ILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Jmimhv M. »11 at UM > »m— Act « (Wi «r M»rW> irt% fo, III., pondeljek, 26. aprila (April 26), 1926 ■alUag «t «paeUl rate af »eetege »raeHod fa|> ■«ctioa UM, Act i, 1»1T, »utWii^ w Jon 11, ISIS. k Kfilo*i TrtHi? Neafki viri ao i i vedeli, da je u Mfnacci nahujakal vojaške f fcte proti Musaoliniju. , 25. apr. — "Voeaiache Zeltim«" je prejela brzojavko s švicarsko i tuli jnnake meje, fci m glaal, da je iibruhnila vojaška J"» volta proti Miu«oiinijev«mu režimu v Italiji. Bevolto baje vfdi Roberto Farinaccl, bivši osrednji tajnik fašiatovake stranke in središče vstaje je v Trstu, Vidmu in Benetkah. Pangalos namerava oavojltl Ca rigmd In K» dati ligi narodov, J ugnala vi ja dobi hodnik da E «tjakega morja. AngiiJn j« tu dl sraven. njem župana Dever ja, ko je brez obotavljanja na vprašanje povedal, kaj je njegovo mnenje o su-haškem vprašanju. Rekel je, da je treba to vprašanje natančno proučiti, in sicer pustivši na stran vse predsodke. Nobenega dvoma pa ni po njegovem mnenju, da se glfcde tega vprašanja mora jnekaj atoriti. dltvi; da je v Chicajru 5,000 kotličkov v obratu, je Dever rekel, da jih je mogoče tudi enkrat to-liko. Nobenega dvoma ni, da jih je razmeroma toliko kot v vsakem kraju te suhe dežele. Toda ti kotlički ao v zasebnih domovih in nihče nima pravica vdreti v zasebni dom brez sodnijske zapovedi. Cikaška policija bi kajpada lahko storila to, kar pravi QJson, da naj stori — v 24 urah zapleni vse kotličke. Toda s tem bi policija sama kršila ustavne pravice držsvljanov, kar bi imelo lahko usodepolne posledice. Nihče menda ni tako bedast, da bi mislil, da bodo državljani trpeli, da se njih po ustavi jamče-ne svobodščine teptajo na tak nesramen, protipostaven način. Nsstals bi prava ansrhija, ljudstvo bi sf uprlo in posledice bi bile lahko strašne. Dever je o tej stvari govoril obširno in prepričevalno. Omenil je, ds mu je bilo že parkrat priporočano, da naj s svojo policijo udari ka domove mettanov, a vsakbkrat je tako priporočilo odločno zavrnil. In slovesno je iz-jsvil pred senatnim odsekom, da Nove šlkana |s stavkarje.—Te šikane so vlifenje olja v ogenj. —Padjetniki ao se satekli k sodni jok tat prepovedim. Pateraon, Ni J.-Ko «o poata-vili poroštvo i f25,000 za Albert Weiaborda, organizatorja paaaai-ških tekatilnlhfolavcev, in je bil Weiabord prost,>so ga tako/ zopet aretirali. JUfUral ga ja šaril Nlmmo in ga Mgnal v garfield-sko ječo. Zop»t je bilo sanj določene* poroštvo na $25,006. Obtožba viaporote ' je bila proglašena, ko je Bainbridge Colby, državni Ujnik ob času Wilaonove adn|lnistracije. govoril zadnje« argumente, da Weiaborda ispusts na prosto na podlagi postopanja "habeas corpus/1 Visokb poroštvo, ki je bilo določeno s namenom, da ae zlomi atavtä je podfgalo delavce fte k večjemu odporq. Stavkarji obdržavajo velike ahode v WaUingtonu na travniku, ki ga jim je prepustil župan Samuel Nalkin y to svrho. Shodi se 9bdrftava|o v mestih, ki so v okolici Garfielda, kajti is Gar-fielda je prepodi! sUvkarje šerif Nimmo s Čltanjem postave proti nemirom In nepokoju, Forstman-Hpffman kom peni -ja je isposlovala zelo ostro sod-nijsko prepoved proti stavkar-jsm. Prepoved je izdana tudi proti Odboru enotne fronte in proti raznim jpovornitfom, ki so govorili na shodih stavkarjev. Moralna in finančna pomoč Standard Oil Co. je bila kaznovana i globo 188,000 dinar* jev radi foljufanja s davki. V korupcijako aforo oljne družbe Je sapletenih mnogo vladnih uradnikov; tudi radltevski voditelji so se hoteH okoristiti s korupcijo. odtiljenje prohibicije. Washington, D. C. — Vjf&tek je imel pred senatnim prohibi-cijskim odsekom «lavno besedo čikaški župan Dever. Nadaljeval je s svojim pričevanjem, s katerim je prijel v petek. v Washington je prihitel radi tegfcker je pred istim odsekom okrožni prsvdnik Olson iz Chicaga pred par dnevi .obdolžil mestno Upravo, da je ona kriva neznosnih prohibicijskih razmer v Chica-gu. Olson je rekel,.da js v£hi-cagu nad 5,000 kotličkov, sa katere policija dobro ve in bi jih lahko v enem dnevu vse sapleni-la, če bi le hotela. Pred istim odsekom je Župan Dever odgovoril na obtožbe Olsons s protiobtožbami. Pod prisego je rekel, da je Olson ftivo-ril neresnico. Povedal je, da je Olson sam -držal roke «avzkriž, namesto da bi preganjal butle- garJe' Danetf /e Dever malo pofcrta-čil tudf državnega pravdnika Crowea v Chicagu, o katerem je rekel, da ne pomaga krajevnim oblastim" pri izvajanju prohibi-cijskega zakona. Dever je med drugim danes rekeH da so organizirani butle-garji pregnani iz Chicaga. Pristavil je pa, da je okoli Chicaga vse polno malih vasi in mestec, V katere so se zatekli butl|*arji ter od tam poplavljajo Chicago* s svojo brozgo. Mfrtnf oMasti nad temi pfeddiestji, tfelavne in zvezne oblasti pa se nič ne zmenijo. • » ♦ ; J, In je nato povedal bridko resnico, ksko suhaika postava dela iz sicer poštenih ^n značajnih 1 ju-
  • a lain -im»-»- rimo miiioariiv straži ilrsjio ladiščs i« jtio Tri ja zamorci ao obtoženi napada na belopoitno dekle. Takoj ae je sbrala ulična drhal, da jih MaMsonville, Ky.—Prijeli ao v začetku meseca tri zamorce, ki so obtoženi, ds so napadli šestnajst let ktaro dekle. Komaj ae je raznesla vest o aretaciji samorce v, se je pričela zbirati drhal pred okrajno ječo in okrajnim sodiščem, da jih linča. Odrejenih je bilo večje število mlličarjev, da strašijo okrajno ječo in okrajno sodišče, dokler jih ne prepeljejo v državno ječo. Zdaj so jih privedli i* državne ječe v Madisonville, ječo in sodišče pa straži pet sto miličsr-jev. Okrajni sodnik Ruby Laffoon je izjavil, da prične takoj obravnava, ako veleporots dvigne proti zamorcem Columbus Hollisu, Bunyan Flemingu in Nathan Bardu obtožnico. Državni pravd-nik naznanja, da bo zahteval tem, da obtožuje Pašičeve mini- kratov, js e| stre korupdjs. Vlsdns kriss Js v katerem pr bila posledice teh obtolb. Pašlč ptar sa vlad< se je umaknil, ampak «stari bal- msljlts isprs ksnski lisjak Je seboj vred po- Ts i*premen tegnil tudi RadlČa na