70
Politične stvari.
Iz državnega zbora.
Zbornica poslancev zborovala je v drugi polovici minulega tedna v četrtek in petek (24. in 25. februa-rija), gosposka zbornica pa v petek in v soboto.
Pomenljivejše dogodbe v gosposki zbornici so bile v tej dobi zborovanja v tem, da se je postava o zavarovanji delavcev zoper nezgode sprejela z marsikaterimi premembami sklepov zbornice poslaniške; dalje vtemeljeval je grof Revertera jako izvrstno svoj sa-mostalni predlog zarad postavne vredbe hranilnice oziroma hranilničnega regulativa z leta 1844.
V sobotni seji pa je gosposka zbornica brez razgovora soglasno pritrdila sklepu zbornice poslancev o izrednem kreditu 12 milijonov goldinarjev za oboroženje in opravo  naše  deželne   brambe  in naših domobrancev.
Glede ravno tega predmeta nastala je minuli četrtek (24. febr.)
v zbornici poslancev
nepričakovano živahna razprava.
Poročevalec o tem predmetu bil je dr. Matuš, ki je pričel razpravo z malimi uvodnimi besedami. — Proti govoril je prvi dr. O. Pollak, ki je dolgo in dolgočasno otrobe vezal o vseh druzih stvareh kakor pa o predmetu razgovora; za njim navajal je dr. Kraus mnogo stvarnih reči o razlikah izvršitve brambovske postave pri nas in na Ogerskem. Dr. Menger pa je jako malo govoril o stvari sami, pač pa prav mnogo o naših zvezah z drugimi državami in o naši veliki unanji politiki. Pri tej priliki sklicaval se je na neko poročilo „Kurirja Poznanskega" o razgovoru dr. Riegerja z nekim časnikarjem, v katerem se je baje izrekel proti „Nemški" in za našo „rusko" zvezo.
Dr. Menger mislil je, da s tem uniči dr. Riegerja in vrh njega morebiti še grofa Kalnokvja. K sreči se je ta poskušnja po vsem obrnila zoper Mengerje in dr. Riegeiju v zmago.
Dr. Riegerjev govor pri tej razpravi dne 24. fe-bruarija se glasi: Gospodu poslancu dr. Mengerju se je zljubilo, tukaj obširno govoriti o nekem zasobnem razgovoru, katerega sem imel z dopisovalcem nekega ruskega lista, o osobnem razgovoru, o katerem se meni ni moglo sanjati, da pride v javnost razgovor, pri katerem se ne deva vsaka beseda na tehtnico (tako! čujte! na levi) iu zarad katerega se je dotični dopisovalec med tem pri meni izgovoril, da naj mu odpustim njegovo nemolčečost, da se je predrznil, kakor je menil, na javno korist, to stvar izročiti javnosti.
Pred vsem moram izreči, da moram odkloniti vso odgovornost za to, kar je dotični dopisovalec dal tiskati. Temveč moram naglašati z vso odločnostjo, da je mnogo lastnih misli primešal in marsikaj izdatno pobarval. Ravno tako moram odgovornost odkloniti za istinitost in popolnost prevajanja, katerega se je posluževal gosp. poslanec dr. Menger.    Kako malo popolno in kako malo
pravilno je razgovor preveden, razvideti je uže iz tega, da se v prevodu govori o mojih nečakih, ko vendar ža-libog nisem v položaju, imeti nečake. (Veselostna desni.)
Tedaj, gospoda moja, je sicer res, da moji otroci ruski bero in razumejo, toda berejo in razumejo tudi nemško in zdi se mi, da ni ne eno ne drugo — hudodelstvo. (Prav resnično! na desni.) Ako bi bilo, tedaj rečem: oče, grešil sem, mene zadeva en del krivice za to.
Sicer se pa tudi pruski generalni štab zelo pridno uči rusko, kakor sem čul, in tudi knez Bismark, mno-goslavljeni državnik, rusko govori prav dobro.
Vendar, gospodje moji, pustimo to za sedaj, ker sedaj ni čas in tukaj ne prostor in ne prilika razpelja-vati in razgrinjati veliko politično razpravo.
