Slev 255. Posamezna številka stane 1 Din. V LioMiil, v soDolo in« m niveifta 1922. Leto L g__: Naročnina ■■■' za državo SHS: a) po po&t) moBefinu Din 12 b. doa'avl|cnon dom mesečno ..... „ 10 sa inozemstvo: »e»ečno ...... Dla 20 ss Sobotna izdaja; == T Jugoslaviji.....Din 15 T inoremstvn ..... „35 es Cena inseratom:^ Bnoatolpna oailtna »r»ia mali oglasi po Dla. t'— In Dln.t'90t veliki oglasi nad 43 mm vi« sine po Din. i —, poslana itt. po B n. i —. Pri več|am uročilo popusti Izhaja vsak dan izvzemii »onedoijka tn dneva po (ir&z. nU.o ob 5. nrl zjatraj. Poštnino pmčana v SotovlnL Orednlštvo je r Kopitarjevi nlioi Ptev. 6/II1. Ko.oplat so a« vračajo; netrrnklrana planin ae ne sprejemajo. Uredn. telet. itv. 50, oprava, fitv. 3211. FoUtičen iisf za sli Oprava |e T 4o>itar|ov: ul. 3. — Račun poštne hran. l|abl|anike št. 650 z>t naročnino m St. 34'J za oglasu zagrab 39 .011 sirajav 7583, pra V e in dnna|. 24.797 PoSoža] sia Dunaju. Dunaj, sredi novembra. Kalendarični Vseh mrtvih dan je prešel. Za Dunajčane se pa, tako se zdi, le-ta šele pričenja ... Smrtna mora lega na mesto, ki je bilo še pred meseci živo in kljub večnim skrbem polno veselega upana na boljšo bodočnost. Na borzi in okrog borze je skoro tiho. Špekulantov ni več. Na severu jim vrtoglavi padec nemške marke nudi sijajnih novih dobičkov. Le še arbitraža z efekti, ki je pa precej mirna, spominja na blestečo preteklost. Špekulacijo z valutami je ukinila devizna centrala, ki je prevzela s svoje področje preskrbo vseh tujih deviz. Kakor pričajo raznovrstne javne pritožbe, škoduje ta uredba nemalo domačim trgovcem in podjetnikom, ker jim centrala ne nakaže v zadostni višini potrebnih deviz za nakup surovin, polsu-rovin in drugih izdelkov v inozemstvu, kar bi pocenilo robo tudi v deželi in mestu. Marsikdo vzdihuje za tujimi lahkoživ-Ci iz valutarično močnejših držav, ki so se nekaj let tukaj zabavali, gostili in oblačili za smešne cene, rekel bi, zastonj. Tuji trgovci so našli v sosednji Nemčiji, ki producira in izvaža za 100 in celo za 200 odstotkov ceneje, boljših nakupnih virov. Pa tudi Češkoslovaška jih zopet mika in vabi. Tako so torej skoro prazni sloveči veliki hoteli in restavranti v notranjem mestu, osamele kavarne ob Ringu, zapuščeni bari in drugi po preobratu za razkošnost in razsipanje denar a prikrojeni lokali. Industrijska podjetja, zlasti za železno, kovinsko in usnjeno izdelovanje, nimajo skoro nikakih naročb, nobenega posla. Dela se po večini še samo po 24 ur na teden v enem dnevnem urniku. Vse toži o visokih režijah, o pomanjkanju in po-draženju denarja, o brezposelnosti v vseh panogah gospodarskega življenja. Začetkom letošnjega oktobra je dunajska občina uradno izkazala število okrog 50 tisoč ljudi, ki so se prijavili za brezposelno podporo 1 V zadnjih tednih se je pa kriza poostrila in število brezposelnih za 10 tisoč pomnožilo. Nepoznavalec razmer bi mislil, da se mora domačinom le še presneto dobro goditi, če čita dnevna policijska porodila o dese'orici vinjenih razgrajačev, ki so bili čez noč aretirani. Pa to so samo posamezni slučaji, ki so se vt -no dogajali v velikem mestu in se še bodo, samo da se v tedanjem boju zoper alkohol gleda strože na opotekajoče se noge, da se pijanci po 14 dni zapro in njih imena javno osramo-te. Večina prebivalstva pa zopet večkrat obrne vsak tisočak, predno ga izda, čeprav je le »cunja«, in si redko še privošči vrček piva za dva lisočaka, kaj šele četrt vina za pet tisoč kroni Ugledne rodbine si ne morejo več vsled drage kurjave (kila premoga velja 790 K in lesa 600 K) kuhati kosila doma. Obiskujejo zopet občne kuhinje, kjer plačajo 8—10 tisoč kron za pičlo kosilce, »menu« imenovano (juha skoraj krop, par dkg mesa z dvema krompirčkoma ali pa pol zajemavke slabe nemastne prikuhe in ma jhna porcija s saharinom oslajene mcčnate jedi). V gostilnah, celo v predmestnih, je pa redko kak živi krst pri obedu za 20—30 tisoč kron. Za večerjo si kupijo ljudje malenkost pri klobasičar-ju — ne glede na vrsto in ^asmo živine — in se grejejo z vročim čajem, kuhanim na pečici, na tai'ok začasne službe skrajša na 2 leti. Poslanec V i d a n o v i č predlaga dopolnilo k členu 12, da se ima zahtevati od kandidata za uradniško mesto imovinsko stanje, da se more kontrolirati, ali in koliko se je kdo v državni službi obogatil ! Poslanec V u j i č i č zahteva, da se rok začasne službe skrajša na 1 leto. Predsednik odbora da Vujičicev predlog na glasovanje, ki je bil sprejet, čeprav je bil naperjen proti vladi. Pri glasovanju se sprejme § 12 z dopolnilom poslanca Vida-noviča, § 13 pa po stilizaciji vladne predloge. — Minister za izenačenje zakonov Trifkovič nato izjavi, da bo vlada iz tega napravila vprašanje. Nato je Vujičič, ki je radikal, umaknil predlog, ki je povzročil toliko zmešnjave, v kateri vladni poslanci niso vedeli, zakaj so glasovali. Predsednik jo nato izjavil, da Vujičičev predlog ni sprejet. Opozicija je burno protestirala proti temu, da se umika predlog, ki je že sjirejet v glasovanju. Ker se predsednik ni udal, je celokupna opozicija sejo zapnstila. Nato je večina glasovala mehanično dalje, dasi je mesto 35 poslancev ostalo samo 15. Vsled tega je tudi poslanec Magovčevič protestiral proti takemu nemarnemu in lahkomišljenemu po-stopanju v tako važni stvari, kakor je ravno uradniški za on, in je zapustil sejo. Kljub temu so vladinovci glasovali daije o paragrafih uradniškega zakona, ne da bi jih količkaj pretresali in obračali pozornost na posamezno določbe. Ratifikacija solimskeca dogovora. Belgrad, 17. nov. »Politika« poroča iz Aten. da je grška zbornica ratificirala konvencija 7. Jugoslavijo, tioočo se svobodne cone za Jugoslavijo v solunskem pristanišču. Sestavljanje nemške vlade. Berlin, 17. nov. (Izv.) Kakor poroča neka politična korespondenca, l>o državni kancler Cuno še danes poskusil sestavili novo vlado. Kakor se čuje, namerava v svojo vlado prevzeti vso prejšnje ministre, izvzemši peštnega ministra Giesbtrtsa (Cen-trum), ki odstopa radi bolehnrsti. Portfelj ministra za obnovo bi prevzel Hilfferding. Socialni demokratje zahtevajo za sa še eno od prostih mest. Socialni demokrat Miil-ler, ki je včeraj kcnferiral s kanclerjem Cunom, se je izrazil, da bi velike koalicije za sedaj soc. demokracija ne mogla prenesti. Pcincarejav ekspaze. Pariz. 17. nov. (Izv.) Zbornica je danes razpravljala o interpelaciji glede vladne politike. Ministrski predsednik Poin-car6 je govoril o predstoječih sestankih r. lordom Curzonom ter Mussolinijem. Izrazil je zagotovilo, da se bo med Anglijo, Francijo in Italijo še pred početkom ori-entske konference v Lausanni doseglo popolno soglas e. Enako je izrekel prepričanje, da se bo isto soglasje doseglo tudi na konferenci v Bruslju. Med snlošno napeto pozornostjo zbornice je razpravljal Poincare o vprašanju reparacij ter spominjal na razmere v času pred konferenco v Cannesu, omenjal velike načrte, ki so se sklenili tam, ter opozarjal na razgovore v Genovi. Sultan je odpotoval. Carigrad, 17. nov. (Izv.) Ko se je sultan s svojim sinom vkrcal na ladjo, je izjavil, da ne odstopa, ampak le odpotuje radi grozeče nevarnesti. tfevfralna ccna v Tra' iji. London. 17. nov. (Izv.) >Daily Tele-graph« javlja, da je lord Curzon usvojil predlog romun. v ade, da se postavi nevtralna cona med Bolgarijo in Turčijo pod prolektorat Jugoslavije in Romunije. Vsa ped obtožbo. Carigrad, 17. novembra. (Izv.) Narodna skupščina v Angori je sprejela predlog Kemal-paše, da se postavijo vsi sultanovi ministri in sultan sam pod obtožbo. teteško-francoski sporaztim, London, 17. novembra. (Izv.) Angle-5ko-francosl:i sporazum je v toliko gotov, da pride lord Curzon v soboto v Pariz, kjer se bodo nadaljevala pogajanja glede orient-ake konference. SVJisssslini v senatu. Rim, 17. nov. (Izv.) Ministrski predsednik M u s s o 1 i n i je iz poslanske zbornice odšel v senat, kjer je istotako preči-tal svojo izjavo. Uvodoma je rekel med drugim: »Ne še-le od danes, ampa« že več let imam zavest, da tvori senat eno izmed trdnih točk v narodu, da torej ni nepotrebna ustano\a, kakor bi hotela to ugotoviti majhna demokracija temeljem svo ih fantastičnih vidikov. Nasprotno smatram senat za državno moč, za državno rezervo. za potreben organ v svrho pravične in trezne državne uprave.« Mota antante Kitajski. Pariz, 17. novembra. (Izv.) Predstavniki Zedinjenih držav, Anglije, Francije in Italije so izročili kitajski vladi noto, v kata ri kategorično zahtevajo oprostitev 15 od kitajskih roparjev odvedenih evropejcev, ker bi bili sicer pri iljeni Kino proglasiti zc. roparsko državo. BENEŠ IN M \SARYK ČASTNA DOKTORJA. Praga, 17. nov, (Izv.) Minister zuna njih zadev dr. Beneš je danes odpotoval v Ktrassbonrg, da sprejme diplome častnega doktorja slrassbourskega vseučilišča Nato ui.potuje - Prris skjpno s predse inikom češi e republike M »s i f y k o m kjoe bosta spr ;,e!a častni doi.Vrat pariške Sorbonne ALKOHOLNI DAVEK NA ČEŠKEM. Praga. 