eesto. Sto- kajti s odhi ril Je to s tam, da Js obdolžil rs- Usunovičsva dičevoa dr. Krajača, ki je bil v čino v skupi ministrstvu trgovins, ds ss Js Ičlne in novs ponudil Standard Oil Co., da sa šas. Tsk jil IX-t milijonov dinarjev prepročflg^ v Jugosli New Ysrk. —- Eugene V. Debs se je v petek vrnil s soprogo vred t angleškega otoka Bermuda, kjar ju bil lu-ka) todnov na jm». čltnicah is sdravstvenih oclrov. NaselJenlšks oblasti ga niso nadlegovale, dasi js bil Dsbs pripravljen na ovira' rsdl odvsstlh mu drtsvljsnskih prsvi«. I)obs ja dejal, da se je> slabo »počil na Bermudl radi neprestanega nadlegovanja s strani angleških policijskih vohunov, ki so mu bili vedno sa petami. Dsbs ostane nekaj časa v New Yorlfu, nsksr se vrne na svoj dom v In- 'liano. Peking, 84. spr. — Kitajska slvllna vojns, kl se Je do sdaj vrAila med revolucionarnimi tjuosittmt eetamt tn miutansflč-nlmi rsakcijonarjl, se sdaj pojavlja med rsakcijonarjl samimi. Nap« toMt med raandfturskim dlk-Utorjem Cangom in maršalom Vupejfujem Is sentralnlh provinc Je vsak dsipšltnsjšs. Po, slsniki velesil, ki So s« oddsfanl-U, ko js kuomlnčun isprssnda Pfking, ao sdaj v novih akrbeh. Druga skrb jih irtudj radi prlsot-do«ti Aantungsksgs generala Vanga, zaveznika MamHuroev. čigar armada sestoji malone Is ssnvlh bandltov. Vupejfu Je ardlt na Cangtso-llna, ker je ta Imenoval evoja ljudi v vse vsšne urade v Pekingu, Zlaiti ker js podvrgel brzojavno cvesa svoji kontroli, pri Um ps je popolnoma prasrl Vu- CHjfujeve pristaše. Vsa kaže. da ■Ho Msndturel gospodariti v Pekingu, Vsletf toga je sešel Vu- KJfu (M,mikati svoje dela proti ■kingu, ^ 4 -IZlil llUINA- I.AOUA 01 1E PMIK AZALAV PRISTANU« Kan 1'sdre» <*at—Stirljambor-no *kuno so psgraisll «a 180 dni (n proglasiti se Je mislili sa Is. *uM)*no, ko ss ja prikazala v pridano UMno jO sajel aa oosanu hud vihar In jO pohabfl. M" t kuna Je bilo napol ae-; etradan». Dva mornefja sta bila »d radasje take oslabala, da se sUta mogla držati vei po koo* ei Is Sta ostala aa svojih ležiščih. Spet je bno 15 Ubitih In stotine ranjenih v Kalkuti. < • i • l ondon, 24^apr. — Brzojavne iz Indije spet pripovedujejo o krvavih izgredih med Hindu-ti in muslimani. Depeša is rBfll-«ala se tflasi, da je bilo včeraj v Kalkuti petnajst oseb ubitih in "a stotine ranjenih. Neks druga ' • »t prsvi, da je bil ubit tudi po-1'cijski načelnik v Kalkuti. V zadnjih verakih izgredih, ki " 1 rajali od 2. do «. aprila, je '"lo 35 oseb ubitih. W< , kaznjenci so*brez vsa KIH PRAVIC. SI. Paul. Mina.—V poboljša-Vinici 8t. aoud so kaznjenc( i" 'zorili gladovni «trs j k. da ta-protestirajo proti neznosnim »azmeram v poboljŠevalnicL Zdaj ho nijfnali petnajst kaznjencev v državno jetnišnico v Stiliwater. ' «•h. da ao bili voditelji upornl-fcov. Mesto da bi posebna kemi-Mja preiakala vzroke ss gladovno "'avko, ao pajpsznjenoe kaznovali Tako s« dali pravica kaznjen-" Milijonarjev ne zapirajo v 1 "''oljicvalalc«. .MusMolini prepovedal kontrolo Him. 24. apr. — Fašistovska vl«ia j« odredila, da je vsaka h«mIianja za kontrolo povoiev 'I finska ia kaznjiva. iWlsn i-^ijski biro ima paziti, da se n« pregreši proti tej ed- rrdbi« X*. ■i' PRO_ GLASILO SLOVENSKE NABODNB PODPORNI JEDNOTI „,i -i i i ... »mmmmmi T LASTNINA 8 LO VENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Ccrr oglaaor pe Harotoinu Z»-dinj«»e dria pol laU in $126 « tri raenet; leto, II.S& u tri menace, in sa Kokuplal ac ae vranjo. flMW^O n« l® t o, i® fa Cleero «S JO sa leto. f8J6 sa pol N«»lov ta voo. kav lAaa atik a "PE08VETA" 2Í57-S» s*, ufl -the enli Orr»« of the S «SB&fitt Owned br tke Subscription: Unitod States ?{ r; Chieoco 16.60, snd foroif« $8.00 per year, Caruuia $6.00 pel 'MEMBER of THE FEDERATED PRESS" Dotan r oklepaja a. pr. (Marfil SI, I |na|iilii daoroai peiekla aareéalaa. Peaoette ' laoaiW Sat PREMOGOVNIŠKI PODJETNIKI NADALJUJEJO Z OFENZIVO PROTI JACKSONVILLSKI POGODBI V ILLINOIS« IN INDIANI. svojo Premog, ki prihaja iz neunijskih premogovnikov, se prodajs ceneje v Iilinoisu in Indian!, kot premog iz domačih premogovnikov. To se godi zaradi tega, ker premogovniški podjetniki, ki lastujejo premogovnike v Iilinoisu in Indian!, postavljajo prjmog iz neunijskih premogovnikov, ki se nahajajo zunaj teli dVeh držav, po nizki ceni na trg. Tako poroča "Chicago Journal of Commerce" o pre-mogovem trgu v Chicagu. Z4sj je pričela z ofenzivo proti jacksonviliski pogodbi tudi Old Ben Coal korporacija. Ta korporacija je izmed največjih producentov premoga v Združenih drža-va(>. Korporacija je sledila Peabody Coal kompaniji, ker si je osigurala dobavo premoga v državi Kentucky, vrh tega je pa kupila premogovnike v Zapadni Virginiji, v katerih kopljejo brezdimni premog. Ko je korporacija to izvršila, je zaprla deset premogovnikov v okrajema Franklin in Williamson. Kompa-nija ima Um dvanajst premogovnikov, tako da stp ostala odprta samo ie dva. Družba seveda ne pove rudarjem, zakaj je zsprla svoje premogovnike, ampak pusti rudarje v nejasnosti, da rudarji upajo, da bodo zopet vsak dan odprti. Tako rudarji oatanejo doma in ne gredo drugam iakat dela. Kadar bo napočila jesen, bodo rudarji potro-fiii ie vse svoje prihranke in takrat bo prišla kompanija s ponudbo, da odpre svoje rudnike, ako bodo rudarji de-lali za niijo mezdo. V dvanajstih premogovnikih te kompanije dela približno osem tisoč organiziranih rudarjev, od katerih je ne veda zdaj večina brat» dela. Kompanija opravičuje svoj korak v čikaškem listu z besedami, da mora biti ko« kpnkurenci. Ali "Journal of Commerce," ki ga seveda ne čitajo rudarji, ker ni na prodaj v južnem Illinoiau, pa navaja druge vsroke, zakaj je družba kupila premogovnike v ^apadni Virginiji. Ta list pravi, da rudarska organizacija United Mine Workers ne bo delala družbi nobenih sitnosti, ker je kupila junijske rudnike in zaprla unijske. To pomeni, da ortšmizlranl rudarji ne bodo mogli ovirati v Zapadni Virjfoiiji produkcije v njenih neunijskih premogovnikih, ker organizacija rudarjev nima moči, da bi kaj takega tari* izvedla. Iz besed pa jasno sledi, da