Posamezna številka 1 K.
čiev. 208.
Poštnina plačana v gotovini.
VLioMlaoi, v nedeljo, dne 12, sepiembra m
Leio KLVIH.
»SLOVENEC« velja (O polti na vse strani Jngo*
slavi]« ln v Ljubljani: M oelo leto naprej. K 180*— u pol leta „ .. „ 9>— sa četrt leta * • • •• <5'— sa en mesec „ ■. „ 15'-»
Za Inozemstvo celoletno K 240*.
m Sobotna izdala: s Za oelo leto ..... K 3Q-_ sa Inozemstvo •. . . „ 35 —
Inserati:
Enoatolpna petltvrsta (59 mm široka In 3 mm visoka ali nje
prostor) sa enXrat ... po K 8'— poslana Itd. . . po U 9 —
Pri večjem naročilo popust
tlajmanjšt oglas 39/9 mu K 15.
Izhaja vsak dan Izvzemšt po« uodeljek in dan po praznika, ob 5. ari zjutraj.
__Uredništvo Je v Kopitarjevi ullol Stev. S/ID.
Rokopisi se ne vračajo; netranktrana pisma se ne sprejemajo. Dredn. telet. štv. 50, npravn. štv. 328.
Uprava Je v Kopitarjevi al. 8. — Račun poštne hran. ljubljanske št. 850 za naročnino In št. 349 za oglase, avstr. ln češke 24.797, ogr. 28.511, bosn.-bero. 7583.
Hromi boli po tratili ullcal
itaSSgani streljalo s topovi. — dove Irtve.
Trst, 11 septembra,
še niso pokopana trupla žrtev, padlih v zadnjih dneh, ko se jim pridružujejo že nqvi mrliči... in ko se ne ve, kako bo še ta stvar končala, kajti položaj se ni nikakor izboljšal, pač pa še shujšal. Že včeraj ponoči je ljudstvo pri Sv, Jakobu — kakor smo že pisali — zaprlo nekatere ulice s prevrnjenitni vozovi, trami, kamenjem, kolesi, zaboji itd., da tako prepreči vožnjo vojaškim avtomobilom in eventuelne napade s strani redarstva in vojaštva. Na barikadah so plapolale rdeče zastave z napisi »W. Lenin Razen tega napisa so bili napisani z velikimi črkami na vozovih razni napisi, kakor »Avanti«, «Popolo dela ni napisi ,kakor »Avanti«, »Popolo della risossa!« itd. Streljanje je bilo slišati celo boj na obeh straneh in nastopila jc pavza, ki je trajala nekako do okoli poldne. Med tem časom so oživele ulice, zaprte z improviziranimi postojankami, okoli katerih se je zbralo veliko število ljudi, ki so ogledovali to čudno napravo. Okoli 11. se je zbralo v Istrski ulici okoli barikad veliko ljudi k zborovanju. Kmalu nato so prišli tudi ravnatelj »Lavoratora« Passigli, ki je že precej okreval od rane, katero so mu zadali na Borznem trgu fašisti, tajnik Delavske zbornice Malatesta in inženir Buffoli-ni, član izvrševalnega odbora »Delavske zbornice. Vsi trije so poizkušali pregovoriti uporno ljudstvo, da bi opustilo nadaljni odpor in se razšlo, toda govorniki niso imeli veliko uspeha Šele ko se jim je zagotovilo, da se bodo vložile vse sile za osvoboditev aretirancev, katerih število je zelo narastlo, kajti razen tega, da so bili aretirani po nekaterih hišah vsi moški, se smatrajo za aretirane tudi ranjenci, in da sc bodo v slučaju, da se nc posrečijo tozadevni poskusi uporabila skrajna sredstva, se je del ljudstva razšel, zagotavljajoč, da je pripravljen stavkati tudi še nekoliko dni, dočim je del ostal še vedno pri barikadah. Popoldne so se sestajale razne skupine pri posameznih barikadah in govorili so razni govorniki. Po nekaterih hišah v Istrski ulici so bile izvešene italijanske zastave, kar je uporno ljudstvo smatralo v teh časih za izzivanje in je zato veliko zastav strgalo z oken, ali pa so šle posamezne gruče v stanovanja zahtevati, naj se jim izroče izvešene zastave. Te zastave so potem obesili na razne svetilke in jih zažgali s klici »Živio Ljeninl«
Okoli 3. popoldne sta privozila po ulici Montecchi dva voza s senom, spremlje-vana po oboroženih vojakih. Takoj ko je
množica to zapazila, je vdrla proti vozovoma, ju ustavila in razrožila vojake, ki so nato nadaljevali svojo pot brez orožja. Posamezni vojaški oddelki so bili razoroženi na več krajih, kajti po Istrski ulici in po ulici Industria so korakale posamezne skupine mladeničev, oboroženih z zaplenjenimi puškami in samokresi. Pred temi skupinami je trobil trobentač vojaški marš, kar je vzbudilo humorski smeh pri ljudeh, ki so prisostvovali temu prizoru.
Oblasti so se medtem posvetovale o ukrepih, ki naj bi se ukrenili proti Šentja-kobčanom. Generalni civilni komisar je imel popoldne dolg pogovor z mestnim poveljnikom generalom Ferrero. Po tem pogovoru je izdal generalni civilni kmisar naredbo, ki jo priobčujemo na drugem mestu, a general Ferrero je dal ukaz vojaškim poveljnikom, da dajo zasesti Sv. Jakob po vojaštvu. Okoli 17. je odšlo iz glavne vojašnice na Oberdankovem trgu nekoliko močnih oddelkov brigade »Sassa-ri«, katerim so se pridružili tudi topniški oddelki z dvema topoma in veliko število redarjev in orožnikov. Vojaštvo je sprem-lalo nekoliko avtomobilov z municijo.
Ko se je raznesel glas, da gre proti Sv. Jakobu celo topništvo, so se ljudje večinoma poskrili, ne hoteč se skoraj goloroki izpostavljati toliki nevarnosti.
Avtomobili z vojaki in topovi so se ustavili pri Sv. Jakobu na hribu. Topova sta bila postavljena v prvo vrsto nasproti barikadam naokoli so bile postavljene strojnice a vojaki so se razdelili v posamezne oddelke, ki so začeli preiskavah okoliš. Ob 5.40 je bil dan ukaz, da se otvo-ri ogenj. Takoj nato so zagrmeli trije topovski streli. Barikade so zletele v zrak, napolniVši z dimom ulice. Topovskim strelom je sledilo streljanje iz strojnih pušek.
Vsi ti dogodki so naredili v mestu ogromen vtisk. Ljudje so se zbirali in povpraševali, kaj se je zgodilo. Nihče ni prav vedel, zakaj gre. Razburjenje je bilo veliko ,kajti streljanje ni ponehalo niti zvečer in se je ponavljalo celo noč, kar se da razlagati s tem, da vojaški oddelki patru-lirajo po posameznih ulicah in streljajo, če vidijo ali slišijo kaj sumljivega. Po temnih mestnih ulicah — plinarna ne more še dobavljati plina — razsvetljenimi ponekod z lučmi po oknih, vozijo pogostoma vojaški avtomobili z ranjenci.
Tudi tekom včerajšnjega dneva je bilo veliko oseb ranjenih.
Romeo Primožič iz Rocola je bil med napadi pri Sv. Jakobu včeraj ob pol 6, uri
zvečer zadet od štirih krogelj na mestu mrtev. Odnesli so ga v mrtvašnico mestne bolnišnice.
Okrog 6, ure 45 minut je bila zašla med umikajočo se množico ljudi pri Sv. Jakobu 20 letna Karmela Zagodnik. V gnječi se je revica izpodtaknila in tako nesrečno padla, da si je razbila lobanjo, Umirajočo so jo prenesli v mestno bolnišnico.
Kr, stražnik Tognani Salvator 22 let star je bil v Rocolu padel pod vojaški avtomobil in si popolnoma zdrobil levo roko. Zdravnik rešilne postaje je ponesrečenca spremil v etapno bolnišnico.
Četovodja Anton Sassa 2Q let star, rojen v Villarmeno (Sardinija), je bil ob 11 .uri in pol prišel na trg Garibaldi hoteč se vrniti v svojo vojašnico v Campo S. Giacomo. Ko je prišel na vogal trga k kavarni »Caffc Nuovo«, sta dva mladeniča ustrelila proti njemu. Nesrečnež je bil zadet v trebuh in se zgrudil krvav na tla. Poklicali so zdravnika rešilne postaje, kateri ga jc za silo obvezal in odredil, da so ga z vso naglico odvedli v bolnišnico.
Neki častnik je bil napaden, ko se je vozil v kočiji po Garibaldijevem trgu,
Ranjenih jc bilo tudi veliko drugih oseb, med njimi Franc Celja in R. Primožič iz Rocola, Leopold Mačina i. dr.
Vojaško poveljstvo jc opozorilo vsa tukajšnja pogrebna podjetja, da so vsi pogrebni sprevodi do nadaljnjih ukazov prepovedani.
Puntarskc zadržanje dr. Žerjava v vprašanju okrajnih šolskih nadzornikov začenja roditi lepe sadove. Njegov poziv na učiteljstvo, naj odreče svojim predstojnikom pokorščino in povzroči v šolski upravi pobuno, je našel odmeva v liberalnem »Udruženju Jugoslovanskega Učiteljstva«, ki stopa ravnokar pred javnost s predrznim oklicem. Ta divna organizacija se čuti poidicano, soditi o vprašanju kompeten-ce med deželno in centralno vlado in poziva učiteljstvo, naj zapusti »šolsko sobo, ako bi prišli nadzorovat ti nezakonito imenovani nadzorniki.« Brezstidni oklic se glasi:
»Udruženje Jugoslovanskega Učitelj-stva v Belgradu — poverjeništvo Ljubljana ne prizna okrajnih šolskih nadzornikov, ki jih je imenovalo poverjeništvo prosvete za Slovenijo v Ljubljani, Učiteljstvo včlanjeno v UJU nima napram njim nobenih dolžnosti, ker niso imenovani zakonitim potom. Imenovanje okrajnih šolskih nadzornikov spada po bivšem avstrijskem in sedaj veljavnem srbskem zakonu v kompe-
tenco ministrstva prosvete. Temu nazira« nju je soglasno pritrdil tudi ministrski svet. Na podlagi teh dejstev je minister prosvete razveljavil imenovanje okrajnih šolskih nadzornikov za bivšo Kranjsko. Zato poživljamo učiteljstvo, včlanjeno v UJU v Belgradu poverjeništvo Ljubljana, da se ne pokori naredbam teh nezakonito imenovanih nadzornikov in zapuste šolsko sobo, ako bi prišli nadzorovat. Zastopniki uči-teljstva v okrajnih šolskih svetih naj ne pri« sostvujejo sejam, na katerih bi bili navzoči ti nadzorniki, in izjavijo, da smatrajo vse sklepe, ki bi se izvršili v njih ne-navzočnosti, za neveljavne,
Poverjeništvo UJU Ljubljana, ki šteje danes 2300 članov, zahteva od gosp. ministra prosvete, da ne pusti nekaznjeno ve-doma kršenje zakona.
Ministrstvo prosvete se tudi prosi, da izvrši čimprej imenovanje vseh okr. šoL nadzornikov, ki jih je predlagalo Udruženje Jugoslovanskega Učiteljstva. — Udruženje Jugoslovanskega Učiteljstva v Belgradu. — Poverjeništvo Ljubljana, dne 9, septembra 1920,
Da bo stvar javnosti pojasnjena, hočemo »nezakonitost« tega imenovanja do dna razbistriti, Povdariti moramo predvsem, da je izza časa prevrata imenoval okrajne šolske nadzornike brezizjemno poverjenik za uk in bogočastje v Ljubljani! Zadnjič so bili imenovani okrajni šolski nadzorniki leta 1919 za Štajersko in Koroško in nihče ni temu imenovanju ne v Ljubljani ne v Belgradu oporekal. Dr. Žerjav s svojo JDS je bil s tem imenovanjem zadovoljen, smatral je to postopanje za zakonito in postavno, Meseca junija 1920 se je pa naenkrat zazdelo gospodu Pribičeviču pripravno, da zahteva imenovanje okrajnih šolskih nadzornikov zase in ukrade tako slovenskim pokrajinam kos ljudske samouprave. Poverjenik za uk in bogočastje se je seveda tej želji gospoda Pribičeviča zo-perstavil, ker je bil mnenja, da naša samouprava ne more biti predmet želj in zahtev in nagonov kakega posameznega gospoda v Belgradu. Povdaril je, da je po naredbi o prehodni upravi z dne 14. novem, bra 1918, št. uradnega lista 111 poverjenik za uk in bogočastje v vprašanju okrajnih šolskih nadzornikov zadnja inštanca in da se je to doslej tudi brezizjemno praktici-ralo. V uredbi št. 111 iz leta 1918 je urejena in določena obenem s kompetenco poverjeništva za uk in bogočastje vsa avtonomija Slovenije, To naredbo je regent in prestolonaslednik Aleksander v svojem odgovoru na adreso Narodnega veča v Zagrebu 1. decembra 1918 svečano potrdil in pred celim svetom odobril. Ta naredba je postala tako podlaga vse avtonomije in vse samostojnosti slovenskega ljudstva. S
Ivan Selian: " '
»Lovski tat".
(K današnji •prestavi na »Ljudskem odru«.)