17. nov. (Izv.) Alkoholni davek v Češkoslovaški bo znašal za prihod-n e leto 496 milijonov čeških kron. ČEŠKO-M A Ž A RSK A POGAJ \NJA. Proga, 17. nov. (Izv.) Pogajanja med Čehi in Mažari teko povoljno in je upati na ugoden rezultat. AFERA NOVAKOWSKI. Praga, 17. nov. (Izv.) Ministrstvo za narodno obrambo je odstavilo v Bratislavi dva višja topniška poveljnika, ker sta za-pletcra v znano protkiriavno afero. ALKOHOLNA RORBA V AMERIKI. Washlngton, 17. novembra. (Izv.) Z ozirom na izid zadnjih volitev pričakujejo, da bo predsednik Ilarding omilil alkoholno prepoved. REPUBLIKA ČITA. Moskva. 17. novembra. (Izv.) Republika Čita se jo popolnoma združila a sovjetsko Rusijo. V skupni državni zastop bo odposlala čitska republika 15 7astopnikov. Franroz 0 nmh versko- političnlh ra*!nerah, V Parizu je izšla brošura >T,ps Cntho-liques Yougos'aves Pt leurs pr^sentes dif-ficultčs« — Jugoslovanski katoličani in njihove sedanje težave — izpod pereea g. E. B e a u p i n a, tajnika katoliškega odbora francoskih prijateljev v inozemstvu. Uvodoma pravi pisatelj, da preživlja mlada jugoslovanska država jako nevarno dobo. Njene gospodarske težave, dasi so velike, niso najhujše. Mnogo škodljivejši za njeno ravnotež e so versko-pc^tični boji, ki so jih 7anctili demokratski centrali-sti, ki imajo oblast v rokah. Nato podaja pisatelj podatke o sestavi jugoslovanskega prebivalstva po veri >o na krati.o a izčrpno poroča, koliko deleža imajo katoliški Jugoslovani in posebej njihova požrtvovalna duhovščina na ohranitvi narodnosti tekom mnogoletne sužnosti in na končni zdrrž:tvi v skupni narodni dižpv:. Potem prehaja pisatelj na nof-anle-poli'"čni razvoj v kral'ov'nl Srbov, Hrbtov in Slovencev in s t«rn ra -voj gori označeni predmet. Z vso sfarnosfjo noroča o činih in odredbah režima, k5 nosijo pečat protikatolištva, kakor tud: o obrambnih korakih katoliških krogov, predvsem poslancev Juc?os!ovenekega k'ub.a in ugo-slovanskih škofov. Tu vrsto, prepoved Mar!"nih konpTegocij •/» srednješolce v Bosni in Hercegov ini, ukaz o »vajaniu so-kolskca duha v šo'e (ni^ateli navala dokaze. da jo ta duh nrotiverskD, nasilje nad katoliškimi šolam, v Vojvodini z eljav-ljeniem stare«« srbskega šolskega zakona — verouk se poveria laiškim močei. Vadni krogi na se tolažijo 7. ^kolnosti^, da h' 's npozirija bPa močna lo " prv-i f.'1'7!, namroč v dobi rušenja sedmin vlad«, takoj pa h| -^rmtno oslab^a v p.-iritivner- ileln, t:^ bi bi'o treba sestavili novo vifi lo. Toda že samo možnost pr n fa .e, da namreč pade romanja vlada, je da1« raznim parlamentarnim skupinam po-polnnp^a novepa duha in jih je nav.labi s svo/o ž i ,'nnstio. Kori»ll ho spi rjeta s*'žlmna nrag-maf»ka za državne nem^C-ncn. |o ^'ulroc r>ove'lfi'o včeraj ha zadnji strani. Men-Ia lota 21^0 in šo k te' lelnH je pristavilo rresi-lno vprašaj. To pot je »Jntro« enkrat no1,r,to noveda'o ro^nloo. Co bodo do-tir>i v'a tali Pribičevoi in Pašiči, Žerjavi in Piit-lii pa seknn.lirHli 4 Pa»' o! v zemPorr^nlSVI sb.»n*n ie dovršena stvar. Po^len^a Avr3T ovič in bivši t;-?nik stranke Koma-linio začneta že tc dni iz-'a!iti novo rdasi'0 -i- Voh'*ve na Lilvenskem Pri zadnjih volibah v litovski ient je bilo izvo- ljenih 73 poslancev; krščansko demokratski bbk je dobil 38 poslancev, narodn"so-cialni 19. soeia^i demol:rat|e 11, komunisti 5, /i d je 3 in Poliaki 2 poslanca Par'a-nenl je bil sklican na 13. november v Kovno. -f Izjava Ismot-paše. Ismet-paša je 7&-etopnik nove, modern^ Turčije na f rientski konferenci. Takoj po svojem prihodu \ T au-sanno je prejel povabilo farncoskega ministrskega predsednika Poincareja, da pride v Pariz. Ismet-paša se je temu vabilu odzval. V Parizu je sprejel fran- ske časnikarje in jim dai na razpolago sledečo izjavo: '. Nova Turčija ni sa;~o v vojaškem oziru zmagovita, ampa' je postala tudi . "rod svobode. Turška deipo^raciia- je naipopel-neiša na cvetu. Turki so najbolj miroljuben narod, toda oni hočejo to, kar je njihovo « — Z ozirom na »kapiti lac!?e< je izjavil Ismet-paša, da od 1. 1914 dalje ne obstoje več, današnja moderna Turčija pa sploh o tem vprašanju ne more sklepati, ker zanjo to vprašanje sploh ver ne obstoji. Zavezni' i te morajo zavedali, da imajo danes opraviti s čisto novo Turčijo, ki bo ustvarila meder-no zakonodajo, opirajoč se pri tem no zakonik Napoleonov. štatevrfce novice. š Zlati poroki dveh sester. V Brežicah ob Savi sta se 4. t. m. vršili zlati poroki dveh sester: Ane in Marije roj. Šer-bec. Obenem se je vršila tudi poroka hčerke ene izmed sester — Urške Ferenčak z Antonom Maljašič. Nevesta je bila več let prednica Marijine družbe in marljiva članica vseh naših organizacij. Bog daj srečo in še na mnoga letal & Straim' bt< ilko tnl>crkiil»".o r Mariboru. Protitubei-Uuio7.ua lig;i v Mariboru je kont.ila svoje stalisiifno <1-. 1« o razširjenju tuberkuloze v Mariboru, ter o h.ufajili umrljivosti na tuberkulozi. V veiini tel) slučajev jo najli kot prvoten vzrok nezdrava stanovanja ozir. sedaj že četrto leto prenapolnjena Bianovunja, ki so postala prava gnez- diSSa tuberkuloze, iz katerih «e bolezen Mri tud) po diiigili hišah. Kakor na drugem mestu sporočamo, bo tozadevno podal svoj reterat g. docent a »Pravda« s tem, da znaša provizija pri tej kupčiji — 650 tisoč kron, kar je prav lepa vsotica. — Komitet ministara >za naornža Kakor hilro je bil dovoden kredit v znesku 800 miljonov dinarjev za oboroževanje, so se v i3elgradu pričele snovali ra^ne »trgovske družbe« za »liferacijo«. Jasno jc, da pri tem čednem poslu tudi ministri ne smejo zaostajati. Zato co tudi oni ustanovili »komi-tet ministara za naoružanje« ali bolje rečeno, »komitet ministaia za zaraduf. Temu »komitetu« sta bili predlrženi že dve -> nudbi. Ena skupina ponudnikov ponuja državi vojaškega bltrm za 16 miljonov dolarjev, druga pa za 12 milior^v dolarcv. V poučenih kronih trdijo, da sta obe sdr"ž-bi« eno in isto: Če propade ponudba za 16 miljonov, lo držala "ruga za 12 n?1'-'*!©'. — Razni ljudje vedo povedali, da ie član te družbe tudi g. minister Pucelj kot >o-nudnik za mesarske kije, ki so najmodernejše jo'oo orož;e. — Iz konzularna službe. Za svojega častnega konzula v Zagrebu je repub'ika Chile imenova'a gospoda Juro Matuli* ča-Zarinova. — Drž. vni ccstarji. Gradbena direk* cija razpisuje v namestitev 50 službenih mest državnih cestarjev, interesente se opozarja na tozadevni razg7as v »Uradnem listu pokrajinske uprave za Sloveni o« v štev. 113. — Zakon o uvrstitvi gozdnih čuvajev v kategorijo slug objavlja liubljanski »Ur. list« dne 17. t. m. Med sluge se u vrste gozdni čuvaji, ki služijo že najmanj dve leti. V službeno dobo se vštejejo gozdnim čuvajem vsa leta dosedanje službe. — Čemu jje agrarna reforma? Iz Belo Krajine nam peročajo: V Gradacu ima velika posestva z zelo obsežnimi gozdovi in grajščino neki Ktihnel, prileten gališld žid. To njegovo posestvo spada pod agrarno reformo in se ceni rad 30 mili onov kron. Ljudje v teh krajih nimajo ne godov ne njiv, ker so večinoma potomci nekdanjih de^vcev iz bivše tovarne v Gradacu, vsled česar so morali kupovati drva nd Kohnela ter jemati njegove njive v najem, Jasno je, da se je ljudstvo razveselilo, ko jo čulo po prevratu o agrarni reformi, ker ie uralo, da dobi zaželieno potrebno zemljo. Toda kakor stoji ta stvar pri nas, so o tali predpisi agrarne reforme samo na pa ir u. Ktihnel se je bal agrarne reforme in je hotel celo posestvo prodati. Potegoval se je za to nosestvo predvsem znani milijonar Mazelle, ki ie bil —; kajpada — za kratek čas tudi upravitelj tega posestva, ki je bilo stavljeno pod državno nadzorstvo. Ker Mazelle pri Ktlh-nelu ni imel uspeha, se je začelo od druge strani V Belokraj:no ie prišel po prevratu Neme" Holman iz Češke, ki je Dre- Vzel premogokop v Črnomlju, pa Je s to akoijo pogorel. Hofman se je delal velikega Ceha, pa je v resnici naš nacionalni aaaprotnik, Ta se je spravil nad Klihnela in ga je pregovoril, da mu proda posestvo za 15 milijonov kron. Hofmann sam nima denarja, ima ga pa Mazelle in imajo ga drogi. Ktlhnelu se je pa le posvetilo iu knjpne pogodbe ni hotel podpisati. Šele na velik pritisk je to storil. To pogodbo bi pa moralo odobriti ministrstvo za agrarno reformo. Začelo se je za kulisami pritiskati, da bi se pogodba potrdila. Prva instanca pogodbe ni odbila in torej ni branila interesov ljudstva. Vzlic temu pa, da pogodba še ni odobrena, je začel Hofmann gozdove sekati in je na posestvu absoluten goepodar. Mazelle seveda je prav židane volje. Ker so tu razširjene govorice, da je dal Mazelle, sedanji župan v Gradacu, neka uradna potrdila županstva, da podkrepi to pogodbo, bi bilo treba uradno dognati, kaj je na tem resnice. Zdaj res ne vemo, čemu je agrarna reforma. Ali je sa-ino zato, da se omogočajo