104. številka. V Trstu, v soboto 28. decembra 1889. Tečaj XIV. „E D I N O S T" ithaja dvakrat na tedfn. TOHkn iredo in soboto oh 1. uri popoltidn«' „Edinost" tiane: za VH« leto #1. 6. - ; iisven Atit. 9.— gl-i» polu leta „ 3.—; , ■ » za četrt ieta , 1.50; , * *25 • Posamične Št«vilke ne dobivajo t pro-dajainioah tobaka t Trttn P° » »<>*•, V Gorici »n V AjdovSćini po « nov. Na naročbe brei priloiene naročnine u -jpravniitvo ne otira. EDINOST Vni dopisi se poAil jajo uredniitru v u lini Carintia V*ako pinmo mora biti frankovtino, ker nefrankovaim h« ne npro-jemajo. Uokopini «« n« vračajo. Oglasi in oznanila *e račun« po 8 nov. vr-iii-a v petim ; za naslove r. debelimi črkami kh plačuje prostor, kolikor bi ga (>bn«jjlo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. ne račune po pogodbi. Naročnino, reklamacijo in inm-rat« preloma tapravniitvo v ulici Carintia 28. Odprte reklamacije ho proKte poštnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. • i* H-O9«. Vabilo na naročbo. mej svojimi prijatelji. Ccnu listu je: za vse leto .... gld. 6.— za pol letu za četvrt leta gld. 3.-gld. 1.50 janje lista stroški. je združeno z velieitni ; i I Na Goriškem je večina prebivalstva kazati mora kmalu svoje pristno slovansko omadeževali izvolivši si v poslane* strast- tudi slovanska, pri vsem tem pa jo zastopa lice ! nega slov. nasprotnika \v/ rudcČkarja ex . v , deželnem zboru saino polovica poslaucHv. j ftokoliko ugodnejše razmere vladajo Garibaldinca Mauronerj/T!' L novim letom začne „Edinost" j y |fltri 90 ra3tui0re uprav gorostasne. Dve na Goriškem. Slovenec ima tu vsaj pra- Samo pet svojih poslancev ima slo- svoj p e t n a j s t i tečaj. Kakor do- tretjini vsega prebivalstva obsega jo Slovani vico izraziti javno svoje menon jo v lastnem venska okolica, kateri jo bodo branili pred sedaj prizadevala si bode svojim na- tt v deželnem zboru mej 30 poslanci so jeziku. Drugači skoraj n« moro biti kajti surovimi napadi prevladujoče lahonske roenikom vsestranski zadovoljiti pri- HroprttV i„tos, po hudej borbi pridobili vos volilen čin je tako uravnan, da Lahi večine. Dela jim ne bode manjkalo ali liasajoe raznovrstnega gradiva. Vabimo Slovani 11 iedežev. Lahonska sira>t «i veo sedežev postavno ne morejo imeti. Će upanja do uspehov v njih delovanju imajo torej vse slovenske rodoljube, da si pft nj jttitt ni ru d.»kler ni uničila izvo- ho pa tam razmere za slovenski narod pri obstoječih odnošajih prav malo, kajti jo mnogobrojno naročajo ter jo Širijo jjtvo ti oh slovanskih zastopnikov, ter nekoliko milejšo, izvestno bi se jih slo- niti rudeči Progressovci, niti laški konser- | prisilila jednoga, daje rado voljno odstopi', venski poslanci morali poslužiti ter odločno vativci neso nam prijazni. Vse njih delo« [videč neznansko strast in strnnkarstvo na zahtevati podpolno narodno ravnopravnost vanje obstajalo bode v razkrivanju skelečih ! nasprotnej strani. Upati je pa, da navzlic s svojimi sodeželani. Te pt se nemamo, ran i ta vnebovpijočih krivic, ki se nam 'strastnemu napadanju, pretnjain in pritisku Lah je na Goriškem mnogo na boljem gode v Trstu. I od lahonske strani uničena volitev se zopet nego Sloveli. Zadnji se v svojej prestolnici Veselo gibanje se zadnji čas opazuje Vse oue ki SO nam za pretekli 2 m)V0 Vo'itvo- skoraj ne upa slovenski govoriti; deželni v tržaškej okolici. Lahonshi „Pro patria4 tečai kai na doltru nroedmo da čim Gorostasno jo razmerje mej Italijan- odbor sam je preveč popustljiv napram postavila je na Greti svoje trnke ter osno- prej svoj do!'1, poravnajo kajti izda t|l°Vftnrt'<'m' poslanci v deželnih Italijanom. Krivo temu je največ novodobno vata lahonsko otročarnico in pevsko družtvo " ' zborih. Kriv temu je ue malo obstoječi politično mišljenje nekaterih krogov na domačih renegatov. Tem nasproti osnoval volilni zakon, koji bi se na vsak način Goriškem. Zasledujoč v dosedanjih poli* se je v liojanu slovenski otroški vrt, ki moral spremeniti ter spraviti v sk.ad z tičnih vodjih in delalnih možeh neznalice uže lepo deluje in širi svoj blagodejni razmerami prebivalstva; potetn je fa to in brezverce, udarja tu nek katoliški mo- upliv, v Barkovljah in Rojanu delujeta I A*n lonn nerazmerje prouzročeno po načinu, poka- žićek po njih, hoteč ukrojiti vso politiko nova povska družtva ter širita slov. zavest. L6IU 1009. teretu se izdelujejo volilne liste iu slednjič p„ svojetn merilu, prepovedujoč neko ne- Enaka družtva krepko delujejo v Skednju Še tri dni in nastopi leto 1890. Ako po nedelalnosti in nepozornosti vlade same. varno slogo in neopravičeno .strpljivost" in na Prošeku in kmalu se brezdvojbe