Problem lovskih fatov jp 5': stara in zelo priljubljena snov naših poljudnih dramatikov, ki zajemajo "žeje iz narodnega življenja. Med ljudmi, ki žive sredi prirode in so jim tuje druge strasti, jc bila lovska tatvina edina, ki je nudila vzrokov za tragične zapletljaje in to tembolj, ker so smatrali lov živali za svojo prirodno pravico, katero jim je kratila le priviligiranost nekaterih stanov in državn zakon. Pisatelji so v svojih delih stali idejno morda nehote in nezavedno na strani ljudstva in njih pravice. V tem oziru so si podobna dela skoraj na las enaka. Najjasnejši jc bil v tem oziru Rosegger v svoji igri »Na sodnji dan«; pri našem »Divjem lovcu« stopa na dan vse jasneje problem vojaškega begunstva kot pa problem lovske tatvine. Zdi se mi, da je ta problem izdelan najjasneje in brez vsakih drugih primesi v »Lovskem tatu«, ki ga je spisal Gerstacker,
V »Na sodnji dan« nam je predstavil Rosegger človeka, ki je ubog in ne more preživljali svoje družine, ker mu ne dajo dela, zato se mora v sili Doslužiti sredstva,
ki mu je ravno pri rokah, namreč divjega lova, Finžgar nam je orisal kmečkega fanta, ki ga preganja oblast, da ga vtakne v vojaško suknjo; ta se mora skrivati in v ti skrajni sili postane tudi divji lovec. Oba ta dva človeka sta nekako opravičena, ker delata to, kar delata, pod pritiskom razmer.
Gerstiickerjev Tratnik Pavle je popolnoma različen od teh dveh navedenih primerov. Uboštvo ga ne sili v tatvino, ker je sam bogat gostilničar, tudi drugi vzroki zato niso dani. On je lovski tat iz strasti do lova. Kaj pravi, ko stoji pred odločitvijo, ali pusti lovsko tatvino, ali pa se mora odreči gozdarjevi Cilki, s katero se ljubita;
»Da, lovska kri, lovska kri! Koliko sem se bojeval proti nji, toda kdor jo ima, ga tišči v kremlhjih. In kaj je vendar to, kar človeka tako mika po divjem lovu, po tatvini? Par tolarjev zaslužka morda? Za to bi mi nc bilo mar. — Ko poči strel in odmeva po gozdu, splaši divjačino in ubije vse in pokonča, kar mu pride na petdeset korakov blizu, da leži divjačina pred njegovimi nogami, to je tisto — in kdor jc enkrat občutil, nc pozabi«
Ko gre Pavel Tratnik zadnjič na lov, da vzame potem slovo od puške, sc sreča v gozdu z Jevšarjem, ki jc gozdarski pomočnik in Tratnikov največji sovražnik in tekmec, mu Tratnik, predno ga ubije, oči-
| taje prizna:
; »V preišnjih letih je imel moi oče y
najemu lov in jaz sem iz mladosti navajen na pu,ško in tudi dober strclec. Jaz pa sem zastonj poizkusil dobiti dovoljenje za lov,
—	Odklonili so mi vedno in zopet odklonili, — če bi bil smel z vami iti tupatam na lov, bi ne bil svoj živ dan mislil na tatvino,
—	Tako pa, ko je bilo to popolnoma izključeno, mi lovska žila ni dala miru.,.«
To je bil tedaj vzrok; lovska strast sama. Zato se mi zdi ta problem na tem mestu izdelan najsrečnejše in je »Lovski tat« res prava ljudska drama.
Oseb v igri ni veliko, dejanje je zanimivo in lepo zapleteno, kakor je jednostav-no, vendar napeto dramatično. Vsebina je približno ta-le:
Hrast, gozdar v Trnovem, ima hčerko Cilko, ki ljubi gostilničarja Tratnika Pavleta,, mladega, simpatičnega moža, ki je lovski tat. Nihče ga nima na sumu razen gozd. pomočnika, Jcvžarja, ki jc obenem tudi njegov ljubimski tekmec; Tratnik sc zna spretno pretvarjati, da splošno mislijo, da zna silno slabo streljati. Tudi sum, da kupuje od divjih lovcev divjačino, je odstranil ocl sebe, ko so mu poslali ustreljeno divjačino Osata, bivšega lovskega tatu, sedaj gozdarskega pomočnika, da se je za divjačino lc navidez pogodil, v resnici pa ga ie naznanil. Na opozorilo Cilke, da silno pazijo nanj, sklene, da gre zadnjikrat na lov in potem vzame slovo ocl puške. V gozdu na zadene na njegovega nasprotnika Jevšaria, ki ic vedno strogo pazil nanj in
ki ga je zalotil pri tatvini. Oba nasprotnika nista poznala usmiljenja. Šlo je za življenje, prostost in ljubezen. V boju je zmagal Tratnik, Jevšar je obležal mrtev. Umora so dolžili Osata, ki je isto noč blodil pijan okrog in ki se je bil pred nedavnim spri z Jevšarjem. Zaprli so ga. Tratnik nima mirne vesti. Po nekaterih znakih se vzbudi v Cilki strašna gotovost, da je njen Pavle pravi morilec. Odpovedati se mu mora. To dejstvo, grizenje vesti in pogled na Osatovo v nesrečo vrženo družino pre-sune Tratnika tako, da se odloči in reši Osata. Ko pa vzame slovo od Hrasta in Cilke in pride roka pravice nanj, zbeži in hoče uteči, a strel ga ubije.
To je tragičen konec drame, ki ima mnogo lepih prizorov, polnih težkega notranjega boja in zapletljajev, ki jih reši samo smrt. Ta igra mora imeti ob dobri vpri-zoritvi siguren uspeli in mislim, da se bo priljubila vsem; radi malega števila oseb in lahke scenerije bo pripravna tu;U za deželo.
t ViBtem Wunc£f.
(1832-1920.)
Pred par tedni je umrl v Leipzigu, do-vršivši polnih 88 let, nemški filozof in psiholog VVundt. Njegovo ime je že skozi več desetletij znano po vsem kulturnem svetu, starem in novem.
to naredbo stoji in pade deželna vlada in slovenska samouprava. Gospod Pribičevič pa je poslal iz Belgrada brzojav, v katerem izjavlja, da naredba št. 111 iz leta 1918 ne more smatrati za veljavno in me-rodajno in da si zato pridržuje pravico, imenovati sam okrajne šolske nadzornike. Gospod Pribičevič potemtakem ne priznava slovenske avtonomije in naše deželne vlade in misli, da more s svojo brzojavko prekucniti podlage vsega dosedanjega političnega življenja. Če bi hoteli Slovenci brzojav gospod.a Pribičeviča upoštevati, bi morali zapreti urade deželne vlade raz-gnati vse svoje poverjenike in prepeljati ves inventar v Belgrad.
Taka je tedaj »nezakonitost« imenovanja okrajnih šolskih nadzornikov, o kateri se predrzne govoriti čedni gospod Žerjav, njegov pomagač Pribičevič in brezstid-na organizacija liberalnih učiteljev. To so brezvestni razbijala in mandrači naše avtonomije, zavedni pokončevalci vsakega samotojnega kulturnega življenja Slovencev. Vsaka urejena in pravna država bi smatrala za svojo sveto dolžnost, da spravi vse Pribičeviče in Žerjave na zatožno klop ter jih brez usmiljenja preda roki pravice. »Udruženje Jugoslovanskega Učitelj-stva« pa je društvo, ki bi ga bilo treba vsled svojega protizakonitega in zločinskega oklica po zahtevi naših zakonov takoj in brez odloga razpustiti. Povzročitelji tega oklica bi morali pa priti nemudoma v disciplinarno preiskavo, kar zahteva naj-priprostejši čut pravice in najvišji interes države. Če se ukrepi ne store, drvimo nerešljivo v popolno anarhijo našega upravnega življenja.
Še sntsrat: HnaeriSIte zapuicine.
Zadnje dni so prinesli časniki uradno obvestilo od Ameriškega Rdečega Križa, da je ameriški državni zbor dne 5. junija t. 1. s posebnim zakonom dovolil izplačanje imovine tujih državljanov, katero je amer. vlada oz, njeni posebno za ta namen ustanovljeni urad (Alien Pro-perty Custodian) na podlagi svoječasne postave zaplenil, pridržal in oskrboval.
S tem je odstranjen glavni in najvažnejši vzrok, da se zapuščine po rojakih, umrlih v Združenih državah med vojnim časom, toliko časa niso izplačale. S tem pa seveda ta zapuščinski denar vseeno še ne bo takoj podan v roke dedičev.
Kaj tedaj storiti?
Obvestilo Amer. Rdečega Križa pravi Jasno in določno, da bo Društvo Amer. Rdečega Križa v kratkem podalo navodila, kako morajo ravnati, kaj storiti ljudje, ki imajo pravno pravico do omenjenih ameriških zapuščin.
To se pravi predvsem: počakajte le malo! Poudarjamo to posebno radi tega, ker je dolgotrajno čakanje, in ponekod tudi sila razmer naredila prizadete dediče skrajno nepotrpežljive in ker je zaradi tega več kakor gotovo, da bo ta ne-potrpežijivost vzbujala pri nekaternikih upanje, ki je sicer popolnoma prazno, a vendarle upanje, da bi se dalo že zdaj kakorkoli vseeno poprej priti do tega denarja. Vse preveč je namreč med nami razširjena neka posebna lastnost, da se ljudje v stvareh, ki se tičejo Amerike, neverjetno radi in prenagljeno obračajo do raznih agentov. Denar iz Amerike n. pr. pošiljajo rojaki po — agentih vseh vrst, najsi so tudi številne zle izkušnje in izgube dodobra dokazale nezanesljivost teh ljudi. Zlasti tekom zadnjega leta, ko je spričo visoke in venomer se menjajoče vrednosti amer. dolarjev vse špekuliralo z denarjem,
Dolga in nepretrgana je vrsta njegovih tiskanih del ter obsega celih šestdeset let najvztrajnejšega prizadevanja, vse od spisa o gibanju mišic (»Die Lehre von der Mus-kelempfindung«, 1858) pa do filozofije narodov (»Die Nationen und ihre Philo-sophie«, 1917). V teh včasi zelo razsežnih delih se poleg ogromnega gradiva, ki danes nanj mislimo ob besedi psihologija, obdelava na sistem filozofije.
Najbolj, in to po pravici, je Wundt za-slul po svojih uspehih na poprišču psihologije ter se zato danes zasluženo imenuje »oče moderne psihologije« — kot zapo-četnik eksperimentalne, to je psihologije, v kolikor skuša pred vsem s pomočjo po-izkusne metode izsledovati duševne zakonitosti. Veliko pozornosti je Wundt zbudil zlasti s tem, da se ni omejil na individualno psihologijo, ki se ukvarja z duševnostjo normalnega in dorastlega posameznika, temveč da ie z obširno zasnovanim delom položil temelje tudi socialni psihologiji (»Volkerpsychologie«), ki proučuje duševno življenje velikih človeških zajednic: jezik, umetnost, običaje, verstvo ..,
Wundt spada brez dvoma med »velike« može. Ali tudi glede takih mož velja modra trditev, da je človek samo — človek in da tudi od njih prej ali slej »'eta« brezobzirno zahtevajo svoj tribut. In večkrat sc pripeti, da ludi tak heroj po duhu nc t p pravem času — umolkniti. Tudi
ki so ga pošiljali domov naši Amerikanci
—	seve potom agentov in tuintam, celo potom bank. Posledica tega je bila, da so morali na eni strani ljudje tukaj cele dolge mesece čakati, da so prejeli poslani, od špekulantov pridržavani denar; na drugi strani so delali s temi, s trdimi žulji pri-služenimi dolarji ogromne, nezasluŽene dobičke agentje in verižniki. Podobno lete ljudje pri nas takoj k agentu v ameriških zadevah, a se ne zavedajo, da imajo pri tem prav občutne, popolnoma nepotrebne stroške, prevečkrat pa še sitnosti povrhu. Počakajte torej še malo in vse bo v popolnem redu!
Iz omenjenega obvestila Amer. Rdečega Križa je namreč nadalje še razvidno, da je ameriška vlada poverila Amer. Rdečemu Križu, torej povsem dobrodelnemu društvu, nalogo, da ukrene vse potrebno, da dobe v obvestilu označeni ljudje in stranke — torej vsi prizadeti naši rojaki
—	zapuščinski in drugi denar, ki ga je na podlagi postave zaplenil in oskrboval to-likrat omenjeni Urad za oskrbovanje imovino v Ameriki tujih državljanov bivših sovražnih dežela. In kakor so ameriške oblasti v podobnih slučajih vedno naravnost svarile ljudi, da se ne obračajo do prav nobenega agenta, in nobenega dvoma, da se bo godilo tako tudi v tem slučaju. Tako namreč bodo dediči dobili denar varneje, hitreje in ceneje, ker nepotrebnih stroškov in potov in brez postavnih pristojbin. Tako zelo gredo ameriške oblasti ljudstvu na roke.
Te dodatne opazke k obvestilu Amer. Rdečega Križa objavljamo posebno še radi tega, ker utegnejo prizadete stranke prejkone dobiti sčasoma dopise iste vsebine naravnost od Amer. Rdečega Križa, da si ne bodo delale nepotrebnih, brezuspešnih potov s povpraševanjem, kaj pomeni dotični dopis in kaj jim te sjoriti. Za zdaj — to je očito — je treba do prihodnjega obvestila — še malo počakati. Kakor hitro pa Amer. Rdeči Križ objavi na-daljna navodila, poskrbimo, da izvedo prizadeti čim najpreje vse potrebno, da bodo vedeli, kaj jim je storiti.
Potek cele te zadeve kaže jasno, kako zelo smo imeli prav, ko smo svoječas-no opetovano svarili prizadete ljudi, da so v tej zadevi vsa pota, vsi stroški nepotrebni in brezuspešni, dokler ameriški državni zbor tozadevne postave ne razveljavi.
Veliki diplomati Evrope so zopet čutili potrebo, da se po ustanovitvi Zveze narodov malo ponorčujejo iz malih narodov; najbrže radi tega, da ne bi ti mogli priti do nezaslišane misli, da so tudi oni polnovredni narodi, da imajo tudi oni tako sveta prava, ki bi jih morali rešpektirati celo vsemogočni antant. politiki. In poleg nili so pri zeleni mizi črto po karti in sklenili, da morajo postati naš ljudje, ki jih je skoraj milijon — Italijani.
