PRIMORSKI DNEVNIK poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 90 lir Leto XXVm. Št. 205 (8298) TRST, četrtek, 31. avgusta 1972 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 ▼ vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni ((Slovenija« v gozdu pod Vojskim pri Idriji. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. KLJUB DRUGAČNIM^ PRVOTNIM^ SPOROČILOM^ Vlada bo na seji 7. septembra obravnavala cene in barvno TV Andreotti je očitno v težavah zaradi stališč zaveznikov v vladni koaliciji - Po-*kus maksimiranih cen v Rimu ni uspel - Pogajanja med vlado in železničarji RIM, 30. — Predsednik vlade Andreotti je imel danes več raz-•“Vorov, ki so se nanašali na zapletena vprašanja cen, barvne te-•vizije pa tudi na nekatera druga vprašanja, ki so v ospredju .kimanja javnosti. S predsednikom poslanske skupine PSDI Cariglio ' Andreotti govoril o političnem položaju in o pripravah za skli-,ni« parlamenta. Nato se je Andreotti sestal še s finančnim mini-in ministrom za promet. tarig|ia je po razgovoru pove-*' da sta govorila predvsem o 'Jah in je nadaljeval, da so so-,lclemokrati mnenja, da gre za n# izmed bistvenih vprašanj, ki tfiafujejo vlado. Cariglia je na-•Ijaval, da obstaja med prebival- , 0l*i v tej zvezi resna zaskrblje-j0** in da je zlasti v Rimu prišlo - odločnih stališč prizadetih kate-!' *arat*> tega so se dogovorili, ji oodo o tem vprašanju, kot tu-o barvni televiziji, govorili na tj^dnji seji vlade, ki bo 7. sep- j Rimii je še vedno zmeda glede ^t*ai živil na drobno, saj je tudi Iv*1®® prišlo do primerov, ko so gro-111 za nekatere vrste zelenjave Sadja zahtevali višje cene, kot jih določa tabela o maksimiranih cenah. Določene vrste blaga so izginile iz prodaje in prihaja do pravega kaosa. Združenje trgovcev je v tej zvezd izdalo sporočilo, v katerem ponovno ugotavlja, da v praksi sploh ni mogoče izvesti prefektovega dekreta. Razburjajo se tudi zaradi prisotnosti policije in karabinjerjev na tržnicah, sai motijo mirc-n potek prodaj, povrh tega pa gre za ukrep, da bi prepričali javno mnenje, da so trgovci na drobno skupina prevratnikov in resnični krivci za draginjo. Vendar pa je danes položaj nekoliko boljši, saj so se grosisti znašli v težavah, ko včeraj niso prodali skoro nič in so bili danes mmuMummiu iiiiiiiiiiniiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiitiitmiiiiiiitiiiiii SOCIALISTI SE PRIPRAVLJAJO ZA KONGRES Stališča De Martina o vladni usmeritvi Fanfani za cenlristično vlado - Sara-gat zagovarja obnovitev levega centra 30. — Včeraj smo poročali t>ariSmu’ katerega 80 naslovil; pri-j^niki struje Mancinija članom l^danes pa je bil objavljen pisma, ki ga je naslo-j a članstvu struja De Martina. Pismo so med drugimi podpi-S? član; direkcije De Martino, C*®®. Arfe, Bensi, De Pascalis, Palleschi, Tarricone in Vit ter bivši ministri Giolitti, •‘suricella, Mariotti in Venturini. J' pismu najprej ugotavljajo, da j^tstavlja pismo Mancinijeve stru-tft>resen udarec poskusom, da se 'bosti razdelitev stranke na in da bi se vršil kongres ^ osnovi tez. Ta dokument trdi, ^ I® samo Mancinijeva zasluga, ^ Se je ohranila enotnost stranke Razkolu 1969. leta in obtožuje ^Martina ter člane struje «ri-^*a», da so se premaknili na "adaljevanju je govor o osnov-H-jbačelih, ki jih zagovarjajo pri-V8?t''*ti struje De Martina in pred-L.1*1’ da je treba premostiti umer-tin }ev' center, omejevanje vejo e. 'n omogočiti, da se ustvarja-0 evi odbori v lokalnih okvirih. tem j® govor v tezah De So^Jba kot tudi o nujnosti, da i^ovanje s KD izhaja iz temeljita sPfemembe politične usmeritve i\o'Toe sedanje centristične vlad-■ ‘Ormuie pravi pismo pripadni-. atruje De Martina, da je tre-^arediti vse, da se konča s to “C v vladi do sedaj povzročila nepopravljive škode. Fanfani je nato zanikal »centrizem* KD in govoril o enotnosti njenih teženj. V razpravo je posegel tudi Sa-ragat, ki je napisal daljši članek za tednik «Espresso». Saragat pravi, da italijanski politiki niso bili sposobni v preteklosti predvideti nezadovoljstva delavcev in da tudi sedanje težave izhajajo iz nezadovoljivega dela politike. Glede sedanje vlade pravi, da je vlada nujnosti, ker ni bilo drugega izhoda razen novih volitev ali monopola oblasti demokristjanskih in-tegralističnih sil. Saragat je zelo obsežno zagovarjal sistem barvne televizije PAL, ker obravnava izključno z zornega kota atlantskega zavezništva. Nato se je Saragat skliceval na izjave Mora in Nen-nija o obnovitvi levega centra in dejal da je sedaj odgovornost na PSI, dobršen del odgovornosti pa tudi na KD, kolikor bi v KD prevladal glede notranje politike konservativcem in glede zunanje politike antievropska usmeritev bi bila pot k obnovitvi levega centra zaprta. Cena za to pa bi bila koncilska republika in polarizacija sil, ki bi razbila obstoječi svobodni družbeni red. prisiljeni znižati cene. ker gre za hitro pokvarljivo blago. Vsi pa soglasno napovedujejo, da bodo jutri težave še resnejše, ker bodo prodajali samo sveže blago in da so dobave omejili, ker vlada zmeda glede cen. Predsednik vlade se ie danes sestal tudi z ministrom za promet Rozzrijem, s katerim sta govorila p.redvsem o programu državnih železnic in o odnosih z osebjem ter torej o napovedani stavki železničarjev. Kasneje se je podtajnik za promet Gigiia sestal s predstavniki sindikalnih organizacij železničarjev. ki so že napovedali stavko, ki se bo pričela ob 21. uri 4. septembra in končala naslednji dan ob isti uri. Ministrstvo je na sestanku sporočilo, da bodo jutri, ali pojutrišnjem. izročili sindikatom konkreten program obnovitve železniške službe, ki bo vključeval tudi vprašanja or?anika in zaposlitve vseh delavcev, ki so sedai formalno zaposleni pri zasebnih družbah, čeprav opravljajo redno delo v okviru državnih železnic. Sindikati so se obvezali, da bodo sklepali na osnovi tega predloga in so zato tudi za 1. september sklicali zasedanje vsedržavnih svetov vseh treh sindikalnih federacij. Glede barvne TV danes ni posebnih novosti razen, da se je ponovno oglasil podpredsednik RA1-TV De Feo, ki je skušal popraviti svojo prejšnio izjavo, ko se je zavzemal za uvedbo zasebnih televizijskih ie radijskih družb. De Feo pravi, da je mislil, da bi lahko predali nekatere službe v najem, da pa ni hotel govoriti o tem, da bi ukinili državni monopol. Zelo verjetno se bo vlada na svoji prihodnji seji glede barvne TV odločila za izbiro sistema, istočasno pa bo odložila uvedno barvne TV za določen rok. da preuče vsa gospodarska vprašania. ki so s tem povezana. Medici v Miinchnu MONCHEN, 30. — Italijanski zunanji minister Medici se je danes sestal z nemškim zunanjim ministrom Scheelom. V ospredju razgovorov so bile priprave za sestanek na vrhu razširjene evropske skup nosti. ki bo predvidoma 19. oktobra v Parizu. Dokončni datum bodo določili zunanji ministri, ki se bodo sestali v Italiji 11. in 12. septembra. Uradno poročilo sicer ne govori, vendar sta se prav gotovo razgovarjala tudi o barvni TV. javil na tiskovni konferenci, da Peking namerava nadaljevati z jedrskimi poskusi, da si ustvari primerno obrambo, saj tudi ZDA in Sovjetska zveza stalno povečujejo in izboljšujejo svoj jedrski arzenal. Sharp je povedal, da je imel glede tega vprašanja zelo živahno razpravo s Čuenlajem in kitajskim zunanjim ministrom, da pa sta oba zavrnila njegov poziv, naj bi Kitajska prenehala z jedrskimi poskusi in pristopila k mednarodnemu dogovoru o omejitvi jedrskega orožja. Pogajanja med obema Nemčijama BONN. 30. — Danes sta se sestala državna tajnika Zahodne Nemčije Bahr in Vzhodne Nemčije Kohl. ki sta nadaljevala razgovore o nor malizaciji odnosov med obema nemškima državama. iNovella CalUgaris (na sliki) je na olimpijskih Igrah izredno presenetila z osvojitvijo drugega mesta in srebrne I kolajne na 400 m prosto ................................................... NIX0N 0 VIETNAMU PRED ODHODOM Nfl HAVAJE Nadaljevanje bombardiranja Sev. Vietnama in blokade severnovietnamskib pristanišč Osvobodilne sile okrepile napade na kolaboracioniste okrog Sajgona Na Havajih se bo Nixon sestal s predsednikom japonske vlade WASHINGTON, 30. — Predsednik Nixon je danes odpotoval iz San Clementeja v Kaliforniji na Havajske otoke, kjer se bo sestal z predsednikom japonske vlade Tanako. Temu srečanju na najvišji ravni med ZDA in Japonsko dajejo v vvashingtonsklh političnih krogih precejšnoj važnost, ker so se odnosi med obema gospodarskima velesilama v zadnjih časih poslabšali, zlasti potem, ko so ZDA prisilile Japonsko, da je ovrednotila svojo valuto, s čimer so se cene njenega izvoznega blaga na ame liški trg znatno povišale in se je s tem zmanjšal tudi japonski izvoz. Temu vzporedno je treba u-poštevati tudi, da je ameriška plačilna bilanca z Japonsko precej pasivna. To je le gospodarski del Nlxono- Kitajci nočejo prenehati z jedrskimi poskusi OTTAVVA, 30. — Po vrnitvi z uradnega obiska na Kitajskem, je kanadski zunanji minister Sharp iz- vega potovanja na Havajske otoke, ki mu sledi še morda važnejši politično - diplomatski. Nixon pričakuje, da bo z japonskim predsednikom Tanako razčistil nekatera politična vprašanja v Aziji, zlasti pa še odnose med Japonsko in Kitajsko, ki se polagoma izboljšujejo. Japonska je odločena čimprej navezati diplomatske stike s Pekingom in popolnoma prekiniti odnose A M 1 _ M ■ H n 1 a — ( K l—, , 1 M 1KT1 V šitve vietnamske vojne, na način, kot si jo želi ameriški predsednik. Zato ni slučajna izjava, ki jo je dal Nixon pred odhodom iz San Clementeja, ko je dejal, da «po-polnoma izključuje prekinitev bombardiranja ameriških letal Severnega Vietnama med volilno kampanjo*. Poudaril je, »da bodo bombardiranje. tako kot blokiranje se-vernovipinemških pristanišč, nada- s Čankajšekom. Obenem je Nixon I ijevaii» dokler ne bodo doseže- n v* IT o vra in 171 'I l T"11 ... I * i__ ___J « m In . u _ v. pred odhodom na Havaje izjavil časnikarjem, da sta prijateljstvo in sodelovanje med Japonsko in ZDA primerjalna točka miru na Tihem oceanu. Ni izključeno pa, da bo Nixon iskal pri Tanaki podporo za navezavo tesnejših odnosov ZDA s Kitajsko, kakor tudi za japonsko posredovanje v Pekingu glede re- f. 'p S>J A sr. $ A >, iif5 f|0 'A [ll? A A # K K # V odgovornost PSI, ki jo pri-CVai° vsi oni, ki so v sedanjem samo iz strankarske discipli-^iscossa* se zaradi tega obra-^ KD, PSDI in PRI, da se ^v> odkrit in lojalen razgovor lito’ se preobrne sedanja po-tiita'ia “anteritev. Stališče De Mar-«i*aradi tega sili KD, da se K Pri tem pa seveda ne gre io .spremembo stališč socialistov IhJa. Prav obratno res, da sociali-W1Cer '^javljajo, da so priprav-vJš sodelovati v levem centru, lij .ar pa mora KD na kongresu, Vo Se prej, povedati, če namera-tj^Premeniti svojo usmeritev. V Sto- ku je v pismu rečeno, da |jw?a »riscossa* nima nobenega toJ5zuma z avtonomisti, ki imajo W>ačno vlogo in od katerih jih y zadnje politično razdobje. Soji. P°litičn° razpravo je danes k( £eI predsednik senata Fanfani, hifJv govoril aktivistom KD zbrati’« °a kratkem tečaju v Cortini te /OP®zzo. Fanfani je dejal, da predvsem poslušati Ijud-0d da morajo priti pobude ob-‘lodstva k voditeljem ne pa o 55°. ko nekateri celo govorijo tj^reklicnosti njih stališč. Fan-Volii ^ je pri tem skliceval na lit]?0 kampanjo in na politične iztoke, ki po njegovem iz nje iiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiinMiiiiiiiiiiHiiiiimiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniMiiiiiiiHM NA OSNOVI POROČILA MINISTRA ZA FINANCE Prvi ukrepi francoske vlade za zajezitev naraščanja cen Vlada je sklenila zaporo tarif za javne usluge, uvoz živil in predlaga posvetovanje evropskih gospodarskih ministrov Cal°- S tem je očitno podprl ter^i0 centristično vladno formulo t JU(ii dokaj odkrito polemiziral Oan>m, ki je mnenja, da je j,0 treba obnoviti levi center, lijj^anj je nadaljeval, da so ita-ltetM.,j volivci na zadnjih volitvah • zaupanje v KD in da to 4* Patlje za sedaj še ni ošibljeno, tte;)Pa So volivci zelo pozorni. Vsi 5°tn lJ°’ je “godno, da ni od- °®t republikancev in socialistov 1 namu. PARIZ, 30. — Francoska vlada se je na danšnji seji ukvarjala predvsem s cenami in življenjskimi stroški, ki so narasli tudi v Franciji, kot v ostalih evropskih državah. Po poročilu ministra za gospodarstvo in finance Giscarda D’Estainga je vlada odobrila ukrepe trojne vrste. Predvsem so napovedali zaporo tarif za javne usluge do 31. marca 1973 in torej ne bodo zvišali tarif za phn. električno energijo in za prometne usluge, čeprav se .je o tem prej že govorilo. ' Vlada bo poskrbela za olajšan uvoz živil in zlasti mesa. da se zavre naraščanje cen in zagotovi redno preskrbo. Končno bo minister za gospodarstvo in finance predložil kolegom Evropske gospodarske skupnosti, da preučijo koordinacijo ukrepov posameznih vlad proti nevarnosti inflacije. Francoska vlada je namreč upravičeno ugotovila, da gre za problem, ki ne obstaja samo v Franciji, temveč ie evropskega, ali bolje rečeno, svetovnega značaja, pri čemer obstaja tudi neizrečena kritika na račun ZDA, da izvažajo po svetu svojo inflacijo, Ici je re zultat nesmiselne vojne v Viet Po seji vlade je njen riasmk podčrtal, da gre za sedaj samo za delne ukrepe, ki ne morejo biti do kraja učinkoviti. Zaradi tega bo vlada na prihodnji seji 6. septembra razpravljala o socialni politiki in na seji 13. septembra o državnem proračunu. Francoski gospodarski in finančni minister je v svojem poročilu govoril o splošnem francoskem go- spodarskem položaju in je ugotovil nekatere pozitivne dejavnike, kot so ugodno naraščanje izvoza in visoke investicije, ki pa jih spremlja naraščanje cen. PEKING. 