Sploine vesti. — Ob 80Ietnici T. G. Masaryka. 7. marca mine 80 let, ko je zagledal svet v moravskem mestu Hodonin sedanji predsednik republike Čehoslovaške T. G. Masaryk, kot sin graj» ščinskega kočijaža. Težka je bila njegova živs ljenska pot, premagal pa je iz železno voljo vse ovire in končno zmagal s svojlmi idejami. Po končani osnovni šoli je dovršil dva raz« reda realke; hotel je postati učitelj, a ker je bil premlad za sprejem na učiteljišče, se je šel, na željo staršev učit za kovača. Toda že» lja po študju ga je gnala v šolo. Bil je nekaj časa učiteljski praktikant, nato pa je vstopil v gimnazijo v Brnu, a dokončal je gimnazij* ske študije na Dunaju. Tam je dokončal tudi visokošolske študije in postal leta 1882. iz» redni profesor na češki univerzi v Pragi. Tu je pridobil kaj kmalu mladino in mlajše to» variše prltegnil k delu na znanstvenem polju. Spisal je mnogo znanstvenih knjig, a vse oii* cialne avtoritete na Češkem so se postavile proti njemu — cerkev, državne oblasti in na* rodni predstavitelji. Vsi so ga odklanjali. a on se ni uklonil in končno je bil leta 1907. in ponovno leta 1911. izvoljen v valaškem okraju za državnega poslanca. V decembru leta 1914. je zbežal v tujino in njegovo medvojno delos vanje proti Avstriji — organizacija čehoslo= vaških legionarjev in končna zmaga njcgovih idej s propadom Avstrije — vse to mu je ustvarilo toliko slave, da je bil izvoljen za dosmrtnega predsednika republike Čehoslo* vaške. — Obširnejšo razpravo o njegovem delovanju priobčimo v prihodnji številki »Učteljskcga Tovariša«, danes pa se pridru* žujemo klicu bratske države: »Naj živi pred* sednik T. G. Masaryk!« — Materialni položaj in objavljanje pod* nešenih ukrepov za izboljšanje istega. ŠUO 1e sprejel na seji dne 22. februarja 1930. predlog, naj se v bodoče ne objavlja korakov in uspe* hov, ki jih je organizacija podvzela in dosegla za izboljšanje našega gmotnega položaja, ker take objave več škodujejo kot koristijo. Član^ stvo naj se seznanja o takem delu na rednih zborovanjh, dokler ni zadeva končnoveljavno urejena. — Razdelitev učnih ur na učiteljišču. V Beogradu izdelujejo za učiteljišča nove učne načrte, ki bodo odgovarjali novemu zakonu o učiteljiščh. Razdelitev učnih ur je predvi* ucna za vsch pet letnikov naslednje: Število učnih ur po letnikih. I. II. III. IV. V. Psihologija — — 4 — — Splošna pegagogika — — — 4 — Zgodovina pedagogike — — — — 3 Metodlka — — — 2 3 Šolsko delo - — — — 4 6 Filozofija — — — — 3 Šolska organizacija in administracija- — — — — 2 Narodna ekonomija v zvezi s sociologijo — — — — 2 Veronauk 2 2 2 * * Slovenščina 4 4 3 3 3 Živi jezik (francoščina ali nemščina) 4 3 3 2 2 Zgodovina splošna in na* rodna 3 3 3 2 1 Zemljepis 3 2 2 — 1 Prirodopis 2 2 2 2 2 Kemija s tehnologjo 2 2 — — — Fizika —222 — Matematika 3 3 3 2 2 Higiena — 2 — 2 — Kmetijstvo (Gospodinj« ** stvo) — — 2 Risanje 2 2 2 Lepopis 1 — — — — Petje 1112 — Goslanje 2 2 11 — Ročno delo 2 2 2 1 — Telovadba _ 2 2 2 1 — Srbohrvaščina 11111 2  9  Skupno število ur 34 35 35 35 31 — Radio v naše šole! Kraljevska banska uprava Dravske banovine je izdala na sreske