špekulacije z nakupi posestev, ki spadajo pod agrarno reformo, ali pa da se pomaga ljudstvu? Morda b! mogel na to vprašanje dati odgovor g. minister za agrarno reformo. — »Za koritce iu pristranoste slove ndW članek »Kmetijskega lista«, o katerem Bem zvedel nekam pozno. Ta članek ce deloma krije s člankom o nekem manevru v »Jutru«. Kot sodnik se čutim vzvišenega nad sumničenjem, da bi se kaj dcege zgodilo z mojo vednostjo in mojim irlvoljenjem — to pa lz enostavnega raz-oga, ker sem uverjen, da mi tega ni tre-iB. Kolikor sem se mogel informirati v em kratkem času, je vposeg »Županske iveze« kot take izključen in bi se menda lo k večjemu za nedovoljeno akcijo ka-tega posameznega njenega člana, katero » sam kar najodločneje obsojam. Mojo rvalifikacijo bodo pa tudi v bodoče izre-cale le v to svrho pristojne oblasti, katerim brezpogojno zaupam. Zadeva je zame končana. — Novo mesto, 16. nov. 1922. — Dr. Jos. Fischinger, deželnosodni svetnik. — Ministrske obljube. Minister za so-rfalno (?) politiko je obljubil državnim nameščencem, da dobimo v najkrajšem lasu — prav gotovo pa še pred volitvami — pol zastonj moke, masti in drugih do->rih stvari cele vagpne. Te mastne oblju-» me močno spominjajo na ono nemško: »Wie er noch am Leb'n ia gwen, \ams ihm nix z' fressen geb'n, tVlo er dann hin is gwen, hams ihm ein Schiippl Heu eingeb'n; damit die Leut' nit sagn konnen: Von der Not war der Schimmel tot!« 'oduradnik finančne kontrole, maksimi-ranec. «— Ne bodite sitni! Ali poznate mesto Dtmaj? ... Dunaj, Dunaj — kje bi to bilo? A — vi mislite najbrž Wien! Da, da, to bo morda Dunaj! Toda tako smo pri nas ime-lovali Wien pred več sto leti, ko smo bili Slovenci še pod Avstrijo. Danes pa, ko smo » par stoletij izpod Avstrije, poznamo samo še Wien. Vsaj pisano je povsod tako. Ce pa pišemo, moramo dosledno tudi go-foriti: grem v Wlen, prišel sem z Wiena. To je namreč pravično, da damo vsakemu, kar mu gre: Nemcu, kar je nemškega, Ita-anom, kar je italijanskega! Kajti bodite prepričani, da na Dunaju — pardon! v Vlenu In v Gradcu — ne, Grazu govore, da nam ljubezen za ljubezen vračajo: Fahr-mar nach Ljubljana, nach Maribor, nach Celje, nach Ptuj. Dunajčani namreč in Sradcani — ne, Wienarji in Grazarji, pa udi Triestaiji in Goriziani so tako prijazni, da naše pravice kar za nami mečejo. — Sicer je pa najbolj jugoslovansko in dr-avotvorno, če posnemamo brate Srbe in tekatere Hrvate, ki se vozijo mimo Ranna a Gurkfelda čez Steinbrilck na Veldes, Rojč in Radein. Slovenec namreč in Ju-oslovan ni srečen, če ne — leži na tre-uhul... — Kolo jugoslovanskih sester in Slov. rtffi. žensko društvo. Vsem kršč. ženskim Iruštvom na deželi, ki so se obmila na »še tajništvo za informacije glede raz-aerja 91ov. kršč. ženske zveze do Kola ju-loslovanskih sester, odgovarjamo tem po-om na njihova vprašanja: 1. Slov. kršč. »nska zveza ni v nobeni zvezi s Kolom ju-Jslovanskih sester. 2. Slov. kršč. ženska 'eza je centralna organizacija vsega rščansko mislečega ženstva cele Jovenije, Kolo pa je društvo napredne-a (liberalnega) ženstva. 8. Kršč. misleče snstvo v Ljubljani, ki je z ozirom na prvot-i namen Kola nekaj časa v Kolu sodelova->, je iz Kola izstopilo, ker so se pokazale načelnih vprašanjih nepremostljive ovire * skupno delovanje, pokazalo se je, da Ko-o ni nadstrankarsko društvo, temveč orga-izacija a strankarskimi tendencami. Kršč. misleče ženstvo noj se centralizira »Slov. kršč. ženski zvezi.« —- Predsedstvo lov. kršč. ženske zveze. —• Sleparija pri vžigalicah. Stranke, ki Upujejo vžigalice osiješke tovarne »Dra-jk so oškodovane, ker je skoraj v vsaki »atljici samo polovica vžigalic z glavico Sgalne »novi, druga polovica pa obstoji iz samih palčic brez iste. Vzorec tega pod kontrolo državnih monopolov stoječega blaga je na vpogled pri našem uredništvu. Ker so cene vžigalic zaradi povišanja monopolne pristojbine zelo poskočile, vprašamo upravo državnih monopolov, če obstoji morebiti kakšna tajna pogodba z dotično tovarno, da se na tak način dohodki tovarne »Drave« in uprave d-žavnih monopolov povišajo. — Na drž. žrcbčarni na Selu pri Ljubljani je popolniti izpraznjeno mesto upravnika. Natančnejši podatki in pogoji so navedeni v Uradnem listu za Slovenijo. — Tatvine na železnici. Polaj Tereziji iz Radeč je bilo dne 10. t. m. v vlaku med Mariborom in Zidanim mostom ukradenih 11.000 K in bankovec za 1000 ru-munskih lejev. — Farška bisaga — počila. Prejeli smo: Saj ni čuda, ako je pa toliko časa natlačena s — praznoto. Pred mnogimi meseci smo se še drznili podeželski dušni pastirji ubijati podobne šale, danes nam žo tudi to ne more več izvabiti smeha. Celega tri-četrt leta sem se zanašal na zagotovljeno katehct.sko remuneraciio, ki bi pri meni v celem znašala blizu 6000 K; računal sem, cla bom imel novo < butev in nekaj najpo trebnejšega perila s tem zasiguranega. In če zadnje mesece pridejo vendarle zvišane doklade, bom mogel celo odriniti medtem narasle dolgove, družini izplačati zaostali zaslužek in so oskrbeti z drvmi za zimo. Kakor vsak prejšnji mesec, pa mi j.e tudi za november prinesel pismonoša (Bog mu žegnaj njegovo plačo, ki je precej višja od moje, čeprav i on težko izhajal) 40 Din -j-140 Din = 180 Din ali 720 kron mesečne župnikove plače z doldadami vred. K temu prištejem še za minuli mesec prejete masne štipendije po 400 K, — zanaprej jih nimam več, le za advent jih še upam nekaj dobiti; pogreba že nad četrt leta tu ni bilo — Bog vam ohrani vsem zdravje! — ter bi prišlo štolnine povprek na mesec okrog 100 kron. Ker moram svoje nadarbinsko posestvo v izmeri 5 oralov obdelovati s la-jimi ljudmi in s tujo živino, bi morala noja plača tvoriti del obratne glavnice zanj. Mali vinograd mi je doslej oskrbel drugi del ter mi pomogel z največjo silo za ,rur-javo in obleko; vsled letošnje vinske krize odpade i ta rešilna bilka. Nad 20 let ee;r duhovnik, delal sem neumorno — a danes se brez redovnih obljub morem izročiti edi-nole — divinae Providentiae. Sicer pa fin. minister že deli težke milijonske nagrade vsem mešetarjem, ki so mu pomagali po-basati dolarsko posojilo, in premišljevanje te časniške vesti naj menda bogato odško-duje bedne duhovnike. Če omenim, da imam tovariše — sobrate, ki že leta ne morejo več niti v Maribor, ker nimajo ne količkaj dostojne obleke ne groša za voznino iz krajev, oddaljenih od železnice, mislim, da celotne slike nisem pokvaril... — Požar v neapeljskem arzenalu. 11. t. m. popoldne je v neapeljskem arzenalu eksplodiral bencin in se goreč razlil po luki. Tri vojne ladje: »Maršala«, »Aquila;-in »Russoc so bile več ali mani težko poškodovane. Skupnemu naporu gasilcev, vojaštva, karabinerjev in fašistov se je posrečilo, da so ogenj v nekaj urah pogasili. — Škrlatica v Zagrebu se zelo širi. Dosedaj je 50 bolnikov. — Odlikovanja. Funkcionarji »Zagrebačkog Zborne Josip Ratkovič, dr. Oton Frangeš in tovariši so odlikovani z redom Sv. Save tretjega oziroma četrtega iu petega razreda- — Menza zasebnih in bančnih uradnikov v Zagrebu daje kosilo za 1000 kron, kosilo in večerjo za 1500 kron. Za kosilo je juha, meso Ln pri-kuha, močnata jed in kruli, za večerjo mesna jed s prikuho in kruh. — h Polhovega Gradca uam poročajo, da priredi tamkajšnja čebelarska podružnica v nedeljo 19. t. m. popoldne čebelarsko veselico v gostilni pri Grašiču. Za spomenik Davorinu Jenku. — Davorin Jenko, prezaslužni stvaritelj »Bože pravde«, danes himne naše svobodne domovine — počiva na poko- gališču pri sv. Križu zapuščen in skoro pozabljen, rez znamenja in znaka narodne hvaležnosti je njegov grob. Naša dolžnost nam veleva, da mu postavimo vsaj skromen nagrobni spomenik, da se oddolžimo spominu moža, ki je vse svoje delo in vso svojo ljubezen posvetil domovini. Zveza slov. pevskih zborov nabira v ta namen prispevke, katere bo izkazala v časopisju. Prispevke je pošiljati na naslov g. Ivana Dražila, blagajnika »Zveze«, mestni magistrat, Ljubljana. —- Na shod dobrodelnosti in treznosti, ki bo 1'utri v nedeljo, 10. t. m. v Unionu, se še enkrat valite vsi, ki vam je na srcu dobrobit bližnjika in naroda. Razpored shoda: Ob 7. uri sv. maša s pridigo v cerkvi Jezusovega Srca. — Ob 9. začetek zborovanja: Pregled dobrodelnosti na Slovenskem. — Janko Hočevar: Česa nam še manjka. — Dr. A. ZdešanVera in dobrodelnost. — Gospa Leopoldina Doleuec: Žena in dobrodelnost. — Odč. Minka De-beljak: Kako naj delajo dobrodelni odbori ln odseki. — Dr. Fr. \Valland: Najvažnejša panoga dobrodelnosti. — Dr. Matej Justin: Ne zastrupljajte se! — Ravuateljica Antonija Stupca: Kako delujmo za treznost. — Nadzornik Martin Humek: Sadje v gospodinjstvu in alkohol. — France Bore: Kako naj delajo naša društva za nravni prerod. — Zastopniki družb in društva naj se pri vstopu v dvorano prijavijo. Dobrodelnostna in treznostna misel mora prešiniti vse krščansko čuteče ljudstvo! — Pravilnik o