družba želi zlomiti *frudarsko unijo.tudi v Iilinoisu, da bi potem imela toliko fečje dobičke. Ako »e družbi posreči kaj takega, ne več postavljala na čikažkl trg premoga iz neunijskih premogovnikov v Zspadni Virginiji in Kentuckyju, amplk ga postavi iz ftlinoisa, ko ne bo več unije. Glavni boj se bo odigraj šele prihodnjo spomlad, ko poteče pogodba med premogovniškimi podjetniki ln rii-darsko organizacijo. Premogdvniški podjetniki se za U boj ie pripravljajo let*», to je, več ko leto dni preden po-teče pogodba. Kavno tako strategijo, ki so jo pa podjetniki malo drugače izvajali, so pokatali tudi na polju trdega premoga. Tam so pripravili ogronqne zaloge trdega premoga, da so stavko lahko zavlekli in tako seetradali rudarje. Na polju trdega premoga so si podjetniki pomagali z velikimi zalogami premoga, na polju mehkega premoga si pa pomagajo z dobavo premoga iz neunijskih premogovnikov in nakupom neunijskih premogptnikov, Strategija podjetnikov na polju mehkega premoga je taka. .lackftonvillska pogodba je bila sklenjena za tri leta, da so imeli premogovniški podjetniki čas premestiti kapital z linijskega na neunijnko polje. Ta premestitev je bila že opaziti spomladi leta 192:), ko je bil storjen apel na velepodjetnlke, ki ao veliki nasprotniki delavske stro-kovne m KanizaalH d zemljo - Nekdo, ki vam hoče ga polili l vodo. In prišel ¿sebi ao ga Iti in mučili so gs ae je podpisal, da še sajieke j dru-njali, da mora nesrešai delavski mučenik je rakel, da ne more podpisati, pa Če ga prav ubijejo. Zakaj eo tako zverinsko postopali z delavcem? Zato, ker ni hotel biti stevkokaz. Prizadjali so mu pri pretepanju mnoge rane in na plečih štirinajat palcev dolgo. Štirje zdravniki so ga preiskali, nakar so kompanijske pretepače aretirali. tatelji, koliko svobode {mamo tu delavci. Druga neszeča se je pripetila, ko so se vrečlli domov rudarji iz West Five rudnika oddaljenega kskih osem feilj od tu. V tem rudniku delsjo večinoma ljjidje iz Ellsworth Brancha. Nekateri ae vozijo tja z avtomobili, nekateri z busom, drugi na truckih. Na nekem truck u je bilo triindvajset ljudi, ki so se peljali od dela domov. S tolikfm tovorom ljudi se js avtomobil prevrnil, ko so se pripeljali do Belfšvills in se razbil na drobne kose. Štirje so bjli takoj mrtvi, deset ps so jih odpeljsli v . bolnišnico. Trije mrtvi so doma iz Cokeburga, e-den iz Ellsworths, i*' sicer ste dv4 Rusa, Hrvat in Poljak. E-den zapušča leno z enajstimi o-troci, drugi '«deset otrok, tretji devet in četrti štiri. Ksj bo z osirotelimi družinemi? Kdo bo skrbel za kruh? Stavkokasov i pismo vsepolno. Pridejo in gredo. Poznam jih, ki so stoprocentni Amerfkanci ter niso še nikoli delali na premogu, sedaj pa jih je menda sam vrag prinesel sem stavkokšzit. Trije rudniki obratujejo in prpducirs-jo skupaj po sedemdeset železniških voz premoga na dan. Stav-kokazov je veliko vsake narodnosti. Ravno sem prišel v dotiko s tremi: dvema Hrvatoma in Rusom. V vlaku smo se Sešli, ko sO se peljali v Monongahelo. Ko so se pogovarjali med seboj, je e-den povedal, da je naredil devetdeset dolarjev plačo in da bi rad pustil, a delodajalec mu noče dati plače. Grobo je atavkokaz zaklel. Dotičniki atavkokazljo v Marianni. Rojaki, držite ae proč od Ellsworth Brsnchal Od vseh krajev Amerike pripeljejo sem stavko-kaze. Večinoma so grdo zapeljani, zelo nesrečni in siromaki brez denarja. Pripeljejo Jih aem in jih pripravijo ob vse, tako da morajo delati, ako hočejo živeti, drugače jih tudi tepejo. j ^ Človek se vprašuje, ali ni to hujša sužnost, kakor nam pripovedujejo o oni, ki je bita pred stoletjem. Toda mislim, da bo tudi Svaba in 2ana doktorja enkrat odnesel, kakor has, ki ju nočemo poslušati.—Alois Humer. sa- kakšna zverinska slodejstva po-lenjajo kompanljekl naje lien I ley v Ule, Pa. — Zarkomet. K veti malo v naš EUaworth mh in rassvetli psmet Sva-bu In 2snu doktorju, da ne boeta gonila ljudi opravljat nečedno delo! Lumparija ae uganja tu. Hoditi moramo na delo celih o-sem milj daleč, da se preživlmo In ako nočemo biti stavkokasl. Tako se nam godi, kar je prišel aem kajser Svab in aečel odpirat rudnike pod "unijskimi pogoji" it leta 1917. Delavnice ao torej neunijake. Imeli ao veliko oprevka, ko je nlksts jutra gorela kompanij-ska hiša. v kateri je fttvel Rus. Ko je siromak videl ogenj, je u-bežal ven a avojo družino, toda takoj »o ga prijeli kompenijaki pretrpeli ln ge nekam odpeljali. Pretepati ao ga neusmiljeno tn nekdo je siromaku eek> streljal poleg uše« ter mu grozil, da ae mora podpieeti, da je on talgal. Priporočilo "Preevetlnega atepalka. Bon Air, Pa« — Delamo po pet dni na teden, dočim smo lansko leto delali v tem času po dvs do tri dni na t<>den. Kakor ae ali-ši, bomo začeli tudi letos delsti kot druga leta. ker nekatere kompanije sb saprle avoje pre-mogokope. Pri tem so imeli tu di delavci nekoliko altnoatl, dobiti avoj težko zaaluieni denar ter ao morali Čakati okoli meeec dni, proden so dobili plačo. Gospodje že znajo potegniti delav ca sa nos. ko delavci nočejo delati za nižjo plačo, da bi baroni imeli večje dobičke, 'pe ksr zaprejo premogekop. Ker ravno pišem, poročam tudi, da je bil zastopnik Proevete v naši naael binl v Bon AIru, Pa. Raztolma-čil Je Članom h> članicam 8. N P. J. In našim čttateljem Proevete marsikaj is naselbin, kako m delavci prizadeti v več krajih pa veeeno mu gredo še doeti po-voljno ili o-trokom serum proti osepnicam Ur jih a tem obvarovali morebitnega obolenja ali pa hitro ozdravili že začeto obolenje. Serum proti osepnicam bodo isdelovali na isti način kot serum proti kosam. Osepniške streptokoke bodo vcepili sdravemu konju, ki bo kajpada zbolel na psepnicah, iz njegove krvi pa bodo potem pripravili antitoksin. ,1 Seveda ae bodo kmalu oglasili rasni mazači, ki bodo kričavo o< -glašali, da imajo kake 'žavbe' ali karkoli proti oaepnkam. Nikar ne verujU kričavim ogiaaom mazačev, ki jih je vsepolno. Vedno ln povsod se obrniU, kadar je potreba, na zanesljivega sdrav-nika, kateremu lahko zaupate. Kadar bo novi serum proti oeep-nicam na trgu, bo vaš sdravaik že poakrbel. da bo vašega otroka hitro Ozdravil, če bi slučajno zbolel na orfspnlcah. naša radio-poročila vee kaHurniígneedlU. PREIZKUŠNJE RAZKRIVAJO PTlClE NAVADE. Iren Menatala, Mleh.