POSREČEN BEG IZ MUSSOLINIJEVEGA PEKLA TRIJE BENITOVI NASPROTNIKI SO SREČNO POBEGNILI Z LIPARSKEGA OTOČJA Med pobeglimi je tudi Nittijev nečak. — Skoro za vsakega političnega jetnika je poseben stražnik. Pariška protifašistična kolonija je begunce z veseljem pozdravila. — Razkrinkan je Mussolini je-vih metod. PARIZ, Francija, 8. avgusta. — Nečaku bivšega laškega ministrskega predsednika, Francescu Nittiju, ter dvema drugima članoma zatirane politične opozicije v Italiji se je posrečilo pobegniti iz jetniškega taborišča na Liparskem otočju. Druga dva sta bivši laški poslanec ELmiiio Lussu, ki se je proslavil v vojni ter ga je italijanska vlada štirikrat odlikovala, in profesor Carlo Roselli, ki je predaval politično ekonomijo na genovskem inštitutu. NEZNOSNIH RAZMER NAJ BO KONEC Nadškcf Curley je izja-javil, da se mora Amerika predramiti ter najti rešitev za prohibicijsko vprašanje, predno se bo dežela izpremenila v pravcat pekel. MANDŽURIJA JE CILJ TREH NASPROTNIKOV RRANCOSKI SPORAZUM Z NEMČIJO PARIZ, Francija. 8. avgusta. — Nadškof Michael Joseph Curley 12 Baltimora, Mr., je rekel: — Na Irskem, kjer je dosti in dobrega žganja, sem videl le enega pijanega človeka, pa še ta je bil Amerika-nec. V pogovoru s časnikarskimi poročevalci je ameriški nadškof tako o-značil ameriško prohibicijo: — Težko je razumeti hinavščino prohibicije in zlGkobni vpliv, ki ga izvaja na moralo mladih ljudi. Trije narod", se prep:rajo Nemški zunanji minister aradi Mandžurije, kate- Stresemann se je nati-ri se obeta velika bodeč- hem posvetoval s Brian-nost. — Nasprotujoči sl\ dom glede sprejema interesi. Youngovega načrta. PREVAŽANJA GOSPODINJA JABOLČNIKA IN BOARDERJA DOVOLJENO USTRELJENA Tukajšnja fašistična kolonija jih je navdušeno pozdravila. S tem so begunci oziroma izgnanci dobili novo upanje za boj proti Mussoliniju. Izjave teh treh beguncev bodo služile za razkrin-kanje Mussolinijevih metod. Časnikarskim poročevalcem so povedali, da je na Liparskem otočju petsto političnih jetnikov, kate-j re straži štiristo stražnikov. Kako so pobegnili še niso hoteli natančno izdati.' Povedali so le toliko, da jih je v bližini otočja čakala mala jadrnica, na kateri so bili njihovi prijatelji. Z jadrnico so se podali v Tunis, odkoder so prišli v Pariz. Roselli in Lussu sta bila na otoku internirana že dvajset mesecev, Nitti pa osem mesecev. Slednjega so aretirali in zaprli, ker je omogočil mesti podjedeiskega ministra staremu socijalističnemu voditelju Filipu Turatiju j ministra za zunanje zadeve, beg v Pariz. — Neuspešnost prohibicije je bila neprestano v mojih mislih, kc sem obiskal Irsko na poti v Francijo. Na Irskem je bilo mogoče dobiti vsepovsod pijačo. Kljub temu sem pa videl le enega pijanega moža. in reči moram z obžalovanjem, da je bil ta možak Amerikanec. — Amerika se mora predramiti ter najti rešitev za prohibicijo. predno se bo izpremenila v pravcat pekel. STVORJENJE NIZOZEMSKEGA KABINETA HAAG. Holandska. 8. avgusta. — Prejšnji ministrski predsednik He-renbrouck, predsednik katoliške stranke, je stvoril inozvenparla- MUKDEN, Mandžurija, 8. avgusta. (William Philip Simms». — Tako gotovo kot bo jutri vzšlo solnce se bo nekega dne unel boj za izvan-redno bogato provinco Mandžurije in njeno istotako bogato sosedo Mongolijo. Boj bo krvav in dolgotrajen. Zanjo so se že berili, in nadaljno vojno bi zamogli preprečiti izredno spretni državniki. Rusija. Kitajska in Japonska sc tri "glavne sile. ki stezajo svoje roke po Madžuriji. Prepotoval sem velik del Mandžurije ter moram izjaviti, da je to čudovita dežela. Dežela ima vse prednosti držav Ohio, Californije. Kentucky-ja lowe in par drugih naj krasne j ših ameriških držav. Boljše farmarske zemlje menda ni na vsem svetu. V Mandžuriji je na stotisoče kvadratnih milj rodovitne zemlje, kjer bi lahko pridelovali pšenico kot na ameriškem Srednjem Zapadu. Mandžurija meri 362,000 kvadratnih milj. Vprašanje je, katera država se je bo polastila. Kitajska hoče seveda imeti suverenost nad njo. Rusija pa škili na zunanjo Mongolijo in na dele notranje Mongolije in Mandžurije, dočim trdi Japonska, da HAAG. Hulandska. 8 avgusta.— Francoski ministrski predsednik Aristide Briand in nemški zunanji ninister Gustav Stresemann sta sc laiics zjutraj zgodaj na tajnem se-sestala. Nemški minister je prišel v Briandovo stanovanje ter se dolgo ča^a posvetoval ž njim glede važnih zadev, ki še niso rešene mec Francijo in Nemčijo. Briand je predlagal, naj se izprazni Porenje tri mesece potem ko bo uveljavljen Youngov načrt in potem ko bo prvi obrok repara-cijskih bondov stržen na svetovnem trgu. Biiand je poudarjal, da je ta metoda ravnanja bistvene važnosti za francosko viado. ker bo francoski narod z izjavo, da posluje Youngov naort še predno so Francozj«. izpraznili Porenje. Iz avtoritativnega vira se je Izvedelo, da s-, razmišljali glede iz-praznenja Suar doline. O tem vprašanju bodo razpravljali na separatni konferenci, ki sc bo pozneje sestala v Ženevi ali kjt drugod, da bi ne bila s tem komplicirana sedanja konferenca. Opazovalci na reparacijski konferenci so prepričani, da je ime! angleški napad na Youngov načrt politično ozadje in da je skušala s Jabolčnik in grozdni sok smeta imeti več kot pol procenta alkohola. — Najnovejša odredba prohibicijskega komisarja. je pripravljena nastopiti v tem o- j tem Anglija ojačiti svoj upliv med zemlju kjerkoli bi zahtevali to nje- i narddi kot so Romunska in Jugo-ni interesi. i slavija, ki so veliki prijatelji in za- Nekega dne se bodo začeli Rusi j vezniki Francije, pomikati v to smer. Istotako bo mentarno vlado ter obdržal sam storila Kitajska, če bo dosti moč- ter POLET RUSKIH LETALCEV Tudi Rusi so se ojunačili ter začeli tekmovati z drugimi narodi na polju avijatike. MOSKVA. Rusija, 8. avgusta. — Rusi so pričeli resno tekmovati 7 drugimi narodi na polju avijatike. Danes sjutraj ob osmih je odletel iz Moskve aeroplan z dvema motorjema imenovan "Dežela Sovjetov". Poletel bo najprej v Omsk, odtam bo pa skušal dospeti v New York. Štirje avijatiki, ki so v njem. bodo skušali poleteti preko Sibirije in Alaske, se ustaviti medpotoma v Seattle, San Franciscu, Chicagu ter slednjič v New Yorku. Omslt, ki je neposredni cilj dolgega poleta. Je oddaljen, od Moskve 903 milje ter leži ob reki Irtiš. Na prvem delu poleta bodo premerili sovjetski letalci eno tretino I poti do sibirske pacifične obali. Ce~ ■ la pot pa bo znašala nekako 2400 milj. Aeroplan, ki se ga poslužujejo, j je bil zgrajen v Rusiji, a ima ino- j zemske motorje. Letalci nosijo se- 1 boj pismo sa župana Walkerja v Ne« Yorku. V Ossflt tipajo dospeti še danes zvečer. SLEPARSKI BANKIR CLARKE ČAKA OBSODBE Danes bosta dva sodnika izrekla razsodbo nad sleparskim bankirjem James Rae Clarkom, ki je osleparil svoje žrtve za pet milijonov dolarjev. Pri zadnjih volitvah je katoliška stranka obdržala trideset sedežev ter prekosila socijalne demokrate sa šest sedežev. Starejši partner privatne banke Clarke Brothers čaka v zaporu na pravdorek sodišča. To je James Rae Clarke, ki je prevzel vso krivdo nase. Kot se je izvedelo, ni zapustil nikakih izdatnejših zneskov, s katerimi bi bilo mogoče povrniti škodo vlagalcem. Sleparije so bile narasle na pet milijonov dolarjev. Če bo vpoštevalo sodišče vse zločine. katerih je kriv, ga ne more obsoditi na manj kot na sto dvajset let ječe. BANDIT SE JE PROGLASIL VLADARJEM ŠANGHAJ. Kitajska, 8. avgusta Vei Lui Kai. baditski glavar iz Nan-čang okraja se je proglasil kitajskim cesarjem ter se oblekel v kraljevsko obleko in si posadil krono na glavo. Krajevni sodnik je prosil oblasi v Nankovu, naj spravijo bandita in njegove prijatelje nazaj v ječo. odkoder so bili pred kratkim izpuš-oeni. na. Japonska bo morala računati z obema ter bo morala podpreti svoje zahteve z vso silo, ki jo ima na razpolago. Ne smemo namreč pozabiti, da je bila Rusija aktivna že tričetrti-ne stoletja ter trgala kos za kosom mandžursko-kitajske zemlje. Leta 1858 je anektirala sedanji Transbajkal, Amur in obrežne province, ki imajo skupaj več kot par sto kvaratnih milj. Leta 1895 je dala nova pogodba Rusiji nov oprijem na Mandžurijo. Na temelju te pogodbe je zgradila Rusija železnice ter lahko vzdržala tam na tisoče vojakov. S tem si je pridobila pot do odprtih pristanišč Rmenega morja, kar je seveda strašno vznemirilo Japonsko. čemur je sledila rusko-japon-ska vojna. WASHINGTON. D. C., 8. avgusta. Prohibicijski komu r J. M. Doran je izdal dekret, s ki. ^rim je razveljavil prepoved glede prevažanja jabolčnika in grozdnega soka. Ta ukrep je izdal v glavnem zato. da ustreže californijskim vinogradnikom, da bodo lahko stržili svoj velik letošnji pridelek, ne da bi se kdo vmešaval v njihovo trgovino. — Jabolčnik in grozdni soki vsebujejo lahko več kot pol odstotka alkohola, dasi ne sme imeti po Voi-steadovi postavi nobena pijača več kot pol odstotka. Jabolčnik in mošt je mogoče razvažati. toda ne smeta biti upinjačljiva. Kako je pijača lahko močna, a še vedno ni upi-jančljivo, je stvar, o kateri naj odločajo porote. Doran je rekel, da so v preteklih par letih prohibicijski urad preplavljali s protesti, ker so agentje zaplenjali vinogradnikom njihovo blago. ŠPANSKA POSTAVA PROTI (MAMLJIVIM SREDSTVOM ŽENEVA, Zvica, 8. avgusta. — Potom Anti-Opium urada se je izvedelo danes, da je španska vlada !2dala oficijelen dekret, s katerim je uveljavila novo postavo glede vladnega monopola za uvoz in prodajo narkotičnih sredstev. ŠTIRJE OTROCI UTONILI NANAIMO. B. C.. 8. avgusta. — ! Stirjeo troci so utonili tekom nezgode s čolnom v Boat Harbor, 8 mili južnoiztočno od Nanaimo. Nikakih nadaljnih podrobnosti ni znanih. — Policija preiskuje celo stvar. ŠKOF IZ TRENTONA OBISKALMADŽARSKO BUDIMPEŠTA, Madžarska, 8. avgusta. — Škof John McMahon iz Trentona, N. J:, je dospel semkaj ter ga je sprejel madžarski primat, kardinal Sredi. Škof MacMahon je bil v Rimu pretekli mesec na jubilejni obisk pri papežu, ki ga je sprejel v avdijenci. MEHIŠKI MORILEC OBSOJEN NA SMRT MEXICO CITY, Mehika. 8. avgusta. — Louis Romero Garrasco je bil obsojen od sodišča na smrt radi umora. Mogoče bo vložil priziv. Romero je bil obdolžen. da je tekom prepira ustrelil svojega strica, njegovo ženo, služkinjo ter strico-vega otroka. Boarder je najbrž znorel, nakar je ustrelil policistovo ženo, svojega to-varia in samega sebe. V četrtek zjutraj ob poidveh se je vračal policist Reagan z Yonk-ers policijske postaje Naenkrat je zaslišal strele ter pohitel naprej, toda opazil ni nikogar Obvestil je policijski glavni stan o dogodku Ko je nato stopil v hišo mu je j>>-vedala soseda Mrs. Helena Coibert. da je tudi ona slišala par strelov. Reagan je nato odhitei v svoje stanovanje, kjer se mu je nudil strašen pri2or. Njegova žena je ležala mrtva v postelji poleg štiri leta starega otroka. Drugi otrok je spal v zibki. Mrs. Reagan je bila ustreljena skozi glavo. V drugi sobi. ležeči poleg spalnice je našel svojega bor-darja. 33-letnega Richarda Kehoe, mrtvega, ležečega v postelji. Prodrli sta ga dve krogli. Na tleh sosednje sobe so pa našli t-upio drugega bordarja, trideset-lenc-ga Patricka Flynna. Krogla mu je prodrla črepii.jo. Pri njem so našli pismo, ki je kazalo, da je bil mož blazen in da ni izvršil svojega de-! j an j a v pijanosti. Policijski kapitan je prepričan, da se je Flynnu zmešalo, n^.:car je ustrelil policistovo ženo. svojega tovariša ter skušal ustreliti tudi policista, a se nato vrnil v stanovanje ter izvršil samomor. Flvnn je bil nočni čuvaj v poštnem uradu v Yonkersu ter je stanoval že šest let pri Reaganovih. MONTE DE OCA BO OSTAL I MEXICO CITY. Mehika. 8. avgust". — Finančni krogi so bili vče- j raj strašno vznemirjeni, ko so krajevni listi priobčili vest, da je odstopil Louis Montes de Oca zaklad-niški tajnik. Ker je važno za razvoj mehiških financ, so brez dvoma prosili prejšnjega finančnega ministra, naj ostane na svojem mestu. Pozneje pa Je bilo objavljeno, da finančni minister ni resigniral. SVEČAN PRIZOR V WASHINGTON m ADVERTISE GLAS NARODA" BUS PADE V MORJE PRI DUBROVNIKU BEOGRAD, Jugoslavija, 8. avgusta. — Tri osebe so bile ubite in šestnajst jih je bilo poškodovanih ; tekom nesreče z busom. Prenapol-i njen motorni bus je vozil proti Gružu, ki je moderno pristanišče starega Dubrovnika, ko se je na nekem ovinku bus preobrnil ter padel v morje. Zastopniki petinštiridesetih narodov so bili navzoči o priliki odobrenja Kelloggcve protivojne predloge. DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvr-| šujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem 3 ceniku: v Jugoslavijo Din. 600 ........ t 9.80 1,000 ........ $ 18.40 %600 ...... $ 48.75 6,000 ........ $ »0.60 M 10,000 ........ $180.00 v Italijo Lli 106 . ..............$ 6.7» M tOO ......................$11.80 800 ....................$16.80 600 ........ . $27.40 " 1000 ......................$64.31 1 8tranke. ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opo-i zarjamo, da smo vsled sporazuma s noftm zvezam v starim ; kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 1 % Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30.— 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Za izplačilo večjih rueakov kot g o raj navedemo, bodisi t dinarji lirah ali dolarjih dovoljujemo Še boljie pogoje. Pri velikih nak* tilth priporočamo, i« *e poprej t nam cporanuiirt« glede načini pakasiia. IZPLAČILA PO PO&TI SO REDNO IZVfUfcNA V OVKH UO THBH TKDNift NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJ SMO PU V ABLE LETTER ZA PRISTOJBINO 75c. 3AKSER STATE BANK 92 COBTLjSLNDT STREET, TšUphon*: NEW YOML, H J, BarsUf 0390 n^ajTečji slovenski dnevnilTTj ^^ W A ^^^^^ I J) ^ A P^The largest Slovenian Daily iT ▼ Združenih državah g ■ - ■ / M I / 1 ■ ■ ■ ■ Ij the United States. : : : \J| JLiXJLk-/ . XI rLliV/ JLA-LIl I ^X'hX^ I Za New York celo leto - $7.00 | H and legaj Hobday., ffl Z* ino.em.tvo celo leto $7.00 J List slovenskih delaVCeV V Ameriki. I 7S,000 Readers. J HBOtg-^dadJI-.^31- '—II-1-___lal^r _________________________________ __imiQIm^y 1 _>l-m- TELEFON: CHELSEA 3878 Entered as Second Class Blatter, September 21. 19G3: at the Post Office at New York, N. Y., nnder Act of Congress of March 3f 1879 TELEFON: CHELSEA 3878 NoTl86r — STTEV.186. NEW YORK. FRIDAY, AtGI ST 9. 1929. — PETEK. 