ustroju generalnega izseljeni-škega komisariata kraljevine SHS je izžel v ljubljanskem »Uradnem Listu« dne 17. nov. 1022. Komi-sariat začne poslovati dne 25. t. m. in ima začasno svoj sedež v Zagrebu. V kompctenco komisariata spadajo vse stvari, ki se kakorkoli tičcio izsclie-mkov in povratnikov (potni lisli, potniške družbe itd.); podrejen je neposredno ministrstvu za socialno politiko. — Zimski vozni red — knjižica. Ravnokar je izšel z odobrenjem ministrstva saobračaja zimski vozili red v knjižici z veljavnostjo od L novembra t. 1. na 260 straneh. Obsega sedaj veljavni vozni red za celo Jugoslavijo (železnice, rečna in morska plovitev itd.) in vse direktne zveze z inozemstvom. Dobiva se na vseh večjih postajah in pri inšpektoratu v Ljubljani, Licej soba 24, po 15 Din za izvod. Pri pismenih naročilih naj se pošlje denar naprej. —• Vojni invalidi na shod! Zbralo se nas je nekaj težkih vojnih invalidov v Ljubljani ter odločilo, da se sestanemo v nedeljo, dne 19. t. m. ob 9. dopoldne v gostilni pri Mraku, da se tam pogovorimo o naši invalidski stvari iu težkih razmerah, kakor tudi o naši organizaciji. Niti na kraj pameti nam ni, da bi z našim sestankom ogrožali s politiko naravni razvoj invalidskega vprašanja. Demokrati so nas povabili za dne 5. t. m., hoteč naše glasove za občinski svet, kar smo odklouili. To so vendar ugotovili vsi, ki so bili takrat navzoči. Potem ko so pa pogoreli demokrati pri Mraku, se je dvignil nevidljivi duh političnih aspiracij in žigosal nas vojno invalide. Vlačili so nas po dnevnem časopisju kakor cunje, misleč, da imajo samo oni pravico kritike v dnevnem življenju. Ker pa mi te^a ne moremo prenašati, zlasti tega ne, da trobi v isti rog naša organizacija, to je centralni odbor, smo se odločili, da se prijateljski seslanento in o stvari pogovorimo, da v bodoče preprečimo tako početje. Centrala nam hoče zamašiti jezike in nas poriniti demokratskemu režimu v žrelo. Tega mi ne maramo in ne želimo. Organizaciji hočemo to v krogju invalidov enkrat za vselej povedati. Povedati jej tudi hočemo, da mi ne razločujemo invalidov kot tudi njih trpljenja ne. Mi smo vsi enaki in enako ob/a-1 lovanja vredni. Kritike nam pa nima pravice nihče, najmanj pa naša organizacija odrekati. Poslužujemo se takih sredstev ker smo prisiljeni. Razbijati organizacijo ali solidarno zavest invalidov, ki morajo biti organizirani, ml nočemo, pač pa to na prav zviti način delajo drugi, ki si utvarajo, da kot člani nimamo pravice do besede. Za nas velja demokratično gesto: Pravica naj bo za vse enaka! — Invalidi, ne dajte se zbegati od nikogar, ker Vas ne kličejo politični načelniki, marveč invalidi, ki so z Vami skupaj trpeli In ki čutijo isto kar i Vi. Odzo-vlte se vsi oni, ki čutite potrebo, da se o naši stanovski stvari pogdvorimo, ker nas zasfojjstvo v Ljubljani že dolgo časa v tej stvari ni poklicalo. — Proč z osebnostmi! Hočemo naše pravice! — V imenu težkih invalidov: Anton Jesih. — Vozni red na pregah sarajevske direkcije državnih železnic ostane neizpremenjen. Glasom obvestila Direkcije državnih železnic v Sarajevu tukajšnji trgovski in obrtniški zbornici ostane sedanji vozni red na njenih progah, koji je stopil v veljavo 1. junija t. 1. v celoti neizpremenjen tudi v zimski seziji 1922/23. — Dunajski jedilni list. »Grand Hotel«, dne 30. oktobra. Juha 4500, govedina s čebuljno omako in kromp-jem 25.000, koštrunovo pleče s kTom-piriem 25.000, plečp od srne 28.000, pol piščanca 40.000, špinača 5000, cmentalski sir 7.000, sladoled 7000, jabolčni strudelj 7.000. — Med mesarji- V belgrajski klavnici sta se sprla dva mlada mesarska pomočnika, pri čemer je 18 letni Mi losa vi je vič z mesarskim nož«m zabodel svojega tovariša Radosavljeviča, ki jo ra mestu izdihnil — Jugoslovanski poslovni koledar za leto 1923 je pravkar izšel ter se ga dobi v papirni trgovini Ivan Gajšek, Ljubljana, sv. Petra cesta. Opozarjamo na tozadevni oglas. Bled uslužbenci magistrata vre. Živahno šušljanje se Čuje s temnih magistrat-nih prostorov. Vse ugiba. Razumljivo, saj imajo magistratni uslužbenci interes na tem, kdo bo njihov bodoči gospodar in delodajalec. Komaj so se lansko leto otresli terorja par »višjih« gospodov, jih že hočejo nesesesarji zopet spraviti pod njihovo komando. A magistralni uslužbenci dobro vedo, kdo je bil njihov prijatelj v zadnjem obč. svetu, ne pozabijo zlepa, da je bil vodja NSS sedanji kandidat Tavčar le s1 orodje v rokah bivših magistratnih nad-bogov in da so trpeli vsled tega tudi njegovi lastni pristaši, le spomnimo na mestno zastavljalnico. Moral je priti pritisk naše stranke, da se je udal. Navedli bi lahko še polno slučajev kot dokaz za upravičenost naše trditve, a magistratni uslužbenci to dobro vedo, zato je že danes odločeno v njihovih srcih, da gredo v boj za Peričevo listo, katere nositelj jamči, da dobe uslužbenci res gospodarja, ki bo imel smisel za njihovo gorje. Triler, Turk in Tavčar so že pokazali svojo barvo! Nesesesarji so izgubili tla med nami, stari in mladi liberalci pa se nikoli niso imeli našega zaupanja. — Glas magistratnega uslužbenca, ki se ne boji terorja. Mestna hranilnica je denarno podjetje. To samo že pove, da je najobčutljivejša toč- 1 a liberalcev in zadnji čas tudi narodnih socialistov, ker kjer gre za denar, tain jih povsod dobiš. Zato ni čuda, da so se ravno pri mestni hranilnici pokazali demokratje v vsej svoji pravi podobi in da so se v tej točki našli mahoma v objemu z narodnimi socialisti. Ko smo njihove manipulacije razkrili, so skušali odgovarjati. Iver bistveno niso nogi i ovreči nobene naše trditve, so se borili za prazne besede in poskušajo t laj javnost prevarati s trditvijo, da — mi molčimo na njihove odgovore. Mi pa pravimo: Ovrzite naše trditve v stvari, če morete! Stara teta iz Knafljeve ulice, ki služi starinskim gospodom za glasilo in vede-ževalko obenem, ve poročati, »da so duhovščina z dr. Jegličetn na čelu in vsi pridobitni sloji v klerikalni stranki proti temu, da se je LSL zvezala s komunisti«. — Sedaj bi ta stara teta na običajno dolgočasen in pust način rada to mrvico servlrala gospodom od Jadranske in Kreditne bun-ke, da bi jim večerja boli teknila. Škoda je le. da stara teta ni še razglasila, da se jo vsa duhovščina zapisala »zajednici«. Veselje bi trajalo saj do 3. decembra. Ampak takrat bodo stara teta in njeni kandidatje doživeli drug čudež, so bodo praskali za ušesi in se čudili, kako je to, da so taka na tleh. Za duhovščino, ki zanjo »Narode nikdar ni imel druge besede kot »far«, naj U gospodje ne skrbe. Slovenska duhovščina je vedno šla ob strani slovenskega ljudstva in ga tudi sedaj ne bo izdala na ljubo blebetanju stare liberalne tete. »Pridobitni slojk pa, ki jih reprezentirajo gospodje Jelnčin ter upravni svetniki Jadranske in Kreditne banke, bodo tudi uvideli, kakq nevarno se je bosti s klerikalnim zmajem. Le potrpljenje do 3. decembra. Razočaranje vam pride itak prezgodaj. Slučaj ubitega g. štritofa vkljub pso-vanju i Slov. Naroda« še ni pojasnjen. Naša javnost, ljudje vseh strank, pa si žele pojasnila, kaj je s to zadevo. Saj ni prav, nič prijeten občutek, če se Ljubljančan zamisli v položaj, da ga bodo lepega jutra našli na kakih stopnicah mrzlega in razbitega, o njegovih morilcih pa ne bo sledu. Naj bo »Slov. Narod« prepričan, da jei v tem ožim z nami enakih misli cela Ljubljana, ki venomer govori o tem prečudnem slučaju. Da se je pa o tem začelo še bolj pogosto govoriti prav sedaj pred volitvami, to ni naša krivda. Mi smo to govorico le beležili. Tega nam »Slov. Narod« menda ne bo hotel braniti. Prav tako nam ne bo mogel zabraniti beležiti vest, da je neka ljubljanska dama od tistega usodnega večera dalje iz Ljubljane izginila ter se sedaj nahaja v inozemstvu. Govorica ve za vzrok njenega bega, ki ga ne beležimo, ker je to stvar sodnih aktov in ne naša. Kaj pa je v sodnih aktih, to je stvar sodišča. V tem oziru se pridružujemo mnenju »Jutra«, ki o tej zadevi pravi: Kdor, bi dvomil o tem, kaj je v aktih, »mu je prosta pot, da vloži po svojih poslancih interpelacijo. Za take stvari je posebno pripravljen poslanec Brandner, kateri sedaj lahko dobi pojasnila pri svojem tovarišu dr. Ravniharju, ki je bil takrat poverjenik za pravosodje, ko je bila sodna preiskava ustavljena.