sobarico. Plaia 350 Din — Nastopiti je takoj Naslov ▼ oglasnem oddelku jutra. 1197 Telefonlstka perfektna, M hišno centralo, dobi takoj namestitev. Prednost ima vpoko-jena počtna telefonfctka Ponndbe na ogl oldeJek «Jutra» pod «Energična in mirna». 1155 a Mesar, vafenca moinesa in poštenega — eprejmem t reo oskrbo na deieli. Naslov v oglasnem oddelka «Jutra». 1160 Damsko frizerko in manikerko. spretno — sprejme м!оп Navinlek v Ljubljani. Naetop 1. febr. 1144 Perfektno sobarico z znanjem nemščine, sprejmem r boljšo hišo v Non OradiSki, proti mesečni plači 8П0 Din Naslov pove oglasnj oddelek «Jutra». 1134 Mladenič star od 17 let naprej, pri den (newwpan), pošten in zmožen popolnoma italijanščine. dobi m "*to prakti-kanta i vso oskrbo Po konč ni praksi stalna fluib с — Primorci is i"olmiask-g* imajo prednost Ponudb» n4 oglasni oddelek «Jutra» pod Iifro «Agilen S83» 1091 Kuharico perfektno. kakor tudi perfektno hišno z najboljšimi »pričevali, д znanjnm nemščine, sprejmem za Abbazio Nastop Мой)* 1. februarja Predstaviti vsaki dan dopoldan med 10. in 1. nro pri Dragi Medič, Trdinova ul. -2/II 1074 Korespondentlnjo J šoferska Sola lilDA hll.rii in Uliratno _ nKla^tirunn Ir nn rt u^i >«%.-.m vestno, tiitru in spretno — samostojno moč za nemški in hrvutskoeloveoski jezik sprejmem. — Ponudbe n* poštni pretinao 179, Suiak. 1046 Prodajalko s kavcijo iščemo ta prodajalno kruta Ponudbe na oglas oddelek «Jutra» ped «Zaslu7*>k». Ш Tovarna ia popravila elektr. strojev in aparatov, iiče prvovrstnega delavca za metanje (Wickler ja) preddeiavca z z&doutnim teoretičnim znanjem in dolgolutno prakso v tovarnah elektromotorjev Izven motanji strojev mora biti veji iste preiskati, odrediti tn ocenit) popravek ln preizkusit] stroje po popravliu, po predpisih V. D £. Majhno stanovanje je na razpolago Nastop takoj ali po dogovoru Ponudbe s zahtevo plače U poslati na oglasni oddelek «Jutra» pod «Wickler» 1219 Brivski pomočnik vešč bnui striženja in on-duliranja. dobi stalno mesto. Eomaa, Poljanska 13. 1244 Zobotehniškega praktikanta s 4 »sredi srednje Iole iSčem. Naslov v oglasnem oddelku «Jntra». 1234 Brivskega pomočnika prvovrstnega bubi stucerja ter rlasuljerja, starega najmanj 30 let. reenega in *o-lidneg» spre} nem takoj — Plača po dogovoru. Krajne. fizer, Celje. 1253 Potnika išče vinoka veletrgovina. Pismene ponudbe Па ogla», oddelek «Jutra» pod Iifro «St vn». 10S« Družabnika radi bolezni, v mestu iščem — filijalko v lepem trgu Slovenije prodam Naslov » oglasnem oddelku «Jutra». 1245 100 Din zaslužite dnevno Pilite « prilogo znamke ra 1 Din na naslov Josip Otrin, Borte pri Legaten. 185® Postranski zaslužek nudim v« komur PISIt« s prilogo znumke za > Din n* naslov: Josip Otrin — Rovte prt Logrftcn. Й9Т Metoda Berlitz Pouk [ranrošftine, angleščine, italijanš^iu« Itd po pro feeorjih dotičnib iežel — Vsak profesor poučuje edi-nole v rvoji materinščini. — Ptijavt samo na Kralj» Petr» trgu It aa. 201 Dijak viäjega razreda realke, bi ;>оив«та1 drugo ali tretje-šolca v vseh predmetih — posebno franroKino Re-f'ektanti naj pošljejo rvoj naslov na oglasni oddelek «Jutra* pod «Poučujem». 1233 U Th Rotman: Janko in Stanko 46. >Kopnlna!{ Je naposled vzkliknil Stanko. »Glej, tu je Tokio!