Trenotno imajo sicer dovolj moči, da z bajoneti prisilijo naše Primorce, da se udajo in da obstoji že dve leti na naši za-padni meii zasedeno ozemlje. Nikdar pa ne bodo (dosegli, da bi le en Jugoslovan priznal njih krivorek kot veljaven, ker lo za odstranitev črte in za osvoboditev Primorcev vsak Jugoslovan tvegal vse, pa če bi moral poseči po sredstvih, ki se jih sedaj vsi antantini politiki tako zelo boje, dobro se zavedajoč, da pomenja svoboda Primor-ja svobodo morja in njegovo lastno gospodarsko in politično svobodo.
Vsi, ki so nezadovoljni s podjarmlje-njem Primorcev, vsi ki so za popolno ujedinjenje Jugoslovanskega naroda, vsi ti naj tvorijo Jugoslovensko Matico. Mož in že-
Wundt ni utekel taki skoraj bi rekel da tragični usodi slavnih mož. Razborit in resen nemški psiholog, ki sem se ž njim razgovarjal o 6. izdaji \Vundtove Psihologije, je bil mnenja, da je ta ne več sodobnemu stanju psihologije odgovarjajoča izdaja Wundtovemu slovesu precej škodovala (»Das hatte er nicht tun sollen!«). In naravnost mučen je bil vtisk, ko sem pred par leti prisostvoval Wundtovemu preda-1 vanju na vseučilišču v Leipzigu: vrata predavalnice se širom odpro in kakor otroka pripelje sluga za roko od starosti onemoglega »tajnega svetnika« Wundta ter mu čez obe stopnici pomaga na kateder. Nevšečnost takih »predavanj« gre na rovaš tistim »krogom«, ki so špekulirali s privlačnostjo Wundtovega imena iz njegove zlate dobe! In še mučneje mi je bilo, pred tremi leti se prekopati skozi Wundtovo knjižico »Die Nationen und ihre Phiioso-phie«, ki bi se naj v njej zrcalil »duh raznih narodov v vojni in miru« in ki jo je tudi Wundtu sugerirala — vojna psihoza, kakor je bila zlasti popadla nemške profesorje.
Kot inicijator pa jc in ostane Wundt na svojem področju — velik. Nikari se namreč naj ne pozabi, da je započetno dejanje v mr,:!crni psihologiji bilo — Wund-lovo dejanicl
na, staro in mlado se mora okleniti Jugo-slovens-ke Matice, ker samo tako mora ona vršiti uspešno svojo visoko nalogo. Ne pleme, ne vera ne ločita njenih članov, ker je Jugoslovenska Matica splošna organizacija celokupnega jugoslovanskega naroda in naj kdo živi v Ljubljani ali v daljni Ameriki, jednako spada vanjo. Nujna potreba je, da je Jugoslovenska Matica tako univerzalna, kakor je univerzalen in velik njen glavni namen, lajšati bedo in podpirati gmotno in moralno vse one, ki so pali pod italijansko peto, da ubranijo svojo narodnost za oni svetli dan, ki bo videl zrna-gonosno vstajati zanjo.
Pod silnim nasprotnikom, ki se bahato meša v družbo velesil, ječe naši bratje ob morju, zato mora vzrasti iz nas samih enakovredna sila, da ne bo vse naše delo zastonj. Le če bodo vsi Jugoslovani udeleženi pri osvobodilnem delu in bo to delo organizirano enotno, polno požrtvovalnosti in navdušenja, moremo upati na uspeh, Zato zbira Jugoslovenska Matica v svojem okrilju vse, ki so dobre volje, zato je ona naša najbolj univerzalna organizacija, ki daje našemu, delu potrebno in koristno smer.
Pritisk Italijanov je tako velik, njih sile take, da moremo samo popolnoma združeni osvoboditi svoje brate. Kolikor je Jugoslovanov na svetu, toliko bi morala imeti Jugoslovenska Matica članov. In tudi otroci; velik moralen pomen leži v tem, da so tudi otroci njeni člani. Ne samo, ker se tako že zgodaj nauče dela za narod, temu,č tudi za to, da vidi ves širni svet našo enotno neupogljivo voljo po ujedinjenju, nad katero bi moral svet strmeti in se ji ukloniti.
Dokler nismo dosegli, da je vsak Jugoslovan član Jugoslovenske Matice, tako dolgo vemo, da nismo dovolj pripravljeni in naši Primorci morajo trpeti dalje. Vsako odlašanje podaljša trpljenje bratov ob morju, Soči in Žili.
V Jugoslovenski Matici se vrši štetje borcev za Primorje. Milijoni morajo biti tam zbrani, kakor šteje tlačitelj milijone. Ni Jugoslovana, ki se ga ne bi tikalo jadransko vprašanje, naj pripada tudi razredno nevednemu delavstvu. Kadar bije Italijan, ne vpraša, kake razredne zavednosti je kdo, temveč samo, če ga je rodila slovenska mati, Kdo je tako nizek, da zataji svojo pošteno jugoslovansko mater, svoje trpeče brate vseh slojev in političnih mišljenj!
Ne varajmo sel Psiha italijanskih mas je tako neozdravljivo zastrupljena, da vidi v nas le sovražnike, katere je treba zatre-ti. Polstoletna vzgoja v šoli in v javnosti omogoča dejanja, kakoršna doživlja naša nesrečna primorska raja, dejanja vandaliz-ma, požiganja in uničevanja življenja in imetka.
Vsi brez izjeme nas sovražijo I Niti bla-govest socialno pravičnosti in pobratenja narodov ni vstanu zabrisati tega sovraštva. Le spomnite se onega srce trgajočega prizora, ko na oknu gorečega doma Slovenka obupno kliče na pomoč in ko na oknu pod njenimi skoraj da od plamena že objetimi nogami roga narod in se zabava nad njeno nesrečo. Dovoljeno je rešiti ničvredno laško zastavo, nikakor pa ne obupane žene, ker je Slovenka. Sovražijo nas, sovražijo naš napredek, sovražijo našo kulturo, sovražijo vse, kar je našega, Kaj v resnici ne čujete obupnega klica iz Primorja, ali res ne vidite dima, ki se dviguje z razvalin uničenih naših hramov?
Jugoslovanska Matica zbira pod svojim praporom vse, ki so dobre volje, ki ljubijo svobodo.
Naj preganjajo še s tako silo naše ljudi, naj še tako polnijo ječe z našim narodom, naj mu uničujejo imetje in zemljo, pride trenutek, ko pade nasilje, ko se uje-dini naša najboljša kri z našim telesom. Tedaj pa bo dan obračuna in dan obračuna ne samo z našim narodnim nasprotnikom, temveč tudi z onimi šalobardami, ki niso doprinesli nikake žrtve v ta namen, ker so zavlekli muko Primorja, ker so ovirali tudi našo svobodo in našo srečo!
Zato stopite še danes v podružnico Jugoslovanske Matice, zato se prijavite še danes za člana!
Člane sprejema: Glavna podružnica Jugoslovanske Matice v Ljubljani, Praža-kova ulica št. 3 I. nadstr. in podružnice: Maribor, Novo mesto, Kranj, Brežice, Celje, Črnomelj, Dol. Lendava, Guštanj, Jesenice, Koroška Bela, Kostanjevica, Kranjska gora, Krško, Kamnik, Litija, Lož, Mozirje, Murska Sobota, Ormož, Ponikva, Ptuj, Radomlje, Ribnica, Slatina-Radenci, Strnišče pri Ptuju, Topolšica-Šoštanj, Veli-kovec, Vojnik, Višnja gora, Zagorje ob Savi in Železna Kaplja,
Prispevki: Dobrotniki plačajo enkrat za vselej 1000 dinarjev, redni člani po 1 dinar mesečno, podporniki poljubno.
nemiri w Italilf.
LDU Pariz, 11. septembra Po zadnjih vesteh iz Rima so narastli delavski nemiri zlasti v Genovi in okolici. Delavci so
se polastili še nekaj tvornic. Oblastva v Genovi, Turinu in nekaterih drugih mestih so izdale vojaške odredbe proti vsem evntualnostim. Za sedaj ni mogoče reči, kako se bodo razvili dogodki nadalje,
LDU Milan, 10. septembra. (DKU) V ladjedelnici »Orlando« (Livorno) so delavci svojevoljno spustili na morje ruši-lec, zgrajen za kraljevo mornarico.
LDU Milan, 10. septembra. (DKU) »Secolo« poroča: Na zborovanju industrijalcev v četrtek se je baje našla nova formula za sporazum; industrijalci so pripravljeni k večjim koncesijam.
LDU Milan, 11. septembra. (Agenzia Štefani) Prefekt je imel s tajnikom splošne delavske zveze razgovor. Seje odbora občne delavske zveze še trajajo. Kakor poročajo listi, se člani odbora prizadevajo, zagotoviti produkcijo. Govorniki so poudarjali, da se mora za rešitev dežele pomnožiti produkcije. Ker se je pokazalo, da ustroj delodajalcev ne more rešiti tega problema, se mora proletariat odločiti, da prevzame odgovornost in oblast.
LDU London, 11. sept. (Brezžično.) Po poročilu iz Milana gine poslednje upanje, da se konča spor med kovinskimi delavci in tovarnarji. Tovarnarji so izdali razglas, v katerem vele, da so zahteve delavcev ne-izvedne, ter obsojajo vlado zaradi njene nedelavnosti. Položaj je jako resen. Giolitti je, kakor poročajo iz Rima, naznanil nova pogajanja na podstavi koncesij stavkujočim.
Bd]1 o HSbanili.
LDU Brindisi, 10. septembra. (DKU) Agencija Štefani poroča iz Tirane, da eo srbske čete dobile ojačenja. Prpdrle so v dolino Mati, zasedle Bulčice na gorenjem delu in dosegli Kliso (?) na srednjem delu..
Jene^cn a mali ententi*
LDU Dunaj, 11. sept. Take Jonescu se je v Aix les Bains izrazil dopisniku >Ex-celsiorja«- Mala ententa je majhna v pri«, meri z entento zapadnih sil, toda sama po sebi velika. Ko bo zgrajena, bo segala od Baltskega do Egejskega morja in bo obsegala vse zmagovite države vzhoda. Začasno tvori njeno podlago zveza Češkoslovaške in Jugoslavije ter ugotovitev skupnih interesov med Rumunijo in Češkoslovaško. Mala ententa bi nudila protiutež, ako bi tvorili Nemčija in Rusija blok proti ver-' saileskemu miru. Glede donavske konference je dejal Jonescu, da se bodo Jugoslavija, Češkoslovaška in Rumunija upirale izvolitvi Budimpešte kot sedeža donavska komisije.
LDU Moskva, 11. sept. (Brezžično.)' Vojno poročilo od 10. t. m. (deloma potvor-jeno). Vzdolž Buga poizvedovalni boji. V bojih pri Busku smo ujeli mnogo nasprotnikov in zaplenili dva topova. Pri Roha-tinu se vrše neodločeni boji. Na Krimu so zavzele naše čete po srditem boju več krajev kakih 30 vrst južno od Orjehova.
LDU Varšava, 11. sept. Poljska brzojavna agentura. Vojna poročila z dne 10. t m.: V odseku Suwalki so naši oddelki zopet zasedli Krasnopol in Sijenne. Med Ka-mionko, Strumilovo in Buskom se je posrečilo sovražniku po trdovratnem boju prekoračiti Bug. Sovražnik je napadel Busk od zapada in mostišče od vzhoda, pa se je moral kmalu umakniti. Naši oddelki so po ljutem boju zasedli Rohatyn in so dosegli pred nekaj dnevi zapuščeno obrambno Črto ob Gnili Lipi. Ob Dnjestru mir.
Politične nowIce.
-f Kasno spoznanje. Proti trdni organizaciji SLS so liberalci forsirali razne stanovske in razredne strančiee, da bi s tem kolikor toliko oškodovali SLS. Z odkritim obrazom si niso upali med ljudstvo. Dr. Tavčar je sam nekoč izjavil, da je liberalna stranka potrošila mnogo truda in denarja, da bi se zasidrala med kmeti in delavci. Rezultat, njihovega prizadevanja pa je bil ta, da sta nastopili dve novi stranki: samostojna kmetijska stranka in narodnosocial-na stranka. Mlajši elementi v liberalni stranki so mislili, da si le na ta način pribore nekoliko politične moči in veljave. S tem so pa lastni stranki precej škodovali, ker so pognali nekdanje svoje pristaše v sorodne organizacije in s tem precej razcepili lastne moči. To spoznanje se je jelo svitati tudi v glavah liberalnih politikov. Dr. Puc izpoveduje v včerajšnjem »Slov. Narodu«, da gre cepljenje polagoma, a nevzdržno naprej, kar ne more biti v korist. Ta način političnega boja je bil v prvi vrsti naperjen proti SLS, škodoval je pa največ liberalni stranki sami. SLS se bo znala obraniti tudi te taktike, liberalci se bodo pa po volitvah zopet znašli pod enotno streho, pa naj tnarširajo v volivni boj pod to ali drugo firmo.
