Leto 1935.	September.
CERKVENI GLASNIK
ZA TRŽIŠKO ŽUPNIJO
Izhaja zadnio soboto v mesecu za naslednji mesec. - Posamezna številka 1 — Din
ZakrajSek Viktor:
Srečanja.
I.
Srečal sem mladega fanta, zdravega in veselega; pravega sina slovenske matere. Izvedel je, da sem v mestu, pa me je obiskal.
Kmalu sva bila v živahnem in zaupnem pogovoru, saj ima tako malokdaj priliko videti duhovnika, kaj šele govoriti ž njim.
Pred kratkim se je vrnil od doma, kjer je bil par dni na oddihu. ,No, kakšna je naša zemlja?" — .Oh, lepa je, lepa; a jaz sem se vrnil žalosten in potrt." — .Pa zakaj, saj se človek doma vendar oddahne." — „Je že to res, a jaz se nisem," in pričel mi je praviti žalostno zgodbo:
.Vi veste, v kakšnih razmerah živim tu. Pri sv. maši sem komaj enkrat ali dvakrat v letu. Dobre druščine skoraj ne morem dobiti. Ker čuvam svojo čast in svojo fantovsko poštenje, se ml tovariši večkrat posme-hujejo in me zaničujejo. Šel sem vedno preko tega, zakaj sam v sebi sem bil zadovoljen in srečen. Zabave sem iskal v petju; s prijatelji večkrat kako lepo zapojemo. Zaslužim precej dobro, pa sem si s prihranki kupil klavir, okrog katerega se zbiramo."
„Kako si pa mogel ohraniti toliko let v teh razmerah svoje poštenje in svojo čast," sem povprašal naprej. — .Prvo je bil spomin na mojo dobro mater, ki me je naučila zaupanja v Boga; drugo pa je bila misel na moje dekle, ki me je doma pričakovalo, da jo popeljem pred oltar... Res je bilo večkrat težko v teh prilikah, v katerih živim, a hvala Bogu, zdržal sem več let..." Čez nekaj časa je vzdihnil in nadaljeval; .Šel sem domov, da vse pripravim za poroko. Vesel sem se bližal rodni vasi, ki je več let nisem videl. Težko je povedati in opisati to, kar človek ob taki priliki čuti... Takoj drugi dan me je poklical k sebi vpliven gospod in mi brezobzirno povedal: ,Vedi, da je tvoja zaročenka moja in je najbolje, da jo pustiš v miru ...'
Kako sem sprejel te besede, si lahko
mislite, posebno še, ko vera, da jo bo samo upropastil, zakaj poročiti je ne more..."
.Pa kdo je ta človek?" — Povedal mi je ime poznanega mi človeka, ki se rine v Sloveniji v javnosti naprej in mnogo čveka o socialnosti, pravičnosti in ljubezni... .Kaj, ta?I" sem spregovoril in dolgo sva molčala oba...
.Sedaj razumete, zakaj sem se vrnil žalosten in potrt... Vesel sem, da sem našel Vas, da se malo umirim..." Dolgo sva še govorila, dokler ni odšel na delo v rudnik; z novo silo hoče čuvati svoje fantovsko poštenje. Bo-li zdržal, ko mu je .socialni delavec" zadel tako težko rano?... Bo, ker zaupa v Boga ... Biser med kamenjem ... da bi jih srečal še več...	•
II.
Srečal sem mlado dekle oziroma ženo. Polna idealov je pred leti odšla od doma v svet in se posvetila lepemu vzgojnemu poklicu. V oddaljenem mestu doli na jugu je posvetila svoje mlade moči širjenju pro-svete. Sredi mesta sva se srečala, drug drugemu nepoznana. Opazil sem na njej veliko vznemirjenost, pa nisem obračal pažnje na to. Pozdravila sva se in odšla vsak po svojih opravkih.
Zvečer me je poiskala in njena mati je bila ž njo. Odšla je od doma mlada in neizkušena. Kot nežna cvetka je rastla v družinskem krogu in poznala edino le pot v cerkev in šolo. Tako so razmere pahnile v svet. Lepo je bilo v začetku, zakaj poklicno delo prinaša vedno veselje in zadovoljstvo s seboj...
Nastopila pa je sprememba, ko je spoznala mladega, lepega tovariša. „Tako milo je gledal in tako lepo govoril, da si ni mogoče misliti boljšega človeka na svetu." — Tako je mislila in govorila ona, enako so pritrjevali tudi drugi.