se ozremo na minolo leto, katero se na-' Mnogo je nam Slovanom na Primorskem ali prav za prav udanost. lahonskej volji oglasi še kako drugo, giblje svojemu koncu, ugledamo lepe a še pridobiti. Istra osobito mora pokazati jn zahtevam. Ako se sedanji razdor ne; Polagoma, a gotovo in trdno prodira tudi žalostne prikaze. Pustivši začasno naše v bližnjoj bodočnosti svoje pravo lice. Z bode polegel in miroljubno se končal, oko- tedaj narodna zavest tudi v kmetske kroge srečnejše brate na Kranjskem, kjer so si veseljem smo čitali letos do ,odke v istrskim rUte se z njim izvestno slovanski zagrizeni okoličanskega ljudstva, katero vedno bolj skoraj čeloma pridobili toliko željeno na- deželnem zboru videč, da naša govorica sovražniki, ter začno zopet svoje pravo spoznava svoje nesrečno stanje in u videva rodno ravnopravnost, osvobodili se tujega pridobiva v njem svoje mesto; a žalostno liberalno in veri nasprotno delovanje, tla- potrebo preobrata. žulečega jarma — oglejmo si na kratko smo sledili strasti, ki je vodila deželnega čenje in kvarjenjo slovenskega prebivalstva.; Da, preobrata nam treba na narodno- dogodivščine naše ožje domovine, Primorske, predsednika in njegove pristraše, ki bo Gospod doktor in njegovi somišljeniki ne politiškem polju: treba nam slov. ljudskih V nadkriljujočem Številu bivajo tod z nečuveno brezobzirnostjo teptali v blato bodo menda sami veseli tacga preobrata! šol v mestu, paralel k na srednjih šolah, Slovani: Hrvati iu Slovenci. Močnejši so obstoječe zakone ter prizadevali Slovunom Na najslabšem stališču koncem 1, 1880 slovenskega uradovanja z magistratom, od-sicer na številu ali jako zaostali za svojimi hude rane. Začetek je v Istri uže storjen, nahajamo st; pač vendar mi, tržaški Slo- prave kapovil, odprave italijanskih nepo-sodeželani v pridobitvah na narodnem polju. Istrski kmet se živahno giblje, zaveda venci. Umirajoče leto nam druzega ni pri- trobilih razredov na okoličauskih šolah itd. Glejmo člane v deželnih zborih. {svojega rodu in tirja svojo pravice. Usta- neslo nego par labonskih razredov na oko- Umirajoče leto zapušča nam šo mnogo V tržaškem deželnem zboru 40.000 novi! si je v osrednjoj Istri svoje narodne ličanskih slovenskih ljudskih šolah in ne- mnogo opravičenih želja — katere naj bi slovenskih prebivalcev zastopano je po posadke ter prelevil mej drugim star ; katera gnjezda rudeče „Pro patrie". Lahoni se nam »polnile VBaj v letu 1890. petih poslancih, v tem ko 115.000 Lahov t Jaški" Pazin v čeloma slovansko mesto, i se na vse kriplje prizadevajo nas čim prej To se bode pa zgodilo samo tedaj, zastopa š t i r i d e seti n de vet poslancev* I Ako Bog dade iu Če nam deželna in J uničiti. Upati jo bilo. da izpadejo vsaj ako bodemo složno, skupno iu vstrajno zagrizenih Lahov, odlikujočih se po svojej državna vlada ne bodeti nasprotni, lehko zadnje volitve nekoliko ugodnejšo nego delovali in zahtevali svoje pravice! nestrpnosti do Slovanov sploh in delujočih i bodemo uže koncem prihodnjega leta za- navadno za našo stran. Ali slovenska oko- \ v smislu popolnoma proiivnem g. 19 ustav-j bilježili novih pridobitev in uspehov na nega zakonika. {narodnem polju. Istra je slovanska in po- lica se ni popolnoma pokazala narodno nav- ( dušeno. Nezavedneži v II, okraju so jo: PODLISTEK. Božični večer. Spomini h vojaSkoga živenja; spisal Lovin. (Konec.) „Tiu, mi pravi, — bila sva uprav pod svetilko —- „pes (vojaški kompliment!) tukaj pocukaj dokler pride zdravnik, kojega grem iskat; o tem pa, da si mene tukaj videl, molči, sicer ti glavo na dva kosa razčesnim". (vojaški izraz !) To rekši odšel je brzih korakov menda na prežo kake drugo lehkoverne deklice v gospodske ulice. Bil je uprav moj kadet ta Burovež, kojega sem še le pri luči dobro spoznal. Ulica, kjer se je to zgodilo, bila je uže v predmestju in, po mojih mislih, malo •bljudena kajti ni bilo nikjer videti živo duše. Ali časa mi ni bilo izgubljati. Pomislil seui za trenotek, jeli jo hočem sam prenesti v kako lekarnico, a te bile so predaleč. Krenem proti vratam bližnje jednostropne hiše, čije okna so bila vsa lepo razsvetljena. Praznovali so božič, a neso slutili nesreče, ki se jo zunaj zbivala. Na vrata potrkam in odpret pride koj stara ženica, ki se je kaj prestrašila, ko me je zagledala, tujega, v vojaškej obleki, ter presenotena vskliknola: Jezus, Marija ! „Prosim, oprostite", jamom v svojej slabej nemščini — „tu zunaj se je pripetila nesreča; naj gre jeden z menoj, da prenesemo onesvesteuo žensko na gorko l" „Jezus, Marija", ponavljala je starka ter zaklicala : „Matija, pojdi, za božjo voljo s tem mladeničem in