9. AVGUSTA 1929._ VOLUME XXXVII. — LETMlTxXXVyi. "GLAS NAHODA' NEW YOKK, FRIDAY, AUGUST 9, 1929 The LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. Delo, zabava in potovanje. IZPREMEMBE V JUGOSLOVANSKEM MINISTRSTVU Jugoslovansko ministrstvo, katero .je imenoval zo seji narode nekak party z plesom, katerega sva se tudi jaz in Janezich udeležila. Nisem mislil, da farmarji tako držijo skupaj. Skoraj je bila polna dvorana in plesalo se je do polnoči. Tudi mladine imajo veliko. Narodni Dom jim je bil pred časom pogorel, sedaj je nov in zidan, a še ni popolnoma zdelan. Zato so pa farmarji pridni kot čebelice, da nosijo skupaj, da si dodelajo Dom. Le naprej, Willardeanje Kot sem že rekel. Willard je prava slovenska naselbina, ljudje so prijazni in postrežljivi, da sem se počutil kot doma v kraju. Dela sedaj nimajo dosti, kajti so že pokosili in so se pohvalili, da bodo lah- ' ko krmili živino, ker sc dobili več dobre mrve kot ponavadi. Pečajo se večinoma vsi z živinorejo in mlekom. To je njih glavni pridelek. Pridelajo tudi raznovrstno žito, toda le toliko, kot ga potrebujejo za dom. Pričeli so saditi tudi fižol in ravno sedaj so ga obirali. Preglavice jim dela dolga zima. Ali v tem kratkem času vse zraste in dozori, seveda včasih jim pa še slana pomaga dozoreti. Nekdo mi je pripovedoval, da tako hitro raste, da se skoraj vidi. Peter Zgaga narodu parlamentarno vlado. Zastopniki jugoslovanskega naroda so z malimi izjemami v zadnjili letih ponovno dokazali, da niso zreli /a parlamentarizem. Morda jim bo par mesecev takozvane diktature izbi" sil ilo nazore in jihpovedlo slednjir na pravo pot. NEMIR V SUHAŠKEM TABORU Med prohibicijskimi fanatiki je zavladalo veliko razburjenje. Zabeli so opažati, da je potegnila v \V.ashingtonu dni" ^arna sapa, to se pravi, da se je začel njihov vpliv v Beli hiši manjšati. < e je novica resnična, bi bila izredno velike važnosti. dosti odjemalcev, da bo moral pre- i nehati. Zato pa priporočam vsem. j Vprašal, sem tega ali onega, koše ne jemljete mleka od našega j liko otrok ima> Pa mi odgovoril: farmarja, da to storite, kajti mle- ! Samo 10 otrok< in t0 ne sam0 eden* ko je prve vrste. Vsi oni, ki ga pa t Zares da sem v štal°- k^er 50 že jemljemo, pa podvojimo zalogo, i ™lzli krave- Pri vsaki kravi >e eden saj druge pijače nimamo in take ! vlekel in molzel- tudi čc Je bil bomo bolj brez skrbi spali pred su- j le 6 let star- hači.... ' Mesto Willard se bo kmalu po- Ker sem že omenil izlet na far- j dvojilo. Pravijo, da vsi imajo dosti me, ne smem pozbabiti izlet in po- j dela in jela Za tovarniške piščal-tovanje z avtom od tukaj v Wis- j ke se ne zmenijo. Še ko je treba ccnsin. Od doma smo šli 18. julija ; itii komu na vlaki pravi. da mora ob 5. uri zjutraj. Prvi večer sme, farmarja počakati, da samo za-prespali v Waukegan, 111., kamor j mahne z r0k0t pa vstavi ... smo prišli ob polnoči. K sreči smo | našli Slovenski Narodni Dom, kjer! No tako nas je Janezich sprem-so bili še pokonci. Hitro povpraša- j Ijal po Willardu, mati ua nam pri-mo, če bi se dobilo kako prenočišče , pravljala doma vse najbolje. Naj-za naše boljše polovice. Hitro se : več škode smo naredili pri Jane-oglasita Mr. Skala in Mr. Pere, aa | ^chu. Gotovo se bo za en čas po-besta preskrbela. In res smo od- j dražil sir. ker ni prišla zadostna pravili žene spat h Kočšaku, mi! količina mleka v mlekarne Likanje na ''nagel način —na ADJUST-O-MATIC NAČIN LIKANJE s staromodnim nerodnim likalnikom, je kakor potovanje z volov^ko vprego — počasno; utrudljivo. Celo večnost vzame, da pridete kam. Vse drugače je pa, če likate z Adjust-o-matic električnim likalnikom, kakor potovanje v močni kari ali v aeroplanu. Delo vam leti izpod rok — likalnik drči hitro in gladko po blagu z malim naporom. Likanje vam vzamedosti manj časa. Naravnajte mali kazalec na Adjust-o-matic za vročino, ki jo želite. Nato likajte, in železo bo obdržalo isto toploto, kajti v njem je skrit čuvaj, ki uravnava toploto. Prištedite si ure vročega dela v tem poletju! Likajte na hiter, lahak, Adjust-o-matic način! The New York Edison Company Brooklyn Edison Company, Inc. The United Electric Light and Power Company New York anJ Queens Electric Light and Power Company The Yonkers Electric 1-ignt and Power Company SI .00 popusta za vaš star likalnik do konca avgusta. Nikelnasta izdelava Adjust-o-matic S7.98 ODGOVOR , na pismo, ki ga jc poslal (lra^i ro-j jak svoji /eni. ki se mudi na počit-1 niča h v gorenjem dela države New , Ycrk. la odgovor se jr b:I pri advokati! nekoliko zakasnil in zato je prešel tako pozno do inene. jPic-.iraga in pre:; r C no ljubljena' Ja. saj pravim, človek brez ženo I jc piava zguba. ki tava brt;-. misli i in pameti t j aver, d an. Tako Ti povem. Marjanca. t:iku j Tc imam r.id. da am ne vem. kako Tc imam rad in s t?m je dosti rečrno. Tukaj pri nas je vse ponavadi, j Za rent je bil prišel, pa sem mu | lekei. da bo moral ie dv.. me.<-v:a • počakati, ker imaš ti ;i.iio dei.urno j re*' v rokah. Tudi za inšurenc je j prišel in za mleko, toda Ion« ek v ; koslr.u je prazen. Nikar ne budi huda, predraga moja Ro^i — oziroma Marjanca, sem hotel reči. v^-diš kako sem zbegan, cela večnost ! se mi zdi. odkar si strar. in bi št j ^koraj tvoje ime pozub.!. Naznanjam ti. da sem jaz vodne dorr.a. Ne s^rem nikamor. V r.aun: | šepu nekateri štrajkajo. nekateri j smo pa kar tako. zato sem vedno i doma. Oh. saj je tlovek potreben j pičitka. Le v cm itopim v Dov.n-; town, toča lepo te p.o im, predra-i ga moja Maigar-i nikar ne n.; -sli. da hodim tja iz kakih slabih namenov K.o pa da v ■ Dcwntcwnu niso ljudje 1 Tudi v j Ridgev.-ood me včasih zanese pot 1 toda tam je razen nekaterih vdov ' in nekaterih deklet že vse v zakon-' ~kem stanu. Da. prijatelj :noj, časi so r« iz-piemeinli. ku „-»va bila -se ledig j:i J frej ter . va ckcii opletala in uživala lepe ure. Dobro. u;. moja žena ne ve. Veš, ona je ze poldrugi mcsec na poči trticah nekje v pore- • njem delu države New York in pra-j vi, tla sc ji dobro godi. Zat^ s«* me i je z vsemi štirimi branila, ko sem ! ji pred odhodom omenil, da bom } kmalu za njo. O vsem tem oi t. še k: več napisal, toda dam Kromijska izdelava Adjust-o-matic S8.75 Velika defravdacija. JPrflV nič lil izključeno, d«i so bojuzni siihtlčov utcnie" nazaJ v Dom. Nato nam je Mr. j 23 julija smo sc odpeljali v Pere razkazal veliko poslopje Na- sprcrnitvu Mr. Janezicha. da je rodnega Doma. Potem smo se še j nam kazal pot v sheidon. Wis. do malo veselili in malo zapeli, pa je Jacka Germ. On je tam farmar že J jene. Prvo razočaranje so doživeli, ko je predsednik Hoover brez ugovora sprejel resignacijo Mrs. Mabel Walker Wille-l?randt, ki je dolga leta načelovalaprohibieijskeinu depart" mentu. Drugi udarec je bilo pismo, ki ga je pisal načelnik po- bila ura 3. Seveda smo se odločili, da gremo spat. Mr. Skala pravi: Vidva tastara gresta z menoj, imam za vaju posteljo. Mr. Pere pa vzame ta mlada dva, češ, da ima za kakih 14 let, tam se mi pa ni iako dopadlo. Je bolj še malo obdelano, dasi ima Mr. Germ vse dobro urejeno. Sheldon je kakih 70 milj od , j j -i i - w i i • mlade prostor, tako da smo preno- wm ^ j j že drugačni sebne predsednikove komisije, \\ lekersliam. governerju čevali v treh krajih. i^k videl 19. julija je bila tukaj Roosevelt u. Komaj smo legli, že je začelo > slana> da je koruza vsa rjava. Jack pravi, da ne pomni v 14 letih kaj 'GLAS NARODA" — List slovenskega naroda v Ameriki! — Naročajte ga! Strašno jih je zadela Wiekershamova trditev, da prolii solnce sledati sko2i okno- mislf' . - •• - , kdo pa danes tukaj lezi? Gospodi- takega. Vseeno smo se dobro imeli bicije ni mogoče "pametno izvesti . . nja tudi poi^o Po sobi hodi. da pri dgružini Germ. 24. juiija nas Je Mislili so da bo komisija priporočila strožjo izvedbo>naf nf. ^Z^JZ ^ popeljal k sosedu Mr" Drnovšeku 1 \ .... . ;sal, ali vstal bi bil ze poprej, pa Qn nam je po^regel z neko dobro sunaskih postav, zdaj pa pride načelnik komisije 111 pred-j sem se bal. da bi ne zaropotala, ker: tekočino tako da smo jih nazaj laga, naj državne oblasti love male kršilce, dočim naj zvez- smo njenega moža tako dolgo za-, grede kar na avtu par zažingaii. ne oblasti stopajo na prste onim gospodom, ki kršijo pro- mudili V Narodnom DomU- A ob' Drnovškova družina je zgovorna bibicijo na debelo. Kaj takega niso suliaški fanatiki nikdar pričakovali. Posebno pa ne, da bo dal Wickersliam dovoljenje za objavo svojega pisma. Kaj je razvidno iz tega Wickersbamovega stališča ? Predvsem dejstvo, da je ta bivši zvezni državni pravdni k (ki se je vedno zavzemal za omiljen je Volsteadove postave), sestavil svoje pismo v soglasju s predsednikom HooverjeiiL To še bolj potrjuje dejstvo, da ni predsednik niti z besedico omenil stvari .ki tako strahovito razburja suiiače. Navzlic temu se nekateri še vedno udajajo varljivi nadi, da se bo Hoover pokoril vsakemu njihovemu povelju. Toda tega upanja bo kmalu konec. Hočeš nočeš, se jim bo moralo zjasniti v glavi, da Hoover ni predsednik samo suhačev, pač pa vsega ameriškega naroda. ' , 7. uri se pa pokorajžam in vstanem. Po zajtrku pridemo do Mr. Per-ca. On je bil pa že pokonci, tako-rekoo že v službi. On ima tako delo. da lahko pride domov kadar hoče. Pokličemo naša ta mlada dva in Mrs. Pere jima da zajtrk. Potem gremo po soproge pri Koščaku, ki so že čakale na porču in dejale: Ti grdobe ti, ali se toliko časa leži? Ob 9. se odpravimo iz Waukegc-na proti Wisconsin. Mr. Pere je nam pot pokazal iz mesta, pa smo jo odkurili iz Waukegan. Ob 10.30 smo bili že v Milwauke. Lepa vas je to, lepe moderne hiše. A mi smo jo kar naprej kurili in smo prišli v Willard. Wis. ob 8. uri zvečer do našega znanca Anton in M. Janezich, kateri se nahaja že preko 8 let tam na farmi. On je eden prvih tamkajšnjih farmerjev. Pozdravili smo se zopet po 18. letih, ker smo bili skupaj v Pueblo, Colo. Kmalu je bila noč. Ker smo bili pa utrujeni, smo se poprej kot ponavadi, spravili spat. Ostali smo pri Janezichu 3 dni in si ogledali marsikaj. Janezich nas je popeljal tudi k drugim sosedom- A kolikor sem jih obiskal, vsem sem poznal, nekatere iz do- 1 m priona. 25. julija smo obhajali Germov god in.popoldne smo se ločili. Mati Janežfch nam je napravila še popotnico. Največ škode smo naredili pri Janežichu na piščancih. Res so bili okusni, zato pa izrekam družini i lepo hvalo za postrežbo in gostoljubnost in bodite zdravi! Drugi dan ob 9. uri smo že odpeljali proti domu. Prišli smo v South Chicago ob 10. zvečer, kjer smo prenočevali. Domov smo dospeli 28. julija ob 5. uri zjutraj. Videli smo dosti lepega in zanimivega in kar je največ, naše ljube prijatelje in znance kmetovalce. Anton in F. Valentinčic, Joe in M. Germ. IŠČE SE GOZDARJE za rastoči gozd. Naprodaj imam tudi par konj z vsem orodjem. Kogar veseli naj se oglasi pri: Anton Rolih, R. F. D. 2, Box 31, Kane, Pa. ali pa pri: Joe Rolih, Westline, Pa. (7x 6—13) Pri industrijskem podjetju Teg- ' ma d. d. v Zagrebu je bila pet lev | nameščena kot blagajničarka Ma- i rija Tudjan. Vsi so jo smatrali za : poiter.o in uživala je splošno za- ! upanje podjetja. Zato je te dni vzbudila tem večjo senzacijo vest.; aa je Tudjanova poneverila večji j znesek. V soboto, 20. julija je Tu- j djanova, ki je bila sicer v uradu vedno vestna, nenadoma potožila svojemu šefu, da ji je slabo in da mo:a k zdravniku. Odšla je ob pol 10., toda nazaj je ni bilo več. Temu se ni nihče čudil, kajti vsi so mislili, da je zbolela. Ko pa je 21. julija direktor pregledoval pošto, j je našel med pošiljkami pismo, ki | ga je presenetilo: Tudjana je pi- i sala. da je v blagajni velik pri- I manjkljaj, ki ga ne mor? pokriti.' Zato je sklenila skupno z možen: izvršiti .samomor. Za kritje primanjkljaja naj tvrdku proda avtomobil njenega moža šoferja Tudja-na in pa njuno pohištvo. Diiektor je seveda zadevo takoj prijavil policiji, ki je začela poizvedovati za beguncema, kajti izkazalo se je, da je bi! samomor samo fingiran. Pri kontroli knjig so v prvem hi- , pu ugotovili, da gre za večje zneske. Tudjana je baje z možem po- I begnila iz Zagreba. Zakonca sta sicer pustila pohištvo in avtomobil v zastavo in protivrednost, toda avtomobil je iz zelo obrabljen in tudi pohištvo ni dosti vredno. Policija je za beguncema izdala tiralico. EW! ■TTjSTi'a Z MARLJIVIM STEDENJEM DOSE2ETE UDOBNO BODOČNOST ZA SEBE IN SVOJE Vaši prihranki, naloženi pri nas. Vam do- našajo 4£% obresti na leto. v* V log t: obrestujemo mesečno. Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N, Y. HlllWllflim'IIIHHIIIIiiam Jna^JS»J£iT3SB3^^ »^i^tTJEHBBMMBK , ram napisati toliko pisem, da me 1 že kur p:sti bole. In poleglega tu-j cli vedno kdo k mf-ni pride in me i malo zmoti. | Torej Margaret, ozii ,ma Mar- 1 janca. sem h ,tel reči. le dobro se | ' odpccij, d:i se bo.- .s ponovnimi močmi vrnila na delo. da bodo ducati kar leteli od boks mašine. Vc.š. ne smeš zameriti, mene malo iUa-va boli in imam toliko te^.a pihanja. da .~>e mi kar meša. Šel em že zgodaj spat. c ' .se ne motim ob j>ol šestih zjutraj, ali je bilo pa nemara že šest. Pa se mi je 7delo, da je najboljše, če danes pisma nap»šem, da se enkrat te velike odgovornosti iznebim. Veš Tine. tebe sem še vedno smatral za svojega najboljšega prijatelja in vem, da znaš molčati in da ja ne boš kaj moji babi izb'ebe-tal. Že zopet so bili trije moji tovariši pri meni. zato ti draga moja Cilka v naglici sporočim, da t< oom jutri čakal ob pol osmih zvečer pred kinematografom, da bova kaj lepega in zabavnega videla, nato-:e bova pa po parKti izprehajala, da se bo delal dan. Frej pa ne grem dam', da se bo dela' dan — in še to ti povem, da gori na farmah malo preveč borda plačal, če še vedno vagaš samo stodvajset funtov. Sedem dolarjev na teden, to je že krivica, posebno če pomislim, da plača Ongavova Tinca tudi le sedem dolarjev, toda ona je imela pri zadnjem štetju dvestodvajset funtov, zdaj pa stavim, da jih va-ga dvestopetdeset. Le vs'1 kar je prav. Le ne daj se izrabljati v korist kake zavaljene babe. — Že spet je pozvonilo... Če greva v nedeljo na piknik, kot sva se domenila, dragi prijatelj, mi takoj sporoči, da bom malo hlače soeglal in se tudi drugače očedil, kar hočem biti zopet enkrat ledik in frej. Pa povej Katy. da se ne sme tako na-pudrati kot se je bila zadnjič, če ne bo naši. ko bo prišla s farme začela zadeva nekoliko smrdeti. % V splošnem je pa tukaj v Ne\* Yorku vse post a rem. draga moja Marjanca. Vidiš, bi ti še kaj več pisal, pa sem imel danes toliko pisanja. da res ne morem. Za prvo silo mi pošlji dva dolarja in triintrideset centov. Tri cente ?e za futer za kanarčka, dva dolarja trideset moram dati pa Italijanu na kor-narju, ker mi je včeraj zapretil, da ti bo pisal, če mu koj ne prinesem. Ker nočem, da -H- ti taki ljudje pisarili, te prav lepo pozdravljam. Tvoj mož. PMWWBMnMHmiT wnumr »i i - '. L j^jamiuM .