Vsaj jaz nimam namena, to storiti in ne namena, gospodu predgovorniku slediti na to polje. Toda eno-moram še zavrniti. Ako bi bilo v onem dopisu rečeno, da bi bil jaz rekel: merodajni avstrijski krogi, vodje avstrijske unanje politike so z menoj v tej zadevi popolnoma enega mnenja, tedaj moram to odločno zanikati. Kaj tacega nisem nikdar rekel in nikdar nisem mogel trditi, ker ne razveselevam se pri teh krogih tolike zaupnosti, da bi mogel njihovo mnenje mercdajno in zanesljivo prinašati pred občinstvo. Opomniti moram tudiT da sem v vsem, kar sem govoril, izrekel samo svoje osebno prepričanje in nikakor ne katerega koli izmed mojih politiških prijateljev, še manj pa da bi gospode od češkega plemstva hotel za to odgovorne storiti, kar sem rekel. V kolikor je prav poročano, prevzamem jaz sam odgovornost. (Dobro! na desni). Nikdar nisem bil vajen skrivati svojega prepričanja, to zmiraj izrekam odkrito. (Pohvala na desni.) Enako hočem storiti tudi v tem slučaju z malimi besedami. Častiti gospod predgo-vornik sklicaval se je na to, da sem se v visoki zbornici enkrat izrekel za zvezo s Prusko oziroma Nemško. Takrat bile so stvari take, da bi to imela biti zveza med vsemi tremi carskimi državami v ta gotovo nam vsem zaželjen namen, da se Evropi ohrani mir (pohvala na desni) in v tem smislu nisem mogel kot pravi in odkritosrčen prijatelj miru za kaj druzega biti kot za to zvezo.
Omenil sem, da sem za prijazno porazumljenje z Nemško uže za to, ker je očividno, da bi v slučaju vojske z Nemško pred vsem šlo za našo kožo, za kožo Čehov, in da mi je v korist moje domovine več kot kateremu koli druzemu na tem ležeče, izogibati se vojske z Nemško. Očividno je to pomen onega, kar sem takrat govoril. Ako se me tedaj vpraša, ali tudi še danes zvezi z Nemško pridevara veliko važnost ali ne, tedaj bi moral pred vsem vprašati, kaj prav za prav ta zveza p omenja; in jaz spoznavam svojo nevednost, ker besede te zveze še nikjer niso prodrle v javnost Jaz tedaj še danes ne vem, v koliko daleč sega pomen te zveze in tudi oe vem, če je gospod poslanec Meoger bolje podučeu kot jaz.
71
To pa se mi vendar novejši čas zdi, da se vidi po izjavah, katere so se izrekle od poklicanih krogov, da se danes tej zvezi morebiti ne prideva več tolike važnosti, kakor se je to godilo poprej. — Ponavljam: Besedi zveze ne poznam, pa kolikor jaz o nji omenjam, je znano. — Jaz pa tudi nisem namenjen, tukaj pretresa-vati vprašanje, ali zveza z Rusko ali zveza z Nemško, ako bi se uže te dve nasproti stavile in na tehtnico de-vale, za Avstrijo v političnem, vojaškem, narodno-gospo-darskem oziru podaja večje koristi. Kakor rečeno, se danes tukaj o tem vprašanji nočem izreči, samo eno rečem: Jaz sem pri vseh okoliščinah in pred vsem za mir in bom odobraval ono politiko in priporočal, katera k miru vodi (pohvala na desni), in ako sem danes rad pripravljen, za predstoječo postavo glasovati, to storim samo zaradi tega, ker želim s tem samo mir in nikakor vojsko pospeševati. (Pohvala na desni.) Dalje nisem ne za prusko, ne za rusko, temveč pred vsem za avstrijsko politiko. (Živahna pohvala na desni.)
Jaz sem tedaj za vsako zvezo, katera Avsriji podaja velike koristi, za vsako zvezo, katera ji zagotovlja mir, katera je v stanu, državi popolno souvereniteto, blagostanje ohraniti in popolno prostost njenega odloče-
y
vanja in njene prihodnosti zagotoviti.   (Živahna pohvala in ploskanje na desni.)