poglej, kaj se je zgodilo". Šla sva, in prišedši do onesvestene Elvire, primeva jo, jaz za glavo in on za noge, ter prizdignivši jo, preneseva v hišo ter položiva v gorko posteljo. Čez pol ure se je Elvira, kojo smo do tedaj skrbno drgali pod nosom in po sencih z hudim jesihom, slednjič zavedla, ozrla se krog sebe in privzdignola život sedši na posteljo. Živo me je pogledala, ki sem stal pri njenej postelji in zopet padla v nezavest. Menda videči mo v vojaškej suknji, zdelo se jej je, da ima še vedno pred seboj razbojnega Bogoljuba. Pomogli smo jej še dalje in nedolgo potem prišla je zopet lc zavesti. Ko so je stresla vsa po životu, skril sem se jaz za neko omaro, da me prvega ni zazrla. Odprla je oči ter ogledavši po sobi rekla : „Kje nem ? K je je mamica ? Kje je oni izdajalec, zapeljivre?" „Pri dobrih ljudeh se nahajate, gospo-dičina*, odvrne jej stara ženica; „a o vašej materi no vemo ničesar; našel vas jo na cesti nek vojak ter vas tu sem prenesel ; povejte nam vaše sta.iovnnje, da moremo iti iskat vašo mamo !" „Neka čudna radovednost gnala me jo nocoj za Vami, častita gospodičina* — sežern jaz v besedo Htopivši izza omare. „Čeprav je grdo posluskati dnr/ih pogovore, šel sem jaz nocoj za Vami ter ulekel na uho, kar ste se pomenkovali prej s svojo materjo, potem pa z Vašim ljubimcem, mojim kadetom. Vse sem zvedel in slednjič tudi videl kako ste se, upljivani po groznih besedah onega okrutneža, zgrudili na tla. Šel sem iskat pomoči ter vas pomagal prenesti k tem dobrim ljudem. Evo me še dalje na Vaše razpolaganje!" Deklica me je rudovedno gledala in ko sem končal pomolila mi desnico rekoč: „Iz globočine srca se Vam za vse zahvaljujem ter Vas prosim še to edino dobroto, ds mi greste po eno kočijo, da se odpeljem domov*. „Prej še zagriznete, blagi mladenič* reče mi stara ženica, „prodno odidete". In res moj želodec bil je danes še prazen, v njemu ni bilo ničesar druzega razen koščeka kruha, ki sem ga zjutraj zmočil v kavi in snedel. V tem ko no-cojšni večer povsod večerjajo „z veliko žlico", predli bi bili v mojom želodcu lehko pajki mreže. Prav rad sem tedaj prisodel k mizi ter spravil pod streho nekoliko dobroto božje, ki je bila po mizi v tolikoj obilnosti razpoložena ter za jedjo pognal pe grlu čašo dobrega „punca" ki mi jo želodec dobro ogrel ter ini dušo navdahnol z novo srčnostjo. Na to smuknem skozi vrata in nedolgo po tem pripeljem se pred vežo v kritej kočiji. Živo ganjena se je poslovila Elvira od teh dobrih ljudi in jaz Bem imel pijačo iu jedače v obilnosti. Ganjona mi deklica poda roko v slovo rekoč : ,Moja hvaležnost do Vas, mladi prijatelj, bode večna in večen bode spomin na nocojšnji večer. Kada bi Vas še danes povabila k sebi na večerjo ter vas predstavila svojej materi in očetu ali dobro so vam znani uzroki, zakaj mi tega ni mogoče storiti. Povabim Vas pa o prvej priliki Božićnica ženske podružnice družbe sv. Cirila In Metoda v Trstu. Božićnica! To je uže stalen praznik na našem letnem programu. Staro in mlado veseli se na to slavuost, ki je pa v prv' vrsti namenjena otrokom in materam. In kedo naj prireja take slavnosti, ki naj zabavljajo otroke in z blaženostjo navdajajo njih matere ? Muški bi kaj tacega. rt's ne mogli. Ti Vam lehko prirede veselico z velikim, izbranim programom, ali kaj ta-cega nikdar ne. Da, možki se niti mešati ne smejo v to ter prepustiti ženskam, da one enkrat ravnajo in delajo po svoji volji in po svojem srci. Tako je tudi najboljše, kedo bi se pač s tolikim veseljem, s tako navdušenostjo in ljubeznijo poprijel tega dela, kakor ženske. Neumorno, kakor čebele med, nabirale so naše vrie odbornice darove in doneske za Božićnico. Ni jim bilo žal truda, neso »e plašila dolzih potov iu lepih prošenj, da so le kaj dobile za naše male šolarčke, katerim je toliko treba. In one tako dobro vedo. kaj je tem revčkom najbolj potreba; zato pa delajo tem vstrajnejšo in s tem večjo požrtvovalnostjo, da more sv. Božič prinesti vsakemu njih varovančkov, kar mu najbolj manjka, kar mu je najbolj koristno. Ni Čuda, da so si s tem svojim plemenitim ravnanjem pridobilo naše odbornice srca vseh teh nedolžnih otrok, ob enem pa tudi hvaležnost njih roditeljev. Pridobivsi ta nežna srca za se, pridobile so je pa tudi za narod, za katerega delajo z toliko ljubeznijo in požrtvovalnostjo. Ta zavest jim bodi najlepše plačilo za njih trud, bodo naj preverjena, da če se je katerokoli blago podjetje posrečilo in doseglo Bvojo svrho, sme se to s popolno opravičenostjo reči o naše ženske podružnice blagem prizadevanju. Stopajte tem potom dalje in v kratkem bodete videle plemenit sad, blažega Vašega