30. — Danes .je prispela na Kitajsko egiptovska državna delegacija industrijcev. Delegacijo vodi glavni ravnateli egiptovske ustanove za tekstilno industrijo- na »bistvena napredovanja* na pogajanjih v Parizu. Pri tem pa je označil za »smešne* glasove, češ da bodo ZDA nadaljevala z bombardiranjem še najmanj dve leti. V tej zvezi je označil za »zelo premišljene* ameriške predloge na pariški konferenci. Seveda je ob tej priložnosti ameriški predsednik govoril tudi o umiku ameriški vojakov kopenskih sil iz Južnega Vietnama in povedal, da bodo nov kontingent umaknili pred decembrom, toda po predsedniških volitvah 7. novembra. Dokončen umik celotnega ameriškega vojaškega kontingenta pa bo izveden samo pod pogojem, če »bode osvobojeni vsi ameriški ujetniki in če bo sporočena usoda vseli pogrešanih Američanov*. Skladno s to Nixonovo politiko v Jugovzhodni Aziji so ameriška letala včeraj ponovno nadaljevala z zasipanjem z bombami Severni Vietnam in predelov Južnega Vietnama. ki so v rokah južnovietnam-skih osvobodilnih sil- Zlasti močan je bil letalski napad okrog Quang Trija, kjer so ameriški strateški bombniki B-52 vrgli okrog tisoč bomb. Prav tako so bombniki napadli mnogo krajev v dolini Que Songa. V zvezi z Nixonovimi izjavami .je hanojski radio stx>ročil: »Vietnamski narod ne bo kloni, pod Nikonovim vojaškim pritiskom in je še bolj odločen nadaljevati boj z vsemi razpoložljivimi sredstvi do po- polne zmage*. Poleg tega ie hanojski radio ugotovil, u<» panska pogajanja niso doslej napravila bistvenih korakov naprel zato ker se Nixon trmoglavo drži svoje politike podpore sajgonski vladi Van Thieuja. Dokler bo Nixon vodil to politiko, in bombardiral Severni Vietnam, je poudari] hano.iski radio. pariški pogovori ne bodo napravili nobenega bistvenega koraka naprej. V vsem Južnem Vietnamu je izredno oživela dej .vnost osvobo dilnih sil, ki ne da.je miru sajgon-skim kolaboracionistom. Izredno živahna je bila ta dejavnost na področju okrog Sajgona, kjer so partizani, poleg številnih napadov na razne ko'--horacionistične postojan ke, uničili tudi del ceste štev. I, ki povezuje Sajgon s Phnnm Pen-hom. Cesto so razbelili kakih 60 km od Sajgona Partizani so ponovno s topništvom obstreljevali sa.igonsko vojaško bazo Lai Khe, kjer ima sedež glavno poveljstvo tretjega vojaškega področja. Partizanske sile sedaj nadzorujejo tu di velik del ceste, ki pelje iz Saj gona v An Loc. Ila tem področju so Sajgonci že večkrat skušali pro- Včeraj v Miinchnu dreti partizanske položaje, toda so bil. ,edno zavrnjeni. Tudi na severni fronti se vodijo ostri boji okrog sai»onske post-tojanke «Bastogne», ki je že dlje časa obkoljena. Partizanske si\.e so tudi tu uporabile topništvo in moč no obstreljevale sovražnikove položaje. Pri Quang Triju so osvobodilne sile prav tako napadle položaje sajgonskih marinsov in jim zadale precejšnje izgube. Po drugi strani pa je ameriško poveljstvo v Saigonu šele danes sporočilo, da sta bila proti koncu prejšnjega tedna uničerj nad Severnim Vietnamom dva lovska bombnika «phantom» Enega je sestrelila orot:'etalska zaščita, drugega pa je zbil na t.la severnovietnam-ski »mig* po kratkem spopadu. Kot poročajo iz glavnega kam j boškega mesta, so kamboške osvo ! bodilne sile danes po večdnevnih I bojih uničile v'adno postojanko ’ Ponley, ki je bila dlje časa odrezana od svojega zaJtdja. To je že tretja nostojanka na cesti, ki pove zu.je Phnom Penh z glavnimi riževimi pokrajinami ki je padla v ro ke osvobodilnih sil. PLAVANJE Italijanka Caliigaris je o svojila srebrno kolajno na 400 m prosto to je s časom 4’22”4 postavila nov evropski to italijanski rekord. Pred njo se je uvrstila le Avstralka Gouldo-va. Uspsih Italijanke je izreden, saj je le malokdo pričakoval, da bo osvojila celo kolajno. Plavalni del včerajšnjega tekmovanja v celoti pa pomeni precejšen neuspeh Američanov, ki so v štirih finalih osvojili eno samo zlato kolajno. SKOKI V VODO Italijanu Cagnottu je v skokih z deske spodletelo to se je moral zadovoljiti z drugim mestom, Dib;asi pa je ostal tokrat celo brez kolajne. KANU Jugoslovana Andrijanič in Guzelj sta se v dvosedežnem kanuju odrezala zelo dobro, saj sta zasedla odlično šesto mesto. JADRANJE Grego ta Nikolič sta v drugi regati razreda ((Leteči Holandec« osvojila sicer šele 7. mesto, vendar sta ostala še vedno na seznamu kandidatov za o-svajanje kolajn, ker sta na skupni lestvici na 2. mestu. ROKOMET Začel se je rokometni turnir. Jugoslavija je v pivi tekmi premagala Japonsko z 20:14. STRELJANJE Amerikanci so v karabinki iz treh položajev osvojili prvo in drugo mesto. TELOVADBA V mnogoboju so bili Japonci v popolni premoči in so odnesli vse kolajne, pri dekletih pa sta olimpijski vrh osvojili SZ in NDR : DANES iiiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHMiiiiiiiiiHiMiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiit Sodišče odredilo sprejem Valprede v bolnišnico Delovanje fašistične «0rdine nuovo» povezano s preiskavo o Fredi in Venturi MILAN, 30. — Preiskava v zvezi z obtožbo Frede in Venture o pokolu v milanski banki in drugih atenatov se širi tudi na raznovrstno delovanje fašističnih organizacij. Državno pravdništvo iz Turina je baje danes poslalo milanskemu preiskovalnemu . sodniku D’Ambro-siu, ki se ukvarja s to zadevo, dokumentacijo o »taborenjih* neofašistične skupine »Ordine Nuovo* v dolini Suša v Piemontu. Preiskovalni sodnik D’Ambrosio je baje zahteval to dokumentacijo, da bi proučil morebitne odgovornosti ................................................milili...m,.m« Waldheim prispe danes v Jugoslavijo BEOGRAD, 30. — Na vabilo zveznega izvršnega sveta bo jutri prispel na tridnevni uradni obisk v Jugoslavijo glavni tajnik svetovne organizacije dr. Kurt Wald-heim. Med obiskom bodo Waldhev ma sprejeli predsednik republike Tito, predsednik zveznega izvršnega sveta Bijedič in zvezn' tajnik za zunanje zadeve Mirko Tepavac, s katerim bo Waldheim izmenjal misli o aktualnih mednarodnih vprašanjih. Poleg Beograda bo VValdheim s soprogo in i uradnim spremstvom obiskal Dubrovnik. VValdheim, bo z jugoslovanskimi osebnostmi izmenjal misli o vprašanjih, ki bodo na dnevnem redu prihodnjega zasedanja generalne skupščine svetovne organizacije, o vlogi malih in srednjih držav in njihovem delovanju v OZN, položaju v Evropi, evropski varnosti, položaju na Bližnjem vzhodu in v Vietnamu in o drugih mednarodnih vprašanjih. Jugoslovanski politični krogi s pozornostjo spremljajo pobude VValdheima na širšem mednarodnem področju, katerega stališča o bistvenih mednarodnih vprašanjih so enaka jugoslovanskim stališčem. V intervjuju jugoslovanski televiziji je Kurt Waldheim izjavil, da mnogo ceni stališča neuvrščenih držav v svetovni organizaciji, ker dajejo neuvrščeni podporo združenim narodom in igrajo veliko in zelo važno vlogo. Waldheim je izrazil zadovoljstvo, ker neuvrščene države pojmujejo, kako ie važno, da ne le velike, temveč tudi srednje in male države, igrajo določeno vlogo v mednarodnih odnosih. Glavni tajnik svetovne organizacije je pozitivno ocenil to stališče in opozoril, da male in srednje države na ta način prispevajo k reševanju mnogih svetovnih vprašanj. Waldheim je poudaril, da mnoge države ne izkoriščajo v do voljni meri svetovne organizacije, da skušajo svoja vprašanja reševati izven OZN na dvostranski o-snovi. Glavni tajnik svetovne organizacije je pripomnil, da ni pro ti dvostranski diplomaciji, v koli kor daje dobre rezultate. v tej zadevi mladega rimskega štu denta, člana skrajne desničarske organizacije »Ordine Nuovo*, Gian-caria Cartoccija, ki ga je sodnik že dvakrat zaslišal kot pričo. Car-tocci naj bi med zasliševanjem go voril dr. D'Ambrosiu o svojih pre mikih 12. decembra leta 1969, na dan, ko je bil izvršen tudi atentat na spomenik neznanega vojaka v Rimu. Takoj po atentatu je bil mladi neofašist aretiran, ker ga je neki mladi Nemec spoznal za človeka, ki se je naglo oddaljil od kraja eksplozije. Po teh zasliševanjih so Se razši rile vesti o odkritju v Pramandu v dolini Suša taborenja neofašistov »Ordine nuovo*, ki je pripeljalo do aretacije enega od voditeljev te neofašistične skupine Salvatoreja Francio. Med preiskavo o tem ta borenju so odkrili, da je ista or ganizacija pred dvema letoma v isti dolini priredila še eno taborenje, katerega se je udeležil tudi Car tocci. Preiskovalni sodnik D'Ambro-sio hoče odkriti nedavno dejavnost Giancarla Cartoccija, ki ni zanikal, da bi poznal Gianfranca Fredo. Uprava rimskega zapora »Regina Coeli* je danes na osnovi odredbe milanske sodnije določila premestitev Pietra Valprede v rimsko univerzitetno kliniko na zdravljenje. Tudi Roberto Gargamelli, ki je zaprt skupno z Valpredo zaradi istih obtožb, je bil danes pri zdravniku. Ameriški predsednik Nixon je odpotoval na Havaje, kjer se bo srečal $ predsednikom japonske vlade Tanako. Razpravljala bosta o položaju na azijskem kontinentu, kakor tudi o ameriško - japonskih odnosih. Američani nadaljujejo z zasipanjem z bombami Severnega Vietnama in osvobojenih predelov Južnega Vietnama. Medtem se na raznih južnovietnamskih bojiščih nadaljujejo ostri boji. kjer so partizanske sile zelo aktivne, zlasti na področju okrog Sajgona. Še vedno so v ospredju cene in barvna TV ter prihaja do najrazličnejših pritiskov na vlado, ki bo zaradi tega dala na dnevni red svoje prve po počitniške seje tudi ti dve vprašanji, pa čeprav se je prej govorilo, da o tem tokrat ne bodo razpravljali. Škandali so skratka prehudi in mora vlada nekaj uradnega povedati, ker res niso dovolj časnikarski prispevki njenega predsednika. Razvnelo se je tudi politično ozračje, v katerega je posegla struja De Martina socialistične stranke s konkretno obrazložitvijo pogojev za obnovitev levega centra. Proti levemu centru se je odločno izrekel Fanfani, Saragat pa je v daljšem članku za tednik «Espresso» za obnovitev levega centra, ker drugače podobno kot Moro, vidi temačno perspektivo razkola italijanske družbe na dva tabora. Fašistična izzivalna dejavnost se po bombnem atentatu na sedež KPI, po oskrunitvi spomenika padli partizanki A.mi Vivodi in po pisanju nacističnih znakov v Dolini, nadaljuje. V noči med torkom in sredo so pomazali zidove v Bazovici in pri Lonjerju z grozilnimi in sramotilnimi parolami proti Slovencem. Medtem, ko ni nobenih vesti, da bi policija bil« atentatorjem in provokatorjem na sledi, kaj šele. da bi katerega od njih prijela, se val ogorčenja proti fašistični dejavnosti in neučinkovitosti varnostnih sil vedno bolj širi. Ostre proteste so včeraj naslovili na notranjega ministra, na tržaškega prefekta in deželnega predsednika pokrajinska in deželna tajništva sindikatov CGIl, CISL in UIL, pokrajinsko tajništvo ANPI nastop pri rimskih oblasteh. V Trstu so se sestali predstavniki pokrajinskih tajništev treh sindikalnih organizacij. Razpravljali so o stalnem slabšanju gospodarskega položaja v Trstu In o brezbrižnosti vladnih organov do teh vprašanj, ki grozijo z rasno krizo vsemu tržaškemu gospodarstvu. Dogovorili so sa za ponoven nastop pri rimskih oblastah. NEOVIRANO SE NADALJUJE FAŠISTIČNO IZZIVANJE OD JUTRI, 1. SEPTEMBRA DALJE TUDI V BAZOVICI IN PRI LONJERJU Nov tip obmejnih prepustnic GROZILNI NAPISI PROTI SLOVENCEM s tedenskimi kuponi za carino Ogorčen protest sindikalnih organizacij. Zveze partizanov ANPI in zenske sekcije PSI zaradi atentata na sedež KPI in sramotilnih ter grozilnih fašističnih gesel po zidovih in spomenikih padlim partizanom «Dejstvo, da so onesnažili vse mesto z nacifa.