-j- Nervozni socialisti. Našim socialt« sloin ni po volji, da sc ic Jugoslovanski
klub z vso odločnostjo uprl proračunu, kakor ga hočejo imeti nekateri krogi. Ne ugaja mu akcija Jugoslovanskega kluba, s katero je potegnil za seboj parlamentarno zajednico, ki zahteva, da mora o proračunu . sklepali,zbornica. Umestneje bi bilo, da bi se pridružili tej zahtevi. Pri parlamentarnem glasovanju se bodo potem lahko prepričali, če so resnična njihova prerokovanja. Socialisti so zahtevali le debato o vladni izjavi, kakor bi bilo to najvažnejše parlamentarno opravilo. Ali ni po vsem svetu v navadi, da stranke ravno v proračunski debati označujejo svoje stališče nasproti vladi? Ali ne izražajo ravno pri proračunu svoje zaupanje ali nezaupanje vladi? Cemu tratiti čas z debato o vladni izjavi, ko je prilike dovolj, da vsaka stranka pri proračunu pove svojo sodbo o vsej vladni politiki? Malo časa ima naš parlament še življenja pred seboj in socialistom se zdi važnejše, da ga ubija z brezplodno debato o vladni izjavi, kakor da bi vršil svojo naj-vašnejšo funkcijo, namreč da sodi o proračunu. Jugoslovanski klub brani le pravico parlamenta, ko zahteva, da stopi vlada s proračunom pred zbornico. In kadar bo prišla, se bodo socialisti prepričali, da so slabi preroki, če bo vlada svoj proračun vzdrževala.
-f Spremembe v belgrajski izvesti-teljski službi. Naš prijatelj, ki se je te dni mudil v Belgradu, nam sporoča med drugim tudi to: Vsled bolezni vodje Presbiro-ja ministrstva zunanjih zadev g. Dušana Lončareviča, ki se je nahajal na zdravljenju, je izvestiteljska služba zelo mnogo trpela. Ko se je Lončarevič vrnil v službo, ne samo da ni mogel doseči potrebnih odobritev za reorganizacijo izvestiteljske službe, temveč sta bila odpuščena brez njegove vednosti dva uradnika radi neznatnih pogreškov, Z ozirom na vse to, je dal Lončarevič ostavko kot šef Presbiroja, ker ni mogel nositi odgovornosti napram javnosti za grehe, ki jih on ni napravil. Njegov naslednik bo bržkone g. dr. Voji-slav Jovanovič, bivši docent belgrajskega univerziteta.
+ Shod komunistov. Z ozirom na na mero javnih nameščencev, da proglasijo splošno stavko, so komunisti sklicali snoči ob 7. uri javen shod pred Mestnim domom. Na shodu so govorili komunisti Petrič, Bartulovič, Fabjančič in Žorga.
Resolucija, sprejeta na javnem želez-ničarskem shodu dne 11. septembra, se glasi: »Dne 11. septembra 1920 na javnem železničarskem shodu zbrani udeleženci, po številu 1000, pozdravljajo z odkritim na vdušenjem prvi pojav revolucionarnega značaja, katerega se poslužuje slovenski javni nameščenci v dosego svojih upravičenih zahtev po zboljšanju svojega gmotnega položaja. Ta pojav pozdravljajo s tem večjim zadoščenjem, ker so ravno te kategorije uslužbencev železničarjem najbližje, imajo torej slednji največji interes na tem pokretu. Z obžalovanjem pa konstatirajo, da javni nameščenci svojega gibanja niso tako pripravili, da bi bilo od istega pričakovati vsaj delnih uspehov in to zato, ker organizacije javnih nameščencev v splošnem nimajo značaja bojevnik organizacij in ne stoje na razrednem stališču in nimajo - nikakršnih vezi in stikov z ostalimi na razrednem stališču stoječimi organizacijami, ki so združene v centralni delavski stro^ kovni komisiji v Belgradu. Priporočajo to rej vsem tovarišem v javnih službah, da nedostatke v svojih organizacijah odpravijo, da se postavijo na strogo razredno stališče in da zahtevajo od svojih vodstev, da se priključijo splošnemu pokretu jugoslovanskega proletarijata. Uvažuje, da bodo javni nameščenci ta bratski nasvet vpo-števali in ga čimpreje uresničili, se zavežejo zbrani, da jih bodo v takem slučaju odločno in povsod podpirali, ker smatrajo javne nameščence kot del tistega velikega telesa, ki se bori za osvoboditev proletarijata celega sveta izpod kapitalističnega jarma. Živela mednarodna solidarnosti Živela tretja internacionala!«
-j- Regent Aleksander v Belgradu. Belgrad, 11. septembra. Danes se je vrnil iz Pariza regent Aleksander
4- Dr. Trumbič v Zagrebu. Zagreb, 11, septembra. Danes zvečer je došel semkaj iz Pariza zunanji minister dr. Trumbič.
4- Shod radikalcev. Belgrad, 11. septembra Jutri se bo vršil tu velik shod radikalcev za vso kraljevino. Shod bo zelo važen za nadaljni razvoj stranke.
-f »Upor na Hrvatskem« daje italijanskim listom mnogo opraviti. Neznatne dogodke, nastale zlasti vsled nerodnosti lokalnih oblasti, opisujejo kot globoko republikansko in protisrbsko gibanje. V Trstu streljajo topovi in Italijani imajo dovolj časa, da se veselijo nad žigosanimi konji!
-f- Don Constantini in D'Annunzio. Apostolski administrator na Reki don Constantini je po razglasitvi reške samostojne države in državnega statuta naslovil na poveljnika D'Annunzia pismo, v katerem protestira proti poganskemu duhu statuta »Regenze del Carnaro , poudarjajoč, da nasprotuje tisočletni reški tradiciji. V pismu dostavlja, da si hoče ohraniti popolno prostost glede ie točke statuta, dasi je pre-
pričan, da ne bo poveljnik storil ničesar, kar bi imelo značaj malenkostnega sektar-stva proti Cerkvi, da ima celo dovolj razloga, da misli nasprotno. — Mi tu doli nikakor ne moremo razumeti, kakšen bi bil razlog, ki bi dona Constantinija silil prisiliti, da bo D'Annunzio Cerkvi posebno naklonjen. Kar poznamo njegovih spisov, polnih blasfemij, najgrše pornografije, ostudnih perverznosti, kar poznamo zgodovine tega moža, ki si je celo pisateljsko ime prisvojil na blasfemičen način, nas uči, da je don Constantini v najboljšem slučaju velik optimist.
+ Rimski komentar. »Giornale d' Ita-lia« se obširneje peča z zadnjimi dogodki v Trstu. List se zgraža nad tržaškimi oblastmi, ki ne znajo napraviti reda v Trstu in Benečanski Juliji kljub temu, da imajo močne čete na razpolago in da vlada tam vojno stanje. Krvave dogodke v Trstu tolmači list kot izraz antinacionalizma in slovanske agitacije.
Dnevne novice.
Srbi Orlom. »Samouprava«, glasilo radikalne stranke v Belgradu prinaša o orlovskem taboru v Mariboru daljše poročilo, iz katerega navajamo le najvažnejše: U današnjoj slobodnoj državi našoj vi ka-tolička bračo imate sva prava slobodnih gradjana. Verujte u iskrena osečanja i du-boku prožetost ravnopravnosti nas Srba, nas pravoslavnih. Srbi ne traže nikakve hegemonije ni prvenstva, ni političkog ni verskog. U pravoslavnoj Srbiji i katolici su bivali ministri vera i crkve, ministri vojne i generali. Čuvajte veru, jer bez vere nema ni morale ni etike. Zovite se katolici, nitko vam od slobodoumnih ljudi zamert neče ni ne sme, jer svi smo mi i vaša brača i pravoslavni i muslimani rav-nopravni sinovi naše zajedničke majke, naše slobodne države Srba, Hrvata i Slovenaca. Mi smo jedno i mi hočemo svi jedno: jednu zemlju, jednu državu, opči i zajedni-čki narodni i državni dom. Prvu reč vodiče naš vladalec uz zajednički parlamenat. Članek zaključuje, da je krono navdušenja predstavljal moment, ko je sredi telovadbe dr. Kari Verstovšek s tribune objavi' depešo regenta, ki s toplimi besedami in željami pozdravlja orlovski tabor v Mariboru.
Radovljica. Dne 5. septembra t. 1. smo blagoslovili novo odsekovo zastavo, dar naklonjenosti lesne družbe: Resman, Hu dovernik, Mulej in Jane. Zastava je ročno delo č. šolskih sester v Mariboru, ki so iz vršile umetniško delo po načrtu gospe He lene Vurnikove. Nastavek je izdelal gosp Tratnik. — Po sprejemu na kolodvoru in v Ljudskem domu se je razvil sprevod Orli-konjeniki, kumica v narodni noši na okrašenem vozu, jeseniška godba, sliko vite narodne noše gorenjskih fantov in deklet iz Lancovega in Selc. Šest belooble-čenih gojenk dekl. naraščaja je neslo na belih trakovih še nerazvito zastavo; nato predsedstvo, dolga vrsta čilih Orlov in vrlih Orlic, gojenk in deškega naraščaja. Sprevod so zaključili drugi udeleženci in narodne noše na konjih. Mnogoštevilna množica je prihitela in prisostvovala sv. maši na prostem pred župno cerkvijo, katero je daroval č. g. dr. Snoj, ki je v svojem govoru zelo lepo razložil vse simbole na novi zastavi. Po sv. maši se je blagoslovila nova zastava, katero je izročila čislana ga. kumica Mulejeva orlovskemu telovadnemu odseku v last in varstvo z geslom: Z Bogom za narod! — Med živijo-klici in sviranjem orlovske himne se je razvil in dvignil novi prapor. Po obredu je otvoril predsednik odseka br. Srečko Kristan javno zborovanje. Govorili so: domači g. župnik Fatur, predsednik O. Z. br. Pire in v imenu S. K. S. Z. br. Puntar in v imenu katol. dijaštva visokošolec Š. Zborovanje je lepo uspelo in se je zaključilo s himno »Lepa naša domovina«. Ljudstvo, sto in stoglava množica je z zanimanjem napelo sledila in glasno pritrjevala govornikom. — Popoldan se je vršila javna telovadba Orlov, Orlic, deškega in dekliškega naraščaja..Zelo srečno izbran spored, dokaj precizno izvajanje težkih vaj, prostih kakor onih na orodju, posebno na krogih je zadovoljilo gledalce v polni meri. Po telovadbi se je razvila zelo živahna prosta zabava. — Dan je bil lep, še lepši, ker je manifestirala za katoliško-orlovsko misel ne-le mladina, tudi odrasli ljudje, prosto ljudstvo, ki jc s svojim posetom napolnilo do zadnjega kotička telovadišče. Omenim naj še okrašeno Radovljico s slavoloki in številnimi zastavami; tako je naše mesto dostojno sprejelo bratske goste. Pripomniti moramo, da so se topot obnašali nasprotniki dokaj častno, razen par kiičačev sokolske prireditve. Za red in disciplino gre pa tudi hvala gosp. vodju okr. glaVarsiva dr. Hubadu, ki je oskrbel vse potrebno in se sam žrtvoval, da so bili vsaki incidenti domalega nemogoči.
— Koroški odbor v Ribnici je priredil dne 22. avgusta t. 1. veselico na korist koroškega plebiscita. Po govoru dekana Sku-bica je pevski zbor zapel nekaj dovršenih pevskih točk, visokošolcl so izborno upri-
zorili Meškovo dramo »Mati«, nakar se je razvila živahna veselica s srečolovom, dražbo itd. Pododbor v Dolenjivasi je teden pozneje priredil svojo veselico, dočim je pododbor v Sodražici in Loškem potoku pobiral v svojih krajih prostovoljne prispevke. Vsega skupaj se je odposlalo Narodnemu svetu v Velikovcu K 13.817.10. Marljivim sodelavcem v Ribnici, Dolenjivasi, Sodražici in Loškem potoku najlepša zahvala! Živela slovenska Koroška!
—	Začetek šolskega leta 1920-21 pri uršulinkah v Mekinjah. Na petrazredni lj. in na trirazredni meščanski šoli pri uršu-inkah v Mekinjah se prične šolsko leto 1920-21 18. septembra 1920 s sv. mašo in klicanjem sv. Duha. — 20. septembra se prične z rednim poukom.
—	Iz Jeruzalema se je vrnil frančiškan frater Tomaž Perovšek, doma od Sv. Gre-gorija pri Sodražici. Na misijon v Palestino se je bil podal leta 1907; bil je tedaj v Jeruzalemu celih 13 let. Zdaj ostane začasno na Viču pri Ljubljani.
—	Poletni čas traja letos glasom naredbe ministrstva za socialno politiko v Belgradu z dne 1. aprila 1920, št. 8226 (Uradni list z dne 9. aprila 1920, nar. št. 159) še do 30. septembra. Toliko v vednost, ker nekateri povprašujejo po dnevu, kdaj se bo spet začel normalni čas.
—	Vlom v Goričicah. 6. sept. je bilo vlomljeno v hišo kočarice Ane Jamšek iz Goričic. Vlomilci so odnesli raznega blaga v vrednosti 6950 kron.
—	Na Bledu prijeta tatica. Orožniki so aretirali Frančiško Pretnar s Kuplenika, ker je ukradla v grajskem kopališču na Bledu 121etni Vidi Dobovišek iz Radovljice 300 kron vreden svilnati pas.
—	Star tat. Orožniki iz Cirknice so aretirali že večkrat kaznovanega mizarskega pomočnika Frančiška Gradišarja, ker je ukradel stensko uro mizarskemu mojstru Ivanu Zgoncu v Cirknici in še več drugih reči.