Mlada in neizkušena je okusila prvo čašo ljubezni in hotela jo je izpiti do dna. Vse je verjela lepemu človeku, njegov videz jo je popolnoma premotil. Preslišala je klic
svoje vesti, šla je preko naukov svoje vere in milih prošenj svoje skrbne matere... Še ni preteklo par let, a ona je sama, zapuščena, v pričakovanju otroka... Le malo časa sta živela v slogi. Mož, o katerem ni bilo mogoče misliti nič slabega, jo je začel zapostavljati, zaničevati in pretepati. Ni prizanesel niti njenemu materinstvu. Seveda posledice niso izostale. Prvo dete je po porodu umrlo, a ona je dobila udarce...
Pa sta se zopet izmirila, a ni držalo, ker njuna zveza ni bila osnovana na božji postavi...
Ostala je sama, zbegana ... Kaj sedaj? »Svetujte!" — Težko je svetovati; zajeti je treba globoko in črpati iz naukov sv. vere, ki dajo vsakemu tolažbo. Upam, da tudi ta mlada žena in mati ne bo ostala brez nje.
Težko je tako srečanje, a potrebno in koristno je.
Viktor Kragl:
t Janko Kmet.
»Slovenec" z dne 21. jul. 1935 je prinesel kratko obvestilo o smrti župnika Jan-kota Kmeta, ki je bil rojen 22. nov. 1879 v Tržiču, kjer je njegov oče učitelj Andrej Kmet učiteljeval od sept. 1878 do febr. 1893, ko je odšel kot nadučitelj in šol. voditelj v Cerklje pri Kranju. Rojstne hiše Jankotove ni več, podrli so jo 1. 1896 do tal in na prostoru, kjer je stala ta ljubka hišica — last Šetinčeve Francke, — so sezidali sedanje deško šolsko poslopje. Med Šetinčevo hišo in med starim šolskim poslopjem, kjer je sedaj dekliška šola, je bil svoj čas lep telovadni prostor in poleg njega skrbno negovan vrt, kjer je f Janko največ preživel svoja otroška leta pri brezskrbni otroški igri in skrbnem učenju. L. 1891 je s svojim součen-cem Matevžem Ahačičem šel študirat na ljubljansko gimnazijo. V Ljubljani sta oba 1.1899 maturirala; Matevž Ahačič je hitro po maturi vstopil v bogoslovno semenišče, Janko Kmet pa je šel v Prago študirat pravo. Da je šel Janko ravno v Prago vršit svoje vse-učiliške študije je bil glavni vzrok v tem, ker je že v gimnazijskih letih s prav posebnim veseljem gojil študij slovanskih jezikov, Vendar v vseh teh svojih študijah vrli Janko ni našel prave zadovoljnosti in zato se je čez tri leta odločil vstopiti v semenišče; žal, da tudi v duhovskem stanu pravega zadovoljstva ni našel. Tiho in skromno je 1. 1906 daroval novo sv. mašo na Brezjah in odšel kmalu potem na svojo prvo ka-plansko službo v Boštanj ob Savi, kjer je
ostal do avgusta 1. 1910; v Boštanju je bil tedaj za župnika g. Martin Kerin, ki je pozneje prestopil v družbo misijonarjev, kjer je tudi umrl. Po eno leto je bil potem Janko Kmet kaplan v Toplicah pri Novem mestu in v sv. Križu pri Litiji, odkoder pa je prišel kaplanovat v Spodnjo Idrijo, kjer je bil za župn. upravitelja Janez Mrak, ki je bil po starosti in po ordinaciji mlajši od njega. Že nov. 1913 je bil Kmet dekretiran za žup-nega upravitelja na Vojsko nad Idrijo, kjer je nad 20 let v težavnem dušnem pastirstvu živel in trpel, dokler ni popolnoma obnemogel vsled težke bolezni, ki mu je onemogočala celo maševanje. Vas Vojsko leži visoko v hribih, 1090 m nad morjem in je sedaj, odkar so Italijani zasedli kraje, ki so svoj čas pripadali ljubljanski škofiji, od najbližje železniške postaje pri sv. Luciji oddaljena 52 km I Kako naj bi bil ubogi, težko-bolni bolnik pri toliki oddaljenosti mogel biti deležen zadostne zdravniške pomočil Še-le pred par tedni se je že ves strti Janko preselil z Vojskega v bližnji Lokovec pri Če-povanu, kjer ga je 18. julija rešila smrt zemeljskega trpljenja. Tam pod sv. Goro pri farni cerkvi v Čepovanu so njegovo truplo 20. julija položili k večnemu počitku. Naj mu dobri in usmiljeni Bog zemeljsko trpljenje spremeni v večno nebeško blaženosti
Župnik se zameri...