šističnimi znaki, očitno še ne zadovoljuje provokatorjev, ki so presegli vse meje s svojimi nastopi proti simbolom, postavljenim v spomin tistim, ki so dali svoja življenja v boju proti fašizmu in nacizmu. Ta resna dejanja žalijo vse prebivalstvo Trsta in dokazujejo še enkrat, kakšnih načinov se poslužujejo fašistični provokatorji. V tem ko poziva oblasti in organe javne varnosti k večji zaščiti spomenikov in krajev, ki spominjajo na odporniško gibanje v naših Nova oblika nadzorovanja utegne sčasoma zavreti promet na meji - Oktobra nove olajšave za prebivalce obmejnega pasu? - Za Jugoslovane še naprej stare prepustnice? Tržaška kvestura bo začela z ju-, do tudi nove imele obliko žepne trišnjim dnem izstavljati nove ob- [ knjižice, ki pa bodo razdeljene na me jne prepustnice. Dokument bodo dva dela-' prvi del bo služil za red-uva.jali postopoma, tako da bodo no žigosanie. ki ga opravljajo ju- i novimi prepustnicami nadomeščali stare ob njih zapadlosti prejemali pa jih bodo seveda tudi novi prosilci. Teh najbrž ne bo veliko, saj računao, da ima danes obmejno prepustnico približno 230.000 prebivalcev tržaške pokrajine. Nove prepustnice naj bi olajšale carinsko nadzorstvo nad vnosom raznega blaga in zlasti živil z goslovanski mejni organi ob prestopu čez mejo, drugi del pa bo skupek strani s kuponi. Takih stra ni bo 48. na vsaki strani pa bodo 4 kuponi. Medtem ko bo število prehodov čez mejo ostalo kakor zdaj neomejeno, ho vsak imetnik prepustnice lahko prinesel po nekaj blaga z jugoslovanskega obmejnega pasu le po štirikrat na mesec. Če bo količina prijavljenega blgga ustrezala »tedenskemu kon tingentu*, bo carinik na italijanski strani odtrgal en kupon če pa bo količina ustrezala »petnajstdnevnemu kontingentu*, bo carinik odtrgal dva kupoma. jugoslovanskega obmejnega območ i krajih, ženska sekcija PSI izraža zah- ; ja. Dejansko pa bo nov način nad-| tevo, da se čimprej onemogoči ta zorstva prej zuvrl prehajanje čez I fašistična dejavnost, njene zločinske mejo, kakor pa ga pospeševal, saj avtorje zagotovi pravici in strogo . nalaga carinikom novo opravilo, kaznuje*. 1 Kakor stare prepustnice, tako bo- iiHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMHiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiii SPRIČO ČEDALJE HUJŠEGA STANJA V GOSPODARSTVU Sindikalne organizacije napovedujejo oster boj v obrambo tržaškega delavstva Nove pobude se druga za drugo razblinjajo - Ladjedelstvo, pomorstvo in pristanišče v slepi ulici - Norčevanje ali premišljena zarota? V Trstu so se sestali predstav- sedno stlačen. Na kraju slikovite niki pokrajinskih tajništev sindikat- ! nesreče se je kmalu zbrala gruča Grozilna in sramotilna napisa fašističnih Izzivačev proti Slovencem na stenah bazoviških hiš Protestom in izrazom solidarnosti s tržaško federacijo KPI, ki so jih izrekli podžupan prof. Lonza, miljski in zgoniški občinski svet, Zveza demokratičnih žena in tržaška federacija PSDI, so se včeraj pridružila tudi pokrajinska in deželna tajništva sindikalnih organizacij CG1L, CISL in UIL, ki so naslovila na notranjega ministra, na tržaškega prefekta in predsednika deželnega odbora naslednjo brzojavko: «Nov fašistični atentat na sedež tržaške federacije KPI, po-> mazanje spomenika partizanki Almi Vivodi, ki je sledilo podobnim dejanjem v Dolini in druge najnovejše lopovščine neofašistov, narekujejo resne in takojšnje ukrepe proti krivcem. Zahtevamo takojšen poseg in budnost policije proti ponavljajočim se in organiziranim prevratniškim provokator-skim akcijam. Zahtevamo od vas odgovorno zaščito ustavnega reda in demokratičnih republikanskih ustanov*. Pokrajinsko tajništvo Zveze partizanov — ANPI pa je poslalo vladnemu komisarju v Trstu in predsedniku deželnega odbora brzojavko naslednje vsebine: «Bivši partizani, ki smo se borili v Italiji in v inozemstvu, smo ogorčeni j spričo ponavljajočih se atentatov, zad-1 njega med njimi na sedež federacije KPI, spričo skrunjenja partizanskih spomenikov ter mazanja zidov in napisov s fašističnimi znaki in parolami ter zahtevamo takojšen nastop proti krivcem, ki jih je lahko odkriti. Ni več dopustna odsotnost policijskih posegov proti organiziranim neofašističnim provokacijam. Zahtevamo vaš avtoritativni poseg v obrambo ustavnega reda in demokratičnih ustanov*. Ženska sekcija Italijanske socialistične stranke PSI je v svojem pozivu na vso demokratično javnost obsodila «absurdno sramotilno dejanje proti spomeniku v spomin junakinje odporniškega gibanja Alme Vivode*. NA POBUDO SINDIKATA CISL Medtem ko tudi včeraj ni bilo nobenih vesti, da bi policija izsledila a-tentatorje na sedež tržaške federacije KPI v Ul. Capitolina in avtorje nacističnih in drugih sramotilnih ter grozilnih napisov po naših vaseh in partizanskih spomenikih, so se fašistični izzivači v noči med torkom in sredo pojavili tudi v Bazovici v neposredni bližini karabinjerske postaje. V bližini cerkve, t. j. sredi vasi, in na drugih krajih so popisali hišne zidove 'in prometne znake s kljukastimi križi in grozilnimi parolami proti Slovencem, »ritomeremo* in »Slavi vi faremo mangiare merda* in drugimi. Ko so opravili svoj izzivalni posel v Bazovici so se očitno z avtom ali motorjem podali še proti Lonjerju, kjer so pustili sledove svojega pobalinstva še na mostiščnih stebrih na cesti na Katinaro, kjer so prav tako narisali kljukaste križe in napise »Heil Hitler* >n »ritomeremo*. V Bazovici so morali svoj posel nemoteno opraviti po 1. uri, kajti nekdo, ki je šel mimo cerkve ob tisti uri, ve povedati, da napisov takrat še ni bilo, karabinjerji v Bazovici pa so našemu predniku na očitek, kako vendar o-pravljajo svojo službo, odvrnili, da po tisti uri niso bili v službi. Domačini povezujejo ta vandalski nočni pohod fašistov v Bazovici z bližajočo se obletnico smrti bazoviških junakov pod fašističnimi streli pred 42 leti, katere se bomo s svečanostjo pri spomeniku spomnili v nedeljo, 3. t. m. Zato ni izključeno, da bodo v teh dneh skušali oskruniti tudi spomenik sam, kot že večkrat v preteklosti, saj doslej še za nobeno skrunitev tega našega tragičnega obeležja niso prejeli kazni. Val protestov zaradi bombnega a-tentata na sedež federacije KPI in zaradi nemotenega fašističnega izzivanja po naših vaseh, se medtem širi. Se danes in jutri stavka uslužbencev podjetju ACEGAT FlLLEA-CGIL pozvala stavkajoče delavce, naj spremenijo način boja, da ne prizadenejo ostalih kategorij in revnejših slojev Včeraj se je začela vrsta razčlenjenih stavk uslužbencev podjetja ACEGAT, ki jih je napovedala sindikalna organizacija CISL. Stavkali so šoferji in sprevodniki, medtem ko je za druge delavce predvidena vrsta stavk v prihodnjem tednu. Včeraj so se stavkajoči vzdržali dela od začetka delovnega umika do 9. ure zjutraj, torej v urah, ko je naval na avtobuse in na druga prevozna sredstva največji. Zaradi stavke so po mestu vozili le maloštevilni avtobusi in še ti samo na glavnih progah (6, 7, 10, 18. 20, 23, 28, 29). Vozniki in sprevodniki bodo nadaljevali z razčlenjenimi stavkami tudi danes v četrtek, od 11.00 do 14.00 in jutri, v petek, od 18.00 do 21.00. V zvezi s stavko uslužbencev ACEGAT so gradbeni delavci, ki so vključeni v sindikat FILLEA-CGIL izdali proglas, v katerem pozivajo stavkajoče delavce občinskega prevozniškega podjetja, naj dobro premislijo, koga nameravajo prizadeti s svojim stavkovnim gibanjem. Koledar stavk je pripravljen tako, da prizadene v največji meri delavce, ki se vsako jutro odpravljajo na delo, da bi si za- služili bomo plačo, ki se krči zaradi večkratnih zamud. FILLEA - CGIL odobrava cilje, ki jih uslužbenci podjetja ACEGAT nameravajo doseči s svojo stavko, sistem boja pa, ki so ga izbirali. prizadene v največji meri le ostale kategorije delavcev. Gradbeni delavci ob koncu izražajo prepričanje, da bodo v prihodnje šoferji in sprevodniki izbrali tak način boja, ki do prizadel delodajalce ne pa delavce in manj premožne sloje in ki ne bo razbilo enotnosti, katero je delavsko gibanje doseglo s tolikim trudom. Zaradi razčlenjenih stavk uslužbencev podjetja ACEGAT je trža ška prefektura sporazumno z vojaškim poveljstvom, tržaško občinsko upravo in inšpektoratom za motorizacijo pripravila za danes in jutri nadomestno službo vojaških tovornjakov, ki bodo vozili na sledečih progah: Barkovlje — Milje (6 in 20); Trg Oberdank — Rumena hiša (7); Sv. Ivan — Elizejske poljane (9); Valmaura - Borzni trg (10); Lovec — borzni trg (11); Skedenj — Trg Giardino (29). Prevoz bo brezplačen. Openski tramvaj bo vozil redno, na progah 15, 17 in 25 pa bodo vozili avtobusi ACEGAT. nih organizacij CGEL-CISL in CC-dL-UIL, da bi razpravljali o sedanjem gospodarskem položaju na našem področju. Sindikalisti opozarjajo, da se položaj stalno slabša in da tržaškemu gospodarstvu preti resna in dolgotrajna kriza. Po eni strani se namreč na našem področju občutijo s čedalje večjo ostrino posledice splošnega zastoja v italijanskem gospodarstvu, po drugi pa se vidno krči dejavnost v ladjedelstvu. pomorstvu in v pristanišču, ne da bi pristojne oblasti, ki so odgovorne za »preustroj* po sklepih Medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje (CIPE) kakor koli poskrbele za primerne nadomestne dejavnosti. Sindikalisti ugotavljajo, da brezbrižnost vlade, zavoda za industrijsko obnovo IRI, državnih finančnih družb, deželne uprave ter tukajš-•'fi.jih"’ obtastI'"ln poslovnih krogov utrjuje v tržaškem občinstvu prepričanji, "da bo moral Trst v bližnji prihodnosti omejiti svoje gospodarsko delovanje le na področje storitev. Kako naj si sicer razlagamo, pravijo v tej zvezi sindikalisti, da je Tržaški arzenal - Sv. Marko ostal brez naročil, da ie bila gradnja novega doka enostavno prekinjena in da ie nova naprava za razpli-njevanje petrolejskih ladii še v oblakih, medtem ko nai bi ti trije obrati po sklepih CIPE iz leta 1968 v kratkem postali najvažnejše središče za popravljanje, predelovanje in gradnjo novih plovil v Evropi. Prav tako so ostali na papirju sklepi CIPE iz leta 1971 glede preostro ja državnega ladjevja. Kolikor se ti sklepi ponekod izvajajo. pa gre vsaka nova pobuda redno na rovaš Trsta in njegovega gospodarstva. Ministrstvo za javna dela in ministrstvo za trgovinsko mornarico tekmujeta med seboi kdo bo krepkeje zavrl pobude, kot so speliava železniške obvozne proge v predoru, speljava nove ceste čez prelaz Monte Croce Camico, dokončna oprema pomola VII. in razni «sinji» načrti za tržaško luko. Če k temu dodamo še pobude, ki so s tega ali onega razloga propadle (nova »vlečna* industrija, čistilnica Vincor v Osapski dolini, tovarna aluminija pri Orehu, itd.), dobimo vtis. kakor da se pristojni organi krvavo norčujejo iz Tržačanov, njihovega dostojanstva in dobre vere. Predstavniki sindikalnih tajništev so spričo vsega tega sprejeli sklep, da pozovejo tržaško javnost na boj proti novi zaroti, ki se plete na račun tukajšnjega gospodarstva. U-stanovili so poseben odbor, ki naj pripravi program organiziranih nastopov v tem smislu. Glede na resnost sedanjega položaja ni izključena možnost, da bodo sindikalne organizacije v kratkem pozvale v splošen boj celotno tržaško delavstvo. Hkrati bodo organizacije ponovno nastopile pri pristojnih oblasteh v deželi in v Rimu. Slikovita nesreča sredi Bazovice Sinoči, malo pred 22. uro, se je v Bazovici pripetila dokaj slikovita prometna nesreča, ki pa ni na srečo zahtevala človeških žrtev. Na levi strani ceste, ki pelje na Pesek, nasproti bazovskega bara, je stal tovornjak s prikolico reške registracije. Njegov šofer, 54-letni Radovan Sušanj iz Mafuljev je ravnokar podstavil pod zadnja kolesa prikolice lesene podstavke in že odklopil prikolico od matice tovornjaka. Potem bi šel spat. Nesreča se je pripetila v hipu tako, da je Sušanj kljub najboljši volji ni utegnil preprečiti. Prikolica je namreč pričela nenadoma nevarno drseti po nekoliko viseči cesti navzdol in po približno petnajstih metrih treščila v parkiran fiat 128 tržaške registracije, kj je bil ustavljen na drugi strani ceste, prav pri vogalu. Škode na fiatu je bilo seveda veliko, saj jo je njegov lastnik, 59-letni Lazzaro Bassano iz Ul Baiamont.i 14 ocenil na več stotisoč lir. Zad nji del avta je bil namreč dobe- radovednežev, karabinjerji za hitre posege iz nabrežinske postaje pa so opravili vse potrebne formalnosti. Po mnenju voznika tovornjaka, Su-šanja, je treba nenadno drsenje prikolice pripisati okvari na zavorah. Pred 30 leti so fašisti ubili Vido Pregarčevo Danes poteka 30-letnica smrti tržaške aktivistke in borke Vide Pregarčeve v Ljubljani. Pokojna Vida se je s svojimi starši preselila iz Trsta v Ljubljano. Tu se je že kot 12-letna deklica udejstvovala pri sokolski deci in kasneje naraščaju ter je postala pridna telovadka. Tik pred začetkom vojne je bila zaposlena v tovarni t Saturnus*. Ko je izbruhnila vojna, je Vida že pridno delovala za OF na terenu. Zaradi ovadbe so jo fašisti aretirali, zasliševali in mučili, da bi kaj izvedeli od nje o organizaciji. Toda zaman. Fašiste je njeno junaško zadržanje tako razdražilo, da