« »Slov. Narod-r naj tedaj ne psuje! Mi nismo natolcevali nikogar, izrekamo le željo vseh Ljubljančanov, da se žalostna afera pojasni. In za to gre! I Skrinjica »Zveze delovnega ljudstva 7.a občinske volitve dne 3. decembra t. 1. je 2.! p Tužna Istra. »Pučki Prijatelje poroča, da je v Istri izginila vsaka javna varnost. Ob belem dnevu ustavljajo roparji na javnih cestah ljudi in z revolverjem v roki zahtevajo denar. Orožje sme nositi vsakdo, kdor se imenuje fašista; pošten domač človek pa ne dobi orožnega lista. Nasproti fašistom in takim, ki se skrivajo za tem naslovom, je ljudstvo popolnoma brez brambe. Trepeče pred njimi kakor nekdaj pred bašibozuki ter se pred njimi ne upa braniti lastnega imetja. Dne 8. t. m. so prišli v Male Loče in v Hrušico mladi ljudje ter po hišah pobirali . prispevke za brezposelne« po 10 lir. Kazali so bajonet in bombo, češ da so fašsti in da bodo vse pobili in požgali, ako se bo kdo branil dati zahtevani prispevek. »Pucki Prijatelj« pravi, da so dosedanja dejstva že zelo omajala prvotno nado, da bo z MussolinijevO vlado prenehalo nasilje in bo zavladal red. p Diktatura fašizma. Kljub vsem lepim okrožnicam in zatrdilom novega italijanskega ministrskega predsednika Mus-solinija so diktatura fašizma v praksi nadaljuje. Občinski zastopi, ki so jih fašisti ob preobratu prisilili na odstop, so ostali v rokah fašistovskih komisarjev, drugod so prisilili občine na poniževalne izjavo —-n pr. občino Dekani v Istri, a sedaj sO na vrsti Marezige. Nasilje nad občinami se nadaljuje; te dni je moral demisionira-ti komunistični občinski odbor v Ločniku, a 16. t. m. je končnoveljavno odstopil tudi goriški občinski svet. Se te dni so bili zastopniki večine »Gruppo d'Azzione«, v katerem so kakor znano tudi Slovenci, v Rimu, kjer so bili zelo prijazno sprejeti in so slišali toplo pohvalo za sodelovanje z drugorodnimi državljani; ko so pa prišli domov in dali razumeti, da ostane občinski zastop na svojem mestu, so napravili fašisti kratek proces. Pod njihovim pritiskom je sklical podprefekt vse stranke, ki imajo svoje zastopnike v občinskem za-stopu — razen Slovencev — ir. jim predložil v podpis izjavo, da zahteva dobrobit mesta in dežele, da dobi Gorica ])rimer-nejše sestavljen občinski odbor, bodisi da se to doseže z novimi volitvami bodisi i odstopom večino sedanjega občinskega odbora. Podprefekt je dobil zahtevano podpise in popoldne ostavko večine. Fnšizeit? počne torej še danes, kar hoče. Kmalu se inora pokazati, ali dola po navodilih in v sporazumu z vlado ali pn je tudi Mussoli-nijeva vlada kljub vsem krepkim besedam brez vsake avtoritete, kakor so bile dosc-danie vlade- Gospoš^rslvo. g Izredni občni /bor zadružne zveze. Zadružna zveza v Ljubljani sklicuje dne 30. novembra 1V22 ob 11. uri dopoldne v akademskem domu Miklošičeva cesla 5 izredno glavno skupščino. Dnevni red: 1. prememba pravil, 2. slučajnosti. g Narodni gospodar. Ravnokar je izšla novembrska številka Narodnega Gospodarja, naše ns-rodno-gospodarske revije, ki je glasilo »Zadružne zveze«. Vsebina je sledeča: Dr. Basaj: Rezervni zaklad. Zanimiv slučaj iz zadružnega prava. Vsem zadrugam, ki bodo spremenile pravila v smislu čl. 262 iin. zak. za 1. 1922-1923. Nove naredbe. Zadružništvo. Razno. g Kousumeniom bosanskega in slovenskega premoga. Glavna rudarska direkcija v Belgradu je obvestila tukajšnjo trgovsko fn obrtniško zbornico, da je minister za šume in rudokope z rešen j em z dne 25. oktobra 1922 P. Br. 8738 ukinil vsakršno izdajanje odobrenj za nabavo premoga iz bosanskih rudnikov, ker imajo le-ti zadostne zaloge okrog 3 tisoč vagonov. Konsumenti bosanskega premoga naj se obračajo v bodoče za nabavno dovoljenje na Glavno rudarsko direkcijo, ki pa bo dajala prednost dobavam za promet (saobračaj). Za vrdniški premog naj se obračajo konsumenti naravnost na upravo premogovnika Vrdnika. za premog iz slovenskih državnih premogvuikov pa na oddelek' za premog pri pokrajinski upravi za Slovenijo, kakor je bito to doslej. Žilni trg. Ceno na novosadski pfoduktni borzi bile sledeče: pšenica 14.80—15.00 K, oves 10.50 kron, ječmen 10.10 K, koruza 13.00 K, pšenična moka (št. 0) 21.50—22.00 K. — Tendenca Čvrsta. g Predatavka Glavnega Zadružnega Saveza glede zakonskega načrta o neposrednih davkih. Glavni Zadružni Savez je 20. oktobra napravil na poljedelsko iu finančno ministrstvo predstavko glede zakonskega načrta o neposrednih davkih, katerega je predložila anketna večina. Zakonski načrt gre za tem, da izenači vse direktne davke v državi. V zvezi s tem slremi ta načrt tudi za tem, da i/.enači vse posebne odredbe, ki se nnnnšajo na zadružništvo. Predstavka zahteva v glavnem, da novi zakon o direktnih davkih ne prejudicira posebnim odredbam, ki jih bo imel novi enotni zadružni zakon glede obdavčenja zadrug in da se ureditev obdavčenja zadrug popolnoma prepusti novemu zadružnemu zakonu. V tej zadevi je tudi Zadružna zveza napravila na imenovani ministrstvi predstavko, v kateri se pridružuje zahtevam Glavnega Zadružnega Saveza. (Narodni Gospodar.) g Vinski trg. Stagnacija, ki je pred trgatvijo zavladala na vinskem trgu, traja še dalje in bo trajala še precej časa. Kvaliteta novega vina po večini ni dobra. Zato bo povpraševanje po starem vinu večje. Star ljutomeržan se prodaja po 28—44 K liter, nov po 16—20 K liter, star srijemčan po 20 do 28 K liter, vršačko vino, ki jc zelo slabo, po 3 do 4 krone liter. g Živinski semenj v Mariboru. Na zadnji živinski semenj duc 14. novembra se je prignalo: 2 bika, 87 volov, 312 krav, 5 telet, 6 konj, skupaj 412 glav. Cene so napravm zadnjemu semnju zopet nekoliko padle. Debeli voli kg žive leže 28— 82 K, poldebeli voli 20—27 K, plemenski voli 20—27 K, biki za klanje 20 K, klavne krave 18—24 K, plemenske krave 13—18 K, klobr.sarico fj—13 K, molzne krave 15—20 K, breje krave 15— 20 K, mlada živina 15—28 K. Izredno nizke cene so dosegle krave klobasarice in sicer cene kakor so jih imele pred enim letom. Kupčija je bila ■vsled malega števila kupcev bolj srednja. g Novo investicijsko posojilo v češkoslovaški. Kakor je izjavil češkoslovaški finančni minister Ra-Sin stoji Češkoslovaška neposredno pred najetjem novega investicijskega posojila v znesku 4 miljonov tuntov šterllngov. g Stanje papirnatega denarja v Nemčiji. Po izkazu nemške državne banke je bilo v Nemčiji dne 7 t. m. za 517.056.199.000. — mark papirnatega denarju v prometu. g Povišanje obrestno mere nemške državne Jmnke. Nemška državna banka je povišata obrestno mero menjičnemu reeskoniu od 8—10 lombard-nim posojilom pa od 9 na 11%. g Cene žit« v Budimpešti V Budimpešti notira pšenica 10.300 o. K, rž. 6800-6900 o. K. g Deficit italijanskih železnic. Letos znaša deficit italijanskih železnic 1290 miljonov lir, medtem, ko je bil predviden samo za 927 milj. lir. g Zunanja trgovina Rumunije. Od 1. jan. do julija je znašal izvoz Rumunije za 2.865.684.000.— le-jev. Žita in mlinskih produktov se je izvozilo za 454.405 ton, lesa za 260.431 ton, petroleja za 183.375 ton, goveje živine 75.414 komadov, prešičev 55.914 komadov, jajc 8.122.119 komadov, vina 30.250 hI, soli 19.065 ton. g Rusko zadružništvo. V 1. 1865 je bila v Rusiji ustanovljena prva zadruga. V 1. 191S je bilo ua Ruskem 56.268 raznih zadružnih organizacij, združenih v 888 zvezah. Te zveze je vodilo 10 vseruskih osrednjih zvez, ki so imele svoje središče v lastni zadružni banki, v Moskovski ljudski banki. — Potem, ko je doseglo rusko zadružništvo tak višek, pa je prišla revolucija, ki se je v kratkem času razvila v boljševizem in postala zapreka ruskega zadružništva: boljševiki so ubili rusko zadružništvo in so na svoj način uporabili njegovo ime, da ma-Rkirajo pred neintormirano Evropo razne svoje agen-ture in delegacije, ki gredo za boljševikom dobro znanimi cilji, ki pa nimajo z ru9kim zadružništvom nič skupnega. BORZA. Zagreb, 17. novembra 1922. Pešta 2.40-2.70, Berlin 0.92—1.12, Italija 2.88—2.92, London 273.50 —278.50, Newvork 61.0—62.0, 1'ariz 4.2860-4.2850, Pragu 1.9850—2.0150, Dunaj 8.40—8.90, Ztirich 11 30 -11 40, Bukarešt 88.76—40.25, Sofija 40.75, Krtstijaniju 11 40, Brlissel 3.9250, Kopenhugen 12.50, Amsterdam 24 44—24 5«. — Valute: Mk 1.05, Lir 2 84 2 88. tum str. 2.30-2.40, dolar 60.0-01.0, fr. frank 4 20, čel. K 1 9550-19850, n a. K 8.45-8.95. Sv. tiflnk 11.15—11.25, Lei 88 25 -89.75. .',u;ifh, 17 novembra 1822. Devize: Pešta 0.22 Hsrlin 0.0850, Italila 25 30. London 24.81, Newyork 543.75, Pariz 87.90, Pragu 17.35, Dunaj 0.0078, Bukarešt 3.50. Sofija 3.87, Zagreb 2.16, Varšava 0.0325, Holl 21375. — Valute: n. a. K 0.0075. Kakšne skrbi ima naš magistrat. Kakor tla bi ne imeli nujnejših stvari in drugih skrbi, si beli vladni komisar glavo z novim imenovanjem ljubljanskih — ulic. Tako smo čitali v listih poziv, naj se sestavijo predlogi magistratu glede novih nazivov. Da ne bomo med zadnjimi, si dovoljujemo priti takoj z nekaterimi proinpt-nimi in konkretnimi predlogi. Najprej predlagamo, da se ohranijo stare tradicije in trajne častitljivosti stare, takrat še bele Ljubljane. Zato ne sme izginiti staro iu še vedno — vsaj v Ljubljani novo ime: Blatna vas. Za tak "naslov imamo ulic in cest na izbiro. Zato bi lahko kar več ulic tako krstili, le dodali bi jim zaporedne rimske številke I, II, III, IV... itd. Ad infinitum! Nikakor ne sme izginiti (udi staro in lepo-doneče ime "Kravja dolina«. Predlagamo, da se odslej tako nazove »Trg Tabor«; prejšnja Kravja dolina pa naj bi se imenovala morda ^Jožeta Turka gasa«. Tudi »Kurja vas: ne sme ostati pod nobenim pogojem pozabljena. :>Rakova pot« bi bila primerna tam kje v bližini jedeesarske trdnjave. — Za danes tehle par predlogov. — Upamo namreč, da bo gospod vladni komisar velikodušno prepustil imenovanje ulic prihodnjemu občinskemu svetu, ker to njega pravzaprav čisto nič ne briga. Če si pridobi kake posebne zasluge za Ljubljano. utegne tudi njega doleteti slava, da bo nosila njegovo itne kaka nova mlica« na Mirju, če bo tam sploh kdaj kaka ulica. Kajti hiše stoje ondi tako, kakor da bi jih bil nametal sam hudobni duh z vrha ižanskega Krima. Naj nam bo pa dovoljeno obrniti ma-gistratovo pozornost na druge skrbi. Ubogi ljudje nimajo za zimo kuriva. Nabaviti si ga tudi ne morejo kot kapitalisti po cele vagone. Preskrbeti kurivo vsaj v malih množinah naj bo dolžnost magistratova. Ker pa morajo taki reveži zvoziti tistih par sto kil premoga domov samotež, ostrgajte saj pri krajih ceste tako, da slabc.'