-Mrs. R. C. Ftanigan je lani dne IS. junija na svojem domu v Norway-Ju ulovjla taščico ln jo zaznamovala s trakom. To taščico je u-streli! sdaj Tom Moore v Altru, K y» Poslal je trak. na katerem je bile *Uv. 254-M1 biologične-mu biroju v WaaMnjgtonu, ki je dognal, kje je bila taščka lansko poletje. Take preizkušnje ee vr-Se. de ee prepričajo. Se se ptttT vračajo vedno v enelniste kraje PONDEUEK, 26. APRILA. Oča žnpan ee sveto jezni. Cikaški oča župen so spet železnega konja in odfu. v čudno mesto Washington operejo čast n<|ega mesta' "" Je» k««" »mamo kerajžne?a ia, katerega Ukoj pograbi jeza, čim kdo poreče, da či-saluni niso zaprti in zaklenjeni podnevu in ponoči in da nce, ki prodajajo žeralte, nosi- kratka krila! It's ali right' • • • Bliskovita konvencija. Slovenska kratkokrilna zveza je dosegla rekord. V enem dnevu je sklkpla konvencijo zato, da bo denar — in jo preklicala zato, ker ne bo denarja. __ • • * Kaj je z Barbare? Cenjeni K. T. B.! Zdaj so ko-lekte na dnevnem redu v Kansasu. Zadnji teden so kolektali za av„ Barbaro. Ne vem, česa ji . j, obleke ali čevljev. Jaz bi rad vedel, zakaj vsegamogočni ne preskrbi sv. Barbare z vsem, kar potrebuje, da nam ne bi še .na zemlji delala nadlege. - (j. sat iz Kansasa. ^ e -e e Važne novice za delavce. PTIČJA GNEZDO ZGORELO FLORIDI! ♦ e e Različna pota. G. Trunk je-zapisal: "Zgodovi-na in Bog imajo (šolmašter, kje je dvojina?) svojapoU". Da, imata t Zgodovina gre naprej, Bog pa nazaj. L, • f'\ ■ 11 • Upi bratje! Dragi iarkometl Ali je S. N. P. podporna organizacija ali je molzna krava? Pri našem društvu je nekaj članov aUrega, ka-toliškega mišljenja, ki pravijo: JednoU bi lahko plačevala bolniško podporo, ne da bi nam bilo {Areba {plačevati aaeement. JednoU ima doati denarja in lahko plačuje podporo vsem, pa naj bo član bolftn ali ne ... Kar se pe tiče cerkve, so ti člani mnenja, da bi ne mogla izhajati, če bi bili vsi taki kot sem ja,. To jim verjamem. — Zaenkrat se še ne podpišem. (Ali ni g. Trunk enkrst pisal, da svobodomiselni Člsni, ki nima-jb več vere v pekel, lshko goljufajo jednoto kolikor hočejo? — K. T. B.) -V e e e [• \ Vit* ■ »fi Kako fino se znajo ... "Chicago Daily Tribune"je 28. t. m. prinesla dopis sledeče vsebine: , Chicago, 19. aprile. — Zahvaljujem se vam za sliko jugoslovanskega prestolonaslednika Petra v njegovi narodni noši, katero sU objsvili v včersjšnji roto-grsvurični prilogi Kot učencu Lindtyom High šole mi ta slika zelo pomaga pri študlrsnju ko-mercijalpe geografije. V. Van uurn. • e e ■ 1 i Kadar je Johnny aiUn .. • Kutarski list se je poklonil | eSvTV verskih zsdevsh je bil Burbank Čevljar, ki je predpiM-val zdravila, pravi kuUrski ms-zač, ki sedi vae druge ljudi po svojem prejudicijelnem msis-štvu. ^ That'a it! Cemu se sami ne dr-žiU Uga recepta. kuUrji? Zs-kaj silite v delavska vprsšanjs. o kaUrih se toliko razumete k « dobremu zdravniku? ' FakU. Svet je okrogel in tau^ skorjo. "Svijet" Ima pa štiri or in mehko lupino. K. T. n. žela __ae je s MMIja v uši Chicago - Mrs. Aans^ 70 IH. je Mla v P^f^ mrtva v sobi. V reki ^ biblijo, katero je prej čKala Iz odprte pllnove je uhajal* ' tilke PONDELJEK, fl6 ■ il Advokat i interes« kRfeitke )okazati je hotel, da strap ai strup, in da Jo zdravnik mrliškega oglednika izredna pevr-^n in malomaren človek. ( hicaga, HL—Eugene McCar-fj, zagovornik mrs. Bernice Za-imas, je naj prvo polteno oštel in obdelal dr. William McNallyja, pravnika, ki je dodeljen mrli-èkemu ogledniku, češ da je lopov, ki «e ne uatraši podvzeti nobene- ga koraka samo za to, da držav „emu pravdniku pomaga, da bo obtoženka obsojena, na to je pa el prašek, ki je bil v škatljici, da dokaže, da arsenik ni atrup, ako se jemlje pomalem. Mrs. Salimas je bila obtožena, ds je lastrupila çvojega moža. ÏAdvokat je najprvo vzel krog-Se( ki so bili v škatljici in so Bih našli v telovnikovem žepu Knrlega soproga, in je rekel, da ¡¡h bo snedel. |'7,akaj pa ne povžjjete nekaj iraška, ki ga je ubil?" je rekel Iržavni pravdnik. . -% "Well," je rekel advokat, ka-cor da razmišlja, da hoče ostro Klgovoriti državnemu pravdni-u, "hiogoče je čistilni prašek irt bolim, če ga povžijenj. Am-Uk, če vi trdite, da je smrtono-tn, tedaj — tukaj gre!" Po teh besedah je prijel škatlico in je natresel nekaj praška ¡svojo roko in ga nesel v usta. Idvokat je prašek pogoltnil. Ce-sodnik Worth E. Caylor se je pnejal, ko je videl to demonstra-.ijo. Nato je advokat dolžil travnika McNallyja, da je ponaredil izročilo o kemični ana /i. Premaknil je decimalno pilo, da je izgledalo, da je prašek ►olj nevaren, kot je kresnici, iaglašal je, d* ni nobene priče, |i bi dokazala, da je njegova kli-entka kupila strup, ali da se je |trup našel v njeni posesti. Na |je predlagal, da jo sodnik Evobodi, kajti mre. Zalimas je <• devet mesecev v ječi, dasirav o ni nobenega dokaza, da je ona morila svojega soproga.* Poro-m jo je oprostila. Ôila je druga orotna obravnava, ker ( wrotii ni mogla zediniti na piH-lorek. 1 I "■ » '•■ * Belgija izgine z zemlje-vida Polovica prebivalcev — Valoni »M* k Franciji, ostali — Flami — pa k Nizozemski. ^Brussels, Belgija. - Belgijci aadnje čase popolnoma reano govorijo o svojem koncu. Nič čudnega ne bo, če bo tiata Belgija, sa katere teritorijalne pravice ae if navidezno Anglija podala v svetovno vojno, kratkomalo zginila z evrqpskegf zemljevida. Kdor misli, da šivi v Belgiji kak belgijski narod, se moti. Ta-v resnici živijo Flanvi in Valonci, kega naroda sploh ni. V Belgiji ki se v plemenskem, političnem in kulturnem osiru ločijo še bolj kot recimo Slovenci in Srbi. Slovenci in Srbi so vsaj Istegs plemena, dočim Vsloni in Flami niso. Stari prepir med tema dvema skupinama se vleče že dolgo Časa, toda po svetovni vojni pa je tako silno narustel, daoba stranki resno govo^ta o rasporaki, kar seveda pomeni razcepljenje Belgije. j Valoni so keltskega plemena ter živijo v južnem delu Belgije; njih glavna eredišča so Namur, Bege in Luxemburg. Govorijo eebno narečje francoskega jezika, ki ga imenujejo 'belgijska francoščina'. Po številu jih js kakih 3,250,000. Hočejo Be pridružiti Franciji. Jugoslavije PREMILA KAZEN. Philadelphia, Pa.