je sam general Robotti izdal ukaz, naj jo ustrelijo. Trideset fašističnih svinčenk je prerešetalo ubogo Vidino telo. Ob 30-letnici njene junaške smrti se je spominjamo s ponosom in se klanjamo njenemu spominu. Festival «Unita» v parku na Pončani V občinskem parku na Pončani bo tudi letos tradicionalni festival «Unita». Jutri, 1. septembra, bodo za otvoritev predvajali Serbove marionete in predstavili knjigo »Med reakcijo in revolucijo*, ki sta jo napisala Luigi Longo in Carlo Salinari, zvečer pa bo nastopila znana pevka Anna Identici s svojim ansamblom. V soboto, 2. septembra bo v večernih urah nastopila madžarska folklorna skupina iz mesta Kaposvar z madžarskimi plesi in narodno glasbo, v nedeljo, 3 septembra bo popoldne igrala godba iz Ricmanj, nastopil bo tržaški partizanski pevski zbor, nato pa bo tombola z dobitki v skupni vrednosti 100.000 lir. Ob 19.30 bodo na javnem zborovanju govorili član vsedržavnega vodstva KPI posl. Napolitano, posl. Albin Škerk in Ezio Martone. Festival se bo zaključil v nedeljo z večerom ansambla «L’Equipe». Nove prepustnice ima kvestura že na zalogi. Z njimi bodo kakor omenjeno nadomeščali zapadle, medtem ko bodo stare — sedanje — prepustnice še vedno v veljavi do zapadlosti. Prosilcem bodo ob izstavitvi novega dokumenta odtrgali kupone, ki se nanašajo na že pretekle mesece; tako bodo denimo iz dokumenta, ki ga bodo izdali oktobra, odtrgali kupone za razdobje januar-1 september. Kuponi, ki bi jih imetnik prepustnice ne izkoristil v danem mesecu, bodo prav tako razveljavljeni. Kdor bi na primer v septembru prijavil le dva tedenska kontingenta Brezcarinskega uvoza. De bo zato imel v oktobru pravice do 6 takih kontingentov, temveč samo do rednih 4 kontingentov za oktober. Jugoslovanski obmejni organi zaenkrat ne bodo dali v promet novih prepustnic. Kakor so nam zatr dili na pristojnih mestih v Kopru in Sežani, ostane glede dokumenta na sosednem mejnem pasu vse po starem. Kar zadeva olajšavo o brezcarinskem vnosu prehrambenega blaga v maloobmejnem osebnem prometu po videmskem sporazumu, veljajo še vedno naslednji petnajstdnevni kontingenti: 12 kg povrtnine, 1 kg svežega me sa, 1 kg suhega ali prekajenega mesa, 2 kg sira, 4 litri vina in 15 jajc. Vse druge vrste prehrambenega blaga sestavljajo enotno postavko, pri kateri je dovoljen brezcarinski uvoz do skupne vrednosti 10.000 lir na mesec. Vnos kave, sladkorja, masla, žganja in likerjev je še vedno prepovedan. Oktobra se bc v Italiji sestala stalna mešana italijansko - jugoslovanska komisija za izvajanje videmskega sporazuma Na seji bodo strokovnjaki razpravljali tudi o sestavi blagovnih spiskov za brezcarinski uvoz in o vrednosti mesečnih kontingentov Opazovalci pričakujejo, da 1 "> obseg brezcarinskega uvoza po videmskem sporazumu povečan do mere, ki naj bi bolje ustrezala današnjemu realnemu stanju obakraj meje. Sestanek za pripravo Kraške ohceti Občinski odbor za pripravo Kraške ohceti vabi vse vaščane re-pentabrske občine na sestanek, ki bo jutri, 1. septembra, ob 20.30 v gostilni Križman. Na sestanku se bomo pomenili o zadnjih pripravah za letošnjo Kraško ohcet. niiiMiiiniiiiiiuiiiiiiniHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiii SOGLASNO PODPRTA ZAHTEVA SINDIKATOV «La Carsica» naj čimprej postane javno podjetje! Sestanka v Nabrežini so se udeležili poleg sindikalistov tudi predstavniki javnega in političnega življenja nabrežinske občine Na pobudo občinskega odbora Delavske zbornice CGIL v Nabrežini in sindikalne delegacije avtobusnega podjetja «La Carsica* je bil v petek, 25. t. m. v Nabrežini sestanek, na katerem je bil govor o prevozni službi na Krasu in o zvezah z mestom, ki jih vzdržuje »La Carsica*. Sestanka so se udeležili predstavniki uslužbencev omenjenega podjetja, delavski sveti nabrežinskega področja, poslanec Albin škerk, devinsko - nabrežin-ski župan, občinski svetovalci in politični predstavniki KD, PSI, KPI, PS Dl in Slov. skupnosti. Uvodno poročilo je podal tajnik FIAI - CGIL Ser-gio Tremul, ki je zahteval publici-zacijo podjetja, ker ne izpolnjuje svo- HUDO TRČENJE SINOČI V UL. BAIAM0NTI PRIDRŽANA PROGNOZA ZA MLADEGA VESPISTA Da bi se izognil trčenju z avtom, je naglo obrnil vozilo, pri tem pa silovito treščil v parkiran fiat Včeraj ob 20.50 so sprejeli na oddelek za oživljanje s pridržano prognozo 18-letnega Franca Pitona iz Ul. D’Alviano 31/2. V hudi prometni nesreči je dobil pretres možganov. si verjetno zlomil lobanjsko dno in desno nogo ter močno krvavel iz desnega ušesa. Piton se je malo pred omenjeno uro peljal s svojo vespo po Ul. Baiamonta proti Istrski ulici, na zadnjem sedežu pa je sedel njegov prijatelj, 17-letni Mario Stefani s Trga Perugino 2. Pri Piranski ulici je pričel nenadoma prehitevati giulio 1300 tržaške registracije, ki jo je vozil 32-letnd Aldo Matiassi iz Ul. Cisternone 112/1. Nesreča se je pripetila v hipu, ko je avtomobilist nepričakovano pričel zavijati na levo, da bi obrnil v omenjeno Piransko ulico. Piton pa je sa-mogibno, da bi se izognil trčenju, prav tako pričel obračati na levo, a žal usodno. Zaradi naglega manevra je vespa silovito čelno treščila v bočno stran parkiranega fiata 850 special na levi strani ceste, last 47-letne Anne Flego iz Ul. Ba-iamonti 56/12. Oba potnika na vespi je močan sunek vrgel na asfalt, kjer je Piton obležal v mlaki krvi, Stefani pa je na srečo dobil le nekaj prask po obrazu In spodnjih udih. Po razkužitvi ran v glavni bolnišnici so ga poslali domov s prognozo okrevanja v 5 dneh. NA TRŽAŠKI UNIVERZI Dan«s predavanje o promelu po rekah in prekopih v EGS V okviru 13. mednarodnega tečaja o organizaciji prevozov v Evropski gospodarski skupnosti je včeraj predaval generalni inšpektor za finance in ravnatelj francoskega trgovinskega ladjevja dr. J. Robert, in sicer o pomorskem prometu in o »conferences* (sporazumih). Govornik je zavzel do teh sporazumov pritrdilno stališče, čeprav priznava, da gre pri njih le za navidezen poslovni liberizem in da bi morali uvesti nekakšen zakonik za redno poslovanje sporazumov. Danes bo predaval strokovnjak A. G. Blonk iz Bruslja, in sicer o prometu po notranjih vodnih poteh v evropski šesterici. jih prevozniških obveznosti (krčenje voženj, podražitev vozovnic, zastareli avtobusi, zelo omejen vozni čas na posameznih progah, neustrezno ravnanje z uslužbenci in pomanjkanje osebja). V razpravo so posegli vsi prisotni in priznali utemeljenost zahtev sindikalnih predstavnikov ter upravičenost sindikalnih akcij. Zanimiv je bil pokalnih akcij. Zlasti zanimiv je bil poseg devinsko - nabrežinskega župana dr. Legiše, ki je spričo važnosti, ki jo Imajo proge, ki jih vzdržuje »La Carsica*, za zveze na občinskem področju in med področjem in mestom, podprl zahtevo sindikalnih organizacij po publicizaciji prevozniške službe. Udeleženci sestanka so se nato ob vezali, da se bodo vsak v okviru svojih pristojnosti zavzemali za hitro rešitev sedanjega nevzdržnega položaja. Medtem pa se bo s postopnim za-ostrevanjem nadaljevala že začeta sindikalna akcija tudi z novimi pobudami in s posegi pri deželnih, pokrajinskih in občinskih oblasteh. Stavkovno gibanje, ki so ga napovedali delavci podjetja, bo usklajeno s splošno akcijo za preklic koncesije podjetju in za novo prevozno politiko v skladu s cilji, ki so si jih zastavile sindikalne organizacije. Delavska zbornica CGIL za Devin - Nabrežino je tudi sklenila, da bo na javnem zborovanju seznanila delavce vseh kategorij in druge občane, zlasti pa koristnike prog »La Carsica*, s položajem v podjetju, obenem pa tudi s pobudami občinske sindikalne organizacije. Važno opozorilo KZ vinogradnikom Kmečka zveza opozarja vse vinogradnike, da morajo prijaviti zaloge vina, ki jih imajo morebiti še v kleti (oziroma so jih imeli, čeprav že prodane) 31. avgusta najkasneje do 6. septembra troša-rinskemu uradu občine, v kateri prebivajo. Kdor bi imel še vina in prijave ne bi vložil, je lahko kaznovan z globo od 10.000 do 1.000.000 lir. Tajništvo Kmečke zveze bo članom izpolnjevalo prijave do 5. septembra in jih potem oddalo pristojnim uradom. Tajništvo Kmečke zveze Prosvetno društvo »S. Škamperle* iskreno čestita Marici in Josipu Jelerčiču ob rojstvu prvorojenega sinčka DAVIDA malemu Davidu pa vošči in želi dobrega zdravja in obilo sreče v življenju. Čestitkam se pridružuje Primorski dnevnik. Včeraj. 30. avgusta sta na Opčinah slavila 25. obletnico poroke SONJA in EDGARD CANZIANI Hčerka Edith in sestra Slavka jima voščita še mnogo srečnih in veselih let skupnega zakonskega življenja. ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH ŽRTEV - prireja v nedeljo, 3. septembra ob 15. uri na kraju usmrtitve pri Bazovici POČASTITEV SPOMINA BAZOVIŠKIH ŽRTEV s spominskimi govori, nastopom pevskega zbora in polaganjem vencev. S polnoštevilno prisotnostjo se oddolžimo spominu naših junakov! Ob 10. uri polaganje vencev na grob bazoviških žrtev na mestnem pokopališču. MLADINA OD DOMJA IN KRMENKE VABI na ŠAGRO NA KRMENKI NEDEUA, 3. SEPTEMBRA 1972 ob 15. uri — nastop godbe na pihala z Brega ob 17. uri — kulturni program: moški zbor »V. Vodnik* iz Doline, mešani zbor «F. Prešeren* iz Bo-ljunca, moški zbor »F. Venturini* od Domja od 20. ure do 24. ure PLES z ansamblom KRAS PONEDELJEK, 4. SEPTEMBRA od 20. ure do 24. ure PLES z ansamblom KRAS Deloval bo kiosk z vinom, pijačami, klobasami in čevapčiči. V primeru slabega vremena bo šagra v nedeljo, 10. septembra in v ponedeljek, 11. septembra. GLASBENA MATICA TRST Vpisovanje gojencev v glasbeno šolo bo od 1. do 16. septembra 1972 od 10. do 12. ure v pisarni Glasbene matice, Ul. R. Manna 29 tel. 418-605. Pouk se bo pričel v ponedeljek 18. septembra 1972. RAVNATELJSTVO Za morebitne informacije in vpis za šolsko leto 72-73 bo ravnateljstvo Dijaškega doma od 1. do 16. septembra odprto samo dopoldan od 10. do 12. ure (Čampo S. Luigi št. 11, tel. 793-167 -722-246). Svečano odkritje spomenika padlim v NOB bo v nedeljo 10. semptembra t.l. ob 16. uri. Odbor za postavitev spomenika PREBENEG S PRIMORSKIM DNEVNIKOM V TURIN NA NOGOMETNO TEKMO ITALIJA-JUG0SLAV1JA Odhod z udobnim avtobusom iz Trsta 20. septembra ob 7.30 zjutraj, povratek iz Turina okoli 2. ure po polnoči. Vpisovanje v turističnem potovalnem nradu Aurora v Ul. Ci-cerone 4 se zaključi danes, 31. avgusta. Cena izleta: 12.000 lir (vožnja, kosilo in vstopnica). Za oštevilčen sedež na centralni tribuni je treba doplačati 5.500 lir. Mali oglasi Kino MIRAMARSKI PARK. Predstave »Luči in zvoki*: ob 21.00 «Maximili8* of Mexico» v angleščini; ob 22. »Massimiliano e Carlotta* v It**" janščini. GRAD SV. JUSTA (v primeru slabega vremena v gledališču Rossett Jutri zvečer ob 21.15 veliki glasbeni variete za zaključek sezone. S**° en večer: Iva Zanicchi s svojim ** samblom, »Ricchi & Poveri* s svojim ansamblom, Pippo Baudo »The Liverman*. Predprodaja vstopnic pri UTAT v Ul. Imbriani n (tel. 767-831). Nazionale 16.00 «Chi e Harry Kell^ man e perche parla male di me-Dustin Hoffman. Barvni film-Fenice 16.15—22.10 «La banda J- 5 S., cronaca criminale del Far Wes ’’ Tomas Milian, Susan George Telly Savalas. Barvni film. Eden 16.30 «Decameron proibitissi (Boccaccio mio statte zitto). B*??j film. Strogo prepovedano mladim P00 18. letom. n Grattacielo 16.30 «The Eddie Chap®®jj story» «Agli ordini del FUhrer e servizio di sua maesta*, B0®\ Schneider in Yul Brynner. Bari*1 film. jj Excelsior 16.00 «Bronte, cronaca un massacro*. Barvni film. Rit/ 16.30 «Glory Boy». Arthur J* nedy in Mitchell Rian. Barvni h* Prepovedano mladini pod 18. let“ Aurora 16.30 »Capitan Apache*. van Cleef. Barvni film. Inipero 16.30 »Scusi, lei č favorev o contrario*. Alberto Sordi. Bari1 film. y, Cristallo 16.30 »I quattro delTAve ria*. Barvni westem film. “S*®«***- . ladim Capital 16.30 «11 mio caro assassin®, Barvni film. Prepovedano m« pod 14. letom. a. Filodrammatico 16.30 «Giungla eT ca*. Barvni film. Diar Poran. r'' povedano mladini pod 18. Moderno 16.30 «La signora nel ^ mento*. Frank Sinatra in Racq n0 Welch. Barvni film. Prepoved* mladini pod 14. letom. . j, Vittorio Veneto 17.00 «Frementi eda|,° paura*. Barvni film. Prepove mladini pod 14. letom. Ahbazia 16.30 »Colpo di 500 ^ mil'00' alla National Bank*. Uršula dress. ^ Ideale 16.30 «Giulio Cesare, 9 c quistatore delle Gallie*. Barvni ■' Camero Mitchell, Dominique Astra 16.00 «Tataras il magmi'1 . Tony Curtis, Yul Brjmner. Bar di uC' film. Kino Opčine 19.00 «007 licenza cidere*. Sean Connery. Šolske vesti Ravnateljstvo srednje šole «. Rjavce* v Trstu obvešča, da se ^ nejo popravni izpiti v ponedeljeK-^ septembra, ob 8.30 s pismeno iz italijanščine. Prosveta 'C* Ob proslavi bazoviških žrtev, v nedeljo, 3. t. m., vabimo P* k pevski vaji, ki bo jutri, 1. seJjrL, bra ob 21. uri v Bazoviškem Prosimo za polnoštevilno udele Odbor. SPOSOBNE ŠIVILJE sprejmemo v službo. Normalni delovni umik, sobota popoldan prosta. Perizzi, Viale D’Annunzio 27-e. Kot vsak četrtek v avgustu in septembru bo taborniško kopanje tudi danes, 31. avgusta od 15. ure dalje pri kontovelskem portiču. Taborniški srečno. Razstave Tržaška umetnostna galerija »Car-tesiuso, ki se ukvarja tudi s tiskanjem grafičnih listov, se je iz Ulice Giulia 10 preselila v Ulico Marconi 16 in začela novo sezono z razstavo grafičnih in drugih slik. Galerija je odprta vsak delovnik od 10.30 do 13. ter od 17. do 20. ure, ob praznikih pa od 11. do 13. ure. Izleti SPDT obvešča, da izlet z avt0^jLb-na Golico odpade. Isti izlet bo z ^ nimi avtomobili. Zato vabimo m j, rizirane planince, da se zberejo septembra ob 6. uri pred sodno ^ lačo na Foro Ulpiano. Zbirali**® ^ tudi na Planini pod Golico ob »■ ^ SPDT organizira 17. septembra!