« pod njima м je spet širilo veliko mesto, podobno morju I«, «onih hiž. Z njihovih slemen so visel« pisane zastave, okrašene e čudnimi zlatimi črkami; toda dežka ita jih vendarle Htala Priletela sta nad drugi dol meSla, kjer so «tal« prave kamenite hiše, nfdale« odtod se je širil prekrasen park. Tu sta pristala. Ne, take lepote pa še nista videla. Preko tihega ribnjaka, čigar voda je bila gladka kakor zrralo, se je vzpenjal prsčudon most, »lok in nežen kakor igračka. oblastveno konc»*ijoniran« Oamernik. Ljubljana, Dunajska 86. Telefon 2336. — Permanentni tečaji za vse. 264 Klavir In nemščino privatno poučni« učiteljica Ponudb» a» ogla«, oddelek «Jutra» pod značko «Temeljit pouk». 1048 Angleščino in fracoščino pon?eJe diplom, učit. na Starem trg» 8/П — desno. 1241 Gospodična zmolaa italijanske korespondence — bi t prejela slutbo pri kaki lesni t Trd ki, event tud| mesto go-vernant«. Ponudb« na ogl. oddelek «Jatra» pod Iifro «Primork»» 1178 Strojnik srednje starosti, iiče metla pri parnih ln električnih napravah. Naelov ▼ ogla«, oddelka «Jutra». 1824 Kontorlstinja Inteligentna — z velietae prakso, z Znanjem popolnega knjigovodstva, verzir»-n» v vseh pisarniških panogah, Ieli nameSčenja pri boljšem podjetju. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod «Zanesljiva in točna 1200». 1233 Intel, gospodinja star» 45 let. močna, srednje velikosti, vešča vsega gospodinjstva in dobre kuhe, vajena tadi otrok, govori 4 jezike ia tn* tudi iivati, Ieli dobro ia sulno mesto. Gre tudi kot sobaric« t penzijonat ali letovišče. Cenjene ponudbe z navedbo (daie prosim na Ogla«! oddelek «Jutra», oziroma ekspozituro v Šiški pod značko «Varčna gospodinja 45». 1237 500 Din nagrade dam onemu, ki mi preskrbi mesto sluge »li k»j »Učnega Na*lov pove Ogl* ^ oddelek «Jutra» pod šifro «Nagrada 51». 1251 Fant star 20 let. Mi slufbe pri trgovskem podjetju ali kaj sllčnega Naslov роте po-drulnica «Jutra» v Celju. 1254 Mesto natakarice iščem n takoj. Slik» in pogoji pri podrulnlci Jutra v Celju In r oglas, oddelke v LJubljani, 1258 Koks suh. po 80 Din 100 kg vedno v zalogi v mestni plinarni 261 Puhasto perje razpošilja* po o o v s e t I В uajmsnj 5 kg 00 Din № ke - Ukori «t It» priliko, dokler traja zaloga — L. Bropovič. Zagreb Пса 82. kemična čistilnica perja 189 Dvoje ročnih Sani po 150 Din Iti robom štiri kolesen voziček za 800 Din fprlfiraven sa trsov-<-л) proda F. Cvek. Kamnik. 1174 Stremena za smučke «Bilffpri» poeen) prodam Naslox v oglasnem oddelku «Jutra». 1240 Kdor »ttdaja aH kopaj» AUTO naj s* obrne n» naslov: Karol Oamernik Ljubljana. Dunajska eesta 86 fjttgo-Auto telefon «236; tn vp». iljr popis voz» kakrlnrg» teli orodsti ali kupiti Pri t«tD «TtnJ rerčeb (Stefs-niew»gen) kurfm. N»Ho>v v oglasnem oddelku «Jutra». 1246 Novo spalnico lepo Hesenovo Imit.) a» 2700 Din, kuhinjo (belo en»jlir&no) z* 1250 Din in posamezne dele pro ia Vidmar, Zg. Slika S. 1250 V/" Turistovske čevlje Itev. 41, skoraj nove, pripravne u smučarje, ugodno proda I. Cerne, Ljubljana, KoKaridsk» 60 — Za Beiigradom. 1195 Sivo suknjo štrapac čevlje in dvoje hlač poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 1203 Dva rrOva kužuha dolg», preoblečen« z moč-nim eaknom, p r o d a m — enega z» 800, druzeg» za 900 Din. Naslov v oglas, oddelka «Jat»». 