štva, ki bodo vprizorila »Plebiscit«, naj se obrnejo za rokopis na Narodni svet v Bo« rovljah ali Vclikovcu.
k Z Vrbskega jezera. Po državnih av« gustovih dneh se je sedaj pričela na Vrbskem jezeru zelo lepa jesen. Ko prebije solnce dopoldne jutranje megle, je jasno in vroče, voda je pa še vedno topla, kakor v avgustu, Letoviščarji odhajajo zaporedoma domov.
k Govorice. Vsak teden poskrbe Nemci za to, da raztrosijo med našimi ljudmi kakšne govorice, ki naj bi vplivale na ljudsko mnenje. Tako širijo sedaj ob Vrbskem jezeru vest, da je na Vrbi že vse pripravljeno za prihod nemškega vojaštva, da so stanovanja že odkazana in podobno; pripovedujejo tudi, da pridejo nemški orožniki v naše ozemlje in slične stvari. Kar je zavednih Slovencev, se takim govoricam smejejo, žalostno je le, da jih včasih širijo v svoji kratkovidnosti tudi tisti, ki bi jih morali pobijati. Gotovo je, da si bodo Nemci do konca izmišljevali razne strahove za! naše ljudi, in čim bližje bomo ljudskemu glasovanju, tem gorostasnejše novice se bodo raznašale. Nasproti nemškim spletkam naj postavijo naši ljudje samozavest, hladnokrvnost in vero v dobro stvan
k Volilni imeniki za ljudsko glasovanje se pridno pišejo po vseh občinah, ker morajo biti do 15. t. m. gotovi. Imenike se stavlja komisija šestih mož, med katerimi so trije Slovenci in trije nemčurji V sluča jih, v katerih se stranke sporazumejo med seboj, se volilci takoj vpišejo v imenik, v drugih slučajih se odločitev prepusti en-tentni komisiji. Dela je pri tem zelo veliko, kar je pa značilno za Nemce in za nas, je to: Nemški zaupniki v občinskih komisijah dobijo 50 K dnevno odškodnine, naši pa — nič, dasi sedijo ravno tako ves dan v pisarni kakor Nemci in prav tako zamujajo delo v svojem poklicu.
k Socialna demokracija na Koroškem je vseskozi nemčurska in hoče voliti z Nemško Avstrijo. Koliko škode nam na-pravljajo ti ljudje! Če socialni demokrati tam doli v Ljubljani ne storijo ničesar, da opomnijo svoje somišljenike, naj ne de-rejo v narodno smrt in gospodarsko nesrečo, bo to zadržanje slovenske socialne demokracije ostalo večen madež v zgodovini le stranke, zakaj mi bomo zmagali tudi proti socialnim demokratom, čc oni nočejo z nami!
k Nemška agitacija se poslužuje vseh sredstev, da še zadnje tedne pred glasovanjem vpliva na voljo Korošcev. Najuspešnejše se zdi Celovčanoni razdeljevanje blaga za obleko, ki so je organizirali po svojih zaupnikih v vsej coni A. Slovenec, ki pred pričo obljubi, da bo glasoval za Nemško Avstrijo, dobi od celovškega zaupnika nakaznico, s katero gre v Celovec, kjer dobi 1 meter blaga po 20 kron. Vsote, ki so jih Nemci stavili v ta namen na razpolago, so velikanske; tako razpolagajo n. pr. majhne občine z 70.000 K v podkupovalne namene. Naši nemčurji se zdaj pridno oblačijo v Celovcu, a tudi marsikateri Slovenec si je omislil novo obleko, ki jo bo moral plačati nemški Avstrijec z davki, ter si misli: To je le majhna odškodnina za vse tisto, kar mi je odnesel nemški Volkswehr.
— Umrl je v Zagrebu v bolnišnici IV. arm. obl. major Jurij Deisinger, doma iz Škofje Loke, delegat bivše vojno-železniške inšpekcije, sedaj delegat ministrstva vojne in mornarice pri železniški direkciji v Ljubljani.
k »Plebiscit«. Dr. Izidor Cankar je na željo nas koroških Slovencev napisal dvo-dejanko za Ljudske odre, naslovljeno » Plebiscit.« Prvo dejanje igre je zajeto iz sedanjih političnih bojev pred ljudskim glasovanjem, drugo se vrši po glasovanju. Igro so prvič vprizorili domači igralci na malem odru izobraževalnega društvo v Logi vesi, kjer je vse navzoče naravnost vžgala. Izborno igranje diletantov, ki sp vsi govorili koroško narečje, komika prodanih duš v prvem dejanju in žalostni konec nemčur-ske slave v drugem dejanju je močneje vplival na poslušalce, kot najboljši agitator. Pred igro je moški zbor iz Loge vesi zapel dve domoljubni pesmi, na kar je dr, Cankar podal nekaj pokrajinskih slik iz vsake dežele naše države. Prireditve se je vdeležil poverjenik za prosveto dr, Verstovšek z družino in mnogo tujcev« Dru-
p Lesna kupčija. Po Prekmurju se veliko govori, da osrednja vlada v Belgradi* protežira neke Žide, ki so nakupili v Prekmurju velikanske množine lesa od prejšnjih madžarskih grofov, ter bodo pri tem zaslužili milijone. Naj bi ta zaslužek raje država dobila in uporabila za Prekmurje, S tem bi se dalo marsikaj storiti. Saj javnih del je tukaj dovolj. Regulacija Mure, postavitev mostov čez Muro, poprava mostov na državnih cestah, kmetijska šola in še več nujnih in potrebnih stvari. Ljudstvo bo izgubilo vsako zaupanje v oblasti, ako ne bodo imele moči, te stare, med ogrskimi grofi in židovskim konzorcijem sklenjene pogodbe, ki je v največjo škodo celega Prekmurja, takoj razveljaviti. Opozarjamo na to poslance!
p Živine je v Prekmurju obilo. Ako se kdo zanima za prekmursko živino in bi hotel isto uvažati v Slovenijo, naj se obrne na Gospodarsko zadrugo v Gornji Radgoni. Prekmurci so veseli, če imajo priložnost živino prodati.
p Kanonik profesor dr. Kimovec iz Ljubljane se mudi že več tednov v Prekmurju in nabira prekmurske narodne in cerkvene pesmi. Dosedaj je nabral že veliko število lepih in redkih pesmi, katere se bodo v nekaj mesecih pele v Ljubljani.
p Beda med prekmurskim upokojenim učiteljstvom. V Prekmurju živi nekaj upokojenih učiteljev v silnem siromaštvu. Kako naj pa izhaja učitelj z 200 do 300 kronami mesečne pokojnine, zlasti še, če ga bolezen ali starost dela nezmdžnega, da bi si s kakim delom kaj postrani zaslužil. Tako živi v Tišini tak siromak, ves bolan, brez postrežbe, od vseh zapuščen in čaka počasne smrti vsled gladu in pomanjkanja vsega potrebnega. V prvi sili so mu priskočili na pomoč njegovi stanovski tovariši, ki se udeležujejo tečaja v Št, Vidu nad Ljubljano; zbrali so zanj znaten znesek 1500 kron. Višjo šolsko oblast opozarjamo, naj se usmili siromakov in jih reši iz obupnega položaja s tem, da jim pripomore do zvišanja mesečne pokojnine,
lj Telovadno akademijo priredi Orlovska Zveza danes ob pol 4. uri popoldne, v veliki dvorani Uniona. Ob tej priliki se izroče tekmovalcem z mariborskega tabora diplome, pohvalna pisma in darila. Po akademiji se vrši prijateljski sestanek na čast članom vodstva orlovske organizacije, ki zboruje v ponedeljek. Vabimo prijatelje orlovstva k posetu akademije. Vstopnina za stojišča na galeriji po 2 K, sedeži pri mizah po 5 K.
lj Klub občinskih svetnikov SLS. ima v ponedeljek ob pol 8. uri zvečer običajno sejo. Prosi se, da se vsi občinski svetniki seje udeleže v navadnih prostorih.
lj Pevska zveza. Seja pripravljalnega odbora v ponedeljek ob M<7. uri zvečer.
lj »Materin blagoslov« se imenuje predstava, katero uprizori šišenski orliški krožek danes v Dravljah, v dvorani izobraževalnega društva. Začetek ob 6. uri popoldne.	(k)
lj II. komorni večer godalnega kvarteta Zika 20. t. m. v Unionu. Vstopnice za to izredno zanimivo, velik umetniški užitek obetajočo glasbeno prireditev so naprodaj v Dolenčevi trafiki v Prešernovi ulici,	(k)
lj Vpisovanje na uršulinskih šolah. Na vnanji uršulinski ljudski in meščanski šoli bo vpisovanje 14. in 15. septembra od 8. do 12. dopoldne in od 2. do 5. popoldne. Učenke, ki so že doslej posečale to šolo, naj se zglase koj 14, septembra. — Pred-stojništvo uršulinskega samostana.
lj Srbska patriarhija. Ministrstvo zn vojno in mornarico naznanja: Dne 12. t. m. se bodo vršile po. pravoslavnih cerkvah in
samostanih vse naše kraljevine s-ečane službe božje z blagodarjenjem, in sicer povodom proglasa vzpostavljanja srbske pa-Iriarhije. V Ljubljani se bo vršila svečana služba božia v evangelijski cerkvi ob 10. dopoldne. Čete bodo stale pred cerkvijo po Gosposvetski ulici in Dunajski cesti do bolela »Slon«. Vojaštvo bo v vojni opremi. — Dne 11. sept. se izpali na Gradu 11 topovskih strelov, a 12. sept. 21 strelov na čast praznika.
lj Slomškova zveza. Odborova soja v ponedeljek ob 5. popoldne v tajništvu, (k)
lj Vstopnice za »Lovskega tatu«, igro
V	petih dajanjih, ki jo bo uprizoril Ljudski bder danes ob 8. uri zvečer, se dobijo danes dopoldne v trafiki gospe Modiceve v Kopitarjevi ulici in od 6. ure zvečer v Ljudskem domu.
o Naraščaj ljubljanskih odsekov se ob priliki današnje orlovske akademije zbere v krojih ob 3. uri popoldne na dvorišču hu-lela »Union«.
lj Na državni dvorazredni trgovski šoli
V	Ljubljani se prične šolsko leto 1920-21 dne 20. septembra s sv. mašo ob 8. uri zjutraj v trnovski župni cerkvi. Po sv. maši se podajo učenci v svoje razrede na Kongresnem trgu štev. 2. Učenke se zbero v svojih razredih na Kongresnem trgu št. 2 Ob 10. uri dopoldne. Za učence se prične redni pouk dne 21. sept. ob 8. uri zjutraj, za učenke pa ob 2. uri popoldne. Ponavljalni izpiti se vrše dne 16. sept. Pričetek ob 8. uri zjutraj. Sprejemni izpiti za I. trgovski letnik se vrše dne 17. in 18. sept. Pričetek ob 8. uri zjutraj. Učenci in učenke, ki so določeni za sprejemni izpit, se morajo javiti 17. sept. ob 8. uri v ravna-ieljski pisarni. Vpisovanje za deški oddelek in II. letnik dekliškega oddelka se vrši, y kolikor dopuščajo še prostori, dne 17. in ll8. sept, od 9. do 11, ure dopoldne. V I. 'dekliški letnik se ne sprejema več. — Ravnateljstvo.
lj Štorklje na ljubljanskem barju. Neki prijatelj prirode je naselil na svojem posestvu črne štorklje, ki so se doslej obdržale. Ker je ta ptica pravi kras za zemljo kot je naše barje, priporočamo našim streliščem in ptičarjem, da jo puste iz priro-loznanstvcnih ozirov pri miru, kajti pravi Wec se ne bo zmotil, da bi jih streljal,
lj Redna javna seja občinskega sveta bo v torek, dne 14, septembra 1920 ob 5. uri popoldne v mestni dvorani. Dnevni red: A. Javne seje: I. Naznanila predsedstva. II. Odobrenje zapisnika zadnje seje. III. Mestnega magistrata poročilo o raznih
?>rošnjah za sprejem v občinsko zvezo jubljansko. IV. Finančnega odseka poročilo: 1. O računskem sklepu Mestne hranilnice ljubljanske za upravno leto 1919. 2. O ponovni ponudbi Frana Vokača glede odkupa mestnega stavbišča na Vodnikovem trgu. 3. O raznih prizivih ljubljanskih gostilničarjev proti naknadnemu predpisu užitnine na alkoholne pijače. 4. O poročilu mestnega fizikata glede zdravljenja mestnih ubožcev tekom leta 1919. V. Stavbenega odseka poročilo: 1. O prošnji Marije Križ-man za spremembo parcelačnega načrta za parceli št. 23/16 in 23/17 kat. obč. Kar-lovsko predmestje. 2. O poročilu mestnega stavbnega urada glede zgradbe novega cestnega kanala v Kopališki ulici. 3. O poročilu mestnega stavbnega urada glede poprave lesenega mostu na koncu Opekarske ceste. VI. Upravnega odbora mestnega vodovoda, elektrarne in plinarne poročila: 1. O dopisu mestnega knjigovodstva glede zvišanja vodovodne doklade. 2. O dopisu ravnateljstva mestne elektrarne glede zvišanja cene električnemu toku iz mestne elektrarne. 3. O dopisu ravnateljstva mestne plinarne glede zvišanja cene plinu. B. Tajne seje: I. Naznanila predsedstva. II. Odobrenje zapisnika zadnje seje. III. Personalno-pravnega odseka poročila o raznih personalnih zadevah uradnikov in uslužbencev mestnega magistrata. V, Finančnega odseka poročila: 1. O treh prošnjah za znižanje pristojbine za vsprejem v občinsko zvezo. 2. O prošnji nekega mestnega uslužbenca za zvišanje draginjske doklade. V. Šolskega odseka poročilo o prošnjah za razpisano mesto učiteljice na mestnem dekliškem li-Ceju. VI. Obrtnega odseka poročila o raznih prošnjah za razne obrtne koncesije.
lj Moka za lep. Obrati, ki rabijo po-Icvarjeno pšenično moko št. 0 za lep, naj javijo to takoj z navedbo množine mestnemu tržnemu nadzorstvu.
lj Vezovanje s pretepom. V Mostah je heki gospod na Mali Šmaren vezoval svojo Seno. Najel je godbo in povabil več gostov na godovanje. Z godbo in petjem so se zabavali in pričeli so prihajati tudi nepovabljeni gosti. Veselo zabavo je končal hud prepir in tepež, ker se je neka Anica sprla s svojim fantom, ker je dal za 8 litrov vina. Ob pol 5. zjutraj je Anica postala tako huda, da so jo pretepli. Sicer je pa Anica že enkrat skočila v Ljubljanico in so jo komaj rešili.