—Ječar Char-« D. Santee, orjak po postavi, h |K\stio pobil na tla v celici laznjenca Fraleyja in nato mu e še Hvoja kolena porinil v tre-luh, tako da je kaznjenec ome-lel. Kaznjenec Fraley je zelo ibke postave. Zaradi te brutal-osti je bil jetničar obsojen na enarno i?lobo pet sto dolarjev, fcnarna kazen je premila za or-pkega strahopetca, ki trpinči aznjence, ki si ne morejo polagati. Flami prebivajo v provincah Flandrija, Antwerpen, Brabant in Limberg. Plemena ao teyton-skega ter govorijo svojo flamšči-no. Oni so v ozkem sorodstvu z Danci in zato je jasno, da se hočejo združiti s sosednjo Nizozemsko. Flamov je okrog 3,-750,000. : Na obeh straneh se vneto agi-tira za odcepljenje. V slučaju razcepi jen j a bi bila Belgija skoro dobesedno razkosana na pol. Francozi bi dobili izredno bogata industrijska središčs ns jugu, dočim bi Nizozemci dobili bogato obšlo z mnogimi prvovrstnimi lukami in glavno mesto Brüssels. Sedanja belgijaka vlada je skrpucana popolnoma protina-ravnq. V njej »namreč sedijo so-Ciml*d v Evropo, kjer F" udirali zdravniške metode '"¡h klinikah v Franciji, l^^mčijl in Avstriji. Ali MM .«..i _d_____ Strašen aamomor v blaaaici Zavod za umobolne v Stenjevcu pri Zagrebu je bU 9. aprila po-zoriiče strašnega samomora. O-kolo šestih zvečer so nekateri u-službenci zavoda zaaKžali a hod* nika grosen krik. Pohiteli so na hodnik in našli pred straniščem v mlaki krvi starejšo ¿enako, kateri so lezla čreva p trebuha. Bolničarji so prenesli nesrečnico v operacijsko sobo, kjer so ji sdravniki takoj nudili prvo pomoč. Ženiti, ja v živčnem na padu s kuhinjskim nožem pre-parala trebuh, si odrezala osem metrov Črev ter jih vrgla na hodnik. Potem pa se je sgrudila in padla v nezavest, iz katere ae ni več prebudila. Mrtvec na odra, a hiša v plamenu. V Fužinah v Gorskem kotaru je umrl nedavno 75 letni kajšar Blaš Kozlarič. Položili ao ga na mrtvaški oder In čuvala ga je poneči ker ni imel avojcev neka atara žena. VsWd iskre iz sliko, ki ne mori biti popolne j-Aa, ogabnoaU tudi itisem prezrl, da se vam zasmili Ahloatna živ-ljenska uaoda sužnjev. Resnično, sa mlada dekleta nisem pi-aal, berejo pa me v družinah in oni, ki delajo. Ce sem obudil aočstje in pravičnost, sem avoj namen doaegel. Ce se pa jutri tla #dpro in iz njih isbruhne nepričakovano nesreča, bo meni znsmsnje, ds me niso poslušali." lokomotiv« so m» vnela slamnata Nečuveno praaasverje. y Brusselu se je spodil nečuven slučaj, ki bi bU krnski zahteval mučeniško smrt ione nekega zdravnike. Sin nektfs peka je nenadoma zbolel in prijsteljj družine, vsi vneti apintisti, so svetovali, da je otraka le na ta način mogoče osdrayiti, če zajamejo prvo Žensko, kl jo srečajo na pokopališču. Družina je šla na pokopališče in pograbili so ženo sdravnika. ki je bila slu-Vlekli so jo v hišo Chicago, 111.—Trije ribiči so šli sgodaj zjutraj pobirat mreže, i imeli nastavljene na Mi-kem jezeru. Ooln, v katerem so se peljali po mreže, je dobil luknjo. Na jezeru je bila goeta megla. Obrnili so čoln, Pijani suhaški agent. ✓ Chieatfo. — V neki celici na M»olicijski postaji je V0?1" T"' ntkovo noč evojega kjer so mislili, da dosežejo kop- no. Prišli so s čolnom na mesto, er so se lahko držali 2a skale, je slišal njih klice na pomoč In je obvesti rešilno strfžo, ki "je šla ponje in jih rešila iz nevarnega položaja. • d—. t— opomin. Ivan Cankar — Danes ni fa-lota, n« M spoštljivo govoril o njem! Pa je tudi vedel Can-Jtar, kako je s takimi zadevpmi. Cfcnil je ves mili narod, |wseb-no tista, ki so gs vse žive dni kkrfutali in ga danes slave. Li-zune v frakih in damice v čipkah je ljubil iz dna svojega srca. Tako4e je pri neki priliki dal duška avoj i ljubezni: "Kadar umrjem, bi bil rad pokopan na Vrhniki, na Ustom bregu, kamor najlepše sije sol lice. Vas bi se skril, le eno roko bi rad molil is groba, da hi svetu kazal — figo." Vem. da nikakor ni primarno razburjati narodne delavca S takimi epomini. zato pa — pika! Fls. Okla. — Ne, alpin-d so bili Italijani. V Avstriji so vojake enake vrste ' imenovali "planince", oziroma mad svetov-no to/no "gorako strelca". streha in v4renotku je bila vss kajžs v plamenu. Gasilno dru Štvo iz Fušin je rešilo še močno ožgano truplo mrliča, poalopje z bornim pohištvom pa je pogorelo do tal. PoHtični simboli, Na ispraz. njeno posJaniško mesto v parlamentu je prišel namestnik na ravnost is zapora. Osumljen je bil, da se brati s hajduki. Ta poslanec pripada demokrstski stranki. Zares, naš parlamenta-rizem in nsAa demokracija sta silno simbolna. IZ PRIMORJA Radi pijanega fašisU Rijav ca. Avguat Kovačič, Martin Medom Stanko Kovačič, Karel in Rafael Pik h Avč so bili ni, da so pretepli faftista J os Rijsvcs. Ta človek, ki je že precej v letih, je vdan pijači. Vpisan je v fašistov ski organizaciji in se radi legs obnaša precej izzivalno. Rijavec je najbrže v pijanosti padel in se nekaj potolkel. Pri rsspravi v Gorici so bili štirje obtoženci oproščeni. Medon pa obsojen na 5 mesecev KSpora«"»v*arrt n* r,,. Detomer. V Mirnu je zakopala 19letna F. F. na vrtu evojega novorojenčka. Drugi dan je šla delat, kakor da bi se ne bilo nič zgodilo. Ko je videla, da že poizvedujejo sa njo orožniki, se je sams javila na stražnici. Odpeljali so je v goriške zapore. V Bazovici pri Trstu so poko-psli posestnika Antons Grgiča. Delaven in lesen je bil vpošte-vsn in spoštovan povsod. bolnika in jo tam hoteli živo se-žgati v razbeljeni paši, češ. da je tako mogoče doseči popolno okrevanje sina. Slučajno »e je sin pohvslil. da se čuti boijšege in namero so zaenkrat opustili in ženo iapustili. Oblasti so seve-ds posegle vmes^ Čudno, da se v Evropi zopet pojavljajo sred-njevetke vraže. Najstarejša človeške lobanja najdena v Avstraliji. Melbourne, Avstralija. — Dr. Colin