1221 ОЫеко skoraj novo ia nov laket po nizki eeni prod» Aloizlj Lombar, Sp. Bilka, Cclov-Ik» cesta 68. 1233 Za vodno žago t venecijanskim j^remni-kom kupim kompletno opravo Pogon veliko vodno kolo Ponudbe na naslov: P Hrvačania. Bihač — Bosna. 243 Ovčjo volno domaČo, 2u kg kupim. Ponudb« na naslov: G o 1 j » Fr&njo, p. Preserje. 1092 Hmeijovk kupim vsako množino Naslov pov« oglaani oddelek «Jutra». ЮЗТ Stružnico za lelezo. samo т dobrem stanju kupim. Oenjens ponudbe n» oglasni oddelek «Jutra» pod «Strulnica». 1218 •'t Družabnika z večjim kapitalom sprejmem v dobro vpeljano lesno trgovino. Upošteva j« M samo resni reflek tanti. Cenj. ponudbe йя ogl. oddelek «Jutra» pol «Večji kapital». Ц85 Kateri gospod ali gospod i in» bi pogodila gospodični sa trgovino 8000 Din, kater« vrnem v mesečnih obrokih po 500 Din ter dam pri vsakih 600 Dta 60 Dia več — Prosim hitre, ker potrebujem v treh dneh. — Ponudbe a» oglasni oddelek «Jutra» pod «Rabim takoi» 12Ž0 Družabnika za solo dobičkano«no podjetje iUem. Potreben kapital 100.000 Dia — samo za jaa»fro hi carino Rl-rike nobene. Cenjen^ ponudbe n« oglasni oddelek «Jutru pod značko «Kapital 100.000 Din». It!» Kdo posodi snoo Din drl nameščencu prot| dobri garanoi-i in vrnitvi 4000 Din Ponudbe na 0!*la8. oddelek «Jutra» pol «Nagrada». ige» 8000 Din posojila !?čem takoi ta trg. podjetje l^nniča« stroke. Resen ponudnik lahko sodeluj» Po-nudh« ля oglft.nl o»4el«k «Jutra» pod «Dobičkano*ni R8». 1г48 Enodružinsko hišo novo. • vrtom in nekaj temlje oddam event takoj v osjem v neposredni bližini Celja Prednost Imajo tisti, ki plačajo ta delj časa naprej — A Mulei. Jeseniee-Fuline 906 804 Stavbno parcelo prodam v ZjomJi Oliki. Naslov v oglasnem oddelka «Jutra». 1286 Posestvo t gostilno In »emtjiščt, v najlepll legi v Ljuhllani, pripravno tudi za letovišče ali sanatorij «e proda — Podrobno«»! pr| notarju dr. Andreju Kuharju т LJubljani. Posredovalci izključeni. 1247 SkladlSče U s« dt pr »»rediti v lokal •dda v aajea i L febraar-jem t. 1. DeleUka Uekarna v Kolodvorski uliei. 1817 Lokal za brivnico 11 č e i f«braarj«D Joflp Lokal nčamo manjši prodajalnl-Ski lokal, -s Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod «Promet».......884 Trgovski lokal na Martinovi, na 8v Petr« c»«ti ali v SUki ilčem — Ponudbe n» ogla«, eddelek »Jutra» ped «Trgovin» 90». 890 Dva lokala pripravna tudi za pisarne ali m rno obrt, oddam. — Naslov v oglasnem oddelkn «Jutra». 1262 Pekarljo na prometnem kraju mem v najem proti dobri najemnini. — Ponudb« n» oglas, oddelek «Jutra» pod «Dober plačnik 14». Ш4 SpeceriJ. trgovino otVam takoj radi prezaposlenosti Potreben kapital za inventar in zalogo od 20—35.000 Din. H a* lov v oglasnem oddelka «Jatra». 81» Trgovino meš. blaga oziroma lokal > inventarjem aa prometnem kraju vzamem v najem. Cenjene ponudb» pod «Trgovin»» na oglasni oddelek Jutra. 1051 Na domačo hrano dobro, . sprejmem več gospodov in gwpodičen K slov ротв oglasni oddelek «Jntra». 