lj Ljubljanski trg. Silno podraženje prašičev v Hrvatski je zelo neugodno vplivalo na cene svinjskega mesa in masti. Mast se je podražila sledeče: slanina 46 K, riba in sal 48 kron. Producenti kranjskih Jdobas čutijo podraženje v toliko, da jim
mesarji, kateri prodajajo po večini le slanino in mast prašičev, ne oddajajo več prašičjega mesa po 22 K za kg kot prej, marveč po 24 do 26 kron. Domači kranjski prašiči še ne prihajajo na trg, kar zelo ovira izdelovanje klobasnih izdelkov. Cene prašičem v Hrvatski še niso stabilizirane. Vsi ostali mesni produkti so ostali na starih cenah. Sadni trg je zelo živahen. Češ-plje, katerih se je konzumiralo velike množine, postajajo redke, medtem ko prihajajo prvovrstne hruške na trg. Zelo se čuti pomanjkanje namiznih, prvovrstnih jabolk. Kmetice iz okolice prinašajo na trg redno jabolka za kuhanje, dobre kakovosti po 2.50 K do 3.50 K kg. Občinstvo se opozarja kupovati sadje le na težo in ne na število. Gob-jurčkov je bilo ta teden posebno mnogo na trgu. Prodajale so se po 6 kron za kg. Druge vrste gob so redke, ker pogosto niti jurčkov ne morejo vseh oddati. Želo se čuti na ljubljanskem trgu pomanjkanje jajc in perutnine, vzlic toleriranju cen od strani nadzorstva. Jajca so se do-važala v veliki meri po kmeticah iz Dolenjskega. Podraženje prevoznih stroškov pa onemogoči potrebni dobiček kmeticam za vožnjo s košaro jajc iz Dolenjskega in nazaj. Perutnina je silno redka. Divjačina prihaja še redko na trg. Divji zajec se plačuje od 45 do 60 kron; poljska jerebica po 14 do 16 kron. Konzum moke je reduciran na neobhoden minimum. Pritožbe radi pokvarjene moke prihajajo še vedno. Vsled pokvarjenih primesi, četudi so primešane v malenkostnih množinah, se pokvari vsa moka. Cene sladkorju so prispele že na 64 kron, posamezni trgovci jih skušajo naviti še višje. Mnoge zaloge iz meseca junija in julija, ko je bila cena še nizka, prihajajo šele sedaj na dan. Živila, ki se im-portirajo iz Trsta, se, predno pridejo do konzumenta, neverjetno podraže. Olja in riža si navaden človek ne more več kupiti, lj »Sflmopomoč« v Ljubljani prosi ponovno in zadnjič, da se zglase člani, kateri še niso prejeli legitimacij in zadružnih pravil gotovo do 15. t. m. v zadružni pisarni. Rok za plačilo zaostalih obrokov se izjemoma podaljša do 15. t, m. Člani, kateri ne bodo do tega dne polno plačali svojega deleža, se bodo v smislu pravil Čl. II. § 3. odst. 3. točka a) izključili.
Izgaua sir. TrusnblCa.
LDU Zagreb, 11. espt. Danes ob 18. uri je dospel na zagreški drž. kolodvor z orient-ekspresom na potu v Beigrad naš minister za zunanja dela dr. Trumbie v spremstvu soproge in tajnika Pavloviča. Ministra je sprejel na kolodvoru hrvatski ban dr. Laginja, ki se je z ministrom prisrčno pozdravil. Minister dr. Trumbio se je v spremstvu bana in svoje soproge sprehajal pred kolodvorom in v smeri proti Zri-njevcu. Ko se je vrnil k vlaku, je vpričo bana sprejel šefa tukajšnjega novinskega urada Brozoviea, kateremu je na razna vprašanja, tičoča se jadranskega vprašanja, izjavil: Ravno te dni moremo zabeležiti velik korak naprej. Tiče se našega pomorskega brodarstva. V Londonu z italijanskim delegatom reparacij&ke komisije Bertolini-jem začeta pogajanja, ki so se v Parizu nadaljevala, so dovršena v popolnem sporazumu. Po tem sporazumu prejmemo gotovo število ladij, ki nam bodo služile kot močna baza za razvoj našega pomorskega bro-darjenja. Ključ tega sporazuma je ta, da se imajo vse trgovske ladje, tudi one, ki so služile v tehnične svrhe bivše avstro-ogr-ske vojne mornarice, razdeliti med našo državo in Italijo. Ta sporazum je sklenjen s pristankom z ene in druge strani. A sedaj se čaka le še na formalno odobritev repa-racijske komisije. Od vsega brodovja dobimo mi vse one ladje, ki pripadejo našemu narodnostnemu lastništvu, zlasti katerim so lastniki naši ljudje, dočim dobe Italijani one ladje, katerim so lastniki Italijani iz bivše Avstro-Ogrske, prištevši odškodnino za tonažo, ki jo je Italija izgubila v vojni in ki znaša 80.000 ton. Tonaža celokupnega brodovja, ki bi se imelo po tem ključu razdeliti, znaša 560.000 ton in dobimo mi v svojo last 180.000 ton. Po razdelitvi z ozirom na narodnost nam pripadajo , nastopna paroplovna društva: »Oceania«, »Ungaro-Croata« (za obalno in svobodno plovko), dubrovacko parobrodarsko društvo »Račič«, »Dalmacija«, »Avstro-Croata« in se vsa mala parobrodarska društva, ki so imela svoje sedeže na otoku Krku ter na hrvatski in dalmatinski obali.
Od ladij bivše avstro-ogrske vojne mornarice, ki so ji služile v razne prometne in tehnične svrhe, dobimo ladjo »Cyklop«, nadalje jahto »Dalmacija« in dve največji ladji cisterni ter tender »Gigant«, dalje tri ladje, ki so pripadale bivši dalmatinski finančni oblasti, namreč »Dubrovnik«, »Spit« in »Zadar«. Končno nam pripada še šolska ladja bakarske navtikc »Vila Velebita«. Že prihodnje dni pade v tej stvari odločitev reparacijskc komisije, ki bo — brez dvoma — ta naš sporazum potrdila. Najkasneje za mesec dni po tej odobritvi bodo razobesile ladje na svojih jamborih naše državne zastave, pod katerimi bodo odslej plule na Jadranu in iz-
ven njega. Takoj nato se bodo vse ladje registrirale po vseh onih lukah, ki se nahajajo po jurisdikcijo naše države. Vsa ona parobrodna društva, katerim pripadajo ladje po tem sporazumu, se morajo registrirati pri sodiščih v naši državi. Administracije in ravnateljstva teh društev se morajo nahajati v naši državi. To je velik korak naprej, ker bo v nekaj dneh plulo stotine naših ladij pod našimi državnimi zastavami in vse države bodo morale postopati s temi ladjami kot z lastjo naše države in mi bomo priznani kot pomorska država, S tem sporazumom smo dosegli veliko prednost v kabotaži, ker razen ladij bivšega Lloyda, ki je postal italijansko društvo in zato pripada Italiji, ter nekaj ladij na zapadni obali Istre, pripada vsa ostala kabotaža naši državi, ki bo tedaj v tem oziru najvažnejša na jadranskem morju. Mi postanemo prva država, ki bo razpolagala s kabotažo na Jadranu. Na vprašanje glede direktnih pogajanj z Italijo je minister odgovoril, da je treba, da se razgovori nadaljujejo. Te volje nam ne manjka. Na vprašanje, ali ostane gospod minister v Belgradu, da prevzame svoje dolžnosti, je dr. Trumbič odgovoril, da je vse to odvisno od tega, ali se bodo pogajanja z Italijo nadaljevala. V nadaljnjem razgovoru z banom je minister pokazal ,da je zelo dobro poučen o domačih razmerah in da je poln lepih nad o bodočnostih naše države. Ko je prišel vlak, se je minister z banom prisrčno poslovil.
plefešsclt.
Beigrad, 11. septembra. Poslanec Smodej je v seji narodnega predstavništva stavil interpelacijo radi izvajanja plebiscita na Koroškem. V interpelaciji povdarja, da plebiscitna komisija, posebno angleški in italijanski član postopata pristransko.
Nemiri trn Hruatsiiem.
Zagreb, 11. sept. Uradno se poroča, da so uporni kmetje v noči od 9. na 10. septembra razrušili železniško progo pri Sisku. Vojaštvo je le s težavo napravilo red. Pri tem je bilo vec žrtev. V bjelovarski župa-niji, v Dugem Selu in Gor. Subotici so bili novi spopadi kmetov z orožništvom in vojaštvom, ki je končno napravilo red.
Beigrad, 11. sept. Ministrski svet je razpravljal o dogodkih na Hrvatskem. Sklenil je, naj se v slučaju potrebe proglasi preki sod.
Szfe^iio stanje u Trstu.
Generalni civilni komisar za zasedeno ozemlje je izdal naslednji ukaz. V smislu odloka od dne 24, julija 1919. Upoštevajoč posebne zahteve javnega reda sledeče: Vsi javni lokali se morajo zapreti ob 21, uri. Po 22. uri je prepovedano meščanom hoditi po javnih ulicah in trgih. Prestopki naredbe se bodo kaznovali po zakonu. Ta naredba stopi v veljavo takoj.
FRANCOZI IN TRETJA INTERNACIONALA.
LDU Pariz, 11. sept. (Wolff.) Resolucija, sprejeta po nacionalnem kongresu francoskih železničarjev, odklanja pristop k tretji internacionali.
DNEVNI RED ZVEZE NARODOV.
LDU Amsterdam, 11. sept. (DKU) »Te-legraaf« javlja iz Londona: Začasni dnevni red prve seje zborovanja zveze narodov je objavljen. Najvažnejše točke dnevnega reda so: Pripustitev k zvezi narodov onih držav, ki so označene v prilogi pogodbe o zvezi narodov, začasna določitev sedeža zveze narodov za leto 1921, načrti za ustanovitev mednarodnega sodišča, ustanovitev permanentne organizacije zdravstvene službe, ustanovitev permanentne organizacije, ki se bo bavila z vprašanji mednarodnih zvez in mednarodnega prometa, ki spadajo po versailski mirovni pogodbi v področje zveze narodov itd.
ljubljanska poroti.
V soboto ob pol 1. uri zjutraj je dvorni svetnik Regally zaključil razpravo proti roparski tolpi iz Notranjih Goric, ki so ropali v ljubljanski okolici in povzročili veliko strahu. Porotnikom je stavil porotni senat 29 vprašanj, katera so porotniki vsa potrdili, izvzemši štirih vprašanj, ki so se stavila, če so roparji spravili v strah Kosa, katera so potrdili z 8 aa in 4 ne. Roparji so ves čas razprave nastopali predrzno in očitali pričam, da lažejo in da so se pogovorile med seboj. Dvorni svetnik Regally je nato zapovedal obtožencem zamenjati prostore ,toda ko je prišla prihodnja priča v porotno dvorano, je pokazala zopet pot na storilca, na Jožeta Skubica, ki se je prej najbolj jezil, češ, da so se priče zunaj pogovorile, da njega pokopljejo. Senat je nato obsodil Jožeta Skubica, Ivana Skubica in Ignaca Sojerja vsakega na 20 let težke ječe in Ivana Mazija na 15 let težke ječe. Sojer in oba Skubica so se nato ironično klanjali porotnikom in jim klicali porogljivo: »Hvala, gospodje porotniki!« Med njimi ie bil najglasnejši Sojer, ki je bil tako predrzen, da je po izvršenih ropih prosfl za službo orožnika in jo je tudi v resnici dobil in ie bil kot orožnik aretiran. Ko so. ojjsoienc roparje uklenili in iih odvedli
v zapore, so se obrnili porogljivo se smejoč in preklinjajoč; eden je zakričal: »Nič več nas ne boste videli!« in končal z grdo laško klet-vino.
Včeraj je vodil porotno razpravo nadsvetnik Žebre. Obsojena sta bila na štiri mesece težke ječe Valentin Erjavec in Vinko Kosmač z Ježice, ker sta v noči na 30. junija ukradla na škodo državne železnice 20 tračnic, o katerih so izrekli gospodje porotniki, da so vredne nad 100, toda ne nad štiristo kron, dasi so bile cenjene na 8800 kron.
Zelo živahno so se nato zagovarjali Hrvatje Oskar Žnidaršič, Maks Žnidaršič in Dra-gotin Martinko, ki so bili obtoženi, da so ukradli štiri 11.000 kron vredne avtoplašče in šest 400 kron vrednih gumijevih cevi. Oskar Žnidaršič se je z rokami kar po glavi bil. Razprava se je preložila, ker se bodo zaslišale na zahtevo državnega pravdnika še nove; priče.	■
Razprava proti Vincencu Ravnikarju ie odpadla, ker k njej Ravnikar ni prišel.
V ponedeljek bo porota razpravljala po&
Eredsedstvom svetnika Rekarja o tožbi proti ivšemu trgovcu Karlu Pevcu v Šoštanju, ki je bil zarad' goljufije že petkrat kaznovan, a je zopet zagrešil celo vrsto goljufij, ker je ponarejal proti plačilu potne liste. Razprava bo trajala zopet najbrže v pozno noč.