.ae ženice in onemogli moški ne bodo obtičali v blatu. Skrbite sploh za to, da bo r e d na cestah. Res da je to tudi dolžnost policije, a snaženje n. pr. spada le v magistratovo področje. Nova tablica na hiši prav nič ne odtehta estetike, če naletiš vsak hip na kupček raznih odpadkov, razlitega stekla, črepinj itd — Še tole: magistrat naj poskrbi, da se bo že vendar jenjalo brezumno dirjanje voz. Pretekli petek so ravno mestni vozniki za stavo dirjali sredi ostanka drevoreda na trgu Tabor. Za ped je manjkalo, da ni eden teh v drevoredu povozil stare ženice. — Red hočemo tudi v tem! Star volilec ljubljanski. ......$!?& lj Shod delavstva tobačne tovarne. Si-noči se je vršil v Me: .nem domu shod de-lastva tobačne tovarne. Dvorana je bila nabito polna. Shod je ovoril tov. B e z 1 a j. Delavec Š1 o s a r je razložil vzroke mizer-nega položa.,a, v katerem se nai aja lelevst-vo tobačne tovarne. Urednik S m o d e j jc v svojem govoru ostro grajal nesocialno postopanje vlade, katera odmerja plače le po izsiljevalni moči uslužbencev in ne po dejanski potrebi in pravičnosti. Govornika Svetek in Bernot sta pozivala delavstvo, da se v obrambo organizira vsak po svojem prepričanju. Soglasno so bile sprejete resolucije, v katerih je uied drugim zahteva po predvojni plači v zdravi valuti z 10 odstotnim povišanjem. lj Ljudski oder. Danes v soboto ob pol-osmi uri zvečer se vrši skušnja za 3. in 4. dejanje A. Remčeve komedije »K i r k e«. Vsi, so sprejeli vloge, naj pridejo točno! — Režiser Ivan Gruden. lj Predavanje Stolne prosvete je zopet prihodnji ponedeljek ob osmih zvečer v Rokodelskem domu. Snov predavanja vrlo zanimiva. Prosi se polnoštevilne udeležbe. Ij Miklavžev večer Šentpcterskega Orla bo tudi letos v veliki dvorani Uniona. Na to prireditev, ki bo največja te vrste, že sedaj opozarjamo. lj Vlogo kibica igra zaspani >Sloven. Narod« in želi pregledati naše taroke. Nadležnemu kibicu povemo, da vse najboljše taroke hranimo in jih vržemo dne 3. decembra na volišču, zato bo brez dvoma napovedan pacrat-ultimo dobila lista >Zveze delovneera ljudstva«. lj V nedeljo 19. t. m. v Rokodelski dom! Telovadna akademija orlovskega odseka Ljubljana, Rokodelski dom, se prične ob 7. uri zvečer in ima zelo bogat in zanimiv spored. Pri prireditvi igra godba na lok. Predprodaja vstopnic v nedeljo dopoldne v Rokodelskem domu, prvo nadstropje. 1.1 Marijonetno gledališče v Mestnem doma. Na splošno željo se ponovi v nedeljo 19. t. in. ob 15. in 18. uri bajka »Kraljevič Rožencvet in princesa Li-lijana < Pred tem burka v enem dejanju »Pre-skušnjac. Društvo »Soča« vabi svoje Člane, prijatelje in drugo občinstvo na predavanje, ki se vrši v soboto, dne 18. i. m v Balonu »Pri Levur. Predava višji šolski nadzornik gospod Josip Wester o temi: »Dr. Alojzij Gradnik, slovenski poete — Začetek točno ob osmih in pol zvečer. Vstop prost. t šentjakobska prosveta. V nedeljo, dne 19. t nt. ob pol. osmih zvečer: »Kristusovo življenje in trpljenje« — naravne, žive slike. Vabimo! — V nedeljo, 26. nov. skioptično predavanje: Orlovski tabor v Brnu. Predaval bo g. Jer-nej Hafner. lj Podoticirsko podporno društvo območju Dravske divizijske oblasti v Ljubljani priredi dne 80. novembra tek. letu v veliki dvorani hotela Union zabavni večer pod pokroviteljstvom komandanta Dravsko divizijske oblasti pukovnika g. Mil. J. Vučkoviča. Sodeluje godba Dravske divizijske oblasti pod vodstvom g. dr. Josip Čerina. Vstopnina 10 dinarjev za osebo. Začetek točno ob pol devetih. Čisti dobiček je namenjen za podporo pod-oficirskih družin. Vstop dovoljen samo vabljenim. Ako se komu ni dostavilo vabilo prosimo, da istega zahteva pri naredniku Sosiču v vojašnici Vojvode Mišiča, objekt XIV. (preje belgijska vojašnica. Odbor. lj Akademiki jugof»Histl, Ponoči 17. t. m. ob dveh so pridrveli mimo kavarne Izlakar, Jndovska steza, akademiki, bilo jih je okoli 10. Eden izmed njih je vrgel kamen v okno kavarne, ki je priletel v notranje prostore. Natakarica je poklicala stražnika. Ta )*. odgovoril, da je slišal zbijanje ter je žel počasi za njimi. Jugofašisti bi Be morali iti učit rianir k našemu delavstvu, ki brez akade-mične naobrazbe takih surovosti ne uganja. Cerkve^ vestnik. MISIJONSKO DELO V SPLITU. Slcv.sna akademija v spomin blagopokojne grofice M. Ter. Led6chowske. Kljubtemu, da ie v Splitu veliko slabega, vendar bujno procvita zdravo versko življenje. Posebno skuša v zadnjem času razviti v vsakem oziru in na v s "h poljih živahno delavnost, zato snuje raznovrstna organizacije in ustanovo s čisto katoliškim programom. Na prvem mestu omenjam: »Hrv. kat. nar. Savez«, središče cele katol. akcije (delovanja) v Dalmaciji; dalje organiz. žen5: J. K. P. Ž. D. »Danic?«, organ. jug. kitol. srednješol. dijakov; org. jug. kat. srednješol. dija' in.; Jj K. A. D. 'Pavlino-vič»; nazadnje številne Marijine družbe in katoliška društva. Tudi na naše misijone ne pozabljamo tu, in to je glavno in najidealnejše naše delo. Splitski katoličani dobro vedo, da je najlepša naloga vseh katoličanov, da posvečajo kar največ skrbi ubogim bratom, ki še tavajo v temi brezversiva in poganstva. Na to častno in p'emenito nalogo naj noben katoličan nc pozabi. Pokojna gospa Mar. Terezija Led6vhowska ostane vsem katoličanom v spominu kot živ vzor visoke in plemenite žrtv; za naše večne ideale. O priliki njene smrti je priredila skupina mladih ljudi v org. jug. kat. srednješol. dijaštva slovesno akademijo. Akademijo je otvoril s pozdravnim nagovorom P. F. in pozval cenjene poslušalce, da zakličejo dragi pokojnici: »Slava*! Po dobro uspeli deklamaciji tov. B. je B. R. izčrpno predaval o cilju in namenu Klaverjeve družbe, o neumornem delovanju blage pokojnice, in predstavil jo je vsem katoličanom kot najlepši vzor. Sledila je slovesna predstava v enem dejanju »Pomagajmo Afriki«, ki sta jo nalašč za ta dan napisala Radicu in Franulovič. — Tako je tudi tu položen temelj tej vzvišeni akciji ravno v onih težkih dnevih, ko se je sveta duša plemenite pokojnice poslovila od nas. c Moška i" mladeniška Marijina družba v Križankah obl aja v nedeljo dne 19. t. m. svoj drugi glavni družL-rtiii praznik. Zjutraj ob 6. uri ima družba sv. nu'.šo in skupno sv. obhajilo, zvečer ob pol 7. uri pa slovesen s od z darovanjem za družbene potrebe Ker je v nedeljo v Križevniški cerkvi celodnevno češčenjo presv. R. T., in je ob 6. uri Bklep-na pobožuosl, se je pričetek družbenega shoda preložil na pol 7. uro. Narodno cfledišce. DRAMA. Sobota, 18 novembra ^PLOHAt. Izven. Nedelja, 19. novembra ob 3. popoldne »KROJA-CEK-JUNAčEKi. Izven. Ob 8. zvečer >JACK STRAW«. Izven. Ponedeljek, 20. novembra »PLOtlA«. Red C. Torek, 21. novembra zaprto. OPERA. Sobota, 18. novembra »CARMENc. Red E. Nedelja, 19. novembra >SEV1LSK1 BRIVEC«. Izven. Ponedeljek, 20. novembra zaprto- Ada Polja kova — Madame I;utterfly. Saj smo vedeli, da je vloga te nesrečne japonske pevke z glasbenega in mimičnega stališča ena najsijajnejših, kar premore novejša opera; da je pa v njenih globinah skritega toliko čuvstvenega in glasb, bogastva, kakor ga je nasula pred nas tn večer Ada Poljakova s svojim dlvnim petjem, s svojo neverjetno do-vršeuo živo igro — saj smo vsi popolnoma pozabili, da se dejanje ne razpleta v resnici, ampak na odru — tega uismo vedeli. Napetost je venomer rast. la in se je proti koncu tako stopnjevala, da je slišno (pravzaprav je bilo neslišno) vsakršno osebno življenje zastalo po vsem prostoru, vsa srca so odreve-nela v neki skupni otrplosti, kri je zastajala, ni ga bilo več gibn, ne miga, samo živci so trepetali skoro v bolestni napetosti in pritajen skupen vzdih se je dvignil iz tega enega, skupnega prevzetega srca in kot težko svinčeno krilo smrti je zaprhutalo nad nami in vse oči so se orosllo in vsa srca so bila poplavljena e solzami. Značaj njenega glasu je dralestna ljubkost, ki