delovanja. Ko se je bila 22. i. in. napolnila dvorana slovanske čitalnice s šolarčki, njih roditelji in mnogobrojnim občinstvom, ki je prihitelo iz mesta in okolice k tej iz-rednej slavnosti, pozdravila je zbrane predsednica gospodična Ljudmila Man-koč tako-le : Pre m i 1e gospe in gospodične, veleštovana gospoda! Minulo je leto, odkar sem imela čast, pozdraviti Vas, slavna gospoda, v javnem tem prostoru — minulo je leto, velevažno za razvitek našega, večnemu Bogu in dragemu narodu služečega društva. Lepo vrsto predragih gospa in gospo-dičen, lepo vrsto gospodov in nežnih otrok videm pred seboj — in komu ne bi srce od radosti In veselja plalo v tako lepem družtvu. To veliko zanimanje za našo podružnico, jasen je dokaz, da sloni ona na pravi podlagi in da raste od dne do dne. — Bodite torej, veleštovana gospoda, pre-srčno pozdravljena! Primite ob enem naj-globokejšo hvalo in zahvalo za blagočutno Vaše srce, katero ste tudi letos naiej podružnici pokazali — saj sem prepričana, da tudi v bodoče ne odtegnete svoje roke — pomočnice prekoristnemu našemu družtvu. Živeli. — Govor je bil z burnim odobravanjem sprejet. Na to je učiteljica gospodična I. Micheli ogovorila otročiče rekoč: Premili otročiči! „Ni lepšega časa Božični ko čas" tako je v pesmici, ki bode nocoj dekla-tuovala vaša tovarišica. In res! nikdar prej in nikdar pozneje ne vidite, slišite in nimate toliko lepih reči, kakor v tem času. Videli boste prekrasno olepšano drevć, katero se bode lesketalo kakor zlato in srebro vsled mnogobrojnih svečic. In še druge reči so naobešene, videli boste: jabolka, pozlačene orehe, pomarenče in druge' sladeiče. In v spomin koga, vam je vse : to pripravljeno? V spomin prihoda Jezusa, k nam na svet. JezuŠček ve, da ste vi j ubogi, zato je prišel tudi on k nam kot; ubogo dote. Poglejte Jezusčka, tam-lo leži; v revnih jaslicah na slftmici, pri njem pa: Marijo in svetega Jožefa ; ob straneh pa j mu stojita osliček in vola. Poglejte an-: gelja, kije prišel oznanit rojstvo Jezusovo pastircem, ki jih vidite tu okolo jaslic Prišli so molit božjega sina in prinesli so I mu v dar, kar je kdo imel. Kaj mu boste | pa vi darovali predragi otročiči ? Kaj ne, vi mu ne morete še nič darovati, ker j revčki ste še majhni in ubogi, a nekaj mu vendar lehko darujete — svoje nedolžno srce! — Poslušajte otroci! Jezušček ne bi bil prišel nocoj k nam če ne bi bili pridni, ubogljivi in pobožni. Ostanita torej vedno taki, da vas bode Jezušček rad imel in da vas bode vsako leto obiskal, j — Poglejte tu koliko okleke, obuvala in ^ še drugih reči, s katerimi vas bodo obdarovali; — a Jezušček vam ne da naravnosti iz svojih ročic dari, ainpak obudi vsmi-j ljenje v srcih plemenite gospode, ki tu zbrano vidite, da vam vse to preskrbi. Koliko si prizadevajo naše blage dobrot-uice in dobrotniki, da vse to za vas pripravijo ! Hvaležni pa jim bodite za • to, zahvaliti se jim morate, moliti za nje zvečer predno greste v svojo posteljico in zjutraj ko ustanete, da pošlje dobri Jezušček obilo blagoslova iz nebes na nje, da jim bode mogoče še nadalje za vas i skrbeti. — Obračam bo sedaj do Vas plemenita pismeno, radi česar Vas prosim za Vaš naslov", „Tega Vam pač ni treba, gospodičina; jaz hvale ne trebam; storil sem to kar: zapoveduje sveta dolžnost vsacemu č 1 o-v e k u. Zbogom, čestita gospodičina!" To reksi stisnem jej roko, kojo je oua z obema svojima zagrabila, ter mi v jedno mojih vtisnola nekaj okroglega. Ko-j čija je odrdrala proti Albrehtovi ulici in' starodavna ura na Schlossbergu je bila — polnoči. Dovoljenje sem imel izostati do enajstih, Izostal sera uže jedno uro preveč ! „Stopite vendar notri", Čujem glas iz sobe, „kaj počenjali ondu na mrazu ; veselite se nocoj z nami in obhajajmo skupaj sveti večer. Oh, da bi tudi moj Florijan bil z nami ; ali on je daleč tam doli v Trstu pri vojacih". „Jaz imam pa roditelje v Trstu, ki najbrže enako žalujejo po meni, ki sem tukaj" — pridenem jaz. Govorili smo se dalje o marisičem dokler je ura odbila eno popolnoči; vmes Kirni pa pridno zalivali z pivom in slednji)'; s čajem. „Čas je, da odidem", rečem tedaj ter srčno pozdravim te dobre ljudi k katerim me je slučaj zanesel, da sem z njimi obhajal božični večer; zavijem si dobro uha in hajd v vojašnico hitrimi koraki. „Je-li kadet doma P" prašam svojega kolego, ki je nocoj bil v službi. „Da, uprav sedaj je prišel ter pogledal po vojašnici, če bo vsi doma in tebe, nedobivši te, zapisal je na „raport". Moiče grem v sobo ter raztegnem upehane ude po trdej slamnatej postelji misleč: „Tempora mutantur et nos in illis" — pride čas, ko ne bodem več v strahu in