Mackenzie je v,bližini reke Murray iskopšl človeško lobanjo, ki jo je nasval Cohunovs lobanja. Dr. Mackeasle je priznan antropolog. On izjav^a, da je ta lobanja starejfa kot kateri drugi doslei najdeni človeški osta-nsk, vključiva rodeško, pilt-daunsko in tajgajsko lobanjo. Ta najbda potrjuje trditev, da je okrožje reke Murray eden naj« važnejših krajev na svetu, kar ae tiče antropologije. Za vas bolezni — eno adravilo, Chicago. — Tri čiklški znanstveniki so si postavili sa človš» štvo izredno važen cilj. poiskati namreč tak eerum, ki bi premagal napade vseh takih bolezni, pri katerih igrajo ulogo bakterije. Take bolezni eo na primsr devica, pljučnica In najbrže tudi jetike. ' ' l! Dr. Arthur *Loeke, Seymour Com an in dr. B. F. Hirech so ti trije znanstveniki. V neki Oiks-Ški bolnici se še bavijo s patološkimi rasiskavami. S poskusi hočejo ugotoviti, če je njih too* rija o enem eerumu sa vsč bolezni pravilna. ^ Za razne bolezni Imamo razne serume, ki delujejo le v gotovi bolesni, kar je navadno jako ne-prilično. Mnogo Časa se večkrat sgubi, prodno se da ugotoviti» kako bolezen ima bolnik, in do* kler ni snana bolesen, se sedaj ne more dati serum. Ce hi t* k moli serum ki bi bil protistrup (antitoxin) proti vsem toksinom. bi as dalo bolntku ta serum brez vsakega obotavljanja. ^BospodtaJsW kotitak Kako pripraviš regrat. Regrat je prijetna sprememba v hrani, ki ima tudi to dobro atran, da da Človeku dober tek. Naše kuharice ga pripravljajo le kot navadno solato z oetom in oljem sli slsnino, dočim ga angleške goapodinje kuhajo. Kei* je prvo znano, je tu navodilo samo za ameriški način regrata. Regrat mora biti samo tak, Iti št ne poganja cvetov. Odstrsni vse korenine in izberi le lepe liste. Operi ga v več vodah, nato pu k» deni v vrelo Vodo s čajno žličko soli vred. Kuhaj ga pol ure. Tako kuhan regrat lahko posluilš na miio kot ftpinačo s soljo, poprom, jepihom in narosanimi trdo kuhanimi jajci. Drug dober način je. da skuhan regrat ss-sekljsš in ga daš v ponev, v kateri si raatopila koa maala. Dodaj po okusu aoli in popra in po* streti s rasatopljenim maslom, kateremu so pridana trdo kuhana jajca. Rumenjaki morajo biti stisnjeni skozi »iteo in beljaki drobno seaekljani. v Ameriška mlaeštra. Za spremembo je dobra tudi ta. Nareži v kocke dva kojut slane avinjine (en funt) in cvri, dokler nI zarumenelo. Sesekljaj tri valike čebulf In jih karumeni v masti od svihjiue. Vse skupaj vsuj v kotliček ter prilij tri kvar-te »vrele vode. l>odaj tri velike v koščke narezano krompirjev pol skodelice ješprenja, koren, repo, srezano v male koštke in pajnt konserviranega paradižniks. .Vari počasi dve url. Malo prej kot postreže* na^mlso, prldaj Žlico masla in pajnt vrelega mleka, Dodaj tudi par sdrobljenih bostonskih prejifčencev ^crucker*)-, Korupfil puding. Nsrt^diš ga lahko is posušene koruze. Moči koruso toliko časa, da je mehka, nato pa jo fino sesekljaj-ali pa smel j i s strojem sa meso. Dvoma skodelicama ts zmlete koruze pridaj eno Skodelico mleku, dve stepeni jajci In tlico mssls. Soli In popre dodaj po okusu. Zmešano allj v namazano kožico, prldaj še povrhu koščke maala In peci v zmerni peči trideset minut. IHŠeča paradižnikova omaka.) -Ta omaka je okusen dodatek k vsakemu mesu. Narediš jo tako-lo: Stopi košček masla kosicl za omake in pridaj sko- del los . | iz konzerve, in ščapaoj J ♦»nne pepper) popraši malo šs nekoliko sm cimeta. Duši uro, nato stepi daj malo kiaa. bi« svešoH 8o«. khih it. 1 •tava v nsdsljo, 8. SNPJ. Dr. "«*oa» it v aubots, Psvaki aadaljo, SS, rodnem Saaiu v Dr. it. I tO. junija, na Willow Sprint Zvoaa sik v nsdsljo, 4. vam vrtu v W Dr. julija, na Albart Lyona, III. Dr. MHlll jslijs. lowS| Dr. It, boto, I. Dr. It. H to, O. IHH Soo. klub it.__ •Uva ? nedeljo, nI HNPJ, So«, Meh št. 1 havs v petek, II. SUN. Dr. "Slsvanljs* Hea v rodni dvorsai, Soc. klub it. 1 _ stava v nodeljo, 10. niSNP/, Soc ktfcb it. t Ji i mm t Isodau». «T. SI'S, t IIS W. 1SU Soc. klttb it. X ■tava v nedeljo, t, HNN, - Opombe« Ako privedba vi itva si v gorajsst sssaai te tajnika C 0, 0.,daJosi ¡okjmuimmm eno Pri S. asaja. v alovoneklh KAKO JE MISLIL EMIL ZOLA O TRAGIKI RUDARSKEGA ŽIVLJENJA. O težkem življenju naših nesrečnih rudárjev, katere se sedaj odpušča Iz dela ,ia krati njihov zaslužek, bomo Še pieali. Vprašanje naših rudarjev, njihovega življenja in njihovih borb je eploiMPeglavje sase, ki ni še dobilo svojegs vrednega tolmača in glasnika. Trpečim fracoskim rudarjem je pa postavi! veliki francoski pisatelj Emil Zola večni spomenik v svoji knjigi "Germinal". Vredno je omeniti baŠ sedaj, kako je Zola sodil o usodi rudarskega pro-letarijata. -Leta 1885. ja pisal založniku omenjene njegove knjige naslednje: "Proeili ste me. naj napišem predgovor za ljudsko izdajo "Germlnala", ki jo hočete posebno rsziiriti med delavci v provinci. Ker ee s oziram na cenzuro ne morete otresti gotovih pomislekov, polagate posebno vsžnost na to, da vas pomirim s tem. da vam povem, da ne mislim s "C.erminalom" rszbur-jati duhov In jih klicati na barikade. Rad uetrežem vaši želji ter povem še ankrat, kar sem le rekel: "Germinar je delo sočutja tn ne revohieije. Kličem najsrečnejšim tega sveta, ki so ns krmilu družbe: Rodite pozorni, ozrite ee v notrsnjoat zemlje fn poglejte Mereča«**-, ki tu delajo in trpe! Mon-bRI je še čas, da preprečita katastrofo; čas tlrja od vas več prsvičnosti. Ce nočete, da narodov ne doleti taka katastrofa, kakor jo do danes svetovna zgodovina is ae Meti, b«*1H< prevični! Sel sam v delsveki pekel in nisem nič zakrit in nič olepšal, ne soeijalao izkoriščanj«', n<* Mersmnoat, ki jo povzroča bada. Naslikal sem # v OD OBALI DO OBALI Fin tobak v Cheaterfu kis ao splolno odobrili kadilci v vsakem kraju lirom Združenih držav Chesterfield mTmk êIowê'J* irëbm amtluâiii * uvea* ves at«« roars» V iri.pt i« is Pozna sreča flanuMChu: Svetili. svoj kop- 1 mlaki, roke v Ob poletnem vsčefl|M V ¿asu, ko imajo tudi posli prosto in to seveda ni kmalu, temveč tele pozno zvečer. Na vaai je vladal mir, le s