kar običajno nekaterim faranom, če kaj novega ukrene s cerkvenimi sedeži. Lepše bi bilo v marsikateri cerkvi, tudi naši, če bi bilo manj klopi. Pa upoštevane so želje fa-ranov. Sledeče je pa bilo pri nas potrebno ukreniti:
Vsak pač ve, da je v naši župniji zelo veliko otrok. Saj je župnija velika in imamo tudi vse polno razredov po raznih šolah. Vsi šoloobvezni otroci so dolžni obiskovati ob nedeljah in praznikih sv. mašo. Prav posebno zaradi otrok je bila že pred leti vpeljana sv. maša ob osmi uri. Ni pa bilo tedaj v cerkvi za otroke še posebnega reda in napravljena je bila velika napaka. Takrat bi bili morali razporediti vse otroke po klopeh in pred velikim oltarjem. Seveda, le malo prostora bi potem v cerkvi še ostalo za odrasle vernike. Tako so se pa vsled ugodne ure odrasli navadili na sv. mašo ob osmi uri, zasedejo vedno vse sedeže in še mnogo ostalega prostora in številni šolarji so vedno bolj na tesnem. Določeno je bilo že pred par leti, da morajo učenci in učenke meščanske šole obiskovati sv. mašo ob deseti
«iri in le tedaj osmo sv. mašo, kadar pristopijo k sv. obhajilu, pa le pravega reda ni. Zjutraj ob šestih in osmih je župna cerkev natrpano polna, ob desetih je pa napol prazna. Pa je ob osmih sv. maša predvsem za otroke. Ravno prav bi bila naša župna •cerkev velika, če bi bila osma in deveta sv. maša ob nedeljah enako obiskovana. Tudi bi ne napadale slabosti otrok v poletni vročini, ko bi bili bolj na prostoru.
Sedaj smo napravili pod prižnico in pod misijonskim križem nove klopi. Stare so bile že neprimerne. Odstranili smo pa mali klopi pod podobo sv. Antona in sv. Roka pri stranskih vratih. Nove klopi v ospredju so postavljene v isti črti kot ostale klopi po cerkvi. Na ta način smo spredaj dobili deset sedežev več kot jih je bilo v starih klopeh. Štiri sedeže dobijo dosedanji lastniki klopi pri stranskih vratih, v vsaki klopi po en sedež bo pa mogoče še oddati. Lastnika sedežev pod sliko sv. Antona dobita sedež v prvi klopi pod misijonskim križem, lastnika sedežev pod podobo sv. Roka pa v prvi klopi pod prižnico. Če s to zamenjavo niso zadovoljni, naj to javijo ob cerkvenih računih, pa dobijo tedaj odkazan drug sedež. Ker cerkev rabi gotovino za poravnavo velikih računov pri letošnjih popravah, zato se odda ostalih šest sedežev v sprednjih klopeh takoj šestim ženskim osebam, ki so pripravljene prispevati za sedež po dinarjev 500'—. Sedež jim ostane do smrti. Vendar ta sedež ni na razpolago pri osmi sv. maši ob nedeljah in praznikih. Sicer pa vedno.
Po dolgem razmišljanju, kako bi dobili vsaj nekaj več prostora v naši župni cerkvi pri sv. maši ob osmih, smo prišli do sklepa: Nujno je potrebno, da namestimo otroke vsaj še v sprednje klopi. Posebno že doslej odrasli v te klopi vsled gnječe otrok niso hodili, pa vendar bo nastala najbrže kakšna zamera. Zato naj vsak lastnik sprednjih sedežev premisli sledeče in naj potem odloči o svojem sedežu sam:
1.	Pri osmi sv. maši odrasli ne morejo v sprednji trojni par klopi.
2.	Lastniki sedežev, ki imajo šoloobvezne otroke, kateri morajo priti k osmi sv. maši, lahko ob začetku šolskega leta določijo, da bo pri osmi sv. maši njihov šolar sedel v teh klopeh. G. veroučitelju naj prinese takoj prvi teden šolskega leta otrok listek in določeno mu bo mesto.
3.	Sicer bodo na teh mestih sedeli otroci, ki jih določi g. veroučitelj, od odraslih pa le kdo od učiteljstva, ki otroke nadzoruje.
4.	Če kakšen lastnik sedeža v sprednjih klopeh nujno rabi za sebe sedež ravno pri osmi sv. maši, naj se oglasi na dan cerkvenih računov. Dobil bo v zamenjavo drug sedež. Če je dal za sedež čez Din 500 —, bo dobil nov sedež v srednjem delu cerkve, sicer pa v delu sedežev, ki so prvi od glavnih vrat.