Sodišče in policija.
s Prijeti tat. Kastelic Jakob je bil žd sedemkrat kaznovan. Ni znan samo ljubljanskim, marveč tudi sodnikom v Senožečah, Trstu in v Krškem. Zadnjič je bil zaradi tatvine obsojen 22. februarja v Ljubljani na dva meseca ječe. Te dni je pa ukradel v Stari vasi dvokolnico, s katero je prišel v Ljubljano, kjer jo je prodajal za 200 kron. To je izvedel neki policijski stražnik in ga aretiral.
s »Kateri ima korajžo, naj pride sem k je klical 9. sept. ob ]A>2. ponoči gospod R., ko je šel mimo policijskega stražnika na Rimski cesti. Ko ga je stražnik opozoril, naj se dostojno obnaša, je gospod R. zopet kričal: »Ja, ta zakon, ja, ta srbski zakon je h... čl« Ker je pričel lajati Marčanov pes, je R. rekel: »Ali tukaj ne vidite zakona?« in je pričel oponašati psa. Ko je stražnik gospoda R. zapisal, je porogljivo rekel: »No, kaj pa mi je za tistih sto kronf«
Cerkveni ustnik.
c-Proda se lepo, dobro ohranjeno cerw kVcKo bandero. Ogleda :z ga pri g. Fr. Je-lččnik'- Tj-ubo.r?e*va u'ic*» 2 v T/"bHani.
c Slikanje župne cerkve na šenturšk! gori. Najlepša fresko-slika v sredi na oboku ladije je dovršena. Predstavlja sv, Valentina, kateri priporoča Mariji v ozdravljenje bolnike, za katere prosijo verniki: namreč priprost kmetič drži pred seboj na kolenih božjastnega moža in mlada! mati dviga v naročju božjastnega otročiča/ Druga ženska, ki kleči poleg nje, skuša i gorečo molitvijo pospešiti ljubo zdravje* Enako opravilo ima angel, ki z rokama ka-< že na uboge siromake. Vso sliko krasi umetno izdelan plastičen okvir. Gospod Ogrin je lahko ponosen na to svoje najno-4 vejše delo. Omeniti je tudi slavolok med ladijo in prezbiterijem. Na spodnjem delu je poslikan z lepo ornamentiko in bogato pozlačen. Na sprednji strani proti ladiji je na zgornji polovici krasno slikana bordu-ra v cvetličnih barvah z božjim Jagnje-tom v sredi. Na spodnji polovici je pa veličasten plastičen ornament z enako plastičnim obrobkom. Sedaj se prične s slikanjem fresk nad okni, kateremu sledi konečno ornamentika v pritličju.
Dijaški vestnik.
d »Zora — Luč,« Kot smo že včeraj sporočili, je v to pooblaščeni zbor delegatov vseh naših društev sklenil, da izide vpričo neznosnih financijelnih težkoč v Šolskem letu edinstveno glasilo »Zora —« Luč« v Zagrebu, kot glasilo J. K. D. L. Uredništvo glasila. Glasilo urejuje poseben redakcijski odbor. Za slovenske prispevke skrbi osrednji odbor S. D. Z. Njemu je pošiljati vse prispevke. Naslov: Osrednji odbor S. D. Z., Ljubljana, Stre-liška ulica 12/11. (Ljudski dom). — Upravo glasila vodijo tov. Domagojci. Za Slovenijo sc vpostavi poseben upravni odbor pri Slov. dij. zvezi. V vseh zadevah, ki se tičejo uprave našega glasila, se zato obračajte na osrednji odbor S. D. Z. — Predsednik S. D. Z,
Turistika in šport.
Pri plavalni tekmi za jugoslovansko prvenstvo v Karloveu 8. t. m. je dobil prvo ceno v skoku I. Kavšelc (Ilirija), drugi je bil Kovačec (Hašk), tretji G. Vodišek (Ilirija). V plavanju je zmagala večjidel Viktorija, Sušak. Slovenski klubi razen Kavška iu Vodiška niso poslali k tekmi nobenih konkurentov.	(k)
K današnji plavalni tekmi za prveustvo Slovenije je prijavljenih 64 tekmovalcev in tekmovalk, med njimi jugoslovanski prvaki Kavšek in izven konkurence Reš in Jakil. Tekina se vrši ob vsakem vremenu. Pričetek ločno ob pol 15. uri. Tekmovalci in funkcijonarji morajo biti ob pol 14. uri v čolnarni Ljublj. športnega kluba. Dohod za občinstvo ie s strani Trnovskega pristana. Program ic razvideu iz plakatov, (k)(
.i i,'iM med Ilirijo in Va-V.i " - - - -liiim klubom sc vrši danes na prostem S. K. Ilirije, — 11'lrija, ki se nahaja v aobti formi, ima v V. S. K. za na-r rotnil'-' crcr,a najboljših Ir.lubov hrvatske province.	(K)
Iz pravi! Jugoslovenske Matice.
Cilj »Jugoslovanske Matice« je pospe-Sevanje gospodarskih in kulturnih interesov Jugoslovanov v tujini, osobito onih
V	zasedenem ozemlju.
Svoj sedež ima Jugoslovanska Matica
V	Beogradu, v središču naše vlade. Potom organizacij podružnic pa razteza svoj delokrog na vse kraljestvo S, H, S., pa tudi na Jugoslovane izven naše države, osobito na amerikanske Jugoslovane. Kot svojo glavno nalogo smatra Jugoslovanska Matica prbpagando za zasedeno ozemlje, da postanejo oni pod tujim jarmom ne samo briga poedincev, ampak, da ves narod kot en mož skrbi za dobrobit Primorcev, Jugoslovanska Matica zbira sredstva za kulturni in gospodarski dobrobit Primorcev, seznanja javnost, tudi neslovansko, z njihovim življenjem ter je v vsakem pogledu njih najmočnejša dejanska in moralna
opora.
Društvo sestoji iz članov, vpisanih v podružnicah, ki tvorijo za vsako državno področje skupno pokrajinsko društveno enoto. Vsaka podružnica voli odposlance v pokrajinski zbor, ki izvoli pokrajinski odbor in delegate v centralni zbor, ki izvoli centralni odbor.
Poleg članarine tvorijo darovi in dohodki iz prireditev glavno osnovo društvenega imetja.
Člani so častni, dobrotniki, ki plačajo enkrat za vselej 1000 dinarjev in redni (en dinar mesečno).
Kdor podpira društvo s prispevki, ne da bi pristopil kot član, postane podpornik.
Član more postati vsak Jugoslovan, brez razlike na spol ali starost. Manj kot 18 let stari člani nimajo ne aktivne, ne pasivno volilne pravice.
Jugoslovanska Matica temelji na podružnicah, ki se osnujejo v vsakem kraju, kjer se oglasi 20 članov. Podružnice v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu, Splitu, Novem Sadu, Cetinjah in Skoplju pa nosijo naslov glavnih podružnic, ter vodijo, dokler se ne izvrši pokrajinska organizacija podružnic s pokrajinskim odborom, za celo pokrajino vse delo za Jugoslovansko Matico. Smer podružničnemu elelu daje pokrajinski zbor, ki se
sestane redno meseca aprila ali maja. Na tem pokrajinskem zboru se voli izvrše-valni organ zbora, pokrajinski odbor, ki sestoji iz predsednika, 2 podpredsednikov, 2 tajnikov, blagajnika in njegovega na-mostnika, 6 odbornikov in 6 namestnikov.
Po 1, juniju pa se sestane k rednemu zborovanju centralni zbor. Na tem zborovanju so zboruje o vseh načelnih vprašanjih, ki se posredno ali neposredno tičejo Jugoslovanske Matice.
Zbor voli končno centralni odbor, ki ima 1 tajnika in po 3 odbornike in namestnike več kot pokrajinski odbor, ki je glavna eksekutiva Matice.
Društvo preneha, če tako sklenejo tri četrtine udeležencev centralnega zbora, ki imajo glasovalno pravico.
a Telečje meso. »VnovČevalnica za živino in mast« v Ljubljani oddala je za danes, t. j. 12, t, m. sledečim mesarjem svoja teleta v razprodajo in sicer: Ahlinu, Kastelicu, Makovcu, Rihtar star, in Ham Matiji po 3 teleta; Žganjar Jožetu, Žganjar Antonu po 2 teleti; Gutniku na Viču eno tele, le Janež in Javornik sta dobila 7 telet ter Breceljnik eno tele; kilogram spred-
njega mesa bo stal 18 kron, kg zadnjega pa 20 kron. Vsaka stranka dobi največ en kilogram mesa.
Od nemških Volkswehrovcev do cela oropani koroški duhovnik želi po zmerni ceni od kake duhovske zapuiščine kupiti dva talarja ter en novim prepisom odgovarjajoči in še raben brevir. Oglasi pod: »Svoji k svojim« na upravo lista.
Mefteorologično poročilo.
Ljubljana 306 m n. m. vlš.
Cas opazovanja	Baro-moter v mm ____„ _	Termometer v O	Paihrom. dttorenca T C	Nebo, vetrovi	Padavino v mm
10./9.23h	738-5	17-5	0-7	del. obl.	
11./9. 71i	736-8	19-4	1	megla obl.	0-8
11./9.3h	7397	20-3		jasno vz.	
Prof. dr. Betteri
ordinira zopet.
Višiemii realen s_ Ts^v^.
n štvu ..Slovenca" pod št. 3715.
prane jVlohor j\nica Cadež
poročena 12. septembra 1920. Kranj.	^lekinjc pri Kamniku.
vmm vajenec
velir, Ljubljana, Wolfova utica 3.
Dr. SLECHTR
ordinira zopet redno za kirurgične in splošne bolezni Ljubljana^ Dvorni trg št. 1/11.
prance «£a]oYic mL £lza £ajoyic roj. T^oglič poročena.
ittija, 8. septembra 1926.
manufaktume stroko, sredDjib let se takoj sprejme pri tvrdki Piano Ma-thets-ov; naslednik! v Brežicah. Prosijo se ponudbe z navedbo plače.
Siiiie oalie,
laneno seme,
_____ . kumno, ter
vse druge deželne pridelke kupuje trgov.na s semeni Sever & Komp., Ljubljana, Wolfova ulica št. 12.

il
zanesljiv ln pošten se sprejme ____na večje posestvo blizu Ljubljane, plaža po dogo.voru. Ponudbe na upravo pod Hlapec 3773.
išče mesta v kaki trgovini z mešanim ali papirnatim blagom, vešč slovenskega in nemškega jezika. Naslov pove upravništvo pod št. 3745.
TflVfll macl kolomaz, cilinder in luTUl" IIIUjI, stroinoolje, surovo olje, za Diesel — motorje, dobavlja po najnižjih dnevnib cenah Mineralna rafinerija Dravograd; zastopstvo za Kranjsko: »Komet«, Ljubljana.	3771
niCRr se sPreime takoj
inteiigenien [llilul
Izurjen in
proti zelo ugodni plači v pisarni odvetnika dr. Ailur p! \Vurzbacha v Ljubljani Pred Škofijo 13.
veCfloriaziflarievrpfef^tS;
»Sravbena tvrdka Ivan Ogrin« Grubar-jevo nabrežje št. 8.	3756
Br. Ivan Pinlar ^^tT^n
ia ordinira zopet redno od 1 do 3 popoldne v Ljubljani Cankarjevo nabrežje 5. (vhod Ribja ulica o.)
za »SLOVENCA« in »VEČERNI LIST« se sprejme takoj.


Zahvala.
Vsem, ki so delili z nama neutolažljivo bolest ob mukapolni bolezni in prezgodnji smrti najine nepozabne in predobre sestre m svakinje, gospe
Ivanke Supančič
katero je nama tako nepričakovano ugrabila neizprosna smrt, izrekava tem potom najisitrenejšo zalivalo za obile dokaze liubezni in sočutja, ki so nama bili edina tolažba v teh bridkosti polnih dneh. Zahvaljujeva se vsem onim, ki so v tako častnem številu spremili preblago pokojnico na njeni zadnji poti, med njimi zlasti velečastitim damam in gospodom Družbe sv. Cirila in Metoda, slavnema pevskemu društvu Ljubljanski zvon za ganljivi žalo-stinki in vsem, ki so bodisi s cvetjem ali z darom v dobrodelni namen počastili blagi njen spomin.
Tisočera zahvala vsemi
V L j u b 1 j a n i, 10. septembra 1920.
josipina in Jakob Terpinc,
sestra in svak.
Konfekcijska tovarna
družba z o. z.
Ljubljana, Dunajska cesta, Stožice.
Telefon 532. Osrednja pisarna: Aleksandrova cesta št. 3.
Največja jugoslovanska izdelovalnka moške, deške in otroške obleke. - Samo na debelo.
ynt ripnvahnitf bi vstopil k plodonos-liUI uiULUUuln nemu industrijskemu podjetju s K 300.000 ali tudi več. Ponudbe pod »Rozaonel« na upravo
i „Slo venca".
M slanovaoje in Hrano riga®
1 i deklica z dežele, ki bi obiskovala pri Uršulinkah 4. razred ljudske šole. Naslov pove uprava lista pod št. 37C9.
Petrolej došel!
Dobavlja po najnižjih dnevnih cenah, dokter traja zaloga:
.KOMET", d. z o. z.
Ljubljana, Dunajska cesta 33.
STAMPILJE
Katalog
ANT.CERNE) g*
LJUBLJANA £ "
franko
Strešno lepenko
hrastove in bukove parketne deščice, trstje za štukaturo, prvovrstno blago dobavlja takoj v vsaki množini Jos.p Puh, Ljubljana, Gradaska ulica 22. — Telefon iuterurbau 513.
Gradbeno podjetje
ing. Dukič in drug
Ljubljana, Resljeva c. 9.
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
Hiijiarira se sprejme proti dobri plači IlUUUilliU za gostilno in vešča v gospodinjstvu. Zahteva se poštenost in miren značaj. Ponudbe z navedbo kjo se je izučila, na upravo lista pod Poštena do 20. t m. 2716.
Sprejme se izurjena l/ntiaplpa zmožna in poštena Hullulltu, tudi domačih opravil. Istotam se sprejme tudi služkinja za vsa domača dela. Nastop takoj. Plača zelo ugodna. Zglasiti se je prt Mariji Ogrin, Ljubljana, Grubarjevo nabrežje 8.	3703
Kozennov atlant. Poizve se
pri upravništvu pod št. 3762.