polja jt bilo čuti narodno pesem, ki ep jo pele vračajoče se žanjiee. pod h taro Upo ob vsški mlaki h ta sedela Marjanica in Peter. Molče Sta aedela kot bi pozabila drug drugega Zamišljen je vlekel vivček in opazoval, I jejo zvezdice in lu Marjanica pa je naročju Ur ne igrala s ¿r*ti. Pogledala je večkrat od ptranl Petra, ki pa teh pogledov očlvidno ni opazil, ker ni na nj* reagiral. "Tem goskam neumnim bo Še ne preAlo veselje do petfc," prekine Marjanica molk. "Pusti, naj pojo, miztli' ¿vili rtttnuvf volj prilike okusiti bi, če se te mlade ne obesijo," odgovori Peter, ne da bi fenil. "Da, če bi bila vedela, kako se mi bo godilo v življenju, prav gotovo l>i *e bila obesile, bi na-pravila vsaj konee tem teta-vsm," pravi Marjanica, Petru si izvijc pri teh beeedah globok vidih. •Ti gotovo nimal prav nobene ljubezni več do mene,'ker sicer ne bi mogla tako govoriti." "Ljubezen—ljubezen ne majn-ke." In v dokaz za to beaedo mu poloti roko na ramo. 'Toda, povej ml sam; kaj pa imava midva od fivljenja? *o , Sva se spoznala, sem {fnoia se- in skr let. Oba prav nič ae misli«, kaj bo z na-da se v mi na stara leta. Dokler delaš Mtvariva in garaš, si že dober kmetu, ko ■taBiiBmii ham tajili ljudi." Marjanica si obriše s pred nikom solze In položi glavo Petrovo ramo. Peter jo objame preko pasi rekoč: "Nikar ne pUkaj, Mar-Janice; tudi jas sem si vse dru-gače zamišljal in nikdar nisem verjel, da prav nič ne postanem v življenju." ■■■ "Ne očitaj si tega." odgovšjl Marjanica in ga pogledi i svojo tuljavo roko po zagorelem 11 cu. "Ampak, mene jezi le to, da ao vse moje tovarlšiee om da imajo svojo hišo ali vsaj svo* jo sobico, kjer morejo deliti mošem veselje ti svojo deco, podporo ha stark leta." *Ti ps nočeš otroka!" jo pre-f kine Peter skoraj očitajoče. "Kot dekla otroke!? Ne, ti^ sto pa ne! Ds 1)1 morala gledati,' kako sujejo tuji ljudje moje1 de-! te sem in tja ter ga psu je jo s, penkrtom? Ne, tega ne bi mogla prenesti, rajši ubogega črvi-ča takoj zadavim." "Danes Imaš pa čudne misli, Marjanica!"' "Čudne misli, praviš? Tebi se zde te čudne, ker jemlješ vse, nekako lahkomišljeno in menda ' ' ■ « T RÓSV demnsjst, ti pa sVs bila prepričane, krstkem poročiva in lastno ognjišče. Danes irnsm pa ne boš mogel več, jaz sedemintrideset, ti pe štiri- ubstnico. Poglej G deeet let, pa sva še vedno tam. Načeta, poprej jim Je kjer eva bila. TI si hlapec, jaz ftvina. sedaj pa berači dekla in prav nobenega tipanja do hiie in skupno s psi ni, da bo kdaj drugače. Vsaka koeilce." ptica ima svoje gnezdo, vsaka Petje žanjic je te davno utih zverina primerno skrivališče m nilo. V mlaki so žabe pričele avo-pribežališče, kjer more vživeti jp ljubezensko pesem, zaljublje-Ijubezen in vzgajati svoj zarod. nI par pod lipo pa so obletavale Le poeel je obsojen, da mora Jo- svetlikajoče kresnice, sti celo življenje tuj kruh in biti "Poglej, ti govoriš koti»Ml poslušen ia pokoren vsem mu- jgg vsega kriv, ds se ne moreve naj jim bo v; iti in si ustvsriti lastno podinjstvo. Sama dobro v*Š, to ravno tako telim kakor Ti, saj veš, kaj nama je dejal upan: "|CaJ se bodo berači ženili, mari zato, da se bersčijs poveča?" Pa nama Je odrekel dovoljenje." vznemirja in vabi snov, ki bi bila pripravna za roman; obširna In pisana slika naših političnih razmer .. Govoril je zmerom bolj počasi in napoeled Je umolknil v zadregi. Krničar je ob njegovem car; pripovedovanju gleda) na mizo ih h je smehljal zmerom bolj rlohno. Nato se je ozrl Jakobu v obraz in ee W zasmejal gmhotoma. _____ t Del Je prihodnjič.) . veji, bil ptf moran prisluškovati tej žalostni zabavi. Po petindvajsetih letih sem imel aopet posla v tej vasi. Bilo je predpustom Mrzlega zlmskegs jutra sera prišel mimo vaške cerkvice. Pred cerkvico Je stala gruča žensk, starih in mladih. Vse so radovedno zrle k vratom, kakor bi prfeakévate, ds pride iz cerkve pspež in jim 4»deli svoj blago-siov. > -jy lil eem hotel nadsljevsti pot, ko se odpro cerkvene vrsta in iz rihaja prav čuden sva-revod. Stara ženica z nagubanim obrazom, belimi lasmi in upognjeno postavo, oprta roko na palico, z drugo pa Étako starega možičke, ki se je tudi upiral na palico. Bila sta siromašno, a Čedno oblečena in zrla sta z zadovoljna čakajoče radovedneže. Zeleni venček, ki ga je nosila nevesta, se je kaj Čudno podal na maloštevilne sive lase; ženin pa je nosil zelen šopek v gumbnicL Par siromašno oblečenih starih ženic so jimabiH svatje.— 'To je pa menda zlata poroka?" Vprašam v bližini etoječo tenskofiaPl*- vrV * > * "O ne, to Je. pa stari Peter s svojo "Mar janico; danes sta se šele poročila." ZačapU sem se temu odgovoru. Skoro giehanlčno me je potegnil sa seboj izprevod, hotel 4 WM «CUUJ «H'°,UU< BC M/JJWJII UUJl iUMV videti, kje sta dobila svoj zmanjša. Istoteko je tudi z ne- dobra sem dom, JPeter in Marjanica, ki sta megla tako dolgo čakati na zakonsko srečo. 1 Svatje so ili po vasi in spremljali so Jih radovedneži ter delali neokusne dovtipe. Mimo vseh kmečkih hiš, kjer sta služila in živela težko življenje brez veselja ln dobrot, so hodili. Na koncu vaši pa svati zavijejo v malo borno hišico. Ko pridem do hišice, čitam na njej s velikimi črnimi črkami napis—"Občinska ubožnica." " ---/ fs niš famirii aHRpi ^■RMRa BAZNI NASVETI. CeMir ji, ki ste že morda ime-radi zaltrupljenja čebel 5vim cvetjem, dobite ivodHazax preprečen je iz clrkulsris št. 301, ki gaje izdala poljedelšlca prelzkuševalnica v Berkelevju,, Callfornija. Pišite po "Buoieye Poisoning of Honey Bees" na nsslov: California Ex-perimt# Station, Berkeley, Cel. Buletin dobite zastonj. Zdaj J* čas, da pogledate k vašim čebelem In se prepričate, ako imajo matico. Ko bo lep solnčen dan, skrfmo preglejte vse znake, pa boste dognali, če je v panju matica. Zdaj morajo namreč biti že zftftena jajčeca, male bele pikice, od katerih so nekatera morda ie zvaljena. To je znak, da je matica navzoča; če teh belih pikle ni, tudi m«Uce nI v panju. V takem slučaju morate panju taksj preskrbeti matico, drugače se zgodi, da bo čebel j ni rod kmalu izumrl. Dobro kranjsko ali