bojazni prihajal domov ter se moral radi dobrega usmiljenega dela pokoriti v ječi, kakor slutim, da se bodem moral jutri. V mislih na dom in na svoje drage zatisnol sem oči in trdno zaspal ter v sanjah hodil po domovini ter se razgo-varjal s svojimi, dokler me je prebudil trdosrčni „auf*. Drugi dan po „raportu" sem moral v arest, kjer sem oba božična pra/.nika vsaki dan v žele/.ah in ob suhem „taj«'u" premišljeval minljivost človeško in upal na boljšo prihodnjost. Danes j« tudi božični diwi in jaz veselim se s svojimi dragimi v domovini. Časi eo se res spremenoli. gospoda z najsrečnejšo zahvalo v imenu Kakor se čuje, pričela so se zopet teh nedolžnih otročičev, ki Vam še ne ' pogovarjanja, kako bi se dala doseči sprava, znajo dokazati svoje hvaležnosti. Niste ali vsaj premirje, m e j Č e h i in Ne m c i štedili ne denarja ne truda, da Vam je Da se je stvar tako zasukala, iskati je bilo mogoče tudi letos omisliti „Božičnico".' vzroka v velikanskem fiasku, katerega so Naj Vam ne bode žal, kar ste darovali, napravili Plener in somišljeniki z znano položili ste domovini na altar. Saj Vam svojo interpelacijo do grofa Taaffe-ja. je znano, česlita gospoda, kateri je namen Glavni organ levice „Neue Freie Presse« tega našega naroda, namreč — da uzgoji- 8e sicer vede, kakor mlado, sramežljivo mo našo mladino tako, da postane enkrat dekle, ki nikakor noče dati obljube svoje zaslomba naroda slovenskega. Znano Vam ljubezni prosečemu mladeniču. A ves svet je tudi, kolika nevarnost preti slovenske-1 ve, da je inicijativa za ta pogajanja izišla mu jeziku v našem Primorji. Iz teh ne- o d „u s t a v 0 v e r n e" strani j in da dolžnih otročičev postanejo enkrat krepki je prevzetna pisava „N. Fr. Presse" pri-Ijudje, in če zdaj vcepimo t mlada srca siljena in le manever, ki naj bi prikril ljubezen do Boga, cesarja, materinega je- veliko zadrego slavne gospode. In res iz-zika, nobena sila jih ne bode mogla od- javljajo staročeški listi, da se bodo vsak tuj'*'- — i trenutek radi pogajali, a prositi da nočejo Prosim Vas še plemenita gospoda v nikogar več, ker prosili so uže dosta. Mi imenu slovensko mladine, ne odtegnite menimo, da celo preveč ; v tem tiči uprav tudi za naprej svojih darežljivih rok in pravi vzrok, da se Staročehom tla pod no-svojih moči, da ne zastanemo v pričetem gami majajo, kajti narod Češki pozna delovanji. Dal Bog, da se nam spolni vroča vrednost svojo in obsoja prosjaštvo, ka-želja da ohranimo kar nam je najlubšega tera se ne strinja s častjo vzbujenega in — svoj mili slovenski jezik. Če se nam to na 8voj ugled ponosnega naroda, spolni, smemo veselo usklikniti: „Buči, buči morje Adrijan*kn, postalo zopet si Vnanje dežele, slovansko". — j V Parizu bil je javen shod, pri Sedaj še par besed Vam slovenski k»terem je bil general Boulanger stariši! — Poglejte koliko si prizadeva izbran častnim predsednikom in pri kata plemeta gospoda za vaše otroke. Spol- t remu so najodločneje protestovali, ker nite saj iz hvaležnosii do blagih dobrot- j° zbornica uničila izvolitev generala in nikov svojo dolžnost. Prosim Vas. vzgo- ninogih njegovih somišljenikov. V c r go i n, jujte svoje otročiče kakor ste pričeli. Po- ki je bil prvi govornik, je hudo napal tudi sebnn ve slovenske matere, ve imate ključ »odišča. Zbor je vzprejel resulucijo, kado teh nedolžnih srčic. Kar jim ve vce- tera odobruje vsa sredstva v boji proti pite, tega ne pozabijo, ko vas ne bode j sramotni diktaturi parlamentarizma in ka-več med živimi. Vse lepe nauke Bvojih terfl poživlja vse patrijotične republičane, učiteljev morda pozabijo ali materina be- da pripomorejo do skorejš.te zmago naseda pa ostane sveta, tudi če jih svet še rodne suvrennosti in da se pripravijo za tako pokvari. A ne bojte s*! če jih vzga- bodoče volitve v mestni svet. Kakor se jate kakor Vara veleva materinska dolž- boulangizem ni še do cila zatrt in ni nost, ne boste nad njimi točili solza. Še nemogoče, da bo delal še mnogo skrbij dražjo jim bodo vaše besede, ako jih učite kolovodjem sedanje francozke republike, v milem slovenskem jeziku. Prepričate se j Volilno gibanje na Nemškem obeta lehko same, če molite k Bogu, da je molitev postati jako živahno. V Niirnbergu bil je bolj prisrčna v maternem jeziku kot v 8h°di P« katerem je izgovoril baron tujem. — Vcepite hvaležnost v mlada srca Stanffenberg sledečo karakteristično nado svojih dobrotnikov, molite ž njimi za pitnioo na cesarja : „Ni nam treba pri nje zvečer, predno jih pekladete v poste- ™>kej P"liki povdarjati ljubezni svoje do Ijico in zjutraj, ko vstanejo. Učite jih ljubiti domovine, kajti monopolizacija, svoj materni