5.	Poskrbljeno bo, da otroci ne bodo kvarili klopi in tudi ne mazali. Pri nobeni drugi sv. maši in pobožnosti otroci ne bodo imeli dostopa v klopi.
6.	Če je kdo mnenja, da do dneva cerkvenih računov ne more žrtvovati sedeža pri osmi sv. maši, naj se pa oglasi v župnem uradu v nedeljo, 8. septembra. Skušalo se mu bo na kakšen drug način ustreči.
Vsak naj upošteva, da te odredbe narekuje skrb za otroke in za lepoto službe božje 1
Opomba: Vseh šest novih sedežev je bilo oddanih takoj v nedeljo, 18. avgusta, ko je bilo to označeno v cerkvenem oznanilu.
To In ono.
Blagor mrtvim... Velikokrat se odpirajo groba vrata na našem pokopališču. Mrliče vseh stanov in starosti рокоријетб in prosimo za njihov dušni blagor. Blagor tistim, ki gredo dobro pripravljeni pred Sodnika! Razumljivo pa je, da so naša čuvstva pri raznih grobih različna. Prošnjo za večni mir izrekamo vsakemu v grob, pri marsikaterem nam pa večno srečo in mir njegovo lepo življenje še posebej zagotavlja.
Je v nekaterih škofijah navada, da se duhovnik kar od vsakega poslovi ob odprtem grobu. Večkrat je to skoraj težko opra- , vilo, če hoče biti prisrčno! Pri nas, priznamo, smo duhovniki nekam bolj štedljivi z nagrobnimi govori. Saj često tudi ni primerno, da bi skrite bisere odkrivali javno, ko so bili nabrani le za Boga. Tu in tam pa le pokopujemo človeka, & je bil značilen za svoje življenje in za življenje drugih. In ob takih prilikah je prav, da je ob grobu izrečena beseda mrtvemu v slovo in počeščenje, živim pa v lep spomin in navodilo.
Sedanji tržiški župnik je prvič govoril ob odprtem grobu ženi dne 4. avgusta letošnjega leta. Bilo je to ob grobu pokojne ge.'Dobrinove. Pravzaprav bi bil v letošnjem letu že enkrat prej moral izgovoriti tudi besedo v slovo ženi — Kraljici iz Fabrike, pa tedaj je bil zaposlen z duhovnimi vajami na Trsteniku in ni mogel vršiti pogrebnega obreda.
Kraljica iz Fabrike... Skromna vdova. Lahko rečemo, junaška žena. Tako
prijazno in veselo se je nasmehnila, če je napravila dobro, še bolj srečen je bil pa njen nasmeh, če je koga pridobila za dobro stvar. Odločno se je pa zresnila, kadar se je potegnila za življenje po veri. V žrtvi in v obrambi za dobro je potekalo njeno življenje. Fabriški sestanki deklet so bili njena zamisel in lahko rečemo, da so prinesli na fabriko veliko verskega prerojenja. Pot v cerkev, neumorno delo, žrtev za potrebne, odločnost v veri, vse to in nič drugega je bilo njeno veselje in je pač tudi njeno obilno plačilo pri Bogu, ki ga je pričela uživati 27. marca letošnjega leta.
Udamuljnekova mami... Kdo jo ni poznal. Saj peš že mnogo let ni mogla drugam kot k najbližnjemu sosedu — v cerkev. Peljala se je večkrat po mestu, da je pokro-pila mrliča; Zaletela Janeza je šla v najbližjo soseščino kropit par dni pred smrtjo s stolčkom, da je med potjo počivala. Dolga bolezen in težave zadnjih let so jo trle in njena edina moč je bil Bog. »Vedno je še Bog pomagal in bo sedaj tudi!*, tako je pogosto govorila. Vsakemu je odprla na široko svojo dobroto in naklonjenost. Reveži, cerkve, krščanske organizacije, sploh vsak, ki je stopil pod njen krov, je začutil gorkoto njene velike duše. S kakšnim potrpljenjem je že v bolezni vezla cerkveno obleko. Že davno bo strohnjeno njeno telo, krasne albe, prti in velum pa bodo še poveličevali njeno ime pri službi božji v tržiški cerkvi. Zaspala je v Gospodu 2. avgusta 1935 in premnogo njenih del je šlo z njo. Blagor ji I
Za poprave v cerkvi so darovali žup-Ijani pri cerkvenem darovanju v nedeljo 4. avgusta Din 7.184 50. Bog povrni I
Oznanila za september.