načelnike okrožnico z naročilom, naj pripo« ročajo krajevnim šolsklm odborom nabavo radio aparatov, ki bi se jih posluževali šolski otroci, posebno ob nedeljskih popoldnevih, ko se izvajajo mladinski programi. Kjer je le mogoče — pravi nadalje okrožnica — naj bi si nabavile občine večje aparate, po katerih bi odrasli poslušali razna znanstvena, oziro* ma strokovno kmetijska predavanja. — Zbirka razglednic iz Dravske banovine. Podmladkarji obmejne šole v Lokavcu raz* pošiljajo razglednice svoje šole in kraja na vse šole v naši banovini s prošnjo, da jim na« slovljeni razredi odgovorijo z razglednico dotične šole ali kraja. Naša manjšinska deca hoče na ta način napraviti zbirko vseh krajev Dravske banovine. Podpisani prosi vse tova* riše(ice), da blagohotno podpirajo to akcijo Podmladkarjev te obmejne postojanke ter poskrbe, da naslovljenci čimpreje odgovore. Pomagajte nam ustvarjati trdna nacionalna tla ob najsevernejšib točkah naše države. — Mirko Gujnik, šolski upravitelj v Lokavcu. — Poslovilni večer. Okrožna skupina dr» žavnih nameščencev in upokojencev v Maris boru je priredlla svojemu dolgoletnemu pred* sedniku dr. Pečovniku poslovilni večer, ker je odšel na svoje novo službeno mesto kot iiVspcktor za srednje 4"n meščanske šole v Ljuba ljano. V lepo prenovljenih prostorih hotela »Orel« se je zbralo zelo veliko število držav« nih nameščencev vseh panog, med temi skojro polnoštevilno učiteljstvo srednjih in meščahs skih šol in celotni odbor Nabavljalne zadruge. V imenu okrožne skupine se je poslovil šolski uprav^telj g. Alt. V izbranih besedah je opisal plodonosno delovanje g. inspcktorja dr. Pe* čovnika za organizacijo drž. nameščencev in pri ustanovitvi naših zadrug. Od prevrata sem je bil odbornik okr. skupine in zadnjih devet let njen predsednik. Z vsakim je bil enako vljuden in vsakomur je pomagal s svojim na» svetom ali na drug način. Odlikoval se je po svoji neprstranosti in po svojem odkritem, čistem značaju. V spomin mu je izročil go» vornik malo darilo. V imenu pododbora pfo« fesorskega društva se je oglasil sedanji pred« sednik prof. dr. A. Dolar, ki je v šegavih be» sedah orisal delovanje dr. Pečovnika v tem društvu. Nadalje so govorili ravnatelj dr. To* minšek, kot bivši ravnatelj prof. dr. Pečov* nika, g. Rehar za Nabavljalno zadrugo, rav* natelj Humek za učiteljstvo meščanskih šol, prof. Skof za b.vše obiskovalce meščansko* šolskega tečaja, dr. Zgeč za bivše njegove učence na gimnaziji v Mariboru, nadzornik v pok. Senkovič kot njegov bivši tovariš na pro» svetnem oddelku velikega županstva in prof. Cotč v imenu vseh prijateljev in znancev. Večer je potekel v najlepšem razpoloženju, h kateremu je znatno pripomogel tudi impro* vizirani pevski zbor. Vse je pokazalo, kako čislan in spoštovan je bil slavljenec pri vseh državnih nameščencih in upokojencih in še posebno pri svojih stanovskih tovariših, ki ga bodo težko pogrešali. »Naš Glas«. — Odtegljaje za vzdrževanje samouprav« nih cest je te dni ljubljanska fin. direkcija vrnila vsem aktivnim uslužbencem. katerim so bili prošlo poletje odtegnjeni. Vsem upo» kojencem, katerim se je ta cestni