jezik, ker če ne bodo ljubili ro do Iju b ne g a mišljenja in iz te-domovine in jezika svojega, tudi Boga in | ran je iz domovine vseli onih, ki Vas ne bodo ljubili, Če pa vere ni, posta-( uiislijo tako, kakor mi, sta najža-nejo ljudje kmalu izdajice naroda Bvojega. Io8t» e j »i prikazui v domovini Prosim Vas še enkrat storite tako, potem 111 em6k • > kakoršnih ne poznajo drugod, smete upati, da boste tudi Ve uživale, P™1' komu da so naperjene besede te? spoštovanje in ljubezen svojih otrok. Z jni težko pogoditi. eno besedo, delajto tako, da postanejo Prevrat v Braziliji vzpodbudil je krepki stebri države in naroda, Vaui pa | tudi republičane na Portugalskem, ker udani sinovi in hčere/ mislijo izdati manifest, češ, da je skrajni (Konec prih.) i čas „napraviti konec maločastnemu polo- žaju Portugala pod monarhijo*. Vidi se, kako da vzgledi uplivajo. Politični pregled. Notranje dežele „Wiener Zeitung* objavila je sankcionirani (potrjeni) postavi o provi zornem budgetuin dotaciji Najvišjega dvora. Znani rogevilež in motilec miru in sprave na desnici državnega zbora, gosp. dvorni svetnik Licnbacher, prijavil je pismo, katero mu je nekda pisal pokojni kardinal Ganglbauer in v katerem mu visoki ta cerkveni dostojanstvenik izraža soglasje svoje z dvornega svetnika nazori gl» de preustrojitve ljudskega Šolstva. Mnogi so se začudili — in tudi rai žnjimi— da je Lienbacher priobčil to pismo se le po smrti kardinala; kajti, da je bil tenor piHrna res tak, kakor sedaj trdi Lienbacher, bil bi je čestihlepni mož gotovo takoj priobčil, dobro vedoč, da bi bilo izraŽeuo somišljenje tako izvrstnega moža in katolika mogočno uplivaio na vso konservativce. Čudno je vsekako, da se energični Lienbacher ni takoj poslužil ostrega tega orožja. „\Viener Gemeindezeitung* sicer trdi, da je videla original pisma, predno se je prijavilo, a mi ostanemo pri tem, daje stvarjako dvomljiva. DOPISI. Iz Lonjerja dne 24. dec. [zv. dopis). Božič ju danes, praznik miru in sprave. Dovoli mi, draga „Edinost", da ti napišem nekoliko črtic o našemu slavno — hotel sem reči — maloznanemu kspovili, ter ti opišem kak „mir" širijo ti novodobni „raa-gistratni uradniki" po našej slovenskej okolici, katera mirno prenaša, da jej kozli molitvice berejo ne da bi se uprla in odločno tirjala, da se jej nazaj dajo stari župani, katere je okoličanako ljudstvo volilo iz svoje srede. Da svet zve, da imamo tudi mi svojega „modrega" kapovilo, ki za 60 kr. na dan nesramno prodaja svoj narod in jezik ter pleše kakor mu ukazuje lahonska gospoda na magistratu, — zadostuje naj ta njegov slavni čin. Mestni guzdič, takozvani „far-neto" je kakor znano v mestnej upravi r mesto namreč skrbi, da se nasaja z novimi drevesi, da se čisti in se varujejo i« goje pričujoči nasadi. Da se r grabljami puli tudi trava, to je znano, radi česar je dotična uprava prepovedala, da se ne um« grabiti listje z grabljami temveč pobirati se mora z rokami ali z metlami. Ko je nedavno tukajšnje ljudstvo po gozdiču hotelo rabiti grablje, jim je to nas maloznani kapovila prepovedal ter jih spodil. Kmalu potem Brno pa videli kapovilo samega rabiti grablje. Vprašali smo ga, zakaj pač on sam dela, kar nam ni dopuščeno in odvrnil nam je ošabno : „0 Maadlji Bari I.a.....|o(i K. 1)4.— dal m I.a, s uert. „ 9d.— Pignolli....................7V.- Eiz italij. najlineji • • • • , 18.75 „ srednji. ... , »8.— Itangoon extra .... , 15.75 Ia..... , 14-25 I I.a .... „ 13 50 Sultaaine dobre vrsti . . „ 36.— Suho grozdje (opata) ... „ 18.— Oibebe......... , 21.— Slaniki Viirmomh I.a . . . »od l1..rX) Polenovko urodile velikosti „ 3y.— velike..... , — Sladkor centritug. v vrečah s certifik. . . . 100 K. 32.— blago dO fOT. 136.— 118*.— 109.— 108. -117.-180, t-i 130.-134.— 1IH.— |08.— 105.— 400.— 22 — 58.-07.-40.- 10.50 .^7,— 43 -43.-5i.-06. -02.— 14.-4.50 5,-95.-100,-74.-19. -18.25 1450 12.75 38,-19.20 22.— 12 — 32.25 FazolCoks...... • * 10.- —. — M&ndoloni .... » 850 — •vetlorudeai . . . • 9.2o — • — temnaradeči . . , 11 9.- — .— 1» t.25 —.— kanarček ..... 10- —. — beli, veliki . . . , > n 9.25 9.75 zeleni, dolgi ... ' 1» —.— — .— . okrogli . . K —. - —.- mešani, štajerski . , n 7.50 — Vatla . • » 9o.— 92 - Seno konjsko....... 1» 2.10 8.10 ■mtjgolovsko..... * n 2.20 a.30 3.60 K ........ ' 9 o.— Dunajska borsa 27. decembra. £ootni drž. dolg t bankovcih --gld . B6.10 n v srebru — — —— „ 8ti 35 Zlata renta— — — — — — r 10S.40 5°/0 avstrijska renta — — — it 101.10 Delnice narodne banke — — it 918,- Kreditne delnice — — — — ~~ » 322 50 London 10 lir sterlin — — — — n 117.00 Francoski nupoleondori — — ~ n 9 .