^ v Cerkno, kjer bo slovesna otv nje jutro odhod na Stelvio (2J jjl« kjer bo ekipa bivala v hote “ j $£» Folgore (tel. 0342 / 92-191). m"? bodo na pobočjih Livrija Povratek v Trst v nedeljo. 1 ’ tembra ob 21. uri. m Taborniki RMV organizirajo f od' ljo 3. septembra izlet v Bazovic • ^ hod ob 8.45 s Trga Stare mitmo £li ob 9.30 z glavnega trga v BO jf po dolini Glinščice, mimo L>r ^gdi) Bazovice, kjer se bo izlet z* ob spomeniku bazoviškim žrtvam-je obvezen za člane. Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 31. RAJKO e * Sonce vzide ob 6.25 in zaw“ « 19.45 — Dolžina dneva 13-3® na vzide ob 23.12 in zatone 0 Jntri, PETEK, 1. septemm MLADEN -X Vreme včeraj: najvišja ^erT1. ji & 23,8, najnižja 19,4, ob 19. url pinj, zračni tlak 1011,9, stale?* J 26 km na uro, severovzhodni vetra 61 km na uro, vlaga 6 ' f*> na, nebo 9/10 pooblačeno, m<> ^ gibano, temperatura morja * ’ gfi ROJSTVA, SMRTI IN f Dne 30. avgusta se je v Tt ^ dilo 9 otrok, umrlo pa je P UMRLI SO: 62-letni Arturo “ j/ 84-letni Riccardo Drusolini. Carolina Goruppi, 71-letna A m®?,,, nic in 68-letni Francesco DNEVNA SLUŽBA LEKA^ (od 13. do 16. ure) j »' All'Angelo d’Oro, Trg Cipolla, Ul. Belpoggio 4: Ai pt*’ ci, Ul. Ginnastica 44; Miam' NOČNA SLUŽBA L1 ekM* (od 19.30 do 8.30) Dr. Gmeiner. Ul. Giulia 4: , Largo Sonnino 4; [NAM Al - t Trg Oberdan 2; Ai Gemelli. rutti 19-c. GORIŠKI DNEVNIK POD GESLOM «25 LET V TITOVI JUGOSLAVIJI^ MESEČNI OBRAČUN INDUSTRIJE IN TRGOVINE Cerkno v znamenju priprav Ritem trgovskih izmenjav v juliju na slavnostno odprtje šole Povabilo za udeležbo sprejel tudi predsednik Tito - Pričakujejo nad 20.000 ljudi - Šolo spomenik NOB bo predal svojemu namenu dr. Joža Vilfan - V kulturnem programu bo sodeloval tudi pevski zbor «Valentin Vodnik* iz Doline - Osebnih vabil ne bo - vabljeni so vsi! * Poslopje nove šole - spomenika NOB. V ozadju Cerkno Cerkno in vsa njegova bližnja o- ' «Smrt v Brdih», nato pa bo slaveča živita v vzdušju priprav za nostna otvor.tev nove šole - spome-f^oslavo 25-letnice priključitve Slo- ’ nika NOB. Tradicionalni trak bo jenskega primorja k Jugoslaviji, ki v nedeljo 17. septembra, ko bodo Sveeano predali svojemu namenu no v° šolsko zgradbo - spomenik NOB, Za katero so zbirali denarna sred-*tva po vsej Sloveniji in tudi pri ^ v zamejstvu. Cerkno - primor *ka partizanska metropola, kot se * Donosom naziva, bo ta dan sprejo™ na tisoče in tisoče primorskih hudi in ljudi iz raznih krajev Slo-in iz zamejstva, zlasti pa Svilne bivše partizanske borce, ki 10 sev Cerknem in v krajih okrog [bega ter po vsej ostali Primorski “op*li za svobodo. Predsednik delovnega odbora za osrednjo proslavo T^arij Jože Oblak iz Idrije, ki se ■*e včeraj mudil v našem uredništvu. je povedal, da pričakujejo pri-"°d najmanj 20.000 ljudi. Zaupal nam j! tudi vsekakor najpomembnejšo no-J*®> da je predsednik republike Jo-vj^roz Tito sprejel vabilo, da se o-udeleži te velike slovesnosti. Za *rkno, za bivše primorske partizan-J** borce in za vso Primorsko, bo na j večja čast. Tov, Oblak nam je povedal, da /teh dneh s pospešenim ritmom otekajo priprave in da je z njimi ^Ooslenih nekaj sto ljudi Vse je Poskrbljeno za parkirišča, saj prerezal in izgradnjo izročil svojemu namenu predsednik odbora za zgraditev šole in znani primorski partizanski voditelj dr. Joža Vilfan. Sledil bo ponovno nastop mladinskega zbora iz Idrije s pesmijo «Lepo je v naši domovini biti mlad*, nastop moškega zbora s pesmijo »Pesem o Titu*, recitacija pesmi Sabine Erženove »Šola spomenik*, nastop združenega moškega in mladinskega zbora in za zaključek «In-temacionala*, ki jo bodo skupno izvajali godba na pihala, moški in mladinski zbor pod vodstvom Klavdija Koloimja. Po slovesnosti, med katero bodo podelili pet kipcev šolam, ki so se najbolj odlikovale pri zbiranju sredstev za zgraditev šole in drugih pet kipcev tistim delovnim organizacijam, ki so v ta namen največ prispevale, bo ogled šole, ki je zgrajena po kriterijih modeme pedagogike in funkcionalnosti in ki bo kot spomenik posvečena partizanskemu šolstvu in še posebej te-| čajnikom, ki so izgubili življenje ob nemškem napadu na partijsko šolo v Cerknem. Celoten potek slovesnosti bo neposredno prenašala televizija. deležem v nabiralni akciji za šolo -spomenik še enkrat izpričali svojo zvestobo idealom narodnoosvobodilnega boja primorskega ljudstva. O nadaljnjih pripravah na slovesnost in o raznih podrobnostih na Goriškem izgubil na živahnosti Gradbena industrija v težavah zaradi pomanjkanja javnih del - Izvoz v Jugoslavijo se je znatno zmanjšal - Blagovna izmenjava v tržiškem pristanišču je v juliju dosegla višek Proizvodnja na industrijskem področju v goriški pokrajini je v mesecu juliju na splošno dobro napredovala. To je ocena, ki jo je dala trgovinska zbornica. Če je razvoj na splošno dober, ne moremo istega reči o posameznih industrijah. V tekstilni, kovinarski in gradbeni industriji je še veliko negotovosti. Težave v tekstilni industriji je treba postavita v okvir vsedržavne krize, ki jo trenutno preživlja ta sektor. Na Goriškem so v dobrem položaju samo nekatere tekstilne industrije, ki se bavijo s produkcijo posebnih proizvodov, ki Ritem trgovskih poslov se je v juliju zmanjšal, vendar je treba pripisati padec trgovskih izmenjav počitniškemu mirovanju. Dotok jugoslovanskih kupcev je vzdržal reden ritem, vendar je bil manjši od lanskega julija. Izmenjave so se skrčile tudi v okviru italijansko - jugoslovanskega dogovora za obmejno trgovino tako v izvozu kot v uvozu. V goriško pokrajino so uvozili blago v vrednosti 182 milijonov lir (v juniju je vrednost dosegla 334 milijonov lir), izvozili pa za 85 milijonov lir (v juniju 176 milijonov lir). V Gorico jih sprejema trg na Bližnjem vzho- je prišlo največ raznovrstnega me- Težave v gradbeni industriji so se pojavile predvsem zaradi po- sa, gob, drv, semen in drugih proizvodov. V izvozu pa so na prvem mestu obrtniški stroji, električni in manjkanja naročil za javna dela, j plastični izdelki ter nadomestni ko- si za avtomobile. Iz Goriškega področja je šlo veliko blaga, predvsem sanitarnih izdelkov, hladilnikov, jestvinskih in tekstilnih proizvodov, tudi v druge države. Poučni izlet gradbenikov Deželna ustanova za razvoj obrtništva ESA priredi v soboto 7. in v nedeljo 8. oktobra dvodnevni poučni izlet obrtnikov - gradbenikov na mednarodni sejem gradbeništva, ki bo v Bologni od 7. do 15. oktobra. Stroške potovanja si bo delno t -------------- prevzela ustanova sama. Vsa po- | šli so nato skozi Bovec, po dolini jasnila lahko interesenti dobijo na Koritnice in po dolini Trente in ob sedežu ustanove v Vidmu, Drevored poti jih je vseskozi spremljala *bi-Venezia 100. I stra hči planin». DELOVANJE PLANINSKEGA DRUŠTVA DRUŽINSKI IZLET SPD V OBJEMU NAŠIH GORA Po Soški dolini na Vršič, nato po prelepi Gorenjski Spremljal jih je alpinist in fotograf Jaka Čop Vodstvo Slovenskega planinskega I Obvezen je bil postanek v hote-društva v Gorici praviloma izbira -• T’-Wi za cilj svojih družinskih avtobusnih izletov enkrat letoviški kraj v nižini, drugič pa v planinah. Pred približno mesecem dni so bili ob Gardskem jezeru, čez približno mesec dni bodo obiskali nekatere kraje ob jugoslovanski obali Jadranskega morja, prejšnjo nedeljo pa so bili v naših gorah bili so torej v pristnem domačem planinskem okolu. Avtobus ie bil seveda kot vedno poln znanih in prijaznih ljudi. Pot jih je vodila po Soški dolini, v Kobaridu so položili venec pred spomenik Simonu Gregorčiču ter šop rdečih nageljnov pred spomenik skladatelju Hrabroslavu Volariču. ter navodihh za udeležence bomo ribjem obratu, kjer proizvodnja za še pisali, že zdaj pa lahko pove-1 dostuje popraševanju. dočim je delo na zasebnem pod- - „„„„„„„„„................................um.....■■■■....................................................... ročju kar dobro napredovalo. Gradbeniki pričakujejo sedaj odobren je SEZONA LUBENIC SE BLIŽA KONCU deželnega zakona, ki bo urejeval in dovoljeval gradnjo tudi v predelih, kjer je sedaj prepovedana. Zaradi pomanjkanja gradbenih naročil so tudi industrije, ki proizvajajo gradbeni material, zaustavile ritem kar je imelo negativne posledice pri izvozu materiala v Jugoslavijo, ki se je znatno zmanjšal. V izvozu v Jugoslavijo so namreč tukajšnje industrije našle svoj izpušni ventil, vendar je to dobro napredovalo le do lanskega oktobra. Vidne težave so nastale tudi pri industrijah s papirnatimi proizvodi, kjer so se popraševanja v juliju znatno zmanjšala. Kovinarske industrije so kar dobro napredovale, vendar so še nekatere, ki se nahajajo v težkem položaju. Viden napredek so zabeležili pri lesni in kemijski industriji. Proizvodnja na jestvinarskem področju se je zmanjšala, vendar spada to v okvir sezonskega poletnega padca. Položaj se je vidno izboljšal v gradeškem V vročih poletnih mesecih so Goričani hladili svojo žejo s svežimi lubenicami V Gorici jih prodajajo na štirih krajih - Kramarju, ki je v Ljudskem vrtu postavil ličen kiosk, občina oporeka njegovo uporabo Sezona lubenic, tega prijetnega i Prodajno mesto je tako dobilo osvežilnega sadeža, gre h kraju. | lepši videz, brez dvoma lepši od mo, da se nekatere sekcije Zveze partizanov po naših krajih že pripravljajo na odhod v Cerkno z avtobusi kot na primer v Križu in Proseku - Kontovelu, v Dolini itd. Zvedeli smo tudi, da se bo slovesnosti udeležilo zastopstvo Zveze partizanov — ANPI in drugih odporniških in antifašističnih organizacij iz Trsta, Gorice in drugod. V juliju je blagovna izmenjava v tržiškem pristanišču dosegla svojo najvišjo vrednost v tem letu, 118 tisoč ton. Pristanišče v Tržiču bodo z deželnim prispevkom še razširili in obnovili, kar bo gotovo koristilo in povečalo blagovni promet. Tudi osebni in blagovni promet na nonškem letališču je v juliju znatno narastel. iiiiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiitiiiuiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuM PRETRESLJIVO ODKRITJE V UL. SV. FRANČIŠKA 31 V stanovanju našli truplo že 14 dni mrtvega človeka Pri glavi že razpadajočega trupla je bil madež krvi - Vzroke smrti bo ugotovila sodna obdukcija, vendar se zdi, da gre za naravno smrt V torek zvečer, malo po 20. uri, j skromna podeželska vasica in nje- —.mu.iciiv, je avtomobilska patrulja agentov le-j ni prebivalci so se ukvarjali pre- tačunajo“dr'bo potreben prostor za Tov. Jože Oblak nam je še po-! tecega oddelka kvesture na tele- težno s kmetijstvom, ali hodili dru-fteki tisoč osebnih avtomobilov in vedal, da osebnih vabil na slove-1 tonski poziv skupine stanovalcev gam na delo. Zdaj pa ima vas to-več sto avtobusov, za prehrano snost niso pošiljali nikomur tn da prihitela v Ul. sv. Frančiška 31,1 varno Lamo, v bližini pa so še o- ptnožioe, pa tudi za promet, ki ga j bodo Republiška konferenca SZDL, I ^jer je *z . stanovanja v pritličju odo urejali posebni oddelki pro- j posamezne zveze Združenja borcev Poslopja prihajal vonj po razpada-^otne milice. Na vseh vpadnicah Slovenije, sindikalne organizacije iz l Cerkno bodo postavili mlaje. Kdor 7° Prihajal iz ajdovske smeri, bo .a Drve naletel že na Črnem vrhu i? Potem v Godoviču, v Idriji. Že-dnu- Kladju itd., kdor pa iz Soške ne, ga bodo mlaji sprejeli že v >tu ria Soči. Mladina bo prihi-w a na slavje z več kot 100 prapo-• s prapori pa bodo prišle tudi občinske organizacije Zveze bor-S|V Primorske. Prav tako se bodo 5.avia udeležile mladinske partizan-® brigade primorsko notranjske n ne. 14 po številu, ter pripadniki Rižanskih enot IX. korpusa ki /Osjo svoi domicil v raznih pri-norskih krajih. ^srednja svečanost se bo začela H' SePternbra ob 11. uri po lokal-^ času (ob 12. un po našem) s J?