^iMromrrMMJBM I__"Glas Naroda" f rrmiiiiiii i ■" wan i m i ipihiihi ii'iim—in 11 i'i nim i i bmiiihiI iiiii i ii m—itii i » i "i1 w 11 wiiwwii i—B t Owned and Published by 8LOVEN1C PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakser, President Louis Benedik, Treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officers: 216 W. 18th Street,_ Borough of Man ha tan, New York City, N. Y.j "GLAS NARODA" (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja list za Ameriko Za New York za celo leto ______97.00 in Kanado ___________________________$6.00 Za pol leta ..................................43.50 Za pol leta ...............................»...$3.00 Za Inozemstvo za celo leto........$7.00 Za četrt ieta ................................$1.50 Za pol leta _______________________________.$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemži nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika "GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3878 tMBna^aigg "G I A 8 NARODA" NEW YORK. FItlI>AY, AI'OUST fl. 1929 The LARG EST SLOVENE DAILY In F. S. A. Rusko-angleški odnosa ji. Vprašanje obnove diplomatskih odno&ajev med Veliko Britanijo in sovjetsko Rusijo se razpleta zelo počasi. Jasno se vidi, da )e Mac-Donald v svoji drugi predsedniški funkciji mnogo bolj previden in o-prezen nego je bil v prvi. Vsi komentarji od dobe, ko je pcstalo odito, da prevzame delav- j ska stranka vlado v Veliki Britaniji, so soglašali v napovedi, da se zveze med obema državama obnovijo, toda soglašali tudi v presoji,1 da bo MacDoanald nedvomno ho-, tel to pot Imeti garancije, da sovjetska oblast svoje pozicije v diplomatski in trgovinski poziciji na Angle&kem ne bo zlorabljala za strankarske prevratne akcije. Delavska stranka na Angleškem je organizirana tako solidno in ima tako umerjen, realen političen in aocijalen program, da ji ne more biti vseeno, ako agenti in emisarji tertje internacijonale s pomočjo sovjetskih ekspozitur na Angleškem motrijo njeno prevdarjeno delo. Delavstvo velikobritanskega otočja je sicer po ogromni večini, prav za prav skoro v celoti, odklonilo komunistične eksperimente, tako, da je v tem pogledu borba že odločena. Ali kljub temu morejo sovjetski agenti povzročiti neprijetnosti, če ne več pa vsaj motiti normalne odnošaje in otežiti trajno veljavo drugega MacDonaldovega diplomatskega poskusa. Da ne ostane priroda in sploh ogstoj rednih diplomatskih in trgovinskih stikov med Anglijo in Rusijo odvisen od vsakokratne politične situacije v Londonu ter spremembe režima, je najboljše, postaviti jih na solidne temelje, ki bi onemogočali partizansko zlorabo. Zdi se, da je v tem tem poglavitna briga premiera MacDonala in njegovih tovarišev v drugi delavski vladi. Isti razlogi se vsiljujejo tudi v primeru, da upoštevamo razmeroma slabo notranjo pozicijo delavske vlade. MacDonald mora obnoviti stike s sovjetl v taki obliki, da bo sprejemljiva tudi za konservativce in liberalce, zakaj ti so postavili v tem pogledu zelo determinirano rezervo. Da so spričo vsega tega v Moskvi že precej nestrpni, je pač razumljivo. Pogum in samozaupanje komunističnih množic v svoji državi so boljševiški vodje vzdrževali med drugim tudi z napovedjo, da je pričakovati izboljšanje tudi od delavske zmage v Angliji. Napovedi so se sicer uresničile glede zmage, da-si niti ta ni bila tolika, kakor bi zahteval delavski interes; niso se pa še uresničile napovedi glede posledic, ugodnih za sovjete. Res, da se v kratki dobi po volitvah še ni moglo spremeniti nič bistvenega, ali rezerviranost v labourističnih krogih se vendar nikakor ne da spraviti v sklad z demagoškimi boljševiškimi napovedmi. Nad vse značilna pa je taktika boljševiškega časopisa, ki ga opreznost MacDonaldove vlade zelo draži. Iz bolj še viških listov odseva ton, ki je skoro podoben pretnjam. Av-J torji teh člankov prepričujejo svet, kakor da zavisi od sovjetske Unije, ali se obnova diplomatskih od-nošajev izvede ali ne; in dalje, kakor da se obnova izvrši v prvi vrsti v angleško korist ne pa v sovjetsko. V zvezi s tem se napoveduje, da bo Moskva stavila pogoje, ne London. Gotovo Je težko presoditi, komu bo obnova bolj koristila, ali Angliji ali Rusiji. Gre seveda pri tem v prvi vrsti za trgovinske koristi Že dolgo, se trdi, da se da brezposelnost na Angleškem v veliki meri skrčiti, če ne sploh odpraviti s tem, da se obnovijo trgovske zveze z Rusijo, kar bo povzročilo večjo delavnost angleške industrije. Ali nikakor ni tako naziranje prepričevalno in mnogi so skrajno skeptični v tem pogledu; niso redki strokovnjaki, ki trdijo, da ruski trg sploh ne more bistveno vplivati na brezposelnost na Angleškem, niti v negativnem niti v pozitivnem smislu. Zakaj ruski trg ima danes skrajno majhno kapaciteto. Rusija ima danes skrajno majhne plačilne zmožnosti; njena agrarna produkcija, ki je nekdaj zalagala ogromen del Evrope, ne more niti domače potrebe kriti v zadovoljivi meri. Za kritje inozemskih naročil manjka kapitala. Ako bi ne bilo res tako, bi se morali trgovinski in sploh gospodarski odnosa j i z Nemčijo, ki je vendar hotela izrabiti konjunkturo v največji meri in je imel« za to potrebne pogoje, razviti v neprimerno večji meri nego sc se. Zdi se, da je stvar vendarle POGLED NA AUBURN JETNIŠNICO malo bolj komplicirana, ali z drugimi besedami: Ako bo hotela Anglija izvažati v Rusijo, jI bo morala najprej kreditirati finančna sredstva, ki naj sploh omogočijo; plačilno sposobnost. Tu pa se od- j pira vprašanje, ako se bo mogla in i hotela MacDonaldova vlada angažirati v tej smeri in organizirati vse potrebno, zakaj z nasprotstvom meščanskih finančnih krogov bo morala prav gotovo računati. Nedvomno pa je, da je velikega pomena, ako neha v vnnajl politiki Velike Britanije izrazita proti-sovjetska smer, kakor bi se moglo pričakovati od labourističnega režima. Vendar je biio tudi tu marsikaj le papirno strašilo, kakor na primer one, od časa do časa se ponavljajoče vesti o snujočem se pro-tiruskem bloku v vzhodni srednji Evropi. Baltiške države bodo imele morda sedaj nekoliko manj zaslombe v Londonu. V Aziji pa je malo pogojev za izboljšanje sovjetskih pozicij. Na Kitajskem so boljševiki definitivno izgubili igro, o čemer ne more biti nikakega dvoma več. Vse drugo pa prihaja dejansko prav malo v poštev. Kakor stoje danes stvari, težišče problema ni toliko v politični strani, maveč v gospodarskem svetu. Tudi v tem pogledu pa je situacija sedaj mnogo jasnejša nego je bila v času prvega MacDonaldovega premierovanja. Ciankali v bombonu. Te dni je razburila prebivalce! Brna vest o tragični smrti dve in polletnega sinčka tipografa Cer-kunka. Otročiček je šel z materjo: na izprehod in v svoji radovednosti se je zanimal za vsako malenkost.' Ker je zagledal na prizidku neke hiše čokoladni bombon, pobral ga Zaobljube so bile opremljene s ka-balističnimi znaki in židovskimi črkami, katerih niti sami niso razumeli. No. vsaki zaobljubi je bilo tudi nekaj stavkov iz okultističnih spisov, katerih ni nihče razumel. Govorilo se je o smrti in študentje so živeli primitivno življenje In- je in pokazal materi. Mati ni imela dijancev kar jih pa oviralo, da bi kjer so se bili pred kratkim uprli kaznjenci. Štirje so pobegnili, do čim so ostale spravili stražniki hitro na varno. PONAREJEN DENAR NA ŠPANSKEM SKROMEN PREZ1DENT ŽENE ZAHTEVAJO PLAČO V Španiji se-je pojavilo mnogo ponarejenega denarja. Španci so za ljubljeni v svoje srebro in zato se je pričela na mednarodnem denarnem trgu, velika valutna špekulacija s pezetami. Srebrn novčič za pet pezet, ki mu pravijo Španci duro, ima sedaj vrednost v sebru .90 pezet. Zato ni čuda, da vsi Španci navdušeno zbirajo srebra ( denar in da niso dovolj previdni. Previdni so samo trgovci, ki srebr-1 ne novjiče vedno preizkusijo, pre-i den jih sprejmejo. Ker ima najmanjši bankovec v j Španiji vrednost 25 pezet, je v ob-, toku mnogo kovanega denarja in občinstvo se da lahko preslepiti., Že 1. 1908. je bila Španija popolav-1 Ijena s ponarejenim denarjem, ki! ga je bilo v prometu za 12 do 15 milijonov pezet. Državna uprava se je hotela ponarejenih srebrnih novčičev izogniti in zato je sklenila kovati nov denar. Stare srebrne novčiče je vzela iz prometa in od novčičev za 80 milijonov pezet je bilo ponarejenih za celih 13 milijonov. Tudi zdaj je v Španiji v obtoku skoro za 12 milijonov pezet ponerjenega denarja. Sedanji prezident avstrijske republike prof. Miklas stanuje še vedno kot podnajemnik pri svojem bratu, poštnem uradniku v Nuss-dorfski ulici. Stanovanje je skromno in je Miklasu zadostovalo, dokler je bil poslanec. Ko je pa ostal prezident republike, so mu ponudili več je stanovanje v palači, kjer je bivala svoj čas mati zadnjega avstrijskega cesarja -nadvojvodinja Marija Josefa. Prezident je pa stanovanje odklonil. Prijateljem je dejal, da mu zadostuje stanovanje pri bratu, ker so njegovi starejši otroci že z doma in imajo svoja stanovanja, z mlajšimi pa biva žena na kmetih. Prezidentovi rodbini so pustili stanovanje, ki ga je imel Miklas kot ravnatelj v šolskem poslopju mesteca Horna. Pre-zidentova soproga stanuje v šolskem poslopju in se vozi od časa do časa na Dunaj. Ker je pa morala prezidentova soproga po reprezentančnih dolžnostih vedno pogosteje potovati na Dunaj in so ji začela potovanja presedati, je bil prezident prisiljen najeti na Dunaju stanovanje, v katero se preselil 14. novembra. Prezident je izjavil, da pod nobenim pogojem noče razkošnega stanovanja. Postal je sicer prezident, toda kljub temu je ostal skromen in zadovoljiti se hoče s štirimi sobami. Dunajski listi pravijo, da bi lahko služila nrezirtentova skromnost marsikateremu socialistu za vzgled. Na varšavski konferenci ženske Male antante je bil sprejet predlog, naj se prizna zakonskim ženam, ki vestno opravljajo gospodinjske posle, pravica do plače. Možje naj bi torej svojim ženarr. plačevali gospodinjsko delo tako, kakor se plačuje njihovo delo v raznih poklicih. Ta zahteva je pa taktično in praktično neizvedji-va. Zakonska žena, živeča v normalnem srečnem zakonu, bi plačo odklonila kot ponižujočo, na drugi strani bi pa večina zakonskih žen ne mogla dobivati plače, kajti moževi dohodki zadostujejo komaj za vsakdanje potrebščine. Če bi obveljala ta zahteva, bi bilo še več nesrečnih zakonov in razporok. Zato ni verjetno, da bi se našla vlada, ki bi prislila zakonske može pla- nič proti in fantek je bombon pojedel. Čim ga je pa prigriznil, se je začel krčevito zvijati, sklepal je ročice in stiska! zobe, da ga je bilo groza gledati. Mati se je obupno o-zirala okrog in zagledala je na o-knu bližnje hiše študenta Sedlač-j ka, ki mu je pomigalo, naj ji pri-hiti na pomoč. Študent je odnesel nesrečnega otročiča v svoje stanovanje, kjer mu je vlil v usta mleka, kar pa ni pomagalo. Zato je pozval v bližini stoječ avtomobil in odpeljal mater z umirajočim detetom v bolnico. Zdravnik je ugoto-, vil, da je fantek zastrupljen. Nesrečen dete je v bolnici kmaiu u-mrl. Trupelce so odpeljali v zavod za sodno medicino in obdukcija je pokazala, da gre res za zastruplje-' SLEP LETALEC Angleški letalec Georg Kementi pripoveduje o redki letalski nesreči pri Ypru, kjer je z vojaki opazo-; nJe» in sicor s ciankalijem. Sum je' val angleški aeroplan. Visoko v zra- padel na študenta Sedlacka, ki ku je začelo letalo naenkrat kole- študira kemijo. V svojem stanova-bati in se spuščati potem se je pa nJu ima provizoričen kemični la-v vratolomnih krivuljah zopet dvi-, boratorij, v katerem dela razne ke-gnilo in nadaljevalo polet, dokler, mične poskuse. V njegovem labora-j ni srečno pristalo. Ko so prihiteli toriju so našli steklenčico cianka^ lija, o katerem je osumljenec izja-; vil, da ga je potreboval za poskuse.' Preiskava je dognala, da je dajal Sedlaček svojim znancem, študen-, tom v starosti od 16 do 20 let, ci-j ankalij v kristalih. Sedlaček je to' priznal in tudi ne iskali novih potov k povzdiiii človeške družbe, zlasti pa češkega filma. In v teh rokah je bilo delj časa 10 gramov ciankalija. Društvo študentov se je imenovalo velika bratovščina. Vsako pismeno zaobljubo sta morala podpisati s krvjo dva ugledna člana organizacije. Na pečatu je latinski napis: "Ego sum—qui sum" Policija je vse člane organizacije ovadila sodišču. Zadnje dni je natrosil nekdo na raznih krajih v Brnu bombone z namenom, da že itak prestrašeno prebivalstvo še bolj prestraši. Bombone so kemično preiskali in ugotovili. da niso zastrupljeni. Tragična smrt nesrečnega dečka pa še ni pojasnjena. Policija je osumila menjeno študentovsko društvo, toda pravega zločinca še ni našla. Javnost je zelo razburjena in zahteva, naj posvečajo oblasti vzgoji mladine več pozornosti. k letalu vojaki, so našli opazovalca mrtvega, pilot je pa komaj še dihal. Ko so ga potegnili iz letala, je zaklical, da je slep in da naj hitro pokličejo zdravnika. Zdravniku je nesrečnež pripovedoval, da je začutil med poletom v ušesih silne bolečine. Mislil je, da mu je od močnega brnenja motorja počil bobenček. Kmalu se mu je v očeh stemnilo in mislil je, da se iz motorja močno kadi. Obrnil se je čevati ženam gospodinjsko delo. 1 k opazovalcu in ga vprašal, zakaj se Ta zahteva torej ni praktična. Pač pa je praktična zahteva, naj bi dobivale zakonske žene delež tam, kjer je na razpolago imetje, ena se mora vse življnje truditi in pomagati možu pri delu, toda koristi od tega nima nobene. V pretežni večini primerov gredo prihranki na račun ženine marljivosti in varčnosti. Zato je krivično, da žena, ki pomaga možu zbirati prihranke in kopičiti denar, nima nobene pravice do kapitala, ki ga je vestno zbirala. Gospodinja, ki je s svojim delom omogočila, da je mož del svojih dohodkov prihranil, nima pravice do teh prihrankov. Zakonci lahko zaslužek solidarno je naenkrat stemnilo. Ker nI bilo odgovora, je mislil, da se je tovarišu kaj zgodilo in hotel se je spustiti. Kar je spoznal, da je oslepil. O-i pazovalec mu je zaklical, naj se hitro spusti. Letalo je vodil pa navodilih, ki mu jih je dajal s hropečim glasom opazovalec. Končno je opazovalec umolknil in slišati je bilo samo še hropenje. Pilot je napel vse cile in srečno pristal na določenem kraju, od koder so ga odpeljali \ bolnico. V bolnici je č^z pol ure u-mrl. zapravijo, prihranjeni denar je pa izključno moževa last. Pravično bi bilo, da bi pripadla polovica v zakonu pridobljenega imetjo ženi. Iz Jugoslavije. Morilec seljaka Melje prijet. V selu Nikolinci v Banatu so na-dotični študentje šli umorjenega seljaka Dimitrijo so priznali, da jim je dajal cianka-! Meljo, ki ga je nekdo zavratno u-lij. Nihče pa ni mogel pojasniti, če-Jstrelil. Umora je bil osumljen po-mu je potreboval strup. Eden je de-j sestnik Jon Pinku, ki so ga prijeli jal, da se je hotel zastrupiti, ker je in zaslišali. Mož je zločin priznal, dobil slabo izpričevalo, drugi je tr- Povedal je. da je Meljo počakal v dil, da si je pripravil ciankalij. da zasedi in ga ustrelil. Ker Melja ni bi se zastrupil, če bi se mu pripeti- bil takoj mrtev, je skočil iz skrivala kaka nesreča, tretji pa sploh ni' lišča in ga včekrat udaril s puški-vedel povedati, zakaj je prosil Sed-'nim kopitom po glavi. Morilca so lačka, naj mu da strup. Sedlaček izročili sodišču v Beli cerkvi, je dal dijakom 8 do 10 gramov ciankalija. Študenje niso hoteli po-, vedati, kaj so počeli s ciankalijem.' Strašna smrt. Policija je uvedla strogo preiskavo in pri nekaterih študentih je res našla ciankalij. Eden je imel strup zakopan na vrtu, drugi ga je dal nekaj tretjemu, ki je zastrupil mač fco. j Preiskava je dognala, da so imeli študentje posebno društvo, ki je prava slika moralne pokvarjenosti povojne mladine. Na permagentu j so imeli napisane zaobljube večne-i ga prijateljstva, potrjene s krvjo, i PRETRESLJIVA RODBINSKA TRAGEDIJA 18. julija popoldne se je odigrala v umobolnici v Opavi pretresljiva rodbinska tragedija. V zavodu je bila 33-letna hčerka gostilničarja iz Brna Marija Gotlieber. Gostilni-čarjevo rodbino je preganjala zadnja leta kruta usoda. 