-12'/, C. kr. cekini — — — — — — fi 5.59 Nemške marko — — — — — — — « 57 57 t Potrtega srca naznanjamo vsej rodbini, prijateljem in znancem, prežalostno vest, da je nai priljubljeni soprog, odnosno ore in brat, gospod JAKOB FERLUGA posestnik danes ob :J72 uri popoludne, po kratkoj bolezni sprevideli z sv. zakramenti za umirajoče v vernost preselil. Pogreb ostankov dražega pokojnika bode v nedeljo dne 2!). t. m., ob 3. uri popoludne. Sprevod se bode pomikal iz Grete h.-št. 267 na mirodvor v Barkovlje. Na Greti, dne 27. deceifabra 1889. Jožetu Ferluga roj. Sanzin, soproga. Jernej, Vekoslav, Vincene, Jakob, Lucija Ferluga roj. Škerk, mati. Frančiška, Marija, Katarina, Ivan Marija Eerlugu, sinovi. brat. Sredstvo za gospe. Line (Gorenje Avstrijsko.) Objaviti Vam moram, da so napravile pri meni lekamičarja Brandta švicarske kro^ljice is vrsten učinek, kajti pomagajo posebno dobro proti zabassnju in napenjanju po čevah. Ker si moram kruh služiti se šivanjem, so mi se krog-ljice posebno blagodejne. Mučijo me tudi že već tet revmatične bolečine po telesu, katere so tudi Ae jele prehajati v členke prstov kar me posebno ovira pri mojem zaslužku Ponovljam, da bodo nodba moja o švicarskih krogljicab vsikdar najugodnejša. Knrolina Hoyku. — Treba je biti pokornim, da se dobi prave švicarske krogljice l«-karničarja llrandto, ne pa kako ponarejene. Zahvala Dolžnost nam je, izreči v imenu slov. stari&ev najprisrčnejdo zahvalo vsej slavni gospodi, katera je radodarno pripomogla, da so bili tak > lepo obdarovani naši otro-6iči pretočeno nedeljo pri „božićnici* ženske podružnice družtva sv. Cirila in Metoda v čitalnični dvorani. Hvala Vam na toli kej l jubezni, ki jo skazu jote našim otrokom; livala rudi go-tpodičini učiteljici, katera tako vrlo odgojuje našo mladino, j Slovenske matere Vam obečajo, da j hočejo tudi one svoje otroke tako odgo- i jevati, da postanejo ponos narodu sloven-j akemu, njim pa veselje in zaslomba. — j V to pomozi Bog in naša zaščitnika sv. Ciril in Metod! Tisočera hvala! V Trstu, 14. dec. 1889. A. Gorjup. L. Gombač. KI V najem Papir na prodaj, Stari časopisi itd. prodajajo se l kg r. po 12 nč. Pobližje se izv« pri upravništvti našega lista. Utinafer Lusa tapetar v Trstu ulica Boschetto št. 6. prevzame vsakovrstna dela v tapetovanju in kruženju, fantastičnih okrasbah soban in kabinetov. 2_4 K W IZDE se odda, eno uro hoda od Gorice na glavni erar-ski cesti ležeča hiša štirimi sobami, stalo, kletjo in lepim dvoriščem, za gostilno ali drugo kupčijo posebno primerno. 1-4 Pogoji se zvedo „pri Posti" v Mirni. kornebursk živinoredilni prašek za konje, govejoživino In ovce. Ako se daje živini redno živinorejo prašek, je vsled mnogoletne izkušnje h-vrstno sredstvo proti slabemu teku, mol-fl ženji krvi in za izboljšanje mleka. Cena Si i tnali skatljici 35 kr., veliki 70 kr. fli J ^ K\vi/(le krepča joča krma /a konje ffl j in govedo za brzo pomoč onemogle ii-I vine in pospeševanje reje. — V zabojih Hl I po 0 in 3 gld. in omotih po 30 kr. 2 Kwi/,de svinjski prašek /a pospeševanje reje in br/o pomoč onemogle živine. — 1 veliki omot gld. 1.26, mali 63 kr. t^^^u^^^v.iSUM^^UKK^MU*,MJJ- £ «JJ avatr.-oj'^onarhiie.0 j Da se varuje pomot, prosimo p. n. občinstvo, da zahteva o kupovanji teh sredstev vedno K w izd o preparate in pa se pazi na gorenju varnostno znamko. Pošilja ee po pošti proti povzetji vsak dan po glavnem skladišči: Kreis-apotheke Korneuburg pri Dunaju Fran/ Joli. Kwizda, c. k v avstrijski in kralj. rumunukl dvorni dobavitelj za živlnozdravniško preparate. Javna zahvala. Javno izpovem, da le ob posebnoj naklonjenosti svojih znancev, rojakov in j prijateljev mi je premagovati obilo kup-čijske težave ter klubovati vsem zaprekam, nakanam iu zvezam nasprotnikov. Presrčn« zahvala torej onim, ki so v preteklih letih iz osebne naklonjenosti ali iz narodnostnega nagiba podpirali mojo kupčijo s tein, da so meni naklanjali zaslužek. katerega jim je bilo morda bolj pri rokah dati našim zavidnežem. Ravno tako zahvalo izrekam onim, kateri so me priporočali svojim prijateljem in znancem. Ob enem pa jih prosim, da me v težavnem po i.jetji šo dalje tako dobrohotno podpirajo. Srečno novo leto daj Vam Bog! V Gorici, 24. dec. 1889. G. Likar, trgovec. Priporočam se, slavnemu občinstvu, posebno pa slovenskim družtvom, da bi obilno obiskovala mojo gostilno Pri Slonu (EMant) j ulica Ghega, blizu kavarne Bott. Toči se po nizkih cenah dobro Višnjansko vino in izvrstno pivo i/. Graške pivarne na akcije, i Dobru kuhinja z točno postrežbo. Zaloga pohištva iz Dunajske tovarne Ignacij Kron i popolnimi opravami za prodaje proti popolnem TRST, ulica al