se kar iskri in blesti kot množica nanizanih biserov. In če rečemo, da je njenega glasu sam glas, da nikjer in nikdar ne moreš misliti na posamezen de) pevskega organa, ko nas sicer tudi dobri pevci pogosto k temu silijo, smo morda izrekli največjo možno pohvalo. Da je pri takem stanju glas v vseli legah popolnoma izenačen, da povsod doni v isti barvi, da od najvišje višine do najnižje globine povsod popolnoma enako zveni, da je enako — aH še t "'i Izrazit In učinkujoč v najttšjem, tajnostnem šepetu kot polni, zmagujoči moči, ni treba dopovedovati, to naj pa le posebej povem, kako je nepopisno sladak, vonjiv, omumen... In prožen iu gibek, da vsako čuvstvo celo v najrahlejših odtenkih takoj sko; -nj zadrhti. Njena umetniška sila je tako velika, da je vse pevce za seboj potegnila, da so je vsakdo v resnici potrudil, seveda vsi v znatni razdalji — preko tako velikih globeli tudi najboljša volja ne pomuga. Vendar pa je n. pr. Levar znatno bolje pel kot sicer in se v mnogočem krotil, prav tako je družabnika v duetu I. dej. pozlatila. Dirigent Matačič se je znal z orkestrom veliki umetnici spretno podrediti; ne samo to! ampak je stremljenje do viškov sijajno podpiral. Ko bi mogli tako izredno umetnico za stalno pridobiti! pevko, ki je menda edina, kar jiii je doslej nastopalo v naši operi, da na svojo osebnost uiti najrnhleje ni namignila, ampak so je do popolne umetniške sair.o-pozabe odela v tragično osebnost nesrečne Japonke, pa je prav zalo ludi njena osebnost tako ogromno rastlu pred nami. K. Prosveta. pr Nova izdaja Df. Pečjakove Katoliške etike je izšla pod naslovom »Katoliški verouk za višje razrede srednjih šol. Tretja knjiga: Življenje po ka-to.iški veri.« -- Izpreinembe so znatne zaradi novega cerkvenega zakonika. Porabljene so tudi skušnje s prvo izdajo. Le borila bo kdo pogrešal, drugače pa je vsebina celo bogatejša kot prej. Vsebina ni izbrana le za šole, ampak je določena tudi po izmeri, ki jo potrebujejo izobraženci glede na mno-golične nazore novega" časa. — Knjigo je izdalo ka-tehetsko društvo v Ljubljani. Ne more pa društvo prodajati posameznih izvodov, marveč nadrobno prodajo daje knjigarnam. Cena vezani knjigi 20 D, pr Kvartet Zika na Vrhniki. Prošlo nedeljo jc v Rokodelskem domu koncertiral Zikov kvartet. Bil je to gotovo najlepši večer, kar smo jih kdaj prebili v tej dvorani. Beethovnov kvartet v F-duru, Bo-rodinov Nocturno in Scherzov in Dvorakov kvartet v F-duru so tvorili spored in od vseh teh je izzval največ navdušenja Borodinov Nocturno. Kako vpliva prava umetnost na naie občinstvo, se razvidi i/, tega, da še nikoli ni vladal tak mir v tej dvorani. Zikovei s svojimi koncerti po deželi, kamor zahaja ljudstvo vseh slojev, vršijo emineir > kulturno delo. Gotovo taki koncerti v majhnih dvoranah in pri nizki vstopnini niso dobičkanosni, vendar se naši umetniki žrtvujejo, da poueso ko; ,rio giasbo med najširše sloje. Na tak niisionski čin dosedaj ni delal ae noben izmed domačih umetnikov in koncertnih udruženj, izvzeta »Ljubljana« Soglasna želja vseh, ki so koncert poslušali, je, da jih kinalu zopet slišijo. Umetnikom je bil poklonjen tudi lep lavorjev venec. pr Planinski koledar I. 1923. Uredil Ivan Kocbek, založil Brunon Rotter v A'>ariboru, Krekova ul. št. 5. Tisk tiskarne sv. Cirila. Cena 6.50 Din; s pošto 7 Din. pr Nove izdaje iz zaloge Klaverjeve družbe. »Mihcu se je sanjalo«, igra v enem dejanju za otroke. Cena 1 Din. — »Lakota v črni deželic, igra v enem dejanju. Cena 2.50 Din. — >Klic božjk, igra v treh dejanjih. Cena 2.50 Din. — »Sv. Peter KI a-ver, apostol zamorcev«, životopis. Cena 2.50 Din. Starejše izdaje: »Umiimo zaniorčka«, igr« v enem dejanju. Cena 1.25 Din. Naroča se pri Kluverjevi družbi v Ljubljani, Miklošičeva cesta S. Zgoraj omC' njene vprizoritve so obenem tudi jako poučne za ljudstvo in jih našim odrom posebno priporočamo. Vloge lahko sprejme ludi šolska mladina. pr »Misijonski koledarček za mladino« s poučno vsebino in sličicami. Zelo primerno za Miklavževo darilo. Cena komadu 1.25 Din. Družba sv P. Klaverja, Ljubljana, Miklošičeva c. "t. 3. Sinfonični koncert muzike dravske divizijske oblasti, pod vodstvom kapelnika dr Josipa Ceri-na se vrši v ponedeljek 20. t. m. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Zato prosimo vse, da so par minut pred 8. uro na svojih sedežih Koncert ima sledeči spored: L. Beethoven: Uvertura »Prometejeva stvarstva«, op. 43. A. Dvorak: Legende op. 59, št. 1, 2, 3, 4. Risto Savin: Suila iz baleta -Čajna punčika«, op. 26. I. Pri podzemskih boginjah. II. Svidenje. III. Pozdrav čajnih punčik. Tempo di menueto. IV. Marcia. J. Brabms: »Sinfonija št. 4«, e-mol, op. 9S. I. Allegro non troppo. II Audante moderalo. III. Allegro giocoso. IV. Allegro energico e passionato. — Vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni na Kongresnem trgu (poslopje Filharmonične druž.) Glasbena Matica v Ljubljani praznuje letos 50 letnico svojega delovanja. Ta svoj jubilej hoče proslaviti s celo vrsto koncertov in to ne-le v Ljub-jjani, ampak po raznih večjih krajih širom Slovenije. Zato priredi tekom meseca decembra, januarja in februarja s svojim pevskim zborom vokalne koncerte, na katerih se bodo proizvajale jugoslovanska umetne in narodne pesmi. Za enkrat pridejo v po-štev sledeči kraji: Brežice, Črnomelj, Jesenice, Hrastnik, Kamnik. Kranj, Krško, Kočevje, Litija, Logatec, Maribor, Novo mesto, Ptuj, Radovljica, Ribnica, Škofja Loka, Trbovlje in Zagorje. Koncerti se vrše po določenem redu, ki bo sproti objavljen v dnevnem časopisju ter z letaki v kraju samem, kakor tudi v vsej bližnji okolici. Cas se je določil dogovorno z lokalnimi faktorji, ter se bodo vršili koncerti v zgodnjih dopoldanskih urah, tako, da je mogoč po-set tudi okolici posameznega kraja, kjer se vrši ta koncert. Vse glasbo ljubeče občinstvo opozarjamo na te koncerte. Podrobnosti se poizvedo lahko pri Glasbeni Matici v Ljubljani. Umetnostno zgodovinsko društvo priredi v nfr deljo dne 19. t. m. izlet v graščino Bolnice pri Dobrovi. Udeleženci se zbero točno ob 2..popoldne pred palačo deželne vlade na Bleiweisovi cesti. Turistika in šport. Težkoatletična sekcija S. K. »Jadrana« Im« dne 18. t. m. ob 20. uri sestanek v gostilni pri Lo-zarju. Udeležba obvezna. Odbor S. S. K. »Sparfa« sklicuje za sredo, dne 29. t m. izredni občni zbor, ki se vrši v Prešerna vi sobi restavracije »Novi svet*. — Vsi redni člani se opozarjajo, da brez klubove izkaznice nihče ne bo imel glasovalne pravice. — Odbor. Meteorologično poročilo. (.tubliann 308 m n m vlš. Cas OpUEO- vaiiia ttatu* m nt' T mm lurino-metei v C l'«n,r 1 loit-ne. » 0 »bo, •m v 16. U. 21 b 746 4-2 1-5 jasno 17. 11. 7 h 745 0 - 2 1-2 m" 11 n <419 5-4 12 i *' • O.-.M. i'ftoa»io< i ona Delniški) gHvnicu: K 20.000.000-- PODRUŽNICE: Novomesto, Rakek, Slovenjgradec TRGOVSKA BANKA O. preje Slovenska eskomptna banka Ljubljana, Šelenburgova ulica Stev. t. fevrSuJe vse bančne posle najtoCnejc Jri najkulantnefe. Rezervn zakluol: K 8,500.000'-. Telefoni St. 146, 458 Brzojavke: TRGOVSKA Zdravnik za notranje in otroške bolezni f NAZNAN1I O. Cenj. občinstvu vliudno naznnniam, da v soboto, bi!en obrk se priporo ANDREJ MARCAN Mizarskega pomočrika BASE. — Za obilen Obisk se priporoča ošlenega, sprejmem, tirana in stanovanje v tii*i — Naslov pove upravni-Jtvo »Slovenca« ped St. 4977. Iščem popolnoma samostojno, i/vežbano PRODAJALKO papirne stroke za takoj ali za 1. januar. M. TIČAR, Ljubljana, Selenburgova ul. 1. Dva pomočnika ta krojaško obrt sprejme Iv. ZVEZDA, krojaški mojster, Jesenice, Gorenjsko. Halo! | ur- 200.000 K POSOJIl.A išče dobro irfoče podjete proti visol m obrestim. - Ponudbe pod: »SAVA« na upravo »Slovenca«. HišA v sredini Ljubfj^ns1 pripravna za trgovca, za 8"0 000 1 kron takoj naprodaj. — Naslov \ ' upravi »Slovenca« pod štev. 4974. avtomobili, deli m opreme pnevmatika a- drobno raiesneje na dcuio ! LIobHsra losii9S¥Gtska m'% lev 41. Sfi®;* Lastne garaže in delavnice. Premog hi cement stalno na razpolago pri tvrdli: H. Petrič, Ljubljana, Dunajska ceeta šlev. 33, si,I di- veš^ hrvtšHne, italipn**ipe, grščine; nemščine in deloma tudi angleščine, IŠČE PRIMERNE SLUŽBE. -Nastop lakej ali pOTneja. Cernene pon-dLe pod »SLOVENEC IZ REKE« na upravništvo »Slovenca«. Na Bledu je naprodaj IAVNA DRAŽBA Blago za pmisKo fliva^c? .n druzego prhi-St.a v vsl!:tl!z isr«. dilj3 raz ir.ns platnn in fmc Z3 tapet ise, sndlarle M. pripona fvprttc; y E. mmt jjs-. Nova salonska OBLEKA šče »balkan«. in črna obleka naprodaj. - Poi/ve STAVBENE PARCELE 4919 VEIIKA ZAIOOA klobukov in slamnikov se dobi pn FRANC CERAR tovarnar v Stobu, pr*,bi Domžale Prevzemajo se tudi slrjri klobuki in slamniki v popravilo pri KOVACTVIč i IR^AN v UlimiANI, Prešernova ulica St. 5 Sprejemanje v sredo, i >ga v Celiu, Gosposka ulicn 4 fap p se: Kolizejska ul. t?, vila »Roza« Soliden gospod išče zo takoj ali pozneje v najlepši legi in nekaj no\ili (n — TIGER — Trtfovcl Intiust ?JaIcl — l»ls r-t starili ol.cn iina n^prodč.j JU S P zahtevate v pi pirn'h bRovlnnh samo TR1BUČ, GL'.NCE 37. 