111
Sprejme so takol trezen, pošten in priden fl(ifrhnj|f (samec srednje sta-Uilftl iliilR rostl) na manjše posestvo. — Lastnoročno pisane oferte katerim je pridejati spričevala o sedanjem službovanju je nasloviti na-Oskrbništvo na Dvoru, Pošta Radeče pti Zidanem mosta.	3742
kupuje tvrdka z deželnimi in gozdnimi pridelki
Kmet & Komp., Ljubljana, Gosposvatska cesta šlev. 8.
na steklo, zid, i. t. d. izvršuje
Fran Bricelj,
Ljubljana, Šelenburgova ul. 6
MVIP/O*
tz kavčuka < CIRIL SITAR
LJUBLJANA < ^etj-a ces^
Slavnemu občinstvu vljudno nazna« njam, da sem otvorila gostilno
RT iS
E!
Klobuke m slamnike
vseh vrst, od preprostih do najfinejših nudi vedno v zalogi tovarna klobukov in slamnikov
Franc Cerar v Stobu
poŠta in železniška postaja Donrfale pri Ljubljani. V popravila prevzema tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi. V Ljubljani prevzema vsa naročila in moderniziranje tvrdka Ko vačevič 1 Tršan v Prešernovi ulici št, 5, kjer so tudi vsi vzorci vedno na razpolago.
cannnc.aaaanuaaaQDnaDaoaaaaaD
99
Ii
(pod Golovcem) HraUeckega vas St, 48i Pripravljena sem vzeti več gospodov na hrano. V petkih zvečer vabim na sveže ribe. Postregla bom vedno e pristnimi pijačami, kakor tudi z gor kimi in mrzlimi jedili.
Slavnemu občinstvu se priporočam za obilen poset
Ivanka Vidmar
(preje Rihtar jeva) gostiloičarka.
ISOJlkuu
o Ljubljani, o lastnem donmi KlifcioSižeoa cesSa SJso. 6
obrestuje hranilne vloge po čistih
8
a
D
D □
Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in n " jo imela koncem marca 1919 nad 40 milijonov kron vlog in nad " U	1 milijon ensiotisoč kron rezervnih zakladov.	D
D
0 ^ unada
Posojila se dovoljujejo na osebni kredit (proti menici) na hipoteko D in v tekočem računu.	—
Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom. p
D

ar.c.
3RHL Kozi }{ribar. ftublj
Rimska cesta step. (j
ima veliko izbiro najmodernejših darnskiti in otroških klobukov za jesen in zimo na razpolago. Cene od 100 kron
dalje.
-a e-o-
Za dvakratno obiavo v tednu se računa 8 kron.)
ELEKTROTEHNIKA »Svetla«, Mestni trg 25. Verbajs A., Linhartova ulica 4.
FOTOGRAFSKI ATELIJE: Grabietz Franjo, Miklošičeva c. 6.
JAVNA SKLADISCA »Balkan«, l. Ljublj. javno sklad., Dunajska c. 33. (Tel. 366.)
KLEPARJI
Korn T., Poljanska cesta 8. Remžgar & Smerkol, Flor. ul. 13.
Prisnevaile za sKiod S. L. S.
Priporočal© se sledeče domače tvrdke
KNJIGARNE Jugoslov. knjigarna, Pred škofijo.
KNJIGOVEZNICE Knjigoveznica K. T. D., Kopit. ul. 6.
KONFEKCIJSKE TRGOVINE Olup Josip, Pod Trančo. Sax Ivan, Stari trg 8.
LEKARNE »Pri Mariji Pomagaj«, Reslj. c. 1.
MANUFAKTURNE TRGOVINE Schusler Anton. Stritarjeva ul, 7,
MODNI SALONI Gotzl Marija, Židovska ul. 8 in 7.
MODNE TRGOVINE
Kunovar Ivan, Stari trg 10. Magdič Pavel, Aleksandrova cesta'
PARFUMER1JE IN KOSMETIKA »Uranus«, Mestni trg 11.
TRGOVINE S PAPIRJEM
»Uranus«, Mestni trg 11.
RESTAVRACIJE »Perles«. Prešernova ulica.
SOBNO SLIKARSTVO Žuran Martin, Mestni trg 12.
STAVBENA PODJETJA Černe Andrej, Sv. Petra cesta 23. Treo Viljem, arhitekt, mestni stavbenik, Gosposvetska cesta 10.
ŠPEDICIJSKA PODJETJA »Balkan«, Dunaj. c. 33. (TeL 366.) Uher F* & A., Šelenburgova ulica 4. (Tel. 117.)
TRtpotrebni !?AMI IN ZLATNINO
frupin, Čc bi se va uHca ^ očila. nai ostaneio .
(Za dvakratno objavo v tedna se računa 8 kron.)
TRGOV. Z DEŽN. IN SOLNCN. Mikuš L., Mestni trg 15.
TRGOV. Z ŽELEZ. IN POLJED. STROJI
Erjavec & Turk pri »zlati lopati«,
Valvazorjev trg št. 7. Zalta & 2ilič, Gosposvetska cesta 10. (Mar. Ter. cesta.)
TRGOV. Z USNJEM IN ČEVLJARSKIMI POTREBŠČINAMI. Sever Andrej, Prešernova ul. 9.
ZALOGA POHIŠTVA. Faidiga Filio, Ljubljana.
od 2 do 150 kg vsebine, za vlivanje zlata, bakra in dru-gih kovin, prvovrstne znamke »patent J. FANTA«. Glavno skladišče zb kraljestvo SHS pri tvrdki:
SCHREIEIM FRIEDBICH
veletrgovina kovin in kovinastih izdelkov
ZAGREB, VJaška ulica št. 22.
Stalno skladišče grafita za livarne, vseh vrst kovin in kleja, bakrenih ccvi, okov za zgradbe iu pohištvo, orodja ter železn. ia kovinar, blaga.
d. d. za trgovino z železom.
Zagreb, Viaska ulka 40
Telefon int. št. 09. Brzojavi: „Sidro", Zagreb.
Dospela je velika množina:
bakrenih brizgalnic, bakrenih kotlov, verig, blagajn, litega blaga, pocinkanega blaga, raznovrstnega kleja, poclkov, žice, železnih žebljev, klju-čavn. blaga, emajlirane posode, cinka za lončarje, strešne lepenke, trsja. Na potu je raznovrstno železo in razno železn. blago. Solidna postrežba. Zastopstvo: Wien »Sidro« Elsen u Me tali w ..-en-Handels-Ges. m. b. H. m. Reir, aerstrasse 3 Tel. 462/2. Naslov za brzojavke: „Eisen sidro" \Vien, dobavlja cele vagone direktno vso zgoraj navedeno blago transito skladišče ali z izvoznim dovoljenjem s plačilom v avstrijskih ali jugoslovanskih kronah.
Širite »Slovenca"!
l!
oblastveno poverjeni stavbni inženec
Ljubljana,
Hilšcrjcva ulica št. 7.
Specijelao stavbeno podjetje za betonske, želerobctonske in vodne rgradbe.
Izraba vodnih sil.
Najcenejša dobava na debelo
.F^CTMS'
d. d. za promet zem. proizvodov, kolonijalnim in drugim blagom preje
(ustanovljeno 1883) Zagreb, Vlaška ul. 12. Telelon 106. Brzojavi: Fructus,
*___J
SFECERIJSKO J BLAQO J
industrijsko podjetje išče za takojšnji nastop
popolnoma verziranega v knjigovodstvu in korespondenci. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja, z referencami in plačilne zahteve naj se pošljejo pod »Industrijski uradnik" na upravništvo lista.	3704
IliDil

MlatUnice za ročni in vratiini pogon, vratila, čistilnike, slamoreznice za pogon z roko in silo, sadne in vinske stiskalnice, sadne mline, brzoparilnike, bakrene (kufrene) kotle za žganjekuho in druge stroje ima vedno v veliki izberi lastnica po umrlem soprogu
Frsnou Hitu, MIlana, Sv. Martina cesta 2.
Edina zaloga poljedel. strojev " tvornice Umrath & Komp. ::
žagan, tesan, okrogel, smrekov, jelkov, borov, hrastov, jamski les od m 2.50 dolgosti naprej kakor skorje, krajnike in drva kupuje po najvišji dnevni ceni
lesna trgovina 0000
FR. PHJMflN, CELJE. -m
se zone! dobit
"»»«1 zahtevajte v Vasi najbližji lekarni priznano in zdravniško priporočeno
Dr. FLESCH-evo izvirno SKAB0F0RM - MAZILO.
Ne maže, ne barva, brez duha. Dobiva se v vseh lekarnah. Glavna zaloga za Ljubljano in okolico :
Rihard Sušnik »pri zlatem jelenu« IV., Marijin trg.
Pisarna moderno urejene tovarne V. MARSANO ::
99
EVii TEHNIČNO podjetje za EA :: UVOZ in IZVOZ :: Zastopn. prvovrstnih tovarn. — Ekspozitura: Dunaj IV., Viktorgasse i. SrediSče: Zagreb. Kikoiičm uliea Stev- 2.	Zastopstvo v Bsogradu. Bukarettu in Sofiji
STROJA proti takojšnji dostavi: : Popolne TOVARNIŠKE naprave: 1. Žage polnojarmen in krožne žage, i Tovarne za špirit in rafinerijo, pre-oblični stroji za rezanje nastavkov i šanje olja, škrob in drože, konserve,
(Dickenhobel), oblični stroji za reze (Abricht-Ftige) in oblični stroji za votlo izrezovanje (Kehlhobel), valji za okrožne žage, brusilni stroji.
2.	Stružni stroji, stroji za okroglo struženje (Frass), skobelniki za kovine (Shaping), stroji za vrtanje in brzovrtanje, škarje, ognjišča za kovače, stroji za obdelovanje pločevin, snovi, pile, stroji za rezanje vijakov.
3.	Posamezne pile v vseh velikostih, različno orodje prvovrstnih tovarn.
testenine in pohištvo. MOTORJI in LO&OMOBIIiI:
Elektromotorji, agregatorji, stroji, motorji na olje in bencin, lokomo-bili na paro in bencin, parni stroji, lokomotive za drž. in manjše železnice, vozovi za prevažanje blaga, vodnjaki, mali vagončki za pesek itd.
GRADBENI materijal: Nosači, tračnice, ogibalnice. strešna lepenka itd.
vse dolgosti, profil 14—22 ima v zalogi tvrdka
Pinter & Lenard
ieieznina
Maribor, Aleksandrova cesta št. 32 — 34 po nizki ceni.
OGLAS.
Pri Intendanturl dravske divizije se bode vršila dne 18. sertembra t. L ob 11. uri ustmena licitacija za oddajo mesa za IJiubS anr.k! garnEzon za mesec oktober. Dnevna potreba približno 20C0 kg; kauctja katero se ima položiti znosi lOO.COO kron. Predpisani pogoji so zamorejo prebrati dnevno u intendanturi (Kasina I. nadstr.) med uradnimi urami.
Iz pisarne dravske divizijske oblasti E. Br. 5503.
Bonbone, kani in M\n vseli vrst
naročajte le pri domači slovenski tvornici Josip Rajšter, šoštauj. — Prvovrstno blago, kakor: kolači, keksi, biškoti, fondant-. likerni in čokoladni bonboni, okraski za božično drevesce ter prvovrstno čajno pecivo, parklji, Miklavži in barvano medeno blago. Postrežba promptna. Naročajte naravnost v tvornici aH v njenih zalogah: Ljubljana: Pflsohl Albert, Gosposvetska cesta št. 7. Celje: Bebenjak Rozalija, Kralja Petra cesta št. 15. Maribor: Hmelak Vinko, Slomškov trg št, 0. Naročila za Božič se sprejemajo samo do 15. oktobra. — Vzorčne pošiljatve stanejo 300 kron. — Zahtevajte cenike. — V vseh zalogah sa prodaja le po tovarniških cenah.
JOSIP RAJSTER, tvornica kanditov in slaščic, Šoštanj, Slovenija.
IISIllllllS»Iiaa|||||)..||lllllal|lggBlalll.,..a>a.
tlaoa partlfa
d d š! a.
Dobavlja: »Drava«, lesna trgovska ln industrijska delniška družba Maribor.
Tovarna
Jos. Reich
Podružnica: Šelenburgova ul. 3.
Barva
vsakovrstno blago.
Kemično čisti		I obleke.
Svetloiika	ovratnike, zapestnice in srajce. —	
Maribor
Gosposka nI, 38
PODRUŽNICE =
Novo mesto
Glavni trg
Kočevje
Stev. 39.
železo, različno orodje ln okovje, cement, traverze pločevine In sploh železnino, naf se obrne na zaupno tvrdko
Itn &
trgow!na na drobno in debelo
v Ljubljani, Gosposvetska c. 10. (Mar. Ter. c.)
Spsdfiterii
Artur NolfmanniCo, Mien I., Neutoriosse G.
podružnica beitnib Ha mejna postaja),
prevzemanje in strokovna izvršitev odprav v Avstrijo, Češkoslovaško in Nemčijo. Specialni oddelek za prevoz žita in sadja v narodne države in Nemčijo. Lastno nakladanje, straženje vagonov in spremstvo.
Najkulantuejši pogoji!	Prvovrstne reference!
Balkansped."
Ljubljana - Maribor - Trst - Wien
; vseh vrst. — Sprejemanje blaga v skladišča. — Zacarinanja. — Mednarodni prevozi. — Selitve s paten vozovi na vse strani. — Skladišče, spojeno s tirom južne železnice. — I. ljubljansko javno skladišče.
Največje domače špediciJsRo podjeije.

Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
■naše državn?... do odslej plule