Teatro štev. 3, bila jo vnovič preskrbljena Hpalnice in lediln- sobe, lastni izdelki, v najnovejšem slogu in poroštvu za kakovost in po neizmerno nizkih cenah. pristaja tudi f 1 pohištvo za spalnico, stnro-noin. slogu iz svitlo orehonlne gl. 2551 bogato za odlične / J „ „ baroko n „ „ , 285/ narez- dr uži ne ( 1 „ za jed. sobo, „ „ „ n „ tfBO/ I j a n o V zalogi so dobiva zrnirom tudi mnogo prostornega pohištva, ali trdno delanega in po jako ni/.kej ceni. Radi pomanjkanja prostora, zaloga železnegn pohištva se je izdatno skrčila in do novo razpolage, se bodo prodajalo po tovarniških cenah. Ceniki se na zahtevanje pošiljajo po deželi franko in brezplačno. V-miima SUKNO razpošilja proti gotovini ali po povzetju po prav nizkih cenah] in samo dobre kakovosti : 3.10 in. dolg 7 i 1, obleko f-3.10 „ „ , 3.10 „ „ „ „ 3.50 f. 4.»0j . f- 3,10 „ „ „ „ lino f- l2 — 3.10 „ „ „ prav lino f. 16.— MU „ „ vrh. suk. lino f. 6.— 2.10 - „ - prav lir.o f. 8 — 2.10 r , zin>sko suknjo f. 5 — 2.10 „ „ „ » lino t". 9.— 1 m. loden 135 ctm. širok f. 2.50 | Tuehfabrika-Lager 12-15 | FRIEERICH BRUNNER, Itriinn Friililichgasse 3. Uzorci bro/plačno in franko. = . v X « S JS Vozni listi in tovarni listi v Jlmeriko Oi Nezaslišano začudenje PJ k 15 — 3 vzbudil jo 0 13 The Patent „Darning „Weawer* —t \ — — lryjy%r»MiA klfll'mki belgijski poštni parobrod „REt> O A-g apai at Zel K.rpcinjB STEAItN LINIE" iz Antverpena direktno v New-Jork & Philadelfljo kone.esijonovana črta, od c. kr. avstrijske vlade, na vprašanja odgovarja točno: kon-cesijonovani zastop 3—42 Ludwie Wielich _, t* d** « P M "A M m ? s rt n 1-2 Frane Tomazin. gostilničar. 15—3 A novo izumljenim čudežnim žepnim mikroskopom vidi se vsaka stvar 500 krat povekSana. Potreben je torej zu vsakega trgovca, učitelja, dijaka, da celo zu vsako hišno gospodarstvo ker ne more ž njim preiskovati jedij in pijače Pride jana mu je tudi lupa, katera vrlo dobro služi kratkovidnim. Komad stane samo I gl- 25 kr. proti gotovini uli po poštnem povlietju. I). KLEKNER, I. Poatgasse štev. 20. Anton Vidrich TRST, Via Malcanton št. 2. TRST VELIKA ZALOGA platna, ubrusov (tavajoli), sagov (tap-peti) in drugih tkanin za pohištva blazine (štramace). Pokrivala vunena in pamučna (bombačna) z vlastito delal-nico obšivenih pokrival. VELIKA ZALOGA tune i žime za blazine štramace. Naročbe za Istro in Dalmacijo izvršujejo se z boleto PROSTO CARINE. 3—4 (Stopf-appnrat.) Vsak oti'4>k ga lahko rabi. Na parižkej izložbi bilo je predanih 330 000 kom. Ta naprava je patentovana j»o vseh delih Bveta od jedue ameriške družbu, — Krpa vso vrste blaga in tkanine, srajce za lovce, nogovlce, perilo itd., da se vidi vse kukor novo, V v noj Ameriki in na Angežkem, tuko tudi na Dunaj je ni hišo, v kateerj so n>< bi našlo izvrstne te, pre- . . .. koristne naprave. Razširila so bodo mej ves ci- na Dunaju, IV Weyrmgergasse li, ali pil ■ vilizovani wvet, zato pa naj bo slavno občinstvo požuri, (la si jo naroči, doktorjih je dosta v zalogi. Komad stane 2 gold. proti kasi ali po poštnem povzetju za vse dežel« monarhije Unzpočiljavni zavod : Selimiclt,Wioii,Margarethen. Josip-u Strasser-u Speditions bureau fllr die k, k. Staat«- bnhnen in Innsbruck. Slučaj!! Vsled zapoznele sezone mi je bilo mogoče, nakupiti celo zalogo jedno velike fabrike /a ogrtače (UmhRngtUcher- fabrik): mogoče mi je torej ponuditi vsaki dami jedon velik, debel In gorak ogrtafi za čudežno nizko cono 1 gld. 35 kr. a. v. Ti povsem modemi ogrtač1 morajo se dobiti v truli barvah (svitle srednje barve ali temne); obrobljeni so z finimi frnnžnmi, temno borduro in ho dolpi en meter in pol, stroki pa tudi en meter in pel. To je pač največji ogrtač. — Razpošilja razpoSiljavni zavod. Exporthaus D. KLEKNER Wien, L, Postgasse 20. | ' um.........BI P j J 11. JI i., i" Tiskarna Dolenc v Trstu izdeluje vsukovrstna tipogratifna dela, kakor: priporočnice, račune, okrožnice, vizitnico, poročilne objave, vabilu, jirograine, izkaze, oglase, pravilu,ustop-nice, zaključne račune (bilanco), ro-čiščniko. cenike, polnomoči, jestvenike, carinsku pisma, naznanilu, izpovedne listke itd., — vse ukusno in po ceni. Tiskarna prodaja nastopne slovenske knjige, kakor: „Kmetijsko berilo" po 40* 11Ć,, trdo vezano «0 nč.; „Sodni obrazci" po ao nč.; rViljem Teli" po 40 nč.; „Ljudmila" po 20 nč.; „Filip" po 20 nč.; „Antigona" po 20 nč.; „Trst in okolica" po 30 nč.; „Pjesma o zvonu" po 20 nč.; „Istra" po 20 »c. Postava o „črnoj vojski po 5 lic. Imu v zalogi vse potrebne tiskovine in knjige za župne urude. Lastnik pol. družtvo „Edinost". Izdajatelj in odgovorni urednik Julij Mikota. Tiskarna Dolenc v Trstu