davek (od» kupnina na osebno delo »kuluk«) odbil od po« kojnin, ga bo finančna direkcija vrnila ob» enem s pokojnino za mesec april t. 1. O tem obveščamo upokojene tovariše, da ne bo ne» potrebnih reklamacij. »Naš Glas«, — Državnim upokojencem vinozemstvu! Z odločbo predsednika ministrskega sveta od 22. januarja 1930., št. 1747/1., s katero je bila Ljubljana uvrščena v prvi draginjski razred, je bila tudi omiljena in omejena določba, da se vsem jugoslovanskim državnim upokojen* cem, ki žive v inozemstvu, odbija 30% dra» ginjskih doklad. Odslej bodo v inozemstvu živeči naši upokojenci prejemali polne dra* ginjske doklade, če 1. žive izven Jugoslavije v skupnem gospodinjstvu s svojimi otroki, ki imajo tam stalno bivališče (redni domicil), ali pa, če 2. so stari več nego 60 let. S to določbo bo, premnogim našim ljudem, ki so zaradi družinskih razmer primorani živeti izven dr^ žave, storjena velika ugodnost. — Podrobno* sti o tej važni določbi priobčimo prhodnjič. »Naš Glas«. — Redni občni zbor Učiteljskega doma v Mariboru se bo vršil v torek dne 25. marca 1930., in sicer ob 9. uri v deški meščanski šoli v Mariboru s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo funcionarjev upravnega odbora in nadzorstva. 2. Volitve. 3. Določitev članarine. 4. Slučajnosti. — Za sklepčnost občnega zbo« ra zahtevajo društvena pravila navzočnosti četrtine vseh rednih članov. Ce pa te ni, po» tem se pa sklepa po preteku ene ure pravo« močno pri vsakem številu navzočih. — V Ma* riboru, dne 2. marca 1930. — Načelstvo. — Učiteljska gospodarska poslovalnica ponovno prosi vse posameznike kakor tudi društva, da urede svoje včlanjenje pri njej v smislu sklepa lanske skupščine in tozadevnih navodil, ki so jih prejeli od UGP. Če potre» bujete kake informacije v tem oziru, obrnite se naravnost na UGP! — Tovariše člane litijskega učiteljskega društva UJU prosim, da mi nakažejo zaosta* lo članarino vštevši tudi marec. Kdor želi, bo oddal lahko tudi v soboto 8. marca na zboros vanju v Ljubljani. — Blagajnik D. R. * Določi prosvetni svet. — Knjige Slovenske Matice za leto 1930. Zaradi tehničnih zaprek, ki onemogočujejo pravočasno izdajo Cankarjeve Zgodovine li= kovne umetnosti II. del, bodo dobili letos člani namesto te knjige III. del romana »Kmetje«. Lctošnji knjižni dar za članarino 50 Din je torej naslednji: Prtfvodi iz svetovne književnosti, in sicer: 1. XI. zvezek: Revmont* Glonar. Kmetje, II. del: Zima (ca. 17 tisk. pol). 2. XII. zvezek: Reymont-Glonar, Kmetje, III. del: Pomlad <ca. 20 tisk. pol). XIII. zve* zek, to je VI. — zaključni — del tega romana: Poletje, bo izšel v letu 1931). 3. XIV. Calde* ron de la Barca — Oton Župančič, Sodnik za= lamejski. Igrokaz v treh dejanjih (ca. 6 tisk. pol). 4. Literarno delovanje Slovenske Matice od začetka do leta 1930. Bbliografski pregled. Sestavil dr. Janko Šlebinger. 5. Po izberi eno od naslednjih knjig (ozir. ad h) dve): a) Lon* čar Drag., Politično življenje Slovencev (od 1. 