63-letni gostilničar je izgubil v vojni dva sina, nedavno mu je umrla v umobolnici žena in tako sta mu ostali samo dve hčerki. Starejša je bila dedno obremenjena in morali so jo poslati v umobolnico, mlajša je pa zdravnica. Nasrečnl oče je bil prepričan, da starejša hčerka ne bo ozdravela. Ta zavest mu je bila tako mučna, da je končno obupal in sklenil napraviti neznosnemu življenju konec. 17. julija je prispel v Opavo, da poseti svojo hčerko. V umobolnici je bilo pa mnogo ljudi in zato je takoj odšel. V četrtek opoldne je znova prišel in hotel je govoriti z ravnateljem. Ravnatelja pa ni bilo doma in možu so dejali, naj pride pozneje. Čakal je potrpežljivo, da se ravnatelj vrne, naenkrat si je pa premislil in odšel je v sobo, kjer je ležala njegova hčerka. Strežnica mu je primaknila stol k hčerkini postelji in ju pustila sama. Po njenem odhodu je stopil nesrečni oče na hodnik, od koder se je kmalu vrnil. V naslednjem hipu sta počila dva str°la. Prestrašena strežnica je plan i v sobo, kjer se ji je nudil grozen prizor. Na postelji je umirala vsa okrvavljena gostilničar jeva hčerka, na tleh je pa ležal v zadnjih izdihljajih gostilni -čar, ki je kmalu umrl. STENSKI ZEMLJEVID ZA VSAKOGAR Človek, ki Sita liste, ne more in ne sme biti brez zemljevida. Poročila prihajajo iz raznih tako malih in oddaljenih toekt da je potrebno znanje zemljepisja, če hočete poročilo popolnoma razumeti. Po dolgotrajnem iskanju smo dobili STENSKI ZEMLJEVID, s katerim bomo brez dvoma ustregli našim čitateljtm. Na zemljevidu •o vsi deli sveta ter je dovolj velik, da zadosti vsem potrebam. VELIK ZEMLJEVID JE POTREBEN V VSAKEM DOMU Edinole veliki zemljevidi zadoščajo dnevnim potrebam. Če se morate posluževati atlasa, morate listati po njem in predno najdete, kar iiče-te, mine ponavadi dosti časa. Pred STENSKIM ZEMLJEVIDOM M »a lahko zbere cela družina in lahko razpravlja 29 The LARGEST SLOVENE DAILY in t. S. A. KNJIGARNA GLAS NARODA SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 West 18th Street, New York POUČNE KNJIGE MOLITVENIKI j s s IGRE t t RAZNE POVESTI IN ROMANI MOLITVENIKI: Marija Varhinja: v platno zvezano .............H) v fino ]»latno .............. l.tHJ v usnje vezano ............1.50 v fino usnje vezano........ 1.70 Rajski glasovi: v Hatno vezano ........................1.— v fino platno vezano ........ 1.10 v u-nje vezaDo ........................1.50 v fino u*nje \ciano................1.70 Skrbi za dušo: v plutnu vezano.............M! v fino platno vezano........ l.-U v usnji« vrtano.............. l.Co v fino usnje vezjmo........l.St) - Sveta l>m (z debelimi črkami) : v platno vezano.............1K» v fino platno vezano ...... 3.50 v fino usnje vezano ........ 1.1KJ Nebesa Naš Dom: v platno vezano ........................1.— v usoj£ vtkano ........................3.50 v fino usnje vezano ................1.S0 Kvišku srca mala: v platno vezano.............80 v celoid vexano ............ 1-JO v fino usnje ...............1.50 Hrvatski molitveniki: Ctjeha starosti, fina vez.........1.— najfinejša vez ..............1.G0 Slava Horn 9 mir ljudem, fina vez 1.56 aajflnejS .ft-z ..............1.60 Zvončec nebeški, v platno.......80 fina vez ....................1.— Vlenae, najfinejša vez ..........1.6® Angleški molitveniki: (za mladino) Child's Prayerbook: v barvaste platnice vezano .. .'{0 v belo kost vezano ..........1.10 Key of Heaven: v usnje vezano ............. 70 v najfinejše usnje vezano . ...1,'JO (Za odrasle) Key u( Heaven: v ftno usnje vezane......... 1.50 Catholic Pocket Manual: ▼ fino usnje vezano ........ 1.30 Ave Maria: v fino usnje vezano ........ 1.40 POUČNE KNJIGE: Abecednik slovenski .............25 Angleško slovensko berilo ........".00 lUr. Kern) Amerika in Amerikancl (Trunk)..5.— Angel jxka služba ali nauk liako se naj streže k sv. 013*1...........10 Angleške-slov. in »lov. angl. slovar .'JO Ho) nalezljivim boleznim .......75 Cerkniško jeiero ...................1.20 Domači živlneidravnik, trd. vez. ..1.60 D*nta£i tivinozdravnik. broS, ....1.25 Domači zdravnik po Knaipu: broširano ....................1.25 Govodoreja ......................1.50 Gospodinjstva....................1.— Jugoslavija, Melik 1. zvezek ....1.50 2. zvea*-k. 1—2 suoplč ......1.80 Kubična računi ta, — po meterski meri ....................... »75 Kletarstvo (Skalieky) ..........2.00 Kratka srbska gramatika ....... JO Knjiga o lepem vedenju: br..;.........................85 trdo vezano ................1.— Kratka zgodovina Slovencev. Hrvatov in Srbov .30 Kako .se postane državljan Z. D. .25 Kako se postane ameriški državljan .15 Knjign o dostojnem vedenju .... .50 Kal. Katekizem .................60 Liberalizem .....................50 Materija in eneriija ............1.25 Mali: Mr>rinstvo ..............1.— Mlada leta dr. Janeza Ev. Kreka .75 Mlekarstvo ......................L— Nemško-angleški tolmač ........1.40 Najboljša slov. Kuharica, 60S str. lepo vez. (KallnSek) ..........5.— Nasveti ia hišo in dom. trd. Tez. 1.— Njim* gobe, s slikami. Navodila za »poznavanje užitnih in strupenih gob ..........................1.40 Nemščina brez učitelja: 1. del ...................... .36 2. del ...................... JO NemUto slovensko slovar ........1.— Slovensko n renski slovar.........86 OJosčen beton .................. -50 Obrtno knjigovodstvo ............2.56 Petrotnlnarstvo, trd. ret.........L80 rerotnfaarctvo, broft. ............1.56 Prva čitanka, vez................75 Prva pomoč« Dr. M. Rus ........1,— Pravita ca oliko ...............65 Prllcvjevanja perila po ž i volni meri s vzorci .................. 1.— PfcibUne motnjo na alkoholski ped- taci ........................ .75 Praktični računar ............ .75 Pravo ia revolucija (Pitamie) .. .36 Predhodniki in idejni utemelji ruskega idrjalizma ..............1.56 Kočni slov.-nemški tn netnško-slov. slovar ...................... .96 Radio, osnovni pojmi U Radie tehnike, vezano ..................Sj— broflirsno ....................1.75 Račamu- v kronski in dinarski ve-lis^i .•»,*».«••.»*«•».*••»•»•* ■ ■ Slike iz živalstva, trdo vezana .. .90 Slovenska narodna mladina. obsega strani .............1.56 Slov. italijansk iin italijanski slov. slovar .........................90 Srbska začetnica .............. - -10 Spretna kuharica, trdo vezana____1.45 Sveto Pismo stare in nove zaveze, l»-p»» trdo vezana ..............3.— Sadno vino .....................46 Slovenska slovnica (Breznik) trlo vez...................1.20 Lčna knjiga in berilo Laškega jezika ..........................06 I vod v Filozofijo (Veberr) ___...1.50 Veliki vsevede/. ................ .80 Veliki slovenski spi sov ni k trgovskih in družili pisem ..........2.25 Vošeilna knjižica ............... .50 Zdravilna zelišča .............. .40 Zel in plevel, slovar naravnega zdravilstva ....................1.50 Zbirka domačih zdravil .........GO | Zgodovina 1'metuosti pri Slovencih. Hrvatih in Srbih..........1.90. Zdravje m'adine ................1.25' Zdravje in bolezen v domači hiši, 2 ev.......................1.20 ; Znanost in vera (Veher) ........1.50! t RAZNE POVESTI in KOMANI: Amerika, povsod dobro, doma najbolje ...............................65 Agitator (Kersnik» broš........80 Andrej Hofer....................50 Arseue Lupin ...................60 Beneška vedežcvalka .............351 lielgrajski biser .................35 llcli lneeesen ....................40 Bele noči, mali junak ...........60 Balkansko.Turška vojska .......80 Balkanska vojska, s slikami.....25 Ilerae s stopnjic pri sv. Koku .. .50 Blagajna Velikega vojvode.......60 I5oy, roman .....................65 II ur ska vojska...................40 Bilke (Marija Kmetova* .......25 Beat in dnevnik .................60 Božični darovi...................35 Božja pot na Šmarno goro.......20 Božja pot na Bledu .............26 Boj in zmaga, povest ...........80 Cankar: Bela Krizantema.......75 Grešnik Lenard, broš... ."U Mimo življenja .......80 Cvetke .........................25 Cesar Jožef II..................3€ Cveti na Borograjska.............56 čarovnica .......................35 Crui panter, trd. vez............80 broš. ............60 Čebelica ........................ JS5 Črtice iz življenja na. kmetih.....35 Drobiž, salbi ear in razue povesti — spisal Milanski ...............60 Darovana, zgodovinska povest .. .50 Dekle Eliza .....................40 Dalmatinske povesti .............35 Dol ca roka .....................56 Do Ohrida in Bitolja ...........70 Deteljica ........................68 Do!i z orožjem ................ .56 Don Kišot iz Ia Manhe...........40 Dve sliki, — Njiva, Starta — (Mesko > .....................66 Devica Orleanska .............. .50 Duhovni hoj ....................56 Dedek je pravil; Marinka in &kra-teljčki ........................46 Elizabeta ...................... .35 Fahijola ali cerkev v Katakombah .45 arovška uUharira .................86 Fran Baorn Treuk .............35 Filozofska zgodba ...............60 Fra Uiavolo.....................50 Gozdovnik (2 .zvezka) ...........1.20 Godčevski katekizem.............25 Gostilne v stari Ljubljani.......60 Grška Mytologija .............. 1.— Gusarji .........................75 nadii Murat (Tolstoj) .........66 Hcktorjev meč .................75 Iluhad pripovedke .............. .50 Hudi časi. Blage duše, veseloigra .75 Hedvika ........................ .35 Helena (Kmetova) .............46 Hudo Brczdno (II. zv.* .........35 Humoreske. Groteske Ju Satire, vezano ......................86 broširano .................. .66 Iz dežele potresov ...............75 Izbrani spisi dr. H. Dolenca.....00 Iz tajnosti pri rod«.............. J>8 Iz modernega vseta, trdo vez. 1.66 Igračke broširano ............. -86 Igralec .........................75 Jagnje ........................ .30 Janko in Metka (za otroke) ____ .36 (Jernač Zmagovat, Med plazov!.. .56 Jutri (Strugi trd. v..............75 broš. ....................... .66 Jurčičevi spisi: Popolna izdaja vseh lO zrezkov, lepo vezanih ..................16.— Sosedov sin, broš. ...............46 6. zvezek: Dr. Zober — Tugomer broširano ...............G.. .75 Juan Miserija (Povesti iz špr.askega življenja .....................60 Kako sem se jaz likal (AleSovec) I. zvezek „....,,.. M Kako sem se jaz likal (AleŠovee, II. zv..............M Kako sem se jaz likal (Alešovec) III. zvezek.................M Korejska brata,, povest Iz mialjo- nov v Koreji .............................3d Kruh, trdo vezano ..............L— broš. ..............................................M Krvna osveta .................. -3( Kuhinja pH kraljici gosji pottcl JM K«] se Je Maricam sanjalo............X F j Kazaki .............................................80 Kraljevič berač.......................-36j Križe v pot, roman (Bar) trd. vez. 1.10 \ Krize v pot patra Kupljesuka .70 j Kaj se je izmislil dr. Oks ...... .45 Levstikovi zbrani sipsi ..................JM) L zv. Pesmi — Ode in elegije — Sonet je — Romance, balade in legende — Tolmač (Levstik) ...70 2. zv. Otročje igre v pesencah — Različne poezije — Zabavljice in pu&iee -— Jeza na Parnas. — Ljudski Gals — Kraijedvorskl rokopis — Tolmač (Levstik) .. .70 Trdo vezano..........1.— 5. zv. Slika Levstika in njegove kritike in polemike ...........70 ljubljanske slike, Hišni lastnik, Trgovec, Kupčtjskl stražnik, U-radnik. Jezični doktor. Gostilničar, Klepetulje, Natakarea, Du-bovnik, itd..................60 i Lucifer .........................L— Lov na ženo ....................1.— I Marjetica .......................56 Morski razbojnik.................1.— j Mladi gozdar, broš............. .50 : Moje življenje .................. .75! ! Mali Lord .....................80 j Miljonar brez denarja ...........75, [Mrtvo mesto ....................75 'Malo življenje ................ .65 iMaron, krščanski deček ia Llba- o<>na ...................... .25 j Mladih zanikemežov lastni iivo- topis .........................75 .Mlinarjev Janez .................50 Musolino .......................40 j Mrtvi Gostač ...................35 Mali Klatež ...................70, Mesija ......................... .50 j Malenkosti flvan Albreeht).....251 Mladim sreem. Zbirka r»ovesti za slovenska mladino .............25 i Na valovih južnega morja.......36 j N'a različnih potih .............401 Notarjv nos, humoreska ...35; Narod, ki izmira ...............46 j Naša vas, II. del. 0 povesti .... JM); Nova Erotika, trdo vez..........70 j Naša leta. trd. vez..............80 | broširano ...................66 Na Indijskih otokih.............56 Naši ljudje .............;.......40 Nekaj iz ruske zgodovine.......35 Nihilist .........................46 N'a krvavih poljanah. Trpljenje In strahote z bojnih i>ohodov blvSe-ga slovenskega polka ........1.50 Novo življenje ..................60 Ob 50 letnici Dr. Janeza L. Kreka .25 Onkraj pragozda ................80 Odkritje Amerike ...............60 Pasti in zanki ................ .25 Pater Kajetan ..................1.— Pingvinski otok ................ X6 Povest o sedmih obešenih ...... „10 Pravica kladiva .............. .56 P&tirki iz Koža (Albreeht) .... .25 Pariški zlatar .................. .35 Prihajač, 1 »ovest ...............66 ; Povesti, Berač s stopnjic pri sv. Roku ........................ .56, Požlgalec .......................25 Povesti (Kuhar) .................60 Povesti. i>esmi v prozi (Baudelaire) J ! trdo vezano.................. 1.—' Plat zvona .....................40; Po stran klobuk.................35 Pri stricu ...................... .60 Prst božji .....................30 Patria, i>ovest iz irske junaške do- dobe ........................ .36 I Po gorah in dolinah.............86 Pod krivo jelko. Povest Iz časov ro-kovnjačev na Kranjskem...... .50 Pol litra vipavca ...............60 Poslednji Mehi!.a - .......... .30 Pravljice IL .Uajar .......... .36 Predtržani, Prešern in dragi svetniki v gramofonu .............25 ' Prigodbe čebelice Maje, trda vez...l.— j Ptice selivke, trda vez .......... -75 i Pikova dama (Puškin) ........ .36 Pred nevihto .................. -35 Pravljice (Milčinsti) ..........L— Pravljice in pripovedke (Kočutnik) 1. zvezek .....................40 2. zvezek .................. .46 K opotmki o»»»««oooooooo 00000000 «60 /Poznava Boga .....................................30 > Pirhi .;........................ .30 Povodenj ...................... Praški jndek ......................JSa Prisega Huronskega glavarja . ...30 Prvič med Indijanci ........................Ji0 1 Preganjanje indijanskih misjonar- ^ JCV ooooooo*o«ooo*o*oo*oo«o*oo «30 1 Rinaldo Rinaldlni .............. J6 Robinzon ...................... .60 Robinson (Crus«>e) .............1.— ■ Rablji, trda vea................ .75 1 Rdeča megla ...................75 Revolucija na Portugalskem .... -36 ' Razkrinkani Habsbnriani ...... .50 Roman zadnjega cesarja Habsbur-1 iana L50 1 Rdeča in bela vrtnica, op v est .. JI I Slovenski Šaljivee ...............41 j Sloveuski Robinzon, trd. ves. .....75 ^SnaeSU invalidi ......................-35 I Sodnikovi........................75 Solnce in seme................. .65 ) Skozi Širno Indijo .............. JM -jSanjska knjiga, mala .......... .60 I Sanjska knjga, nora velika .... -M i Sanjska knjiga Arabska..........1.5« I, Spake, h urno redke, trda ves .... JM i Strahote vojne ................ J*6 ' I 5tiri smrti, 4. zv ...............................35 : imrt pred hišo .................................651 Stanley v Afriki ............................i»0 : »trup iz Judeje ..................75 i Opomin znanega potovalca .... 1.50 : Stritarjeva Anthologija ,trda vez .90 | broš....................... .80 j! Slsto Šesto, povest Iz Abrucev .. , iiti medvedjega lovca. Potopisni ro- { man ...... ...................36 ^ »trie Tomcva koča ............. .50 ( itudent naj bo, V. zv............35- Sveta Genovefa .................35 iveta Notburga .................35 »redozimei, trd. vez. ............ .66 { broš. .......................40 ^pisje, male jtovesti .............35 Svitanje (Govekarj ............1.— Stezosledec ..................... .30 Šopek Samotarji e ...............35 ! Sveta noč ......................30 Svetlobe in sence.............. l.*!0 HAKESPEAREVA DELA: »Iaehoet. trdo vez. .............96 b roži rano....................70 p >thelo ........................... jen Kresne noči ...............70 > SPLOŠNA KNJIŽICA: it. 1. (Ivan Albreeht) Ranjena gruda, ivzirna povest, 104 str., broširano .....................35 esmi, 112 str., broš......... .45 št. 17. (Prosper Marimee) Verne duše v vicab, povest, prevel Mirko Pretnar, 80 str..............30 Št. IS. (Jarosl. Vrchlickv) Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str., broš. .. .25 Št. 19. (Gerhart Ilauptmaii) Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Fuutek, 124 stra., broš....... .50 Št. 20. (Jul. Zeyer) Gompači in Komurasaki. jat>onski roman, iz češcine prevel dr. Fran Bradač, 154 str., broš..............45 Št. 21. (Fridolin Žolna) Dvanajst kratkočasnih zgodbic, II.. 73 str. hroš..........................25 Št. 22. (Tolstoj) Kreutzerjeva____ sonata ........................66 Št. 23. (Sophokles) Antigone, žalna igra. poslov. C. Golar, 60 str., j broširano .................... .30 Št. 24. (E. L. Bulwer) Poslednji dnevi Pompejev, I. del, 355 str., broš...........................86 Št. 25. Poslednji dnevi Pompeja II. del .......................80 Št. 26. (L Andrejev) Črne maske, poslov. Josip Vidmar. 82 str. broš......................... .35 Št. 27. (Fran Erjavec) Brezposelnost in problemi skrbstva za brezposelne. 80 str., broš....... .35 Št. 29. Tarzan sin opice ...... -90 Št. 31. Roka roko...............25 St. 32. Živeti ................... .25 Št. 35. (Gaj Salustij Krlsp) Vojna z Jugurto, poslov. Ant. Dokler. 123 strani, broš. . - -....... .50 Št. 36. (Ksaver Meško) Listki. 144 strani .................. .65 Št. 37. Domače živali .......... .30 Št. 38. Tarzan in svet ..........1— štev. 39. La Boheme ...........96 Št. 46. Magda -40 Št. 47. Misterij duše.......... štev.'48. Tarzanove živali .... .90 Štev. 40. Tarianov sin ........ .90 Št 50. Slika De Graye..........1.26 št. 51. Slov. balade in romance .80 Št. 54. V meteiu................1-— Št. 55. Namišljen ibolnik ...... ^0 Št. 56. To in onkraj SOtle ____ št 67. Tarzanova mladost ____ 30 Štev. 58. Glad (Bamsunl ---- 40 St. 59. (Dostojevski! Zapiski Iz 1 mrtvega doma. I. del ..........1.— "»5 Štev. (X). (Dostojevski) Zapiski iz U mrtvega doma, II. tlel ........1.— Št. Cl. (Golar) Bratje in sestre .75 K št. 62. Idijot* I. del. (Iiostojevski) .90 L Št. 03. Id i jot, 11. del...........30 št. 64. Idijot, III. ilel...........90 V štev. 05. Idijot IV. del .......90 Z Vsi 4 deli ..............3.25 št. GG. Kamela, skozi uho šivan-ke, veseloigra .................45 1- Slovenski pisatelji, I. zv. — Fr. Masel Podlimbarski, Slike (5 in črtice. Gorski potoki, Tova- Z riš Damjan ..................................2.50 z Slovenski pisatelji II. zv. i • Potresna povest, Moravske sli- j3: ke, Vojvoda Pero i Perica, Čr- ^ tiče ........................ 2.5« Slovenski pisatelji IV. zv. Tavčar: i1 Grajski pisar; V Zali; Izgubljeni ( bog. Pomlad ...............2.56 21 rik za fronto ...................70' ratič, (Bevk), trd. vez..........75 IYi indijanske povesti...........39 J runel, stM-. roman................l.'cO, rrenutki oddiha ................ -56 A rurki pred Dunajem ...........30 j rigrovi zobje ................ 1.— Tri legende o razpelu, trd. vez. .G5 E LTra z angeli ....................L26 * V robstvu (Matičič) ..............1.23 V gorskem zakotju .............35 ' 1 V oklopujaku okrog sveta, 1. del .90 2. del .......................90 * Večerna pisma, Marija Kmetova . .75 Vladar .........................75 1 Vojska na Turškem .............60, Veliki inkvizitor ................1-— > Vera (Waldova), broš..........33 Višnjega repatica, roman, 2 knjigi 1.30 ^ Vojni, mir ali poganstvo. I. zv... .35 j V pusti v je šla, III. z v .......35 j; Vrtnar, (Itahindranatli Tagore), f trdo vezano .................75 j broširano ...................60 » Vojska na Balkanu, s slikami .. .25 j Volk spokornik in druge povesti 1.— Trdo vezane* ,..................1.25 I Valetin Vodnika izbrani spisi .. .36 Vod ni U svojemu narodu .........25 t Vodnikova pratika 1. 1927.......50 Vodnikova pratika I. 1928 .......50 Vodniki in preporoki .......... .60 Vladka in Metka ...............50 1 Zločin in kazen (2 knjigi) ......1.60 ^ Zmisel smrti ...................60 5 Zadnje dnevi nesrečnega kralja .. .60 j ^ Za kruhom, povest ............ -35 '* Zadnja kmečka vojska...........75 Zadnja pravda, broš............50 ' Zgodba Napoleonovega Huzarja . .1.— | Zgodovina o nevidnem človeku .. .35i Zmaj iz Bosne .................70; j Zlatanjevo zlato .................90 \ Za miljoDt .....................90 j Za miljoni .....................65 ^ Življenje slov. trpina, izlirani spisi i ] Alešovec, 3. zv. skupaj ........1.501 Zvesti sin, povest ...............25 j Zlatokopi .........................20; • Ženini naše Koprnele ...........45 ' Zmote in konec gdč. Pavle.......451 ^ Zlata vas .......................50j Zbirka naroilnili pripovedi;: I. del..........................40 j Zbirka narodnih pripovedk: II. del ........................40 f Znamenje štirih (Doyle) ....... -50 ' Zgodovinske anekdote ...........30 < Z ognjem in mečem..............3.— Zaročenca, milanska zgodba iz 15. stoletja ......................3.— , Zgodbe zdravnika Muznika.......70 J Zvestoba do groba ..............1.66 Z naših gora ...................1.— ■ ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI 1, zv. Vojnomir ali poganstvo .... .35 1. z v. Hudo brezdno ...........35 3. zv. Vesele pevesti.............35 4. vz. Povesti In slike...........35 5. z v. Student naj bo. Na£ vsakdanji kruh.......................35; SPISI ZA MLADINO: ^ GANG L) 2. zv. trdo vezano. Pripovedke in pesmi ........................ .50 3. zv. trdo vezano. Vsebuje 12 povesti .............*......'..... -50 4. zv. trdo vezano. Vsebuje 81 povesti ........................ .50 5. zv. trdo vezano. Vinski brat .. J>0: 6. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 po- I vesti .......................... -50 Umetniške knjige s slikami za mladino: > Pepelka; pravljica s slikami ....1.66 Rdeča kapica; pravljica s slikami 1.— j Sneguljčiea: pravljica a slikami 1.— Mlada greda ....................1.— Trnoljčica. pravljica s slikami . .1.—- KNJIGE ZA SLIKANJE: Mladi slikar .....................75 Slike iz pravljic .............. .75, Knjige za slikanje dopisnic, popol- { na z barvami in navodilom: 1 Mladi umetnik ..................1.20 Otroški vrtec ...................1.20 Zaklad sa otroka ................1.20 i IGRE: i Beneški trgovec. Igrokaz v 5. dejanj .60 Cjrran de Bergerae. Heroična komedija v petih dejanjih. Trdo vezano ..........................1.70 Edcla, drama v 4. dej........... .60 Marta, Semenj v Richmondu, 4 dejanja ...................... JO I Ob vojski. Igrokaz v 6tirib slikah Ji0 Tončkovo saj ne na Miklavlev večer .Mladinska igra ■ petjem v 3. dejanji* ...A............. M i K. L .R. drama v 3 dejanjih s pred- iero. .............r,5 trdo vezano .................so j Moje obzorje, (Gangl) ............1.25 Narodna pesmarica .............40 Narics (Gruden), br<».š............30j Primorske pesmi, (Gruden), vez. .:i3j Slutne (Albrehti broš............30' Pohorske poti (Glasen bro?......30 Pesmi Ivana Zormana: Originalne slovenske jiesml in prevodi znanih slovenskih ltesun v angleščini ...................1.25 J Prešernove poezije ............. .60 Oton Zupančič: Ciciban, trd. vez............. ,50 Sto ugank .................50 I V zarje Vidove, trd. vt-z........90 Vijolica. Pesmi za mladost.....60 Zvončki. Zbirka pesnij za slovensko mladino. Trdo vezano.....90 Zlatorog, pravljice, trda vez.....00 PESMI Z NOTAMI: MEŠANI in MOŠKI ZBOIC Priložnostne pesmi (Grum» ----1.10 Slovenski akordi (Adamič) : .. I. zvezek ................... H. zvfzek .................. .75 Pomladanski odmevi, I. in II. zv., vsak ........................45 J Ameriška slovenska lira (Ilolmar) 1.— Orlovske himne (Vudopivec) ....1.20. 10 moških in mešanih zborov — (Adamič) ...................45 MOŠKI ZBOB Trije moški zbori (1'avčič) — Izdala Glasbena Matica ........ .40- Narodna nagrobnica (Puvčlč) .. .351 Gorski odmevi (Lah ur mi r) 2. zv. .45. SAMOSPEVI: Nočne pesmi, (Adamič) .........1.25 Štirji samospevi, izdala Glasbena Matica ...................... .45 Naši lunini ..................... -50 MEŠANI ZBORI: Planinske, II. zv. (Luharuar) .. .45 Trije mešani zbori, izdala Glasbena Matica ....................15 RAZNE PESMI S SPREMLJEVA-NJEM: Domovini, (Foester t .............46 Izdala Glasbena Malica Gorske cvetlice (Laharnar) četvero in petero raznih glasov .... .45 Jaz bi rad rudeeih rož, moški zbor z bariton solum ia priredbo za dvospev ................................20 V pepelnični noči (Sattner), kan-tanta za soli, zbor in orkester, izdali Glasbena Matica .......75 : Dve pesmi (Prelovec), za mo£ki I zbor in bariton solo.............20 Kupleti (Grum). Učeni Mihee,— I Kranjske šege in navade, Ne- zadovljstvo, 3 zvezki skupaj ..L— Kupleta Kuza Muca (Parma) .....10 I PESMARICE GLASBENE MATICE: 1. Pesmarica, uredil Hubad ...2.50 4. Koroške slovenske narodne pesmi (Svikaršič) 1., 2., ia 3. , zv. skupaj ...................1.— i MALE PESMARICE: št. 1. Srbske narodne himne .. 1-5 št. la. Što čutiš, Srbine tužnl .. .15 2. Zrinjski F ran kopan ..........15 jftt. 10. Na planine ^.........15 št. 11. Zvečer ...................15 Št. 12. Vasovalec ...............15 Narodne pesmi za mladino (ŽK-rovnik) 3 zvezki okupaj ........ ,56 Slavček, zbirka Šolskih pesmi — (Medved) ........................................J*5 1 1 Vojaške narodne pesni (Kosi) .. .30 Narodne vojaške (Ferjančič) .. .3« iProgelj) ......j. ....1.— baj ...........i...............2,- rrogla&ni mladinski zbori: Mešani in moški zbori. (Aljaš) — .1. zvezek: 1'salm 118: Ti veselo poj ; Na dan: I>lvna noC.........40 5. zvozek: Job; V mraku; I»neva nam pripelji žar; T, vernem tem ovenčam Slavo; Triglav .......40 S. zvezek: Opomin k veselju; .Sve. ta in*1; Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki; Cesto ........40 zv«*;-» k : Slavček; Zaostali i»tič; I »umor*Kina iskrlcsi; 1'ri svadbl; Pri mrtvaškem sprevtHlu: (i'-slo .10 zvezek: Ti o-iWiti jo ht>rl (me-Aaii zbor); l'rijatt-iji in »'-lica (me>an zlKiri; Stoji, s-Inčlee stoj; Kmet^kl h <-I............40 CERKVENE PESMI: Domači gla^i. Cerkvene i-* -Taii za me^:tn zt«'r ....................I._ 12. Taiitum Ergo. < Fremr!» .... J>0 Maine pe*n:i za mešan zbor. — ( Sattner 1 ....................50 12 Pange Lingua Tantum Ergo Ge- nit«;ri. (Foerstt-ri ............ J>6 12 Panee I.intrna Tantum Er^o trenit ori (Gerbie) ...............50 Hvalite Gospoda v njegovih svetnikih. 20 p. - mi na čast -vernikom. ( Premrl) .................