1210 Ajdovo moko. 00 6 Din trarantirano pristno od 25 kg naprej razpošilja Pavel Sedej. umetni mlin. Jsvoraik Gorenjsko.. .. £51 Drva popolnoma suba, bukova tn premog dostavlja v vsaki množLii a» dom tvrdka A Jersnčč Karlovlk» • 8 Telefon 8467 158 Drva bukove in hrastove odpadke od parketov dostavlja po nizki eeni na doo parna žaga V. ScagnotM, Llubljs-n», za gorenjskim kolodvorom Hrastova drve sah», hrastove pednlce 48 in 68 ter hrastov« nela-mane ploh» kupim. — Ponudb« z navedbo cen* franko Rakek pod «Akreditiv* n» ogiseni oddelek «Jutra» 936 Ia bukova drva samo «ah» kupi vs»k» množino Praznik. Zagreb, Ka oaL MS JUJSt Sobo 0(М»тп takoj solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 1816 Prazno sobo s posebnim vhodom takoj oddam Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 1212 Opremljeno sobo в posebnim vhodom in elektriko oddam «ni »11 devma osebam». Naslov v oglas, oddelek «Jutra» 1191 Sostanovalca sprejmem k dijaku. Naslov v og'm. Oddelku «Jutta». 1907 Opremljeno sobo sesarirana, o d d »m « 1. februarjem V FlOrijahskl ulici Slß. 1223 V Zagrebu sprejme slorv«n«ka druZI-na na stanovanje dijakinjo ali uradnico Udobnost, kopalnica, klavir Nas'o v pove oglasni oddelek «Jutra». 1183 Opremljeno sobico zračn» i» svetlo takoi oddam mirni Ia solidni gospodični Naslov v oglas, oddelku «Jutra». 1106 Sobo za pisarno s («reg« «epariraaia vbe-•Wm, v si «d I al май* ilčm s 1. lebruarje* — Naslev V oj-U». oddelka «Jutra». 9">4 Prazno sobo KUetič, hrivec, Karlovšk» oddam v Zeleni jami 274. ««sta 14. 12Z7 Za nasloTe Dvplti Dvignite pismo pod «Plinarna». — Jolko. 1211 M. Z» M. Ves svet se mi zdi lepši, odkar vem, da se Tvoj« mi£li pri meni. 1183 Katera gospodična etara 20 l«t, odlična, krepka, proflnlenega okusa ia čuta, hi hotela dopisovati z mladim samostojnim trgovcem, radi iskrenega prijateljstva. Dopise a» ogl. oddelek «Jutra» s fotografijo, ki se diskretno vrača, pod lifre «Kapitulacija». 1198 Hudlček! Z» god- samo dobro želim ia — sebe. Hadička. 1190 Katero srčece Ц pošiljalo »olntnih lar-kov. gospoda, katerega duši ljubljanska megla. Dopise pod «Ideali so sanje» na ogla&ai oddelek «Jutro» 1226 Dopisovati želi premožna goepodifaa * uradnikom I. ali П. kat., z bančnim ali drugim pri v. uradnikom nad 40 let. — Dopise n« oglasni oddelek «Jutra» pod Iifro «Zimska sreča». - 1831 črno boo Mm Izgubila na poti od milarne b svečarne na Viča, po Tržaški oeeti, llir-jtt, Zeljaraki mliei do Trnovega Polten n»jditelj se oapnla, da ja prinese r oglasni oddelek «Jutra» v Prešernovi uliei. 1190 и Krasno masko skoraj uuvu, atunciijajn sa plesno toaleto. Naslov v otlaaaea oddala» «Jutra». 1286 Shaping stroj dobro ohranjen, kuj» takoj A. Pogačnik, Bol«. 1200 Oficirski dom v Ljubljani potrebuje zakupe» za oficirsko kuhinjo Informacije »e dobe do 27. t. m. pr|. upravniku Oficirskega dom», v . vojašnici Vojvode Miliča. 1218 Elegantno masko iščem »a posodo. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod lifre «Малка». 1255 Lepo, elegantno masko a* enkrat proti odškodnini 800—400 Din išče boljša gospodična — Ponudbe n» oglas, oddelek «Jutra» pod «Elegantna maska». - 1229 Mesto venca pok. art Jan Dufte je darov»! g Bukovec Avgust 100 Din Podpornemu društva slepih — Hvala. 1241 Mlajša moč absolvent tehnik« za «gra& bo strojev ab obrtne šole, dobi mesto vodje v iada-etrijfikem podjetja v provinci. Ponudbe z navedb« plačilnih porojev pod Ulm «No. 110» na Jugoslovensko Rudolf Moese, d. d.. Beograd. 