1797,—1919.) ali b) Kovačič Fr., Slovenska Štajerska in Prekmurje. Zgodovinski opis. c) Mencinger I., Izbrani spisi, III. zvezek: Po= vesti, satire in članki. č) isti. IV. zvezek: Aba* don. d) Knezova knjižnica, XXII. zv.. Juš Ko= zak: Razori: Rado Murnik: Tujec itd. e) Ler= montov, dr. Vlad. Borštnik, Junak našega časa f) Jerajeva Vida, Iz Ljubljane čez poljane, g) Lah Iv., Češka antologija, h) Golia Pavel, Pesmi o zlatolaskah in Večerna pesmarica. Glede izbere pete knjige naj služi vsem pO" verjenikom in članom v vednost dejstvo, da ni nobene teh knjig v tolikem številu v zalogi, da bi si mogli izbrati vsi člani ali njih velika večina eno in isto knjigo. Iz tega vzro* ka se mora omejiti izbera Ie na obvestilo, katere navedenih knjig posamezni člani ne žele oziroma katero knjigo pred vsem žele. V tem primeru pa je treba navesti vsaj tri knjige, da je upravi dana možnost odločitve po razpoložljivosti. Priporoča se, da sporoče člani svoje želje poverjenikom, poverjeniki pa izpolnijo priloženo vprašalno polo. Člani izven poverjen štev morejo sporočiti svoje želje glede izbere pete knjige naravnost dru= štvu po dopisnici ali pa na zadnji strani pr> ložnice. Za letos pristopivše člane prihaja v poštev pred vsem v letu 1929. izdani I. del romana »Kmetje« (Jesen). Cena 50 Din se zniža za te člane na 20 Din. Izvirna vezava vsake [knjige .'v najfinejše 'platno istane 12 Din. Kdor želi imeti vezane knjige, naj to naznani poverjeniku ali pa društvu. Vežejo se knjige pod 1., 2., 3. in-5. 'Članarina mora biti poravnana najkasneje ob sprejemu knjig. Knjige izdejo o veliki noči. Gg. poverjeniki se naprošajo, da pošljejo seznam članov in izpolnjeno vprašalno polo najkasneje do 1. aprila t. 1. Vabimo k pristopu, ki ga je ja= viti ali poverjenikom, ali društvu po dopis* nici, nakar se pošlje položnica za poravnavo članarine. — Slovenska Matica. — Univerzalna šolska klop! V mnogih slučajih so naročali naši šolski zavodi klopi v inozemstvu, ker se pri nas ni nihče potrudil, da bi izdeloval moderne, higienične klopi, ki bi odgovarjale današnj.h zahtevam. Pred \e* tom dni pa je predložil oblasti mizarski moj* ster R. Kompara v Mariboru model univer« zalne šolske klopi ter prijavil zanjo patent. Najvažnejše prednosti izuma našega doma* čega mojstra so: 1. miza in sedež se poljubno dvigneta ali znižata, kakor je telesni velikosti učenca primerno; 2. sedež sam se avtomatski dvigne. ko učenec vstane; 3. naslonjalo je ob* liki hrbtenice primerno upognjeno, učenec sedi udobno in ima dosti prostora; 4. zaradi enostavne konstrukcije spodnjih delov klopi ne ovirajo snaženja šolskih prostorov. Pri* pomnim še, da so klopi iz suhega, parjenega bukovega lesa, ki se prepleska z lanenim ol= jem, da ohrani lepo naravno barvo. Mize, ki so iz mehkega lesa. se prepleskajo zeleno. Najbolj se priporočajo dvosedežne, a na za= htevo se izdelujejo tudi trosedežne klopi, ki pa nso tako praktične kakor prve. Ogledal sem si jih na trg. akademiji v Mariboru in priznati moram. da niso le krasne za oko, marveč tudi zelo pripravne. komodne in prak* t:čne. Želim, da bi si jih ogledali vsi oni tova* riši, ki potrebujejo klop\ da se sami prepri* čajo o njih uporabljivosti. Čemu bi nosili de= nar v tujino, če mamo doma vsaj tako dobro blago, ako ne celo boljše. — T. K.