-10 10 obhajšhiib in 2 v čast prciiv. Srcu Jezusovemu. i(iruui| .......'15 Mis-a in honorem St. Jose;)bi — < Po^aehnlk » ...................40 Iv v rii- ...........................go K svet r mu Ke^njt-ruu telesu — ( Foerstcr > ...................40 Sv. Nikolaj ......................60 NOTE ZA CITRE: Buri pridejo, kora*ab a...........15 Sarafan. ru>ka »Wilfant.. .25 NOTE ZA TAKBURICE: Slovenske narodne pr-rui >a tainbu- raški /bor in petje. (I'.ajuki ..1.36 Ibmi šel na planiure. l'<»lpuri slov. r:ar. jf-smi. (Itajuk) ..........1.— (gorenjskem je fletno..........L— NOTE ZA KLAVIR: Album evropskih in ameriških plesov (Lisjak) ..................L— RAZGLEDNICE: Zabavne. Itazlične, du<-at .......40 Neu>orške. Itazlične. dum t.....40 Velikonočne, božične in novoletne ducat ...........................40 11 raznih slovenskih krajev, lu at .40 Narodna noša. ducat.............40 posamezne po .................65 PROROKOVALNE KARTE — SI — ZEMLJEVIDI: Zemljepisni Atlas Jugoslavija ...1.60 Stenski zemljevid Slovenije 'ja m■ nitn papirju s platueneimi i>regf-............................7J>9 Zemljevid Jugoslavije ........... Zemljevid: Slovenske dežele ln____ Istra .........................30 Pregledna Karta Slovenija.......40 F'tkrajni ročni zemljevidi: Gorenjska .....................30 Slovenske Gorice, dravsko ptuj- skopol je ......................30 Ljubljat ke in mariborske oblasti .30 Pohorje, Kozjak .............. 30 Celjska kotlina. Spodnje slovensko posavje ..................."0 Prckmurje in Medumurje .... JI0 Kamniške planine, (Jorenj-ka ravnina in ljubljansko polje .. .SO Canada ........................ .40 Združenih driav. veliki .........40 Mali ..........................15 j Nova Evropa .................. .50 Alabama. Arkansas. Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky in Tennessee, Oklahoma, Indiana, 3Iontana. Mississippi, Washine-j. ton, Wyoming, v«iki iki.......25 , Zmljevidi: . Illinois, Pennsylvania, >Iinneso-ta, .Michigan. Wisconsin. West : Virginia, Ohio, New Vork — vsa-j ki po .........................40 Velika stenska mapa Evropa ....2.— _ j _ Naročilom je priložiti denar, bo-\disi v gotovini, Money Ordtr ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, rekotnandirajte pismo. i Ne naročajte knjig, katerih, ni 9 ceniku. ; Knjige pošiljamo poštnine prosto "GLAS NARODA" 216 W. 18. St., New York I f PRAV VSAKDO i kdor kaj iače; kdoi | I kaj ponuja; kdor kaj I j i kupuje; kdor kaj pro- i j Z daja; prav vsakdo! S priznava, da imajo I Ji čudovit uspeh — I ; | MAU OGLASI "GLAS NARODA"7 NEW YORK, FRIDAY, AUGUST !», 1929 The LARG EST SLOVENE DAILY in U. S. A if"KRATKA DNEVNA ZGODBA i Q jj^y......ii iw^wn i i' I -■^"^■P'WM^gtsRfa-taMMMIMfcaMrti Sovjetsko šolstvo* MKM HENRY BORDEAUX 2UPN1SCE V GORAH Pozor Rojaki! Za vestno in hitro izvršitev vseh poverjenih nam poslov naslovite vsa pisma za list — "GLAS NARODA" 21 6 Went 18th Street New York Vsa denarna nakazila v stari kraj, bančne posle in potniške zadeve pa — SAKSER STATE BANK 82 Cortland: Street New York da tako Vaša naročila ne bodo vsletl oddaljenosti uradov zakasnela. Ljubka gorska župnija. Ostri vrh zvonika .re zdi, da gre v nebo. Župnije stoji na izrastku nad dolino Soinčne žarke pije v polno na pročelju. Oklepa ga lep in dobro obdelan vrt, poln sočivja, z brajdo in gredo za rože. Kadar dospe človek na vrh rebri, ga skoraj obide skušnjavo, da bi zavidal gospodu župniku, ki biva v tako prijetni hišici zraven cerkve; cerkev pne visoko nad pokrajino svoje duhovno znamenje, kakor da jo hoče izpopolniti in povečati. Gospod župnik koplje v podreca-nem talar ju krompir. Oprostil se ie radi svoje obleke, povabil me v sobo in mi ponudil čašo vina, ki mi je bilo jako sladko, zakaj žejo sem trpel. On sam pa vlije samo eno kapljico na dno svojega kozarca, čeprav je bil od dela ves spoten. Pripoveduje mi o svoji službi: Prej je bil profesor v nekem malem semenišču. Sam je prosil škofa, {'.a bi mu dovolil pasti duše, pa naj bo to v najbolj preprosti, najbolj daljni občini; da bi pasel kot štabni častnik, ki si želi vodstva nad četami, samo da je v neposrednem stiku z vojakom. Prve čase je naletel na težkoče: njegova gorečnost ni bila priznana, slabo tolma-čena; in naposled s tc-mi zaprii-mi ljudmi človek ne ve, kam bi: nič ne govorijo, nič .se ne odkriva- iuje vina. ki ga ponuja svojim obiskovalcem, je meso enkrat na teden, nima denarja za talar; vedno pa najde — da vrši dobra dela in nosi nravno bedo svojih župlja-nov. ••Veste," mi je pristavil, ko me ,ie j spremljal, "jaz sem med srečnimi, i Mi tukaj smo med srečnimi." Nisem verjel, da bi to moglo biti i res. Poučil sem se. Ne le, da to ni res, nego beda naše svetne duhovščine presega vse, kar si človek lc misliti more. So škofije, kjer mora en sam duhovnik upravljati pet do sedem župnij v območju šestnajst do osemnajst kilometrov. -Strašni dnevi so nedelje zaradi m iš in četrtki zaradi katekizma, kei zahtevajo izredno telesno odpornost. V mnogih škofijah namreč manjka duhovnikov. Posvetijo jih štiri ali pet. kjer bi jih bilo treba petdeset. Kar zadeva proračun, sc giblje med dva tisoč do tri tisoč frankov na leto. Mnogo teh duhovnikov ima dvojni proračun, prinesli pa so iz vojne tudi rane ali bolezni, ki jih ovirajo v njihovi službi. Iz škofije Simoges na primer sem j prejel sledeče pismo: "Najbolj nam je treba evangelij-; skih delavcev, vdanih in gorečih, ki skrbe le za službo božjo in za duše. Oh, v naši škofiji je malo duhovni-! kov, malo božjih poklicev. Ljudje ne dajo več na duhovnike kakor nekdaj. Treba je iti k njim — in, moj Bog! kako jih je včasih težko in mučno ogovoriti, ko človek ve. da bo sprejem odkrito slab.. ." Ali je vprašanje duhovskega naraščaja morda v zvezi z bedo du-hovništva? Za poklic dušnega pastirja je treba trdnih, apostolskih duš.... Ali ni potrebna velika moč, da vztraja duhovništvo, tako vredno v svojem uboštvu? O, se zdi, da se visoko dviga nad nami, da nas zo-ve v duhovno življenje, kakor vrh ; mojega zvonika, ki se dotika neba... jo, nimajo nikdar besede zahvale, besede ljubezni. Včasih se človek naveliča iskati pot do njihovega srca in do njihove duše. ker ne ve, ali jo je našel, To je največji pogum: delati, pa ne videti uspehov svojega dela in vsak dan znova začenjati Medtem pa je vendar dobil vtis, da dobra setev klije. Samo vtis. On bi tako rad videl, da bi bila dekleta pametna, fantje trezni, poroke številne in nežne; otroci pričakovani, zaželjeni, ljubljeni — in da bi s*1 pozneje vnemali za katekizem: starčki da Poljska pedagoginja Helena Ka- ( 1 speov.-iczeva je nekaj tednov štu- j dirala v sovjetski Rusiji ustroj on-dotnega šolstva in ljudske prosve-te sploh. Iz njenega referata, ki ga je objavila varšavska "Epoha" z > dne 14. julija, posnemamo nekate- ! rc zanimive podatke: Kot cilji vzgoje in prosvetnega dela vobče se službeno označujejo: j 1. pospešiti s šolanjem ekonomski ( napredek, 2. vzgojiti najširše ljud- : ske vrste v komunističnem duhu 3. pripraviti razne narode sovjetske Unije za udeležbo pri občečlo-! veški kulturi. V duhu teh skrajno materiali-! stično pojmovanih smetrov ie zgra-! jen ves šolski in ljudsko-prosvetni j sistem. Humanitarnih ali duhovnih stremljenj tu ni: vse ga za tem. da , ' so ljudje dobri, delavci, kvalifici- j ; rani po poklicih in enakopravni. | naj opravljajo duševno ali telesne j delo in da ne mislijo drugače kot i veleva komunistična stranka. Sistem sovjetskega šolstva se še- S le gradi in organizira; do L 1933-34 mora dobiti ta velikopotezna pie-osnova dokončne oblike. Najbolj organizirana je že devetletna delovna šola. V bližnjem času bo organizirana tudi sedemletna šola. i medtem pa bo dokom no utrjena i tudi štiriletna šola. Poglavitna karakteristika rielcv- . ne šele je za razliko od naših v tel:' ie točkah: Po šolskem programu leta 192S ! se ima vse znanje podajati učencem take. da se bodo "vzgajali bo- i jevniki za ideje delavskega razreda in ncsiieije komunističnega družabnega reda". V ta namen je treba kot enega prvih" predmetov razlagati Marksov socijalizem delcn je učni red tudi za najnižje razrede: očividno sc tu posnema vere nauk v naših šolah*. Učitelji mciajo razbijati v deci aktivnost in in inicijativnost. Nadaljna značilnost je popolna areligioznost in rezkcnfesionalnost šolskega polka.. Samo na šolah, ki jih vzdržu- • ejo cerkve za svoj duhovniški na-aščaj, je veronauk dovoljen, ven-lar zgolj mladini, ki je dopolnila < 8. leto. Za vse šole je uveljavljeno lačelo koedukacije; izjema je do- ; roljena zgolj v šolah, za anormalno ' ieco. Osrednja točka pouka je spo- ! snavanje dela. Učenci in učenke se \ norajo praktično in teoretično se-inaniti z najvažnejšimi panogami !okcdelstva in tovarniškega dela. učitelji pa si morajo prizadevati, :1a vzgoje v naraščaju ljubezen do fizičnega dela. ki se obožuje in stavi visoko nad duševno delo. pač iz demagoških namenov, da se ne vzgaja "buržuazija" ali "gc.spada". Iz učnega gradiva se smotreno izloča vse, kar bi količkaj segalo v mistiko, r.adnaravnost aii izhajajo iz fantazije. Uveljavljen je najstrožji realizem. Zgodovina se poučuje samo v toliko, v kolikor služi umivanju sedanjosti. Vse, kar se poučuje. je v tesni zvezi s praktičnim I življenjem in je odmerjeno zgelj po načelu koristnosti. Globina in širina znan.ia se smotreno ome.iujc-ta: v vsem odloča nekak suh piagma-tizem. ki veleva, da znaj ii to, lahko praktično izrabiš, dalje pa ne segaj: c-..vito je* dober človek hovnem.življenju, ki je živel le zanje in ki se je zdel kot njegov zvo-J nik nagnjen nad dolino, kje* se gibljejo ljudje. — Talar nosi, ki je že preveč obnošen; njegova črna barva prehaja radi predolge nošnje v zelenkasto. Vina ne pije. POZOR, ROJAKI Iz naslova na listu, katerega prejemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino ati direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov. Začel sem ga izpraševati v neja > ni obliki in kot brezbrižnež, ki se HAD BI 1ZVEDEI. za naslov mojega brata JOHN ZGONC, doma iz Sekiršče, p. Velike Lašče. Dolenjsko. Pred 3 leti je bil na 7 Wood St., Braddock. Pa. Kje se sedaj nahaja, mi ni znano. Prosim cenjene rojake, ako je komu znan njegov naslov, da ga mi sporoče in mu bom jako hvaležen. Če pa sam b*»re, naj se zglasi svojemu bratu. — Josef Zgonc, 11*3 E. 71. St., Cleveland, Ohio. »3x8,9&l3> DAMO ZA NAJLEPŠI 0KC5TNJAK CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Laushin COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig, John Germ, ' Frank Janesh, A. Saftič. Salida, Louis Costello. Walsenburg. M. J. Bayuk. OHIO i Barberton, John Balant, Joe Hiti. Cleveland. Anton Bobek, Chas. Karlinger, Louis RudTnan. Anton Simcich, Math. Slapnik. Euclid F. Bajt. Girard, Anton Nagode. Lorain, Louis Balant in J. Kumše Niles, Frank Kogovšek. Warren, Mrs. F. Rachar. Youngstown, Anton Kikelj. :OREGON Oregon City, J. Koblar. PENNSYLVANIA: Ambrldge, Frank Jakše. Bessemer, Louis Hribar. Braddock, J. A. Germ. Broughton, Anton Ipr.vec. ANGLEŠKI VOHUN V RUSIJI USTRELJEN Angleški listi so te cini poročali, da je bil v Rusiji aretiran in ustreljen bivši letalski častnik Sidney Raily , član znane angleške vohunske organizacije "Inteligence Service". Nihče točno ne vc. kako se je Sidney Reiliy pisal Znana, je bil ijod mnogimi imeni. posebno pa nod značko X H 9. Leta 1907 je zapustil oxfordsko univerzo in se zaljubil v lepo ladv Emily. Takrat je bil star 20 let. V ljubezni pa ni imel sreče in ves obupan se je odločil za pustolovsko živijenje. Postal je član vrhovne angleške organizacije in poslan bil v Rusijo, kjer je preživel 20 k L in bil opetovano v smrtni nevarnosti. L. 1914 je bil ket zavezniški letalski častnik odlikovan z vi okini •iskim odlikovanjem. Leta 1907 je Dostal intimen prijatelj Korenskega, ko je pa Korenski doživel p ;-lom, se je sprijaznil z Ljeninoir.. V bojih proti Denikinu in Kolčaku ;•-i jen na smrt. Dovolili so mu pr.'d j omrtjo spovedati in obhajati se, j toda posrečilo se mu je duhovnika ; zadaviti, obleči njegovo obleko hi i pobegniti. Vrnil sc je v Anglijo. Če:: j ni priši0 ločiti s j pol leta je vohunska organizacija ■ dobila iz Rusije obvestilo, da sta i bila dva njena člana aretirana m j ZENi SE ZCODAJ IN POGOSTO Ženi se zgodaj in pogosto, vj ^e geslo, po katerem se ravn » zakonsko življenje v .-ovj"' ski 1'usiu. Zlasti v zakcr.-k: ;ar m ali ločiti se, je v Rusiji približno tako lahko. kakor pri nas kupiti pj.itno znamko. Fant in dekle se zg!a ita s potrebnimi dokumenti v u*..du. kjrr se sklepajo ci\.!ni zakoni Prič sploh ni treba. Za mizo sedi rrac: nik ali uradnica, ki po v r.s no pregleda. dokumente, pritisne na bra-čno pogodbo kolek, se podpiše z začetnicami, c'-.t pogodb) podpisali predstojniku urada, spr:.vi pristojbino v znesku 60 kope j k in zakon je sklenjen, če se cn ali ona čez nekaj rini prepriča, da mu zakon ne ugaja, odide 1: isivir.u u-radniku In mu predloži dokumente na kateie prilepi uradnik drugi kolek, nezadovoljni zakcnec plača 60 kope j k in zakon je ločen. Na Ukrajini so formalnosti še enostavnejše. Tam ni potrebno soglasje obeh zakoncev, marveč se lahko da eden ločiti, ne da bi drugi o tem kaj vedel. Tako nai*ancjo najrazličnejše komplikacije. Zgodi se lahko, da gre žena za teden dni k materi na obisk, in ko se vrne, ji mož predstavi novo ženo, češ, da se je dai ta čas ločiti in se znova poročil. In žena mora biti s tem zadovolina, čeprav ji še na misel INDIANA Indianapolis, Louis Banich Anatom profesor Vilem Roux v Halle je bil oboževalec lepih žen Bil je ves srečen, da je mogel na družabnem večeru privesti k mizi gospo Liesbett Dillovo. Naslednji ILLINOIS ples se je vršil pri profesorju Brah- Aurora, J. Verbich mannu. Prof. Roux je prosil go- Chicago. Joseph Blish, J. Bevčič, spodinjo, naj mu dovoli, da bo Mrs. F. Laurich Dillova za mizo njegova dama. Go- Cicero, J. Fabian, spodinja mu je pa dejala, da je že De Pue, Andrew Spillar. prestar za ljubavne pustolovščine. Joliet, A. Anzelc, Mary Bambicii, Profesorju ta odgovor seveda ni bil J. Zaletel, Joseph Hrovat. po volji in pisal je neposredno Dil- Claridge, Fr. Tushar. A. Jerin. obsojena na smrt Čeprav je bil j Reilly sam obsojen v Rusiji na ! smrt, se je takoj napotil tja in re-; čil svoja tovariša. Po tem uspehu bi se bil lahko vrnil v Anglijo, pa : Conemaugh, J. Brezovec, V vanšek. Crafton, Fr. Machek. Export, G. Previč, Louis Supan čič, A. Skerlj. Z MRTVO SE JE POROČIL lovi, naj sama zahteva, da bo sedel- kraj njega. Toda tudi tu ni i-ir i sreče. Odgovorila mu je, da se oče vmešavati v delokrog usode, ki počenja s človekom, kar hoče. DRUŠTVA H NAMERAVATE PRIREDITI PIKNIKE, VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne čita samo vase članstvo, pač pa vsi Slovenci v vasi okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE La Salle, J. Spelich. Mascoutah, Frank Augustin North Chicago. Anton Kobal Springfield, Matija Barborich. Summit, J. Horvath. Waukegan, Frank Petkovšek Zato je razumljivo, da so se na Jože Zelene, na plesu vsi čudili, ko je Roux pri-vedel k mizi lepo damo. Prijateljem KANSAS je izjavil, da ga je stalo to mnogo Girard, Agnes Močnik, da pa ne pove, koliko. Pozneje se je izkazalo, da je pisal Roux svojemu tovarišu, da mu da najlepši okostnjak, če mu odstopi na plesu Dillovo. Tovariš mu je svojo dame proti okostnjaku res odstopil. , Kansas City, Frank Žagar. MARYLAND Steyer, J. Černe. Kitzmiller, Fr. Vodopivec. MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, J. Barich, Ant. Janezich RADA BI IZVEDELA kje sc sedaj i nahaja moja sestra MARY LIEB- MINNESOTA M ANN, doma iz Ljubinja pri Tol- Chisholmn, Frank Gouže, A. Pa-minu. Svoječasno je bil njen na- nian, Frank Pucelj. slov: Mary Liebmann. 