1663-1 Kupim iokomobilo močno 60 konjskih sil aH tudi močnejšo. — Ponudbe z opisom lo navedbo cene }e naslovil! na opravo tista pod »značko: »LOKOMOBILAc. 156 la Crnolasec in biodineo Selita znanj» z dvema samostojnim» gospodičnama, v starosti do £8 let Dopise pod «Amor 2» na ogla ni -oddelek «Jatra». 1260 V oglasnem oddelku «Jutraa i« dvigniti sledeča pisma: AgUea ЗаЗ, AgOnoet 87, ÄTda, AgUea 1088, A. B. lSfcS, Akademik, Agtlen" potnik, Autobus, Aiirija .>70, Amerikanec 770, Aka-.temičatka, Amandus, Aparat, Brezhiben, Bol«, B. žil, ^ttukova- drv«,- beooi-noet 44926. B^-ajna, Bia-gajničailu. Brezpogojno zaupanje, Oiovefrka: ' moda. Cikiama vijolica križan tema, Celoletni zaslužek, Dobro isufjeaa SO, Dolgotrajna ljubezen. Družba 098 Delavnost, Dober prodajalec, De&kateM 30.000, Diskreten, Dober b polten, Delavnica, Dobe» uspeh, Dolenjska Dukovina. Dobra računarica. Električna razsvetljava, Fina šivilja 20, M Fabri», Godba na ples. Garnitura, Gospodična. Gostilna ali vinotoč, Hišnik 44903. Uren, Inštruktor 89, Januar 7, Inženjer, Inštruktor 585, 1 A., Jesen 26, barteaator. Lahek za-•lalak. Laboratorij, Ljubezen 688. Lap» vijolica. Lapa lega, Lastno perilo, Lastno lovišč«. Merkur. Mir la saalnoat. Vw (n prekajevale«. Miren, Melita Ra, Mirna nranka 2. Motna, Mlada kri. Mira« sa-poseat. Mest« v proviaciii, Marljiva 98 Marine oiielr, Menica, Močna 459. M«-haničaa pIKilalča, Mala najemnina, Najao, Novo 8. Novo bvljf.oje. Najmanjši tip. Naprodaj Onunljena, Pridu» moč, Pekarn» 886, Pouk 989, Planino, Pozicija 178, РгИаа ia- «drava, Poštena 9, Pomlad м Wi-U, Provizijekl роил, Potniški »ato .66, Poseetvo 68, Promet 9. Praktikant, Posestva 66, Pridna slalklaja Rabim denar. Razum, B. R 89. BodL В M Ljub-Ijan» 200, 8t»ln» potnika, Sirota, Sporazum, Bamo-stojnoef 88, SrtČeD zakon 1929. Smreka »eno. S i. :anuarjem v LiuWjam. 91-gu^no 84, Sv JoJeC 800.000 Siguren uspeh 50. Sollclta-tor, SiWrjik. Šivalni stroj, Tehnik, Trgovec 1929. Ta koj plačljivo. Tihi značaj. Takoj ali februar, Tričlanska družina. Uspeh zajamčen, Dčenec, üslng», Ve-stea in marljiv, Vestna natakarica, Vinoffra^ K. Visoko rentabilno. Vinski sodi. Varno 50. Zaslužek 14,. Zaslnlek 885. Zna*aj, Zimski večeri ob kaminu Za-(rr»h i. Zn lo dni. Zastopnik 1ЭД. Zvestoba 74T, Zimski dae-rl. I so neizbežni pojavi: kratko dihanje m astmatične bolečin^. . Kogar one mučijo, ta izgubi voljo do življenja, ker ga bolečina omejuje v kretanju. Pokajenje z astmolom. praškom protj astmi, donose v mnogih slučajih astmatičnih bolečin na glo olajšanje, uhlažuj» krče in razkraja sluzo. Kmalu se bo bo'nik počutil lažji in svobodnejši ia ne bo vznemirjen v svojem spanja. D potreba lahka. —, Dobi se v vseh lekarnah. Galcu os. karnijska Industrija v Frankfurt« na M. Založba za kraljevino SHS. Hiš kovici Komp. BEOGRAD,'SARAJEVSKA UL. 70, 1. Hikuš MESTNI TRG ŠTEV. 15 Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih palic POZOR! Kože divjačine lisic«, kune, dihurje, vidre, zajce itd. Plačam najvišjo ceno. 1156 FILIP BIZJAK Šelenburgova ulica 6. Ие»«ИМФае««»м»е»««««>ее«е»«е»ее«е««а«»» t ftažnanam ceni. prij teljem in tiunce n, da mi je moja nepozabna so rofa v totek »»ебег cb pol 9 чг v ljub-liats^l bo niči po kratki in mučni bolezni umrla. Pogreb bo v petek ob 3. pop. 