®?0' ki io bo zaigrala rudarska uJjfaa na pihala iz Idrije, sledil bo r^Oravni govor, nato pa slavnostni sekretarja izvršnega biroja pdsedstva Zveze komunistov Jugo-J/Paje Staneta Dolanca Združeni j^ki pevski zbori »Srečko Kosovel* p Ajdovščine, »Peter Jereb* iz top a in «Valentin Vodnik* iz be bodo pod vodstvom dirigenta ^dija Kolainija zapeli znano d^tajenje Primorske* in »Zdaj za-f. bosem o svobodi*, sledil bo ŠoP - iški nastop učencev idrijske 5Le ^ še nastop mladinskega pev-®Ea zbora iz Idriie s pesmijo RK Zveze mladine Slovenije izdale skupen proglas — vabilo, namenjeno vsem, ki se bed« slovesnosti udeležili. Vabljen je zato vsakdo in to kolektivno vabilo velja — kar je tov. Oblak še posebej poudaril — tudi vsem zamejskim Slovencem. Pri tem je tudi dejal, da bodo na plošči, vgrajeni v šoli, med darovalci posebej omenjeni tudi Slovenci v Italiji, ki so s svojim Spominska svečanost ob 100-letnici smrti Pietra Kandlerja Kot sta župan Spaccini in odbornik za kulturo Lonza že napovedala, bo tržaška občina proslavila stoletnico smrti Pietra Kandlerja. Med drugim bo občinska uprava priredila v prostorih Ljudske knjižnice v Ulici Tea-tro Romano bibliografsko razstavo, na kateri bodo razstavili razna Kand-lerjeva dela. Razstavo bodo verjetno odprli 15. septembra. Istočasno z odprtjem razstave bo v občinski sejni dvorani spominska svečanost, na kateri bo govoril univerzitetni profesor Giulio Cervani. V čast Kandlerju bodo v javnem parku v Ulici Giulia postavili njegov doprsni kip. Bliža se novo šolsko leto Tržaška knjigarna že sprejema ki sp predpisane na slovenskih šolah, obenem pa nudi svojim šoloobveznim obiskovalcem izbor vsakovrstnih šolskih potrebščin. tiiaika ItHjitfdtMi Trst — ulica sv. Frančiška 20, telefon 61792 jočem truplu. Ker se skozi zaklenjena vrata ni dalo priti v stanovanje, je podčastnik javne varnosti Marši stopil na dvorišče in se po lestvi povzpel do okna kuhinje. Potem ko je razbil šipo na oknu in se je splazil v stanovanje, je v spalnici zagledal že razpadajoče truplo 57-letnega Augusta Allegret-ta. Truplo je ležalo počez na sredi sobe, okoli glave pa je bil večji madež krvi in razkrojne tekočine. Pod glavo je moški tiščal denarnico, ob roki pa so preiskovalci našli 1000 lir. Na kraj pretresljivega odkritja je prišel tudi dežurni zdravnik RK dr. Calabrese, ki je ugotovil, da je moški umrl že pred približno dvema tednoma. Vzroki smrti pa so še neznani in jih bo morala ugotoviti sodna obdukcija, ki jo je odredil namestnik državnega pravdnika dr. Brenči. O dogodku so obvestili tudi Allegrettovega brata, 59-letnega Ernesta Allegretta z Vrdelske ceste št. 10/2. Ta je povedal, da sta se z bratom le včasih srečala, da 1» je bil večkrat močno vinjen. Po mnenju načelnika letečega oddelka tržaške kvesture dr. Petrosina, ki je prišel tudi na kraj odkritja in si ogledal truplo, naj bi moški u-mrl naravne smrti. Vinjen naj bi se zgrudil na tla, med padcem pa z glavo močno butnil ob rob postelje. Na Allegrettovi glavi je namreč zdravnik dr. Calabrese odkril globljo rano. Kot rečeno pa bo točne vzroke nesrečnikove smrti morala ugotoviti sodna obdukcija, ki jo bodo verjetno opravili še danes. brati kemične tovarne Iplas. Tako stanuje zdaj v Dekanih vse polno delavcev, ki so močno razvili športno življenje in razne druge dejav nosti. Novo igrišče ima pravilne dimenzije, je pokrito s travo in o-grajeno, hkrati pa so uredili tudi garderobe. Tak objekt so Dekani nujno potrebovali, saj se je moštvo uvrstilo v zahodno consko ligo, hkrati pa se obeta še večji razvoj športa, ko se bodo številni novi prebivalci zaposlili v koprski industrijski coni. Rajko Kaligarič se je zahvalil vsem prebivalcem, predvsem pa mladini za prispevek pri izgradnji igrišča, posebno nagrado pa je izročil Ivanu Gregoriču, ki je bil duša in motor celotne akcije. Objekt je izročil svojemu namenu predstavnik občinske zveze za telesno vzgojo Boris Košele, nato pa so se pomerili med seboj nogometaši Dekanov in Kopra Najprej so se srečali veterani in Koprčani so slavili tesno zmago 2:1. V srečanju prvih moštev pa so domači pred rekordnim številom gledalcev (tisoč) zasluženo dosegli neodločen izid 1:1. L. O. V vročih poletnih mesecih se marsikdo ustavi pri kioskih kjer ta osvežilni sadež prodajajo, da si za sto lir privošči trenutek sladke ohladitve. Seveda prodajajo cele lubenice tudi v prodajalnah sadja, tu je cena manjša kot v kioskih, veliki okrogli sadež gospodinje nesejo domov, da ga lahko pokušajo vsi člani družine. Že dolgo vrsto let prodajajo lubenice v kioskih v Gorici na treh krajih: ob dveh straneh ljudskega vrta na Verdijevem korzu ter na vogalu spominskega parka v Ulici Duca d'Aosta, kjer je večina klientov vojakov, ki so nastanjeni v tamkajšnjih vojašnicah. V zadnjih letih se je tem trem prodajalcem, domačinom, ki rotirajo na teh treh mestih, ker niso vsa komercialno enakovredtta, pridružila še družina iz Veneta, ki odpre kiosk na poti med Madonmno in Ločnikom. Tu se ustavljajo v glavnem večerni avtomobilisti. Zunanjost kioskov se je v zadnjih letih izboljšala. Najprej so kupcu izročili kos lubenice z nožem. Klient jo je pojedel kar na lesenem pultu, lubenice pa so imeli v vrečah hladne vode, da so bile sveže. Pozneje so si prodajalci lubenic omislili tudi plastične krožnike, plastične nože (da ne bi kdo imel drugih skritih namenov), mizice in stolice, električne hladilnike in lepo razsvetljavo. Iz leta v leto so si prodajalci omislili vedno večjo privlačnost za klienta. Medtem ko ima beneški prodajalec ob cesti proti Ločniku postavljeno leseno barako, v kateri so shranjene lubenice in v kateri tudi v poletnih mesecih prespi s svojo družino (več mesecev torej možakar živi v Gorici kot potujoči kramar), so si goriški prodajalci omislili lepše kioske. Eden med njimi, goriški rojak, ki ima letos prodajno mesto na vogalu Verdijevega korza in Ulice Dante, je vsakoletnim izboljšavam svojega prodajnega mesta letos dodal še zaprt kovinasti kiosk, izdelek goriškega obrtnika, ki gotovo stane lepe denarce. Mož je tako v zaprtem prostoru, kiosk lahko premesti v kateremkoli trenutku, ker ni pritrjen na tla, pozimi pa bo lahko v ogrevanem prostoru prodajal pečeni kostanj. ........................... prejšnjega (in dodali bi z naše strani od onega, ki ga vidimo na cesti proti Ločniku) in tudi lepši od številnih kioskov kramarjev, ki prodajajo svoje stvari vsak drugi četrtek ali za časa Andrejevega sejma. To pa na občini nekaterim ni všeč. Baje so na ustreznem občinskem uradu mnenja, da pomeni postavitev takega kioska nekaj stalnega in da je to v nasprotju z začasnim kramarskim dovoljenjem za prodajanje lubenic in kostanja. Pozanimali smo se na županstvu in dobili smo odgovor, da je bil kiosk postavljen brez dovoljenja tehničnega urada. Na občini torej menijo, da je kiosk nekaj stalnega, prodajalec lubenic pa zagovarja svoje stališče nestalnega prodajalca, ki svoje prodajno mesto, to- lu «Orel» v Trenti, nato je avtobus pričel sopihati navzgor, naf pr a j mimo domačije potomcev Antona Tožbarja - Špka «medveda» in botaničnega vrta «Julijana». po ostrih ovinkih tja do Vršiča. V imenu planinskega društva Jesenice je Goričane v Tičarjevem domu čakal Jaka Čop. znani alpinist in fotograf (mimogrede povedano, izdal je že tri knjige prelepih planinskih fotografij: rSvet med vrhovi», «Raj pod Triglavom» in »Vi-harn'khj. Čopa, ki je bil potem Goričanom za vodiča, ie predstavila in pozdravila predsednica SPD Jožica Smetova. Pot ie nato vodila navzdol. Razgled e bil prekrasen. Čop je vsako malenkost lepo razlagal. Goričani so videli na plazu pod Prisojnikom skupino smučarjev, u-stavili so se pri leseni Ruski kapelici. ki so jo v prvi svetovni vojni napravili ruski vojni ujetniki. V dolini so si Goričani ogledali izvir Save dolinke, nato pa so zavili v Grozd Martuljk. kjer so imeli skupno kosilo v hotelu »Spite*. Tu je Smetova Jaku Čopu izročila spominsko brošuro aoriškega SPD skupno z društveno značko. Popoldne so goriški izletniki obiskali grob dr. Klementa Juga e Dovjah in ker so bili tu prvič «u-radno». so položili cvetje na ne-gov grob. Izkoristili so tudi priložnost. da so obiskali grob triglavskega župnka Jakoba Aljaža, po katerem nosi ime Aljažev stolp vrh rei tUdtrJ?0Sdr'Jat*0 Goričane spremljal do s tega kraja drugam. ! Vrbe. kjer so si ogledali rojstno Baje so mu mestni stražniki ze m Franceta Prešerna Tu so se nekajkrat zazugal 1, da mora kiosk odstraniti, mož pa se je temu uprl. Ne vemo če je dobil kak pismen ukaz ali so mu le ustno povedali, da mora kiosk odstraniti. Na vidiku je nekak dvoboj med njim in med občinsko upravo. Kar se tiče prodaje lubenic se bo stvar verjetno sama iztekla, ker je sezona pri kraju. Kako pa bo s prodajo kostanja čez nekaj mesecev in kako bo s prodajo lubenic prihodnje leto? Iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Enrico Ratta, Gianluca Cinausero, Lucia Valentinčič, Sergio Salamone. SMRTI: upokojenec 68-letni France-sco Graniti. prijaznemu spremljevalcu goriški planinci zahvalili za njegov celodnevni trud. Daljši postanek ie bil proti večeru v L ubljani. nakar ie avtobus pripeljal zadovoljne izletnike spet v Gorico. Vpis dijakov v Slovenski dijaški dom iiiiiiiiiiiiimiiiitiniiiitiiiiiiiiiiiii TUDI ZA DIJAKE SLOVENSKIH SOL V GORICI V ponedeljek se pričnejo jesenski popravni izpiti Na slovenskih šolah ima izpite skupno 57 dijakov ■ Začeli se bodo s pismeno nalogo iz italijanščine - Na učiteljišču bodo v ponedeljek pisali slovensko nalogo V ponedeljek, 4. septembra se bodo na vseh šolah začeli jesenski popravni izpiti. Na slovenski nižji gimnaziji v Ul. Randaccio ima popravne izpite za prvi in drugi razred 43 dijakov, izpitov za tretji razred ni, razen če se ne kdo prijavi za naknadni izpit iz latinščine. Dijaki bodo začeli v ponedeljek s pismeno nalogo iz italijanščine, v torek bodo imeli pismeno nalogo iz slovenščine, v sredo iz nemščine, v četrtek pa nalogo iz matematike. Ustno izpraševanje se bo začelo v četrtek. Na slovenskem trgovskem zavodu ima letos popravne izpite za prvi in drugi razred 5 dijakov. Dijaki prvega razreda bodo v ponedeljek imeli nalogo iz italijanščine, v torek matematično nalogo, v sredo pa nalogo iz trgovske tehnike. Dijaki drugega razredla bodo VESTI Z ONSTRAN MEJE Dvojni praznik v Dekanih pri Kopru Mala vasica Dekani pri Kopru je v nedeljo slavila dvojni praznil«: dvajsetletnico domačega prostovoljnega gasilskega društva in otvoritev novega športnega igrišča. Prireditev se je začela z mimohodom gasilcev in športnikov, nato pa je sledil nastop godbe in prikaz gasilskih veščin. Ob otvoritvi igrišča je govoril predsednik dekanskega nogometnega kluba Jadran Rajko Kaligarič, ki je poudaril pomen tega objekta ne samo za Dekane, ampak tudi za številne okoliške va si. Dekani so bili pred leti samo V Vidmu od 9. do 25. septembra 19. razstava sodobne stanovanjske opreme V Vidmu bo od 9. do 25. septembra 19. razstava sodobne stanovanjske opreme. Nastopilo bo približno 400 razstavljavcev iz vse Italije in iz Združenih držav Amerike. Na 24.000 kv. m razstavne površine bodo proizvajalci prikazali predvsem električne gospodinjske stroje, kuhinjsko in sodobno opremo, ogrevalne naprave, prehrambene izdelke, okovje, preproge ter turistično opremo in športne rekvizite. Del razstave bo namenjen prikazu week-end hišic. šola GLASBENE MATICE -Gorica Vpisovanje gojencev v glasbeno šolo bo od 1. do 16. sep tembra 1972, vsak dan od 10. do 12, ure. na sedežu v Ul. Malta 2. tel. 24-95. Pouk se bo redno pričel v ponedeljek, 18. septembra 1972. VESTI Z ONSTRAN MEJE Nova Gorica bo praznovala Proslava ob 25. obletnici priključitve k Jugoslaviji bo 30. septembra Na Primorskem so se že začele proslave in razne prireditve v počastitev 25-letnice priključitve tega območja k matični domovini Sloveniji in Jugoslaviji. Seveda bo v tem okviru najvažnejše veliko politično zhorovanje v nedeljo, 17. septembra v Cerknem, kjer bodo odprli tudi novo osnovno šolo, spomenik nekdanjim slušateljem partijske šole oziroma sploh narodnoosvobodilnemu gibanju na Cerkljan skem. Na pobudo družbenopolitičnih organizacij pa bodo posebno proslavo namenili tudi mestu Novi Gorici, ki je pač največji živ in še zmeraj razvijajoči se spomenik bujnega obdobja po priključitvi Primorske k Jugoslaviji. Na seji koordinacijskega odbora za proslave, ki deluje v okviru občinske orga nizacije Socialistične zveze, so skle nili, da bo proslava v počastitev Nove Gorice v soboto, 30. septembra zvečer. Slovesnost bo pod 0-kriljem Socialistične zveze, kultur ni program pa bo pripravila ibčm ska Zveza kultumoprosvetnih orga nizacij pod umetniškim vodstvom režiserja Jožeta Babiča. Tedaj Do do odprli tudi posebno razstavo do kumentov in drugega gradiva, ki prvi dan pisali nalogo iz nemščine, v torek nalogo iz trgovskega računstva, v sredo pa stenografijo. Za oba razreda se bo ustno izpraševanje začelo v četrtek. Na gimnaziji-liceju in učiteljišču v Ul. Croce ima popravne izpite 9 dijakov. Na gimnaziji in liceju bodo v ponedeljek ob 8.30 imeli pismeno nalogo iz italijanščine, na učiteljišču pa slovensko nalogo. V torek, 5. septembra, bo na gimnaziji in učiteljišču latinska naloga, prevod iz latinščine v slovenščino, dočdm bodo na liceju pisali nalogo iz grščine. V sredo, 6. septembra se bo na liceju začelo ustno izpraševanje, na gimnaziji Dodo pisali grško, na učiteljišču pa nemško nalogo, ustno izpraševanje na gimnaziji in učiteljišču se bo začelo v četrtek. Starši, ki nameravajo poslati svoje otroke v šolskem letu 1972/73 v Slovenski dijaški dom kot redna ali zunanje gojence, morajo vložiti prošnjo za sprejem na posebnih tiskovinah, ki jih dobijo prt upravi doma. Uprava bo v dijaški dom sprejemala gojence, dokler bodo razpoložljiva mesta. Starši lahko dobijo vsa pojasnila in navodila pri upravi doma v Svetogorski ulici št 84, tel. 83-495, ob delovnikih, od 10. do 12. M. Jutri se prične praznovanje pri Devetakih bo prikazovala začetke, dosedanji razvoj in tudi perspektive tega mladega mesta ob meji z Italijo. Kot zanimivost naj ob tem navedemo, da ima Nova Gorica sedaj okoli 14 tisoč prebivalcev. »Primorala dnevnik* je že poročal, da se bosta sedmega zborovanja dežel srednje Evrope, ki bo v Gorici od 30. septembra do 3. oktobra, udeležila tudi predstavnika Slovenskega gledališča iz Trsta dr. Josip Tavčar in FiUbert Benede-tič. Kot znano bodo namreč na letošnji manifestaciji obravnavali »Gledališče v srednji Evropi*. Organizatorji pa so pred dnevi na to manifestacijo povabili tudi ravnatelja Primorskega dramskega gledališča v Novi Gorici, znanega režiserja Jožeta Babiča. Časnikarjem je sporočil, da se bo srečanja udeležil, sodeloval pa bo tudi v razpravi. Tako bo dana ugodna priložnost, da se bodo udeleženci go-riške manifestacije seznanili s celovito problematiko, ki zadeva kul tumopolitično funkcijo in delovanje obeh slovenskih gledališč ob meji, namreč gledališč v Trstu in Novi Gorici. Prepoved parkiranja pred sodno palačo Občinski uslužbenci so včeraj popoldne postavili prometne znake, ki prepovedujejo ustavljanje avtomobilov pred sodnijo v Ulici Sauro v Gorici. Te prepovedne znake so postavili po nalogu občinske policije, ker tamkaj ustavljeni avtomobili zelo otežkočajo promet v smeri jug — sever. Avtomobili se tu po novem ne smejo ustavljati, ker je hoja pešcev po pločniku pred sodnijo že nekaj mesecev prepovedana, odkar je odpadlo z zunanjih sten sodnij-ske palače precej ometa. Zaradi tega so tudi avtomobilisti svoja vozila parkirali kar za ngeter ali dva bolj proti sredini ulidfe kot običajno. Ob tem drugem koraku prizadetih oblasti se upravičeno sprašuje mo, kdaj bodo popravili fasado sodne palače. Omet so odstranili na več mestih, vendar fasade niso popravili. Po vsej verjetnosti morajo romati predračuni za popravilo stavbe od enega do drugega rimskega urada, v Gorici pa že vrsto mesecev čakamo in imamo v središču mesta lepo palačo, ki ima nemogočo fasado! Izleti V Dolu, pri Devetakih, je že vsa pripravljeno za štiridnevno praznovanje, ki se bo pričelo jutri zvečer. Člani prosvetnega društva »Kras* Dol-Poljane in krajevne sekcije zveze borcev, so te dni vsako popoldne z vnemo pripravljali praznični prostor in vse potrebno za praznik. Jutri v večernih urah bodo odprli kioske, ob 20. uri se bo začelo vpisovanje za tekmovanje v briškoli, od 21. do 1. ure po polnoči bo pa ples ob zvokih priznanega ansambla »Galeba iz Nov« Gorice. Kino Gorica VERDI 17.30—22.00 d quattro figli di Katie Elder*. J. Wayne in D. Martin. Barvni film. CORSO 17.30—22.00 »Darseia a sambe*, M. Piccoli in M. Jobert. Barvni film. MODERNISSIMO 17.15-22.00 »Bastar-do vamos a matar*, G. Eastmann in A. Steni. Barvni film. CENTRALE 17.30-21.30 »La gang che non sapeva sparare*, G. Orbach in L. Taylor - Young. Barvni film. V1TTORIA: 17.30-22.00 »Decameroti-cus», R. Garrone in G. Giorgelli. Barvni film. Tržič AZZURRO 18.00-22.00 d moatri*. V. Gassman in U. Tognazzi. Barvni film. EXCELSIOR 17.30 »Bernardo, cane la-dro e bugiardo*. Barvni film. PRINCIPE 18.00 »I tre che sconvoi-sero il West». A. Sabata Barvni film. Nova Gorica SOČA (N. Gorica): »Modri vojak*, ameriški barvni film — ob 18.15 in 20.15. SVOBODA (Šempeter) »Sinsinati K3d», ameriško - mehiški barvni film — ob 18.30 in 20.30. RENČE: Danes zaprto. ŠEMPAS: Danes zaprto. KANAL: »Kraj za ljubimce*, araaH-ški barvni film — ob 20. DESKLE: Danes zaprto. PRVAČINA: »EU Condora, ameriški barvni film — ob 20.30. DEŽURNA LEKARNA V GOSKI Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Alesani UL Carducd 12, H 2268. SPD Gorica priredi v soboto 16. in v nedeljo 17. septembra izlet z lastnimi prevoznimi sredstvi, z vzponom na Triglav. Udeleženci izleta naj se pravočasno prijavijo za- DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU radi rezervacije prenočišča na Do- Danes ves dan tn ponoči Je dežur- lišču. Vsa pojasnila na sedežu dru- na lekarna Rismondo, UL EL Teti, štva v Ul, Malta 2, tel. 2495. Itel. 72-701. Vanja Kraljevič: Življenje in boj A. Gramscija -13. Gramsci v sovjetskem zdravilišču doma pa fašistični pohod na Rim Aretacija vodstva komunistične partije - Tudi na Dunaju ni bil dovolj blizu domovini Nato so se izselili v Francijo in Švico, končno pa v Italijo. Imela .je še štiri sestre in brata. Del njene družine se je ponovno vrnil v ZSSR in živi v Ivanovu. ena izmed sester, Tatjana, pa je ostala v Rimu. Sredi julija je prišla Evgenijo obiskat mlajša sestra Julija. Bila je tedaj stara 26 let. Končala je glasbeno akademijo in je sedaj predavala v glasbeni šoli v Ivanovu. Bila ie visoke rasti, o-kroglega obraza, imela je velike o-tožne oči, kodri pa so ji segali do ramen. Gramsci se bo pozneje često v svojih pismih spominjal na tiste dni. ko je prvič videl Julijo, ko ga je očarala njena lepota, ko se je ie ustrašil, kajti vse do tedai »ni imel priložnosti, da bi nekemu dekletu povedal tisto, kar je čutil*. Bal se .ie razočaranja, ker ga je »mučila zavest o svojem fizičnem stanju*. Spominjal se je mladeniških dni. ko je bil prepričan, da je »povsem nemogoče, da je skoraj usodno, da njega ne more nihče ljubiti*. TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Slov. razgledi; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za najmlajše; 18.00 Radio Olimpia; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 V ljudskem tonu; 19.25 Program za najmlajše; 20.00 Šport; 20.30 T. Frelih: »Tatvina*; 21.15 Ritmični orkester; 21.45 Polifonski zbor; 22.05 Zabavna glasba; 22.30 Radio Olimpia. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Literarna oddaja; 15.40 Dva ansambla. KOPER 7.30, 8.30, 10.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 9.15 Mini juke box; 10.15 Z nami je...; 10.45 Plošče rekord; 11.15 Orkester Loss; 11.45 Glasba in pesem; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Za tiste, ki odhajajo na počitnice; 14.15 Zborovsko petje; 14.40 Počitek ob glasbi; 17.00 Deželni program; 18.00 Mladinski klub; 18.40 Glasba po željah; 19.10 Melodije; 20.00 Iz priljubljenih oper; 20.30 Prenos RL; 21.00 Večerna glasba: 21.40 Operne arije; 22.30 Orkestri; 23.00 Plošče; 23.35 Dva solista. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.15 Vi in jaz; 12.10 Olimpijske igre; 14.00 Ital. popevke; .15.20 Olimpijske igre; 20.20 Ital. folklorna glasba; 21.00 Stari in moderni pirati; 21.30 Klavirske skladbe; 22.20 Povratni vozni listek; 23.10 Kvartet Amadeus. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30, Poročila; 7.40 Olimpijske igre; 8.00 Ombret-ta Golli; 8.40 Orkestri; 10.05 Plošča za poletje; 10.30 Poletni program; 12.40 Alto gradimento; 13.50 Kako in zakaj? 15.00 Plošče resne glasbe; 16.00 Čara RAI; 19.00 Vesel tečaj angleščine; 20.10 Povratni vozni listek; 20.50 Plošče; 22.00 Olimpijske igre. Mlada Julija ga je vzljubila Redno ga je obiskovala v zdravilišču. Medsebojna simpatija se je postopoma spreminjala v ljubezen, ki ju bo privedla do trajne sentimentalne zveze. Privedla bo do zakona, ki ga bodo nujno pretresale krize zaradi načina življenja, ki ga je Antonio Gramsci kot revolucionar in politični aktivist moral živeti. Posebno usodna bo štiri leta pozneje za to aretacija Gramscija in njegova obsodba na dolgoletni zapor. Toda to je bila bodočnost, ki je ne eden ne drugi nista mogla predvidevati, pa čeprav je mladi voditelj italijanskih komunistov slutil, kaj vse ga v prihodnjih letih čaka. Potrdilo za to .ie dobival v vesteh, ki so prihajale iz Italije. Tam je 28. oktobra (1922) Mussolini z nekaj tisoč črnih srajc izvedel »zgodovinski* pohod na Rim. pohod, po katerem mu je kralj poveril mandat za sestavo vlade. S tem se je prižgala zelena luč za uvedbo fašistične diktature. Kaj .je to pomenilo, se je videlo že dan zatem ko je »duce* se- AVGUSTA 1972 lil. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Klavirske skladbe; 12.20 Sopranistka B. Nilsson; 13.00 Komorna glasba s plošč; 14.30 Plošče resne glasbe; 16.30 Klavirska glasba; 17.20 Strani iz albuma; 18.00 Lahka glasba; 18.45 Kulturne aktualnosti; 19.15 Koncert; 20.50 H. Marschner: »Hans Heiling* (ope- FILODIFUZIJA 8.00 Koncert; 9.00 Glasba in po ezija; 9.45 Sodobna ital. glasba; 10.10 Schubertovi valčki; 10.20 Baletna glasba; 12.20 Berliozove skladbe; 12.30 Kodalyjeva komorna glasba. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 Poročila; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Počitniško popotovanje; 10.20 Zabavni zvoki; 10.40 Pesmi in plesi Srbije; 11.20 Pri vas doma; 13.10 Konjovič: Jadranski capriccio; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Pihalne godbe; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 15.30 Z ansamblom J. Privška; 15.45 «Mehurčki»; 16.40 Mezzoso pranistka V. Soukupova; 17.00 »Vrtiljak*; 17.40 Orkester Norman; 18.10 Koncert po željah; 19.00 Aktualnosti; 19.15 Klavir v ritmu; 20.00 Lahko noč, otroci!; 21.00 Domače pesmi; 22.00 Literarni večer; 23.40 Plesni zvoki; 00.05 Literarni nokturno; 00.15 Iz jug. vokalne lirike. ITAL TELEVIZIJA 14.30 Olimpijske igre; 20.00 Ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 J. Conrad: »Na koncu potovanja*; 22.30 Glasbeni spored; 23.15 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.20 Olimpijske igre. JUG. TELEVIZIJA 15.55 Olimpijske igre; 18.25 Ob zomik: 18.35 Olimpijske igre; 19.45 Risanka; 19.50 čarni svet živali. 20.15 Mozaik; 20.20 Jug. mesta; 21.00 TV dnevnik; 21.30 G. Neveux: Vidocq; 22.25 Olimpijske igre; 00.25 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 15.00 Olimpijske igre: 21.15 Poročila; 21.30 Olimpijske igre. stavil svojo vlado. Začeli so se pogromi in uboji sindikalnih ter socialističnih aktivistov, začelo se je požiganje in ropanje delavskih in ljudskih domov, začele so se aretacije opozicijskih politikov. V tem času se je na četrtem kongresu Kominterne v Moskvi v novembru 1922. leta vodila med drugim tudi razprava o potrebi u-stvaritve enotne fronte v Italiji proti fašističnemu nasilju in proti režimu. Mišljenja so bila deljena. Sekretar KPI Amadeo Bordi-ga je nasprotoval stopdtvi socialistov in komunistov, pri čemer so ga podprli tudi nekateri voditelji komunistične partije, ki še niso v zadostni meri dojeli nevarnosti, ki jo je predstavljalo uvajanje fašistične diktature. Gramsci, ki je bil po šestih mesecih zapustil zdravilišče, da bi sodeloval na kongresu, videč, da ne bo mogel tako na lahko najti rešitve za ustanovitev enotne fronte proletarskih strank, enotne fronte, za katero se je sicer potegoval in jo podpiral v smislu svojega že prej prikazanega mnenja, da bo «Italijo zajel val najbolj črne reakcije in terorja*, je predložil neke vrste srednjo rešitev: komunisti naj ustvarijo enotno fronto in če se ne morejo združiti z vso socialistično stranko, naj se združijo vsaj z njenim levim krilom, s tako imenovanimi tretjein-ternacionalisti, to se pravi s tistimi, ki so ostali zvesti tretji internacionali. Predlog je bil sprejet. V začetku februarja 1923 pa je Mussolini začel ofenzivo proti komunistom. Tretjega februarja je policija odkrila v Rimu sedež izvršnega komiteja KPI in v njem aretirala tudi samega sekretarja partije Bordigo. Samo v enem dnevu je bilo aretiranih okoli dva tisoč partijskih aktivistov, članov partije ter višjih in nižjih vodilnih mož. Partija je bila praktično obglavljena. Gramsci je bil vedno prepričan v to, kar mu je izhajalo iz poročil, ki so mu prihajala iz domovine. Tedaj je izvršni komite kominteme sklenil intervenirati, namesto starega vodstva z Bordigo na čelu je imenoval novo vodstvo, v katerem sta dobila vodilno vlogo Palmiro Togliatti in Mauro Sco-cimarro. V čaeu aretacij komunističnih prvakov je bil Togliatti na zdravljenju v nekem planinskem zdravilišču in tako ga policija ni odkrila. In sedaj je prevzel vodstvo partije praktično v pogojih ilegale, čeprav v tem času še ni bilo uradno prepovedano delovanje nobene politične organizacije. Toda komaj dva meseca pozneje je OVEN (od 21.3. do 20.4.) Pozitivno razdobje za poslovne ukrepe. Sentimentalno ugodje. Privoščite si počitka. BIK (od 21.4. do 20.5.) Realizem iin avtoriteta bosta nujna za uspešen zaključek neke akcije. Ne objokujte preteklosti. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Pogumno branite prijatelja, ki vam bo hvaležen. Ljubljena oseba vas bo izvlekla iz zagate. RAK (od 23.6. do 22.7.) Prilagodite svojo organizacijo potrebam časa. Verjetni zaslužki v jutranjih urah. Harmonija v družini. LEV (od 23.7. do 22.8.) V nekem trenutku bodo potrebne koncesije, ki pa ne smejo ogrožati programa. Prijeten večer s prijatelji. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Vzdušje napetosti. Potrebni bodo mirni živci in odločna volja. Odlične možnosti na sentimentalnem področju. TEHTNICA (od 23.9 do 23.10.) Do- bil aretiran tudi Togliatti skupno s štirimi člani izvršnega komiteja. Aretiran je bil 21. septembra 1923 na sestanku na domu nekega delavca v milanskem predmestju. Ta dogodek bo privedel do novih sprememb v Gramscijevem življenju: po sklepu kominteme mora na Dunaj, da bi od tam lažje in bolje spremljal dogajanja v I-taliji in da bi partijskim aktivistom v domovini pomagal, da se prebrede težka kriza v katero je zašla KPI. Tolikšna naloga, ki so jo poverili komaj 32-letnemu revolucionarju, je pomenila v bistvu, da so mu poverili vodstvo partije v njenem najtežjem trenutku. Antonio Gramsci je dopotoval na Dunaj konec novembra 1932. Čeprav je bil bliže Italiji, mu to ni veliko olajšalo dela, kajti niti na Dunaju ni mogel dobiti popolnejšega pregleda nad vsem, kar se je dogajalo v domovini. Prav tako ni mogel niti toliko storiti, da bi stanje v partiji uredil, kot je želel. To mu je preprečevalo tudi omajano zdravje. Zveza se je vzdrževala v glavnem s pismi. Toda dunajsko obdobje ne bo dolgo trajalo. V Italiji so tako Togliatti kot Bordiga, pa tudi ostali voditelji KPI, potem ko so prebili nekaj mesecev v zaporu, bili na sodišču oproščeni, kajti Mussolini še ni bil tako močan in tako gotov, da bi mogel že tedaj izdati posebne zakone, s katerimi bi prepovedal delovanje strank. Njegova pozornost se je v tem času osredotočila na parlamentarne volitve, ki so bile napovedane za 6. april 1924. leta, na katerih je «duce» hotel dobiti večino v parlamentu. Komunisti so izkoristili to priložnost in kandidirali svoje kandidate. Izvoljenih jih je bilo devetnajst. Med njimi je bil tudi Antonio Gramsci. Pod zaščito parlamentarne imunitete se je Gramsci mogel vrniti v Italijo. Sredi maja 1924 je bil že v Rimu. Da bi ne izgubljal časa, je v najtesnejšem sodelovanju s Togliattijem takoj začel razčiščevati razmere v partiji, utrjevati njeno politično linijo, strategijo in taktiko. Stanje je bilo zelo konfuzno. Čeprav formalno ni bil več na čelu KPI, je Bordiga vendarle o-hranil svoj vpliv na večji del srednjih vodilnih kadrov. Hkrati so njegova ekstremistična gesla o prevzemu oblasti z uporom in podobno še vedno imela odmev med množicami, ki so smatrale to za najhitrejšo in najbolj učinkovito pot za spremembo obstoječih razmer. (Nadaljevanje sledi) bre ideje bodo povečale vaš stiro kovni ugled. Neko prijateljstvo se spreminja v ljubezen. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Neka ponudba utegne bolj škodovati kot koristiti. Vaše vsiljevanje idej vam lahko povzroči neprijetnosti. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Nudile se vam hodo ugodne poslovne možnosti. Zahteve družinskega člana bodo bremenile vaše finančne zmogljivosti. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Pot iz zagate bo polna nevarnosti za vaš ugled. Manj optimizma kot obi čajno. Spor z ljubljeno osebo. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Odli čen dam im nepredvideno povečamje zaslužka. Sentimentalno soglasje z ljubljeno osebo. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Okolišči ne vam bodo omogočile izbiro naj boljše poti. Vaša težnja po ukazo vanju utegne sprožiti upor v vašem okolju. ČETRTEK, 31 iHiHiiiitmmiiiiiimiiimitiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiimiiiiiMiiuuiiiiiiiimiiiimiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuii Horoskop ŠPORT ŠPORT ŠPORT ODBOJKA NASTOPA SEST ZENSKIH EKIP Drevi prva srečanja turnirja za «Trofejo bazoviških žrtev» Bor A in Breg sta glavna favorita za naj višjo uvrstitev • Finale v soboto Danes se bo začel v Bazovici parni je zelo tvegamo (kar velja tradicionalni ženski odbojkarski turnir, veljaven za »Trofejo bazoviških žrtev*. Turnirja se udeležuje teh šest ekip: Bor A, Bor B, Breg, Kontovel, Sloga in Sovodnje. Zbrane so torej vse najboljše zamejske ženske slovenske odbojkarske ekipe, razen Sokola, ki še ni začel s pripravami za novo sezomo im so igralke trenutno še preveč izven forme za tak nastop. Turnir za TBŽ bo prva pomembnejša ženska odbojkarska prireditev pri nas pred novo sezono. Zato bo to obenem tudi priložnost za pregled sil posameznih ekip in njihove trenutne forme. Bor A ostaja, seveda, v tem nastopu glavni favorit. Dekleta se letos pripravljajo na novo sezomo izredno intenzivno, saj trenirajo že več časa trikrat tedensko. Imajo namreč dokaj ambiciozne načrte, uvrstitev v višjo ligo, in za tak podvig se je pač treba temeljito pripraviti. Edini, ki bi se lahko borovkam postavil (med nastopajočimi ekipami) resneje po robu je Breg, kar se bo pa verjetno zgodilo le težko. Brežanke namreč ne bodo razpolagale z vsemi svojimi najboljšimi in ključnimi igralkami iz prve postave, nekatere pa tudi še niso povsem na tekočem s pripravami. Trener Jurkič se bo moral verjetno poslužiti tudi rezervnih i-gralk, kar bo seveda Boru še boij olajšalo vlogo favorita. Za tema dvema šesterkama se bo predvidoma uvrstila naslednja kakovostna skupina, v kateri bodo Sloga, Kontovel in Sovodnje. Trenutna forma teh ekip nam ni znana, vendar — sodeč po lanskih dosežkih — ima Sloga nekaj prednosti pred Kontovelom, ta pa pred Sovodnjami. Seveda, napovedovanje vrstnega reda med temi tremi eki- zlasti za Sovodenjke) in prav lahko bi se zgodilo, da bi bila končna uvrstitev precej drugačna od te, ki smo jo predvideli. Ne vemo še, kako bo sestavljena na tem turnirju druga Borova ekipa, vendar pa sodimo, da bo trener Drasič vključil vanjo predvsem naraščaj, da bi si nabral izkušnje tudi na turnirskem sistemu tekmovanja. Zato bo za ta dekleta vsako mesto, razen zadnjega, že lep uspeh, kar pa ne pomeni, da bi ne bila sposobna presenetiti te ali one ekipe. Razpored tekem bo tak: danes, 31. 8. 1972 ob 20.30: Bor A — Sovodnje ob 21.15: Sovodnje — Sloga ob 22.00: Sloga — Bor A jutri, 1. 9. 1972 ob 20.30: Breg — Bor B ob 21.15. Kontovel — Breg ob 22.00: Bor B — Kontovel v soboto, 2. 9. 1972 ob 20.30: finale za 3. mesto ob 21.30: finale za 1 mesto, sledi nagrajevanje. Srečanja bodo odigrali v Bazovici, v primeru slabega vremena pa v telovadnici stadiona «1. maj* v Trstu. Tekme bodo odigrali na dva osvojena niza. Kot vse kaže, oo turnir zelo zanimiv in nam bo nudil priložnost, da si že v začetku sezone ustvarimo sodbo o moči in pripravljenosti naših odbojkaric. STRELJANJE ZA DEŽELNE MLADINSKE IGRE Izbirne tekme za goriško pokrajino v Gradišču V dneh 2., 3., 6., 9., 10., 13., 16" in 17. septembra bo v Gradišču P#” kusno streljanje z zračno puško-Posebna komisija bo izbrala tnea udeleženci strelce, ki bodo zastopa* li goriško pokrajino na deželnem prvenstvu mladinskih iger, ki 00 v Trstu 24. septembra. Tekmovanja se lahko udeležijo dečki in deklice, rojeni v letih 1956, 1957 in l®8. Tekmovalci se za podrobnejša P°" jasnila lahko obrnejo na goriško federacijo CONI. Smučarski odsek SPDT obvešča svojo tekmovalno ekipo, da b* odhod na poletni smučarski trening v soboto, 2. septembra ob 6.45 z glavne avtobusne postaje v Trstu. Trening bo z vaditelj* smučarske šole Folgore na P0-bočjih Livria (3.500 m). Povratek v Trst v nedeljo, 10. septembra ob 21. uri. Posamezniki bodo prejeli P° pošti okrožnico s potrebnimi n®' vodili. .................................................mm.. Z NASTOPI V TRSTU, GORICI, VIDMU IN PORDENONU L deželna trofeja mladinskih iger letos naš osrednji športni dogodek Mladi športniki F.JK bodo tekmovali med seboj v 15 disciplinah Kot je znano bo letos pri nas tekmovanje za 1. deželno trofejo mladinskih iger. Tekmovanje bo 24. septembra in bo na njem, kot kaže, nastopilo tudi več mladih slovenskih zamejskih tekmovalcev. NAMEN Z uvedbo tega tekmovanja so želeli športni voditelji naše dežele, oživiti športno udejstvovanje med najmlajšimi na deželni ravni, to pa predvsem v času, ko ni drugih pomembnejših tekmovanj in prvenstev. Vzporedno s tem je bil na- iimiiinmiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimmmiimiiiiiiiiiiiiMiiiiuiuniiiiiiiiiiiifiimiiiiiiiiiiiiHiiimiiiiiiiiiHimiii NOGOMET TRIESTINA JE ZADOVOLJNA Malo spremem b v A skupini C lige FIRENCE, 30. — Italijanska nogometna zveza ie danes objavila seznam in porazdelitev moštev, ki bodo letos nastopala v C ligi. V A skupini, ki nas najbolj zanima zaradi prisotnosti Triestine bodo tekmovala ta moštva: Alessandria, Belluno. Cossatese, Cremonese, Der-thona, Legnano, Padova, Parma, Piacenza. Pro Vercelld, Rovereto, Savona. Seregno, Solbiatese. Trento, Triestina, Udinese, Verbania in Vigevano. Taka odločitev je za tržaško e-kipo konec koncev zadovoljiva, saj je v treh skupinah prav v tej najmanj sprememb, predvsem pa ni nobenega moštva, ki bi lani nastopalo v viš.ii kategoriji. Nova so samo tri moštva iz D lige (Triestina, Cossatese in Vigevano) ter izredno močna Parma. Ta je lani nastopala v B skupini in je zasedla odlično 2. mesto za ekipo Ascoli. ki je premočno zmagala. Zanimivo je še, da v C skupini, ki ima moštva z juga. še vedno ni razčiščen položaj enega moštva — Potenze. ki zaradi močnega deficita morda ne bo moglo nastopati. Sicer se verjetno še marsikdo spom- ni. da .je že lani v Trstu vladalo precej razburjenja, ker je bilo isto moštvo v škripcih, njegov odstop pa bi dovolil Triestini. da bi se izogni la nazadovanju. Kljub očitpi nepravilni situaciji pa ie Potenza vseeno tekmovala. ATLETIKA Italijanski atlet Marcello Fiasco-naro ne bo nastopil na olimpijskih igrah. Fiasconaro še vedno občuti bolečine v nogah tako aa mu je zdravnik odsvetoval naslep nn o-limpijskem tekmovanju V iitalijan-skem taboru so tudi sporočili, da če se bo štafeta 4 X 400 m uvrstila v firuile, bo v zadnji predaji namesto Fiasconara nastopil sprinter Mennea. MOTOCIKLIZEM IMOLA, 30. — Na mednarodni motociklistični dirki v Imoli bodo 3. septembra prisotni vsi najboljši vozniki od Agostinija (350 in 500 ccm) do Pasolinija, Saarinena in Phila Reeda. men organizatorjev tudi dati manjši poudarek individualističnemu značaju tekmovanja, bolj pa ekipne-|mu, v katerem bi vsak tekmovalec doprinašal s svojimi točkami k uspehu svojega moštva. Tudi Dit-ka med zadnjim in predzadnjim bi bila lahko zato enako odločilna za končno zmago, kot med prvim in drugim. REPREZENTANCE Pobudniki te prireditve so sklenili, da bo vse tekmovanje potekalo kot srečanje pokrajinskih reprezentanc naše dežele. Mladi športniki bodo tako branili barve Trsta, Gorice, Vidma, in Pordenona. V reprezentanco vsake pokrajine se bodo uvrstili najboljši tekmovalci, oz. ekipe, izbrani v glavnem na izbirnih predtekmovanjih. Tekmovalci morajo biti rojeni v letih 1957 do 1962. PANOGE Drugo značilnost tega tekmovanja predstavlja sestava tekmovalnih skupin po športih. Sestavili so namreč štiri skupine in sicer naslednje: 1. SKUPINA bezboj odbojka sabljanje streljanje 2 SKUPINA kolesarstvo plavanje košarka namizni tenis 3. SKUPINA atletika telovadba tenis 4. SKUPINA nogomet judo umetnostno kotalkanje hitrostno kotalkanje 1. skupina bo opravila vse svo je nastope v Trstu, 2. v Vidmu, 3. v Gorici in 4. v Pordenonu. Nogomet, kolesarstvo in bezbol bodo opravili samo fantje v ostalih panogah pa bodo tekmovala tudi dekleta. NAGRADE Vsem članom zmagovitih moštev bodo podelili pozlačeno kolaF’ Drugouvrščena ekipa bo prejela P~' srebrene medalje, tretjeuvrščena Pa bronaste. Vsem članom pokrajinske ^ rep* zentance, ki bo zasedla končnO_ P vo mesto, bodo podelili P°zl.nceL. značko z deželnim grbom, zlatim lom. jj, Nagraditvena slovesnost b" tobra in sicer na sedežu tiste P°'!’ jinske uprave, katere reprezenia ca bo osvojila prvo mesto. Nap' de bo svečano podelil predse^ni deželnega sveta. Deželno trc• . ditelji so namreč zlorabili itne j-anske federacije. Na igrišče