italijansko matico dobite pri vsakem večjem gojitelju metle, uvedite pa jo v panj na tak način, šiskor vae gojitelj nauči. Pazite Sadi, da ima panj najmanj tri okvire medu, ker toliko jim je neobhodno potrebno, da prešive evoj zgodnji zarod. Ce toliko medu nimajo, jih krmite z redko aistopljenim sladkorjem, ki se je nekaj časa kuhal v vreli votli. Kflj jkn dajete razredčeni sladkor, morate biti gotovi, da Je dovolj redek, da se ne bo str-dil. Posodo za krmenje lahko kupite, ali jo pa naredite sami k navadne koslterae kangljice, v katoro aabodlte nekaj lukenj ln jo vdelajte na vrhu nad okviri z voskom. Gnoj aa kapa, ki se je strdil, da ga je težko kidati (kar se če-eto pripeti, če nastiljate e slamo) nabije odkidate, ako se prej poslutlte nožs, katerega i-ma(e zatezanje sena. Kar prere-žlte kup, kakor prersšete aeno v kopi. Ta vam ne da dosti dela in vendar gre potem kidanje veliko lažje in hitreje izpod rok. Lee aa iaga. pnrt v morje. — To se getovo zgodi, kjer sekajo gozdove ln zemljo preorjejo za polje. Zlesti če je hribovit svet. I ga vodno poplave v kratkem času izpeeejo ter po rekah odnesejo v morje v*o rodovitno prst. Svet je kmslu zanič za pol jedel J stvo in «a tudi nobeno gnojenje j ne popravi. Da se temu slu odpo-more. je hajboljAe znova pogos-1 jditi ali pa nasaditi kaj takega, j kar ne potrebuje dosti iBarfijola potrebuje zelo močeno zemljo. £ogata in rahla prst, v kateri je dovolj humusa ali organične snovi, bo travno producirala največje rastline karfijole, ki bodo tudi imele najlepše glave. JCarfijola potrebuje vadno veliko količino vode. to okopavanjt je potrebno, da zemlja ne izhlapi prehitro vlage tekom sezone, Mo rastlina najbolj raste. Sladke melone. Neki farmar v okraju Licking v Oh i ju je že Š6 let sadil sladke melone (muskmellons). Pravi, da je poskušal najrazličnejše stvari, da bi zatrl črve, ki se pojavijo takoj po dkaljenju rastline, pa nikdar ne e popolnim iispehom. Nazadnje je vendar našel dobro sredstvo proti mrčeeo, in od tedaj dela tako-le: Kakepau pol škafu u-metnega gnojila, katero vsebuje veliko fosforne kisline, primeša en kvart terpcntlna. To vse do-bno zmeša i^ pusti stati čez noč. Malo količino te zmesi da v vsak kupček, ko seme melone ravno dobro požene na površje* prepre dokler se govedo pase po pašniku, kjer je med travo divji česen. Po tej rastlini ima zopern duh mleko, smetane kakor vsi mlečni Izdejki.-Cc odpeljete krave s pašnika par ur prej, kot jih molzete, se zopeTfci duh malo prijetnim duhom druge trave. Ranjena ramena pri vozni živini ni lahko ozdraviti. Lašje je preprečiti, da eMivifta ramen eploh ne rani. Operite konjem vsaki dan ra«ieke.e elano vodo skozi nekaj tednov, predno konje vprežete,- ' Navodila prf barvanju. Farmar mora znati barvati, ker vedno ga do lega vodi potreba, & hoče, da qjegov dojn izgleda lično in ne razpada. Naslednja navodila so podana na podlagi skuienj mizarjev stare šole in so vsa preizkušena kot dobra. Zato naj bi pomagala začetniku.. 1. Terpentin razmehča kit tako hitro kot katerokoli olje. Ce hočeš ohraniti kit vlažen, ga hrani na steklu ali tia kositerni plošči. 2. Ko pripravljaš barvo, Vedno prečitaj navodila, ki eo tiskana na posodi z barvo. v. 8. Ako deneš fopiče čez noč v vodo, jih deni pod vodo samo toliko globoko-kot so ščetine, dru gače se poftkoduje les in začne iz-puščati ščetine. Najboljše je, p6-ložiti čopiče'v surovo lanenO olje samo toliko, da se zakrijejo Ščetine. 4. Da odstraniš evežo barvo s kakega predmeta, tudi a čopiča, se posluži gasolina. To je veliko boljše kot terpentin in je tudi veliko pripravnejše sa rabo. I NAROČNIKI POZOR! Znamenje (Mar. 31-1926) pomenila vam Je naročnina potekla ta dan. Ponovite jo pravočasno, da vam lista ne ustavimo. Akb Hsta ne prejmete, je mogoče vstavljen, ker ni bil plačao* Ako je vaš list plačan in ga ne prejmete, je mogoče vstavljen vsled napačnega naatova, pilite nam dopisnic* In navadite stari in novi naslov. Naši zastopniki so vsi društveni tajniki in drugi zastopniki, pri katerih lahko plačate naročnino. Naročnina za eeio leto Je 15.00 in sa pol leta pa $2.50. Chuti S. N. P. J. doplačajo za pol leta $1.90 in za celo leto $3.80. Za mesto Chieago in Ci-cero za leto HM» pol leta $3.25, za člane $630. Za Evropa stane sa pol leta $4.00, sa vae leto pa $8.00. Tednik staaa ar Evropo «1.70. Člani doplačajo samo 50c sa poštnina. Naročnino lahko tudi aa-mi pošljete na naslov: UPRA VNlfiTVO 44 PROSVETAw 2657 & Lawndale Ave. CHICAGO, ILU • . l 4V- si SS rabo in ga odložiš za par ar, pa ga enkrat obrneš €. Z oljem prebarvaš maha-gonaki les ne de bi ti bilo treba površino prej gladiti.; 7. Za barvanje pletenih predmetov razredči barvo tško, du teče. rabi pa čopič z dolgimi ščetinami. • 4 ' " 8. Da nanovo prebarvaš kako. površino, ki je postala obdrgnje-na in opraskana, ugledi površino z zato ^pripravljenim. papirjem (sand paper). Na tako ugla^oao povidtho se prime prva barvah 9. Predno rabik barvo, ki je stala dalj časa, jo precedi skozi žičnato mrežo, tako da so njene iz eje vse smeti. 10. Trdo in emajllrano povfši ApRni k*^11 ak« J daš barvi firneža (vamitkkl sicer dva dela barve in e^l firneta ali pa vsekeKa [)o[ j neža lahko pridaš k vsaki J v kolikoršni količini 3 pri tem ne bo nič spremenila« va. l DA SKUHAŠ DOBUOl yO,PlSl PONASE1 PRODUKTE. Imamo v safest slad, hmelj aJ la vse dru z« potrebščin* pJ! la se prepričajte, da h Je dom» peí] le asjboijii u^J Grocarija», sMMUarJ«ra bi dajala» talesiilne damo »rimcM —k iti wèj^ aaročilib. p^J FRANK OGLAR, Avenue. C le, Za odstranitev kožnih izpuščajev ~ rabite Domara ozdraviti jate neprijetne kožne izpušča-ie ixvratno mašilo, ki je bilo ^ehom sa kožne infekcije, ae je izkazalo uspešno, uatavl lim čista in adrava. Tiati, ki i pomaga ie ob prvi vporabi. Ni potreba da | je. Severovo i rabljeno t vel! Pri krastah, ki arbočaoat, koža ga rabijo pravi ga raoyo pranjo, ea pomaga ze ob prvi vporabi. To Je potrjeno z ipnoiino hvaleinih piwAn, zadovolj-nih odjemflcev. • ■ ,.,4v ' Severa'a Esko 50c • Serera's Sldn Soap 25c Vn»ovm