406 Van-j Eiy> Jos peshel, Fr Sekula. derbilt Ave., Brooklyn, N. Y. Ako Eveleth, Louis Gouže. kdo ve sedaj za njen naslov, le-| Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Povše. Virginia, Frank Hrvatich. po prosim, naj mi ga javi. Rada | bi ji pisala nekaj važnih stvari, j Vnaprej se zahvalim za to do- j broto. Moj naslov je: Jožefa Ga- MISSOURI brsček, Lnbino 47, presso Tolmi-no, prov. Friuli, Italia. «3x 8.9&10 • St. Louis, A. Nabrgoj. FARMA — ?• AKROV dobra poslopja, hiša z 9 sobami, 4 glave živine, 100 kokoši, pridelek,! ; orodje. — Cena $2600. ' Box 91, Herkimer. N Y. I («x 5—10) MONTANA Klein, John R. Rom. Washoe, L. Champa. Farrell, Jerry Okorn. ; ostal v Rusiji in služil angleški Forest City, Math. Kamin. vohunski organizaciji. Črezvičajka Greensburg, Frank Novak. - ie končno Plovno aretirala in, Homer City in okolico, Frank Fe-j takoj Je bil ustreljen. renchack. . < ______ Irwin, Mike Paushek. K™t°wn',ohn PoIanc' Manini' OSEM DNI V KRSTI Krayn.'Ant. Tauželj. j _ Luzerne, Frank Balloch. Manor, Fr. Demshar. Meadow Lands, J. Koprivšek. Midway, John Žust. Moon Run, Fr. Podmilšek. Pittsburgh, Z. Jakshe, Ig. Magister, Vine. Arh in U. Jakobich, J. Pogačar. Presto, J. Demshar. Reading, J. Pezdirc. Steelton, A. Hren. Unity Sta. in okolico, J. Skerlj, Fr. Schifrer. West Newton, Joseph Jovan Willock, J. Peternel. UTAH Helper, Fr. Kreba. WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik in Jos. Koren. Racine in okolico, Frank Jelene. Sheboygan, John Zorman. West Allis, Frank Skok. WYOMING Rock Springs, Louis Taucher. Diamondville, A. Z. Arko. NEBRASKA Omaha, P. Broderick. NEW YORK Gowanda, Karl Sternisha. Uttle Falls, Frank Masle. Vsak zastopnik izda potrdilo svoto, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. * Naročnina za "Glas Naroda: Za eno leto $6.; za pol leia $3.; za štiri mesece $2.; za četrt leta $1.50. New York City je $7. celo leto. Naročnina za Evropo je $7. za celo leto. j V Evropo je prispel indijski f a-) | kir Viceut Dralat. ki študira bogo-; slovje v Lahori v Indiji. Fakirja' | spremljata dva rojaka Opal in Hri-šna v pestrih narodnih nošah, ka kršno nosi tudi fakir. Najzanimi-1 vejši pojav \ fakirjevem spremstvu je pa pritlikavec Ricker; po poklicu "profesor čarovništva". Možic spregovori s fakirjem samo besedico) in fakir se takoj pogrezne v trdne; spanje, ki traja celih osem dni. Pod; vplivom skrivnostne besedice, katere profesor čarovništva in fakir nikomur na svetu ne povesta, ne izgubi fakir med spanjem zavesti, marveč se zaveda in celo misli. Fakirju se že na zunaj pozna, da je zelo inteligenten in originalen mož. V Evropi je naprej posetii Budimpešto, kjer je spal v krsti celih 8 dni. Končno so prinesli krsto v kateri je bil fakir zabit, zopet pred občinstvo. Angleški impresario je odprl pokrov, vzel debelo i-glo in jo zasadil fakirju v pleča. Fakir se sploh ni zganil. Šele ko je stopil h krsti drugi fakir in začel mrmrati neko formulo, je začel Dralat počasi dihati. Slednjič je globoko vzdihnil in se prebudil. Prvo, na kar je mislil po prebujenju, je bilo mleko. Dajali so mu ga najprej po žličkah, ker ni mogel požirati. Ko si je nekoliko opomogel, se je napil mleka iz steklenice, potem si je pa prižgal cigareto. Ni vedno dobro, če hoče žena u-tajiti svojo starost in prepričati ljudi, da je mlada, čeprav je v resnici že stara. Mnoge ženske za vse na svetu nočejo priznati, koliko so I stare, in da utaje svojo starost, se ! poslužujejo raznih trikov. Tako je j storila reka Madžarka v Birtiimpe-| šta. Neki vdovec se je poročil s da-j mo. ki je bila stara po krstnem 11-i stu 39 let. Kmalu po poroki je pa mož ugotovil, da je žena stara že 51 let. Za poroko si je namreč preskrbela ciokumente svoje umrle sestre, ki je bila 12 let mlajša od nje. S sestrinim krstnim listom je ženinu dokazala, da je stara 39 let. Vdovec se je poročil v resnici z mrtvo ženo in zakon z njeno starejšo sestro bo seveda razveljavljen. ZANIMANJE ANGLEŽEV ZA JUGOSLOV. LETOVIŠČA Express Comnanv v Londonu se je obrnila na jugoslovansko ministrstvo za trgeivino in industrijo s prošnjo, da porota, ali se nahajajo v Jugoslovaji svobodna lovišča rib in divjačine, ki bi bila dostopna angleškim letoviščarjem proti primerni odškodnini. Ako bo odgovor ministrstva pozitiven, je pričakovati, da bo tudi ta stran jugoslovanskega gospodarstva utegnila povečati tujski promet in odkriti nove vire narodnih dohodkov v raznih krajih Jugoslavije. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODANAJVEČJI 8L0VENSKI DNEVNIK V AUERIKI. hoče poučiti, ali verski sklad zago- i tavlja duhovnfkom zadostno plačo, i "Oh, monsignor je bil letos zelo < darežljiv. Toliko zlega si prizadene, c samo da nam pomaga. D^očil nam i je tisoč dvesto frankov." i • Dvanajsto frankov, gospod župnik? S tisočdvesto franki človek ne ; živi. Imate najbrže kak resen stran- 1 tki dohodek, da morete izpopoln-ti j to vsoto." j 3 ' Brez dvoma, brez dvoma." "In maše in pogrebi in poroke.' ; ' Brez dvoma, brez dvoma.' ' j i 'To najbrž precej znese." j i "Ne morem se pritoževati." i i S silo sem ga moral izvleči izza i zadnjih okopov in končno sem spo- 2 znal njegov proračun, ki je bil za- i pisan v neki knjigi. Komaj se mi : je posrečilo, da je podvojil škofo-; vo plačo, da je napisanih dvesto frankov na mesec. j ■ "Kako pa živite?" j ] "Imam vrt, ki ga sam obdelujem/ Daje mi dobro sočivje, nekaj vina i: in nekaj rož za mojo cerkev "Ne pijem ga. Pa človek se temu ■ privadi. Še kupovati ga moram za ■ obiske, za cerkvene jjevce; zakaj tukaj je človek brez časti, če ne po-nudi vina. .." ] • Pa meso, gospod župnik, ali ;a jeste vsak dan?" ; : Oh, enkrat na teden: ob r.edo-, : ljah. Ga ne moram. To ni pritrgo- < vanje. Z veliko težavo sem prepri-; čal služkinjo." "Ali so taiarji dragi, gospod župnik?" "Ne vem. V semenišču so mi dali enega. Sam nisem še nobenega kupil." "Ali bi ga mogli?" "Sedaj gotovo ne, toda pride; Bog bo preskrbel." Zardel je pod svojo opaljeno kožo in kakor da se hoče oprostiti radi svoje zaupljivosti, mi hitro začne pripovedovati o padlih v vojni in o plošči z njihovimi imeni, ki jo je dal postaviti v cerkvi. Ob povratku sem stopil v hišo nekega kmeta, čigar sin je umrl v sirski armadi. ; "Gospod župnik me je obiskal takoj. ko se je raznesla vest," mi je rekel, "to je dober človek.' Malo niže srečam starko ,ki po-; riva majhen ročni voziček. Na ro-kah nosi lep par rokavic. Pohvalil i sem jih. "To je dar gospoda župnika," mi1 je rekla. "Imam namreč zmrzle ro-j ke, zaradi mraza. Ne morem si privoščiti voza...." f Da, glejte ga!" V resnici sva se morala umakniti, da je mogel mimo neke vrste tovorni avtomobil; notri je sedela polna gruča boter s košarami na kolenih. Ob tržnih dneh vozi ta avtomobil v vas, pobere dobre ženske jih pelje v mesto, pa zopet vrne, ko vse opravijo. — Spominjam se o-gleda, ki so ga priredili v Vander-ville. kjer so se vaščani vozili v avtomobilih na svoja polja. PGdežel-ni župnik pa živi ob istem času a dve sto franki na mesec, se vzdr- mn v. a n nahoda* NEW YORK. FRIDAY, AUGUST 9. 19*5 The URGRXT RI,OVENW. RAIIT In VT. R. iC. Mlada ljubezen. ii ROMAN I_ Za Glas Naroda priredil G. P. Ernest Se ton Thompson: Lov na volkove. »Nadaljevanje.) Silver in Francois sta kramljala med seboj, ko sta odšla mimo dra&ii: j.m got a in mu Je pripovedoval potek svoje ljubezni ter ga napravil zaupnikom svoje sreče. Krog poldne so jedli v neki koči ter pLli mleko iz kositrnih vrčev. Nato je prisilila Jakobina ooeia Moniguilhelma, da je sedel na osla, nakar so vsi trije naaaijevali potovanje. Dve uri pozneje se je zopet razširila zaseka hudournika in gore so se navidez umaknile v ozadje da dovolijo solncu v zeleno dolino. Črtda je tekla hiliejše naprej in matere-ovce so skakale krog svojih mladičev, ki so že pričeli peaati. Bigorre je dvignil ob jx>gedu na Gar-gob veselo glavo in njegova ušei>a so stopila pokonci tako izzivalno kot da hoče ponižati Pie de Montmirall. Pes Pigou je letal radostno semintja, da pokaže svojo radost nad povratkom domov. Nobena ovca se ni več pasla ob poti. Vse so hitele naprej in zvončki ob vratovih so se oglašali neprestano. Naenkrat so se zavili, kot bataljon vojakov na vežbalnem prostoru, na desno tei jo ubrali po stezi v Gargos. — Sel bom po oslico ter se bom zopet sestal z vami na brvi! — je rekel 3i!ver Jakobini, ko je stekel proti Aigues-Vlves. Vs&kipot, kadar je za dalj časa zapustil Gargos, je dal oslico nekemu živinorejcu za par soujev. Silver se je napotil k oslici ter jo zajahal, da se pridruži zopet čre di, katero je dohitel sredi obionka. Ovce so tekle tako hitro, da sta se Jakobina in Francois morala podvizati, da jim sledita, dočim so starejši ovni ubrali po kravji stezi ter skakali proti pašniku z velikimi sko-kn. Bigorre je pozabil celo na svoje običajno dostojanstvo ter pričel ri-tati na svoj posebni način. — Ali te ni sram tega pred ljudmi? — mu je rekel Silver. Oče Montguilhelm je nosil na ramenih ranjeno jagnje. Nekaj o-va„. kojin mladici so bili istotako preveč utrujeni, je zaostalo ter so se f.drekle veselju, da pridejo prve do hiše Montguilhelma. Jakobina pa se je smehljala ljubkim ovčicam. Najrajše bi vse po-I; ubila ter jim pripovedovala nežne povesti, ki so ji prišle na misel. Medtem pa so dospeli do zadnjega ovinka poti, vodene v Gargos. Ko se je mlada deklica obrnila, je spoznala krasne gore Coronade, Praderes, Herrison, Pie de Montmirail in naprej, dokler ip segalo (ko. Tedaj se je obrnila Jakobina proti Silverju ter rekla: — Kako zelo sem bila obžalovanja vredna, ko sem zadnjikrat splezala po tem obronku. Takrat te nisem še spoznala! Nekateri ljudje so prav nesrečni ne da bi slutili to! Alt se ni nahajala v tem trenutku zaročenka Silverja Montguilhelma v sličnem položaju? — Poglej vtndar, — je rekel Silver naenkrat .— Kaj pa je tam zgoraj? Jakobina se je ozrla ter zapazila veliko gručo ljudi, ki so stali pod smrekami. — Kaj je? — je vprašala tudi ona. — Poglejmi, kaj se je zgodilo! — je rekei Francois Montguilhelm. Vsi trije so odšli navzgor. Kakih trideset oseb je stalo na cesti, sami ljudje iz Gargosa In Aigues-Vlves. Jakobina je prišla prva k njim. Naenkrat pa se je umaknila na-i.aj ter vzkliknila: — Oh, to je kri! Da, to je res kri! — je mrmral Silver, ko je zapazil temno lužo cb kraju ceste. q — Kaj pa se je zgodio? -— je vprašal stari ovčar ter spustil na temljo jagnje. Ministrant August, ki je bil tudi navzoč, jim je sporočil, da je bil Laroque prejšnjega večera na tem mestu umorjen. — Laroque, tihotapec? — je vprašal Silver. — O, moj Bog! Kdo je mogel to storiti'7 — Tega še ne vedo. Sodnik in policija sta zgoraj. Jakobina pa je prebledela ob pogledu na kri. — Pojdimo proč! Jaz se bojim! — je rekla svojim prijateljem. — Česa se bojiš0 — Ne vem. Srce pa mi je strašno težko in vsled tega odidimo hitro! Treba jo je bilo podpirati, kjati nogi sta ji odpovedali. Dospeli so do prvih hiš Gargosa in prva je bila hiša Montguilhema. Pri odprtih vratih je stal shujšani jetičnjak ter smeje gledal ovce mimo. — Jakobina, to je moj brat Emil! — je rekel Silver. Mlade deklica je prožila starejšemu Montguilhelmu svojo mrzlo desnico. Tedaj pa je zapazila orožnike pred vrati ene naslednjih hiš. — Pojdimo proč' — je prosila prestrašena. — Le proč iz te okolice! Silver jo je potegnil s segoj, proti župnišču. Pred hišo abeja Bordesa sta srečala gospoda Roumigasa, ki se je iz-prehajal gorindol z orožniškim mojstrom. — Naprej! — je jecala Jakobina. — Proč od teh ljudi! — Ail si hočeš ogledati Slap? — Da, pojdimo hitro tjakaj! Tam smo vsaj daleč proč od vse krvi! Prišli so mimo cerkve in Silver je pokazal svoji prijateljici olep- j-anja v okolici. Peljal jo je k majhnemu mostiču pred temeljni zid pivske dvorane. Ji pokazal plot, katerega je napravil Artigunabe ter jo konečno povedel ob vznožje novega vodopada, kojega bele mase so sc razblinjale v meglo. Jakobina pa je bila strašno zmedena ter raztresena. Morala je vedno misliti na izvršeni zločin, dočim sta Roumigas in orožniški mojster še vedno hodila pred hišo gorindoL Ničesar ni videla vsega, kar ji je pokazal Silver, niti plota, niti mostu, niti slapa. Pred očmi je imela še vedno krvavo lužo. — Domov grem, Silver, Odpočiti se moram. Mogoče mi boš vse pokazal drugi pot. Z Bogom! Odvedi svojo oslico v hlev ter ji daj nekaj sena v mojem imenu. Stisnila je fantu roko ter odšla proti župnišču. Silver je odvedel oslico v duplino ter nato odšel zopet v vas. Ura Je bila štiri. Ko je prišel mimo cerkve. Je obstal naenkrat pred Roumigasom. Ta se je nehote stresel, ko je zagledal brata Emila Montguilhlma. Kaj, že nazaj iz Pau? — Da, gospod Roumigas! ~Z Tem,boljše! Ti vendar veš, kaj se je pripetilo? — Ravnokar so nam povedali. Silver pa je bil komaj vznemirjen radi umora v Gargosu. Ali je mogel misliti na kaj drugega kot na svojo srečo? Spomnil pa se je tega, kar mu je abej Bordes priporočil ob vznožju gore Soulom in ker ni pravzaprav vedel, na koga naj se obrne, se je zatekel k Roumigasu. — Dovolite ml, — ga je nagovoril, — ali bi mi mogli dati majhno pojasnilo? — Na uslugo sem vam! (Dalje prihodnjič.) Currumpaw je ogromna farma v severnem delu Nove Mehike. Pc so.