'z l)ubl an94e bolnice. Žalujoči soo'op, Aoton Jegl Č; Ton ek, Julček, Sonja, Adolf, otroci; Amalja. mati. ■ r''*- "У-'-' v л ' -.-'.• 1906 strani obsegajoči roman je izdala v dveh delih TISKOVNA ZADRUGA V LJUBLJANI Prvi del velja broširan 100.— Dm , vezan v platno 134i— Din Drugi del velja brožiran 100.— Din vezan v platno 124.-» Din Michel Zčvaco: 29 Zgodovinski roman. ... V takem primeru si morava privezati dušo, smrti mi božje!... Dajte, nastavite čašo ... Na vaše zdravje, gospod de Cervantes! ...« »Na vaše zdravje, gospod de Pardaillan!« je turobno odvrni! Cervantes. »Tako!« je dejal Pardaillan in postavil Izpraznjeni kozarec oa mizo. »Govorite zdaj, z radovednostjo čakam vaših strašnih odkritij.« »Inkvizioija!« je rekel Cervantes s komaj slišnim glasom. »Oho!« Pardaillan je prasnil v smeh. »Plemič ste, pa trepečete pred menihi! To ni lepo.« »Eh, vitez, kralj Filip in papež Sikst ne trepečeta pred temi menihi nič manj od mene!« »Nu, da! Kaj pa je vaš kralj? ... Lažhnenih s krono na glavi... In kaj je papež? Bivši menih, ki so ga pokrili s tiaro! Menihi naj se le bojijo drug drugega;!a midva? Bežite! . . .« »Čudovito!« je vzkliknil Cervantes in ploskmil z rokami. »Moj don Ouijote bi govoril prav tako, kakor vi!« »Ne poznam tega dona Quijota, a Če bi govoril tako kakor jaz, mora biti bogme pameten človek . . . ali pa nekoliko prismojen... Bodi tak ali tak, če bi bil vaš don Ouijote tukaj, gotovo bi vam svetoval isto kakor jaz: pijte, dragi gospod de Cervantes, pijte to bistro, rujno vince lz moje domovine, ln mrke misli, ki vas tlačijo, se bodo kmalu razpršile.« »Oh, vitez,« je žalostno rekel Cervantes, »nikar se ne šalite! Vi ne veste, kaj je strašno sodišče, ki ga imenujejo Sveti oficij... zakaj v tej okrutni krvuiški ustanovi je vse sveto ... Vi še ne veste, da ta dežela, ki jo je priroda tako bogato obdarila in ki je še nedavno prekipevala življenja ter se bleščala v slavi svojih umetnikov in učenjakov ... da ta dežela dandanes počasi umira pod pritiskom groze . . • groze, ki je tolikšna, da je na tisoče nesreč-nežev poblaznelo od nje in so se šli sami ovadit ter so radovoljno poginili v plamenih avtodafčjev! . . . Daj vam Bog, da ne bi nikoli spoznali tistega, kar imenujejo pri nas ,casas santas': svete hiše! To so celice, neprestano napolnjene z žrtvami, smradne luknje brez zraka in svetlobe ... Vi ne veste, da se tribunal, kadar ne najde dovolj živih, da bi z njimi utešil svojo željo po človeški krvi, ne plaši odkopavati mrtvecev in jih metati na grmado! ... In s to pošastjo se hočete spustiti v boj? ... Čuvajte se! Zdrobila vas bo, kakor jaz zdrobim to čašo!« Tako govoreč, je Cervantes udaril s svojo čašo ob mizo, da se je razbila na kosce. »Juana!« je poklical Pardaillan. »Prinesite gospodu de Cervan-tesu drugo čašo.« Ko je bila čaša prinešena In nalita in je Juana odšla, se je Pardaillan obrnil k Cervantesu, rekoč: »Dragi, radujem se prijateljstva, ki ste ga pokazali meni tujcu, m ves hvaležen sem vam zanj. Kadar me boste bolje poznali, boste tudi vedeli, da je bilo v mojem življenju že nešteto prilik, ko bi bil moral biti zdrobljen; a ta usoda je naposled vselej zadela tiste, ki so me hoteli zdrobiti.