48631 izdelke domače tvrdke ---------------------------- TIGER d. z o. z. i JURLIANA Casiiii duhovščini vljudno na>na- j' preti dobri najemnini. ' . Ponudbe pod: »NU)NO« na anončro PrCIlICSlIl SV3J0 UCiaVMCO družbo ALOMA COMPANY, Ljubljana, Tn»*ftj w MCMRPČ Kongresni trg štev. 3, I. nacistr. 496?. 14 1 UFU8 * ier se najlopleje priporočam zu nadalina ceniena naročila. IRAN JENKO, izdelovatetj or^el in l.armonijev, Mengeš šlev. 104. Naprodaj js: dvoja enonacfstropnih Hš 2 gospodarskim poslopjem (velika skladišča, konjski hlev), poleg tudi nekaj vi\a. V eni hiši ie lepa, prostorna trgovina Krui na peiiteriji l.jublj; ne, prome-en in pripraven /a vsakovrstno obrt Cena zelo ni/ka Dd se event. tudi v nojem. Naslov v upravi pod šlev. 4762., " Gre Abeno pa«3 z,[z m OuklC li drug Ljub no, Miitm ulico 20 hotel ,,Evropa „ mizarskega orodla dveh ročnih vozov in raznega drugega blag j bo v nedeljo 19. nov. ob 2. uri v s komoir^r, opremljenimi sobami ter Rožni dolini, naspr. G. Caletove tovarne. oprfnij-niT.i restavracijskimi prostori, " nadalje tudi vila s 3 sobami, kuhinjo, priiikliriami in parkom. Pojr.snila daie Kendovn grajska upravi na Bleiiu. Tovarna fos. fielcti. I jubljann, Poljanski nasip 4. Podružnica: Selenburgova ulica \ ii-irva vsoknvftno oiago kemično čisli obleko : Svellonka ovialmke, /fpestnir.e ,n sraice Podružnice MARIBOR (Gosposka ulica 38). NOVO MESIO (Glavn, :. trg), KOrtVIt ^tev 39 :: | P E M J B vsak čas, po najnižjih cenah, pri E. V A JO A, IZVOZ diviačine m perutnine, ČAKOVEC, ftletfjimrj*, jUGOSI AVI|A. - Brzojavi: VAH)A, Ča-kovcc - felefon Hc\ 59. iiiiitiiiiiiiiiiiN;ii.'iiiiiiiiiiiisiiiiiiiiiiiiiiiii:iiimiiiiiiiiiiu Glavni za-iton En Jugoslav jo: Jugos(nvon^k:i banku d. d. Zngreb. lidiua konce«, parobiodna družb« aa Jii2«o tair ko. Hcdni (iOiaiSkl in tovorni promet iz Amiterda avi: HealIoyd Arhitekt in mestni stavbenik Ljubljana, Gosposvetska cesta H) lelel inler. št. 103. Usmriot le'a 1S">() POZOR INDUSTRIJALCI! V najkrajšem času razpolagam z velikimi množinami se prjporočs. za zgradbe vseh vrsf ielezo-manganove RUDE teu.zvržuie načrle in prora'-une katera vsebuje 40 do 50% j ^ čistega mangana. ^ ; Interesenti naj se blagovolijo obrniti na: | I. PALJEVEC, Šmarjetni raauga-; nov rudnik, KRANJ, Gorenjsko. iS p. se priporoča za vsa v to stroko spada uča dela. J LEPA enonadstropna HIŠA i velil.im vrtom, na zračnem kraju, v mestu Liubljano, napro: j. - Nuslov pri upravi »Slovenca« pod šiev. 5. — Stanovanje pi osto. 4899 prodaja »GDPO^fSKa l\m L'D')]!P51f po K 5'40 za kf^. Istotam oddamo tudi večjo ko ličino pet I.trskih po K 30'— za komad BHDHB za imt, gospode in otroKe po znižanih cenah pri A. SIHKOUIC nas!. K. SOSS UuaLJI » , Mastni tr t štev. 19. V globoki žalosti naznanjamo v?em sorodnikom, prijateljem in znancem, da je danes zvečer, po dolgi mučni bolezni, naš ljubi soprog in skrbni oče, gospod lože! mesar in posestnik previden s sv. zakramenti mimo v Gospodu zaspal. — Pogreb bo v soboto ob pol 4. uri popoldne iz deželne bolnice k Sv. Križu. Priporočamo ga v molitev in blag spomin. Ljubljen./, dne 16. novembra 1922. Milka, Iviea, Jožica, Tonček, otioci. Lenj. otičt stvu j,rijioro arn svetovno znane Šivalne SSroje G^šTZNER v vopieman zi tod.« ns o m obrtno rnlio 1 ei v e iiosa nitim dele ol.e, i{|le za vse sisteme, lidmo le pil JOS P FETEUNC, Uc-UBUJaNA. Sv Petrea nas r> 7 lJoduk v veieniu brezi laf-en. Isio lam l|8, uro/ače, ceviiarje rt-i/• kHši.ni. n .plusmi livnlienn ml .Iv n. i, ut ir»i> uli.kiii. in Hišnim mimin 58 '.11 nod^RIIH K iS .turk« U 30 Kil *ie-ite« K unii1« • Hln' uioi|ev K lu in firuti ineioiK K 10 m :o inn no |iruu u°«m uri ndau K i0 - in tlvin K 10 . en uti \ vibl.k! i ,ertlu K 10 m 3" r""1 lurnemi n« .Kdtc n zeionja i pr<'t mravljam i' m M K 1'uiilin it. tiov «i > /.».v ii plmi-iiri SI Jtlii fr, Pa rl js a ti 3. Z greb 13. fr uvo.m r' v.ui.m oK«mu o ,u.l. i Ustancvlfd o 13 9. Uttano.l)cna 1379 SV TRANSPORTI E1IL EICHHOM Brod n/S. Brzojavi: Eichhorn. Bos. Brod. Teletoa 49. i *lo9>ro vpelfano (rgoilRO. v sredini prometnega mesta Slovenije, z vsem ali brez inventarja, je takoj na mmmmm^mmmmmmm prodaj. — Stanovanje v hiši, vodovod in električna razsvetljava. — Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod štev. 4906. Jl»$IMilMi BANKA d. d. ilENJALNKA V LIllDLim Kolomorsfta ulico S*CY. 26. Deln. olavn. K 200.003.000. mr CeilW V 0S|C! D. w Rezerve K 50.000.000 i'idr.: Biojud, Bud ni Siv. Crlkvs les. Karlovoo. Novi. Novi Sad, Oil|sk. Sulutloi.Varjldln, VXovar. Zagrek. Kupu|e In pruda|a dcvlte ln valnlc nR|huliinlii«ji.t. — Obrcatal« vloga na hranilne knJUtce In ua tekočI račun po nijvlšl obrestni meri. — Tele! 5SI Podružnica LJISKU.JHI1A Bjelovar, Brod n. S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Monoštor (Baranja), Murska Sobota, Osijek, Rogaška Slatina, Sombor, Sušak, Šabac, Šibenik, Škofje Loka, Velikovec, Vršac. Agencija: Buenod Aires (Argentina). Budapest: Balkan Bank r. t. Mlaciic l Split: Jugoslavenska industrijska banka, ^ien: Bankhaus Milan Robert Alexander, Delniška glavnica in rezerve 2oo.ooo.ooo K Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. Zahtevajte Zahtevajte Medicinal konjak' i znamfto niho-modpi Min in najfinejše fersm likerje! „AlKo" Ljubljana - Kolfz e J 30 obdelovanje lese urbine JJJJJJJ Strojne tovarne in livarne d. d. transmisije ponovi Sjublfam pi.tnine, harmonije, (tudi igrano) nn obroke in posodo. NajveCja izbora v Jugoslaviji. Velikanska zaloga vseh glasb, instrumentov, strun in muzikaltj na debelo in drobno. —- Alfonz Breznik, Is. itC. Glasb, Mal, LMiia, Konoresni iro 15 ŠrJv P) M* ZHS&£i§, iiftHZUKSIKliCEV TKS 6, S. Toariito: fllHIKCHG pri m Proizvaja: pod kontrolo Minlst a vojne in mornarice. „TITANIT,f eksplozivna sigurnost, v jakosti dinamita. S „TITANIT" je mesto podkopa takoj pristopno. Ker „TITANIT" ne povzroči nikakih zastrupljivih plinov. Naročila se izvrže hitro, od 20 kg naprej v vsaki množini. Naročilu je treba priložiti dovolilnico pristojne politične oblasti prve stopnje. Dovolilnico Komande IV. armijske oblasti v Zagrebu proti naplačani monopolni taksi, preskrbi na ž^ljo naročnika, društvo. Za monopolno takso plača se za vsak kg K 1(V— (šestnajst kron za kilogram) brez razlike, jeli naročnik rudokop ali kako drugo podjetje. Krpsate šn štapine dobavljamo po naročilu in prejemu dovoljenja pristojne oblasti in to prvorazredni proizvod po tovarn, cenah. Veliko zalogo imamo stalno v Zagrebu in v Karlovcu — Mahično. Prenovljevnnje in popravo GRAMOFONOV in drugih godbenik strojev izvršuje strokovno in ceno delavnica za precizno mehaniko A, Rasberger, LJubljana Sodna ul. 5. — Dobijo se posamez. deli. Dr. ing. MIROSLAV KASAL Oblestveno poverjeni stavbeni Ini. !n mestni stevberlk uubuak«, a.kfip sže «?, Stavbeno podjetje ln tehniška pisarna zo betonske, železobe- tonske ln vodne zeradbe, arhiteKluro ter vsakovrstne visoko stavbe. Izvršite*! • Proielttiranifil Popolnoma varno naložite svol denar y VZAJEMNI POSOJILNICI V LJUBLJANI r. t. 3 o. z. sedaj poleg nunske cerkve, 1. 1923 v svoji lastni palači ob Miklošičevi cesti poleg hotela „ UNION". Hranilne Vloge se gg f I O j brez odbitka rentnega in 'obrestujejo pc «s# j 2 J o invalidskega davka. Vloge t tekočem računu se obrestujejo po S °|o Hranilne v!oge mane na dobo pol Ista po 6 0|o Čašica iega delikatnega I.IKERA je nepopisen užiiek! Priporočamo: COGNAC DALMATIA MEDICINAL in druge iz-:-: brane likerje, žganja, eksirakie in sirupe. PRVA ODLIKOVANA DALMATINSKA PARMA DESTILACIJA V. MORPURGO, Spis!. Zastopnik: AdoK Kordii,, Ljubljana, Beeihovenova ulica ši. 9. mestni tesarski mojster 8,«psfcari5©va uSSca šft. 25 kupuje po najvišjih dnevnih cenah razne vrste okrogli ies, kakor tudi cele gozdne parcele. L, M«ku£ Ljubljana, Mestni trn 15 priporoSa svojo zalogo dežnikov In solnčnikov In sprehajalnih palic. ?o::ravlls tečno In solidne! Pomniki v Hmeriko pozor! rlcan Lines Inc. prevaža potnike z najnovejšimi brzoparniki preko: Harnburgs-Southampiona inCherbourga v New-York. Vozne liste ter vsa potrebna pojasnila izdaja: Simon Kmetec zastopnik za Slovenijo Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 26. E. BHMZINGEIi ES j. Špedicija, podjetje za prevažanje pohištva, skladišče, podjetje za prevažanje blaga južne železnice. za trgoiino m ustrijo ,f ulica štev. 50 (v lastnem posloplu). Brzojavke: Kredit LJubljana. =■■■ Telefon 54.40, 457 in št. 548. Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vredn. papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd. Izdaja konzorcij >Slovenca«, Odgovorni urednik Mihael Moškerc v LjubljanL lugoslovanska tiskarna v idubljani.