1. XII. nedelja po Binkoitih, prva v mesecu in angelska nedelja. Ood sv. Egidija. Pri Sesti sveti maši je mesečno sv. obhajilo za može in fante. Ob osmih je orglana sv. maša га Čevljarske pomočnike, združena z običajnim darovanjem. Ob desetih je sveta maša le v cerkvi sv. Jožefa na griču. Vsled godu sv. Egidija bo sv. maša pri Sveti Ani pod Ljubeljem enkrat med tednom za ientansko sosesko.
6. Prvi petek v mesecu In rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. Na predvečer se vrši v župni cerkvi skupna molitev svete ure od osme do devete ure zvečer. Zjutraj ob šestih je sv. maša pred Najsvetejšim. Ob osmih je sv. maša z zahvalno pesmijo vsled rojstnega dneva kralja.
8. XIII nedelja po Binkoitih In Rojstvo pre-blažene Device Marije. Službe božje v običajnem redu.
12. Praznik Imena Marijinega. Danes in v sedmini praznika je mogoče prejeti popolni odpustek, ki ga je mogoče nakloniti tudi vernim dušam v vicah. Pogoj: prejem sv. zakramentov, udeležba pri sv. maši in molitev v namen sv. Očeta.
14.	Povišanje sv. Križa.
15.	Praznik Marije sedem žalosti in XIV. nedelja po Binkoštili. Službe božje v navadnem nedeljskem redu.
18., 20., 21. kvaterni dnevi. V petek je strogi post, v sredo in soboto je pa ukazano pri trganje v jedi.
21.	Sv. Matevž, apostol in evangelist. Ob šestih je orglana farna sv. maša.
22.	XV. nedelja po Binkoitih in kvaterna nedelja. Po šesti sv. maši je še pol ure izpostavljeno Najsvetejše za uro molitve za duhovnike, za katere se moli tudi po pridigah in po litanijah predpisana molitev. Pred cerkvijo je puSca za reveie Vincencijeve konference.
29. XVI. nedelja po BlnkoStih in god sv. Mihaela. Službe božje v navadnem redu.
Shodi cerkvenih organizacij:
III. red: shod 1., vesoljna odveza 8., 17.
Dekliška Marijina družba: shod 8., skupno sv. obhajilo 29.
Marijina družba za žene t shod 15., skupno sv. obhajilo 8.
Oba Marijina vrtca: shodi po oznanilu v cerkvi.
Mesečna šolska sv. spoved i dečki 14., deklice 21.
Sv. maša na Kofcah i po oznanilu v cerkvi.
Župnijska kronika za lullj 1935.
Julija v naši Župniji rojenih i 9.
Julija v naši župniji poročeni i
1. Benedllt Franc, brivski pomočnik, Tržič, Cerkvena ulica 4 in Podrekar Marija, šivilja, Tržič, Ljubljanska cesta 4, poročena 1. julija 1935.
Julija v naSi župniji umrli:
1.	Mali Andrej, delavec, rojen 27. 11. 1869, poročen 30. 5. 1895, umrl pri Sveti Ani 104, dne 12. julija.
2.	Lang Franc, zakonski sin čevljarja, rojen 24.1.1935, umrl z Tržii'u, Ljubeljska cesta 62, dne 12. julija.
3.	Zadražnik Alojzij, delavec, rojen 27. 10. 1866, poročen 9. 7. 1899, umrl v Tržiču, Ljubljanska c. 20, dne 13. julija.
4.	Savs VincenciJ, zakonski sin hišnega posestnika in Žagarja, rojen 14. 7. 1935, umrl v Dolini 131, dne 24. julija.
5.	Zaletel Janez, čevljar, rojen v Tržiču 20. X. 1890, poročen 30. 7. 1916, umrl v Tržiču, Ulica Ahačiča Franca 6, dne 27. julija.
Julijska poročila od drugod i
1.	Jabornik Jožef, rojen v Tržiču štev. 200, dne 16. 3. 1899, se je poročil v Smarljah pod Ljubljano 1. julija 1935 s Čepuš Ano.
2.	Bodlaj Janez, rojen pri Sveti Ani štev. 12, dne 23. 3. 1903, se je poročil v Rajhenburgu na Štajerskem 14. julija 1935 z Remih Kristino.)
3.	JeSe Simon, dimnikarski pomočnik, stanujoč vTržIču, Za MoSenikom štev. 1, seje poročil na Bučki 9. junija 1935 z ŽnIdaršIČ Rozalljo.
Za predstavnika In založnika: Anton Vovk, župnik v Tržiču. Za urednika v LJubljani: Dr. P, Ovido Rant, O. F. M.
Za Zadružno tiskarno v Ljubljani: Srečko Magollč.