« »To naj pomeni» da vztrajate vkljub temu, kar sem vam povedal?« »Bolj kot kdaj!« je prostodušno odvrnil Pardaillan. »Oh, kak krasen don Ouijote!« je občudujoče vzkliknil Cervantes. »Toda, prijatelj,« je mirno nadaljeval Pardaillan, »nekaj vara moram pojasniti. Vse, kar ste mi povedali, mi je bilo prav tako znano kakor vam samemu. Je pa še nekaj, česar vi ne veste, a kar vem jaz tem bolje: to, da grozi dvojni bič Filipa II. in njegove inkvizicije tudi moji domovini... In še to vem, da se Fran« oija nikoli ne bo davila v jarmu, fei mori vašo nesrečno deželo.« »Zakaj ne?« »Zato, ker jaz nočem!« je hladno odvrnil Pardaillan. »Spet govorite kakor don Ouijote!« se je vzradoval Cervantes. »Vem,« je nadaljeval Pardaillan, ki ga morda ni bil slišal, »vem, da tvegam v tem podjetju svoje življenje; a tega mi je malo mar, če pomislim, da gre za blagor milijonov ljudi.« »Vaša misel je vredna, da bi jo izrekel don Ouijote!« se je zadivil Cervantes. Pardaillan ga je pogledal ganjeno in posmehljivo obenem. Nato je skomignil z rameni in dejal: »Če je tako, tedaj mora biti vaš prijatelj don Ouijote, ki vam je neprestano na jeziku, prebito zmešan gospod!« »Zmešan? Mogoče... da... to bi bila ideja... Nu, videli bomo...« je zamrmral Cervantes. Vstal je, kakor da se je mahoma vzdramil v resničnost in se globoko priklonil začudenemu Pardaillanu, rekoč: »Vsekako je poštenjak in junak... Veste kaj, vitez, rad Ы vas nekaj prosil.« Ne kupuite P^-bUa Opel avtom©» nwt 4U)aH "8,ДО P. S. — 6 J 9 * Duna-ska cesta 31. гяЬ, e bencina kfln ......--- zvitki, masa. bektocrattčal trakovi vedno te najceneje v zalo z! ort LUD. BARAGA LJUBLJANA šetenhurgova aL 61 Telefon štev 29*0 ^ .Mura' nimajo tekmeca INVettTURNR PROORJH angleških In ccihlb flotoo ta obleke oseb orst suknje povrSnlhe, platte lfd. pri furdhi N О V H K Liubliana od 7. do 20. ianuaria na Kongresnem trgu 15 ta oalooffac ceno' Do40fborihratiffe! эыыыыыы Linoleum prtinanlh inamk torarne D L W Bietigheim imam «talno « (alogi ш i »vri a jem «trokovno polaganj» L čeme, Ljubljana, Dunajska cesta 28. PrvraAuni lo Tsorel na razpolago. 17700 aQQQQQL? VSAK PETEK namočena ooenovke Anton Legat trgov na Ljubljana. vtikloS>reva e. *t 28 Svetovni rekordi 8 cilinderekega Prezidenta. 1. 10.000 2. 15.000 3. 20.000 4. 25.000 5. 30.000 110,739 110,385 110,304 110,191 110,014 Mednarodna unija priznanih avtomo-ilskih klubov je pravkar priznala Stude-bakerju-model Prezidcnt-5 svetovnih rekordov ▼ brzini in vstrajnosti. Ti rekordi nadkril-jujejo vse druge, kar jib je kdaj postavil, katerikoli drug avtomobil. Enega leb aajsijajnejsih rekordov si je prisvojil 8 cilinderski Prezi-dent, ki je od ai. julija do 9. avgusta prevozil v гб.^гб minutah 48. г 80 km, dolgo progo na dirkališču v Atlantik City. Vsi štirje vozovi Prezident, ki je vsak prevozil 48.280 km, so bili navadni serijski vozovi, ki so jib v Studebakerjevih tvornicah, na ilepo srečo izbrali odposlanci amerSke avtomob.lske unije. Vi si lahko nabavite Studebakerjev 8 cilinderski voz Prezident, ki je v vseh potankostih identičen г avtomobili, ki so si prib