-no-zelenih paznikih se pase I močna, dobro hranjena živina, a j bistri in brzi potoki žubore in hite . v naročje leki Currumpaw, ki je Za tz' razbojnike ni veljal ljudski prcgoovr, ki pravi, da ie volk vedno lačen. Bili so dobro rejeni, ker so si mastili gobce le s temnim ..WW J. I..i. ilOV.IiC aU vlUliJtti« lua- /e '"e povohali niso Navadno so si izbrali za volčjo dala tistemu kraju ime. Vladar pokrajine, ki je s svojim samosilni-itvom vzbujal vsemu živemu strah in trepet je bil stari sivec — volk. Stari Lobo ali kralj, kakor so ga imenovali Mehičani, je bil vodja zloglasne čete sivih volkov. Dolga '.eta je trepetala pred njim vsa cur-rumpawska dolina. Pastirji in far-merji so ga predobro poznali, in kjerkoli se je bil pojavil s svojim krdelom, povsod je nastal poplah med čredami, a njih lastniki so besneli in obupavali. Stari Lobo je bil pravi ober med volkovi, slovel pa je tudi zaradi izredne lokavesti in sile. Njegov strog in trd glas so vsi dobro poznali in ga zlahka razločevali od glasu Lobovih spremljevalcev. Navaden volk je lahko vso noč tulil v bližini pastirjevega no-cišča in se je iedva kdo zmenil zanj. Ali naj je samo enkrat zagr-melo po dolini zamolklo rjovenje starega kralja, že so bili vsi pokon-cu in slehern je vedel, da se bo jutri pripovedovalo o krvavem napadu na ereae. Stari Lobo je imel pri sebi dokaj pojedino mlada teleta ali junce, medtem ko so stare bike in krave samo plašili. Jagnetina jim ni nič kaj dišala, vzlic temu pa so se češ-če vrgli med ovce, naslajajoč se najbrže s pogledom na prelito kri. Tako sta Blanka in rmenkasti volk poklala neko zimsko noč leta 1893 nič manj kot 255 ovac, to pa od same objesti, zakaj mesa se nista Ta primer pričuje, kako volkove mika ubijanje. Farmerji so se lete za letom trudili, da bi s kako novo lestjo ugonobili krvoločne volkove. Toda ves trud je bil zaman: njihovi škodljivci so lepo živeli in se dobro gostili. Tedaj je bila razpisana vihoka nagrada za Lobovo glavo. Vse zvijače s ose poizkusile, najrazličnejši strupi nastavljali, ali Lobo se je vsemu izognil in iz sleherne nevarnosti rešil. Nečesa pa se je Lobo vendarle bal: pušk. Dobro vedoč, da vsak človek v tem kraju nosi puško, si ni drznil napadati ljudi, in kadar koli je bila njegova družina ugledala človeka, se je spustila v dir. V neštetih maloštevilno četo. Nikdar nisem I Primerih je Lobo s samo previd-mogel dognati zakaj. Kajti če volk j »ostjo rešil tovarišem življenje: postane tako krepak in močan ka- ; dovolili jim je žreti zgolj to, kar sc kor je bil Lobo, ima po navadi' sami ubili- Njegov tenkočuten vonj mnogo podložnikov. Nemara je sam želel, da ne bi imel velikega sprem-stca, lahko pa je tudi, da je nje-! gova nasilna in prav nič obzirna natura marsikaterega volka odbi-! la. Sigurno je samo to, da je imel ; h koncu svojega vladanja zgolj pet zvestih spremljevalcev. Neznatna četa, vendar pa za čudo hrabra; sreherni posameznik je slovel daleč naokoli in je bil večji od vrstnikov. Zlasti se je odlikoval J ni je takoj našel sled človeških prstov in zavohal strup. Tako je bila njegova četa sigurna, da je ne bodo pokončali ne ljudje ne njih zanke in strupi. Nekega dne je začul eden izmed pastirjev zlovestno rjovonje starega volka. Približujoč se korak zo korakom je načel v kotanii cel j trop volkov, ki so pravkar obkolil: svojih ■ čredo govede. Lobo je sedel ob stra-na majhnem gričku, medlem vladarjev namestnik, ki vam je bil junak, da malo takih. No, sam vladar je, kaj pa. tudi tega daleč prekašal po velikosti in po hrabrosti. Med ostalimi je slovela lepa. bela volkulja, ki so jo Mehičani do-i bro poznali in ji dali ime Blanka. Bila je po vsej vrjetnosti Lobova družica. K vladarjevi družini se je štel tudi rmen volk. ki se je odlikoval po izredni hitrosti. O njem so trdili, da je včasih prehitel in ujel celo antilopo, čije hitre noge so dovolj znane. Pastirji so češče videli te krvo-locneže in pripovedovali o njih prave bajke. Farmerjem so napravili ; Pastir se je priplazil čisto v bli-1 žino in sprožil samokres. Volkovi ! so instinktivno udarili v beg. Pa-I stir je takoj zastrupil raztrgano te-hico s strihninom in odšel prepri-. čan. da se bodo volkovi kmalu vrnili na pojedino, saj se to živin.. i bili sami ubili. Ah naslednje jutre j je zaman iskal vekjo mrhovino Opazil je, da so se pač vrnili in snedli telico, toda zastrupljene dele mesa so bili vrgli v jarek v kotanji Leto za letom je rastel strah pred to razbojniško družino. Tudi nagrada za Lobovo glavo je bila čedalje višja; že je narasla na tisoče dolarjev, denar, ki je vsakomu. zavrti! glavo. Tedaj pa je pruel iz Texasa \ currumpawsko nižino mož. ki se j«, pisal Tannery. Zvabila ga je bil: visoka nagrada. Bil je opremijei nalašč za lov na volkove; imel jc najmodernejše puške, izredno do- j bre in vztrajne konje in krdelo o-gromnih lovskih psov. Na daljnih poljanah Texaso je bil s tvojimi psi uničil že mnogo volkov, pa n. malo dvomil, da bo čez nekaj dn. imel v rokah tudi Lobovo glavo. Bilo je ob zori lepega poletnega dne ko je hrabra četa krenila nr odločilni lov. Kmalu je veselo la janje psov napovedovalo volej sledove. Dirjali so še eno ali dv milji daleč, ko opazijo sivo cur .umpawsko krdelo. Vnel se je bc sen boj. Psi so imeli zaustaviti volkove in jih držati toliko časa. dt prispejo lovci s puškami. To bi st jim bilo bržčas posrečilo na odpr-ih poljih Texasa. tukaj pa jim j ;mešal račun neznan in nepripra /en kraj. Lobo je z izredno modrostjo izbral svoje lovišče; prerija je na vse strani presekana s kr- 1 evitimi grebeni in kotanjami. Sta-*i Lobo je takoj zaslutil nevarnost ja se je skušal prej ko m^goc preriti za kak greben. Tako je bi utekel psom. Njegovi tovariši so s razbežali, psi pa za njimi. V dalja vi so se volkovi zopet zbrali, ven dar je zdaj bilo že manj r>sov. Vol kovi so brž navalili nanje in p< kratkem boju raztrgali one, ki st jim niso umaknili. Ko je Tannery zvečer pregledal ose, je opazil, da se je vrnilo same šest psov. in še izmed teh sta bila dva ranjena. Tannerjev je še en- KretanjaParnikov — Shipping New« — 10 avgusta: , rto-uim-btand. Cherbourg1. Hambu-p Conte Cirniiilc. Napoll. Ceriovu R DNI PREKO OCEANA »nco*kt kuhinja Izrecno nizke eeut VpraAaJta kaieregakol TH>ohlai£*Qega ayeQO all FRENCH LINE It STATE 61 rvfeET NEW YORK. N. V. ko se je Blanka trudila, da bi napodila iz črede malo, krepko telico. Toda živina se je strnila v go-: to tropo. tako da so volkovom nasproti moleli samo močni, ostri rogovi. Ko pa so roparji navalili na posamezno kravo ali vola, se je vr- i kxat poizkusil, da bi se bil polastil sta malce razmajala; ostali so nekoliko odskočili v ozadje. Na ta način so volkovi malce ranili žrtev, ki so si jo bili izbrali, vendai pa jo niso, mogli dobiti v kremplje. Zdelo se je, da je Lobo na mah izgubil r>otrpežljivost. Nenadoma je bil skočil pokoncu in se rjoveč vrgel med čredo. Preplašena živina se je razbežala na vse strani kakor ogromno škode, pa bi bili radi da- kosci granate, ki se je razletela. Lobo je bil takoj v sredini in se je ja-irno spustil v dir za telico. Še en lip in že ji je tičal za vratom, za- li za Lobovo glavo nekaj volovskih glav. Toda zdelo se je, kakor da b življenje teh volkov varovala čudna nadnaravna moč. Umeli so se izmuzniti neštetim prebrisano nastavljenim zankam, odnesli so iz vseh napadov zdravo kožo, noben strup jim ni mogel do živega. Vse je kazalo, da se vede posmehujejo lovcem. Celih pet let so plačevale črede currumpawskih farmerjev krvav davek. In davek ni bil baš pičel; vsak dan je šla vsaj ena krava. , Takrat je zaklala volčja družina že okrog 2000 glav izbrane živine, zakaj volkovi so namenoma ubijali samo dobro pitano živino. I Lobove kože, vendar ni imel več sreče kot prvič. Na poslednjem lovu si je njegov najboljši konj zlomil vrat. To je bil poslednji Tan-neryjev poizkus. Razočaran in poražen se je vrnil v Texas in prepustil Lobu neomejeno gospodstvo 1 nad currumpawsko dolino. Naslednje leto sta prišla še dva lovca. Vsak je bil trdno prepričan da mora dobiti nagrado. Prvi se je nadejal uspeha od nekega novega strupa, a drugI, Francoz, ki je prišel iz Kanade, je zaupal čarovni- sadil zobe v meso in jo potegnil iam in amuletom, ker je veroval, nazaj. Telica je omahnila na tla ; da Je L01*5 P«*vi volkodlak, ki ga in se prekobalila od strašnih bo- j ne moreš spraviti s sveta. Toda po-lečin. pokopavši pod seboj tudi Lo- i magalo ni to ne ono; ne strupi in ba. Toda hrust se je brž osvobo-[.ne čarovnije niso mogli škodovati dil neprijetne teže. Kakor na po- volčjemu vladarju prerije. Lobo je velje. so zdaj planili volkovi pc še dalje prihajal na rop in se ma-telici in jo raztrgali. Stari volk se stil z govedo: čez nekaj tednov sta je medtem dostojanstveno umak- Calone in Laloche opustila jalovi nil na prejšnje mesto, odkoder se 'lov in iskala srečo na drugih lo-je videlo na vse strani Zdelo se je, ! višoih. kakor da bi hotel reči: "Tako bi . Spomladi leta 1893, je skušal Joe bilo treba takoj udariti, ne pa da Calone zopet premotiti Loba, ven- cih opravkov, da sem moral lov o- 1 mstiti. Življenjska izprememba bi mi zelo koristila, in ko me je moj i prijatelj. posestnik v Currumpawu, | vabil in nagovarjal, da poizkusim srečo v lovu na roparske zverine, sem se odločil, da na lastne oči spoznam slovecega kralja Loba. Čez nekaj dni sem bil že sredi} doline Currumpawa. Prve tedne sem jezdil brez cilja sem in tja po | dolini, da se natančneje seznanim s krajem. Vodnik mi je često pokazal okostje vola ali krave, rekoč: 'Tukaj-le se je gostil Ix)bo". Kmalu sem spoznal, da v tem kršnem kraju ne moreš preganjati Loba ne s psi in ne s konji; edino sredstvo utegne biti strup in past. Ne bom vam podrobno pripovedoval o svojih poizkusih. Bilo jih je nemara sto ali še več. Ni je bilo j zmesi strihnina, arsenika. cijanka-lija in cijanove kisline, ki ne bi bil z njo poizkusil; prav tako ni bilo vrste mesa, ki ga ne bi bil nastavil. Vedno pa sem se moral iznova prepričati, da je bil ves trud jalov. I Zdelo se mi je, da je stari kralj zvitejši od mene. Poskušal sem na- j svete izkušenega lovca in premešal; kos sira z obistno ma.stjo pravkar j zaklanega goveda; potlej sem raz- I kuhal to zineš v porcelanasti skledi in, je razrezal z ostrim nožem, i samo da bi volk zavohal vonja ali okusa kovine. V kos te jedi sem iz-dolbel luknjo, ki sem jo napolnil; z mesjo strihnina in cijankalija, za- 1 prto v pilule, da se ni mogla zavohati. Luknjo sem skrbno zamazal s sirom. Med tem opravkom sem imel na rokah rokavice namočene v svežo govejo kri. Ko sem končal, sem zamotal vse skupaj v krvavo i govejo kožo in odjezdil, vlačeč za sabo na vrvici goveja jetra in obi-sti. Jezdil sem v loku kakih deset milj in vsake čeret ure postavil va- j bo, pazeč, da se je ne dotaknem z roko. 14. avgusta: «"-!-id-nt Rnomelt, Ch«l»ur(. I'. r e -m»- ii 15. avguiU: France. Mavre M i. wuuk«-e, Cherbourg. Hamburg Kitrluruhr Liirinru Muurftuiiiu, Cherbourg 16. avgusta: Moment. Cherbourg Arai'it", Cue tMiurg. Antwerpen \ iilrlldain. 1-oui* >t;iit- sur Mer, itot- lei -lam Augu>tu*. Nupoll. Genova 17. avgusta: llamuurK. Ch»-rU"UrtC. Hamburg i.ev lulliuft. Cheibouf g 20. avflui'a: It* j.- Krsnre. Havre 21 avgusta: Siuiigaxi. Boulogne sur Mer. Kremen Aijuitutila, Cherbourg Uruffe V, aabtogloii, Chcrt-ourg ore-li.en 22. avgusta: Cie■.ti.iiiti. Cherbourg, Hamburg lii MU« u, Ci.erLKsuifc. aJrciucn 23. avgusta: Vulcaiiia, Tr«t MajcHtK, Ct.eitnnirg Cbsrbouiii, Antw«-rpeii Kulterdalii, Uouiogue aur litr. I!ot-lt-l via n> 24. avgusta: Albeii liuUtn. Cherbourg, Hamburg il .Mi*KaJitl.1. CberbuurK 26. avgusta: l(«»ti|ulr, Cherbourg Hamburg 27. avgusta: 1'sns, Mavre 28. avgusta: lirrengariii, Cherbourg Anient a. Chrrimui g. uremt-n 29. vagusta: l»rfi»u./i. Cherbourg, Ilremen 30. avgusta: Olympic Cherbourg feiiniand, Cherbourg, Antwerpen Berlin. Cherbourg, Bremen AniKterdam, Cherbourg. Rul* tei Uiiin 31. avgusta: .st, C...UI«. Cherbourg, tlajiiburi; Conte Biaricainaiio, Napoll. uenma 1. Jesenski met, Fr ance". 2. Jesenski islet, France" 'lie as okt 18. "lie d» 00*.dni Skupni Izlet. — 0. dec., "lie de F-»r.c»". _ I ste potratili toliko časa za prazna natezanja z govedo". Pošljite nam dar brez uspeha. Pridobil si je zgolj izkušnjo, ki mu ni bila nič preveč na čas. Izkusil je namreč, da stari volk prezira preganjalce in zatiralce in trdno zaupa svoji lokavosti in moči. Caloneova farma je bila tik malega pritoka Currumpawa, v slikoviti dolini. Komaj miljo dalje Lobo je imel navado, da je pri hajai v ta kraj nekako prve dni v tednu. Ostale dni se je bržčas potepal na podnožju Sierre Grande.! Bilo je v ponedeljek; zvečer, pre-j den sem se vlegel. sem čul, kako nogovo voloje veličanstvo z globo- l kim glasov rjove. Od veselja ah iz ■ radovednosti mi je jelo srce živah | neje utripati. Ob zori naslednjega dne sem odjezdil na plan, trdno sta imela Lobo in njegova tovariša j prepričan, da je napočil tolikanj ležišče, kjer sta vzgajala potom-1 pričakovan trenutek. Ni trajalo stvo. Tu sta živela vse leto in ubi- j dolgo pa sem opazil sledove drzne , jala Caloneove ovce in govedo, če-; tolpe, ki jo je vodil Lobo. Njegov ' prav ju je bil Calone neprestano sled se je zacnatno ločil od drugih. in mi vam bomo pošiljali 2 meseca "Glas Naroda" in prepričani smo, da boste potem stalni naročnik. i. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati ▼ stari kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prvovrstne brzo-parnike. Tudi nedržavljani zamorejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje Ta povrnitev (Return Permit) Iz Wash-ingtona, ki je veljaven za eno leto. Brez permita je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesecev in isti $e ne pošiljajo več ▼ stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred odpotovanjem v stari kraj. Prošnja za permit *e mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim odpotovanjem in oni, ki potujejo preko New Torka, je najbolje, da v prošnji označijo, naj se jim pošlje na Barge Office, New York, N. Y. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljavo z prvim julijem, znaša Jugoslovan« ska kvota 845 priseljencev letno, a kvotni vizeji se izdajajo samo onim prosilcem, ki. imajo prednost v kvoti in ti so: Stariši ameriških državljanov. možje ameriških državljank, ki so se po 1. junija 192*. leta poročili, žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni do prve polovice kvote. Do drage polovice pa 8c opravičeni žene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih nedržavljanov, ki so bili postavno pripuščeni v to deželo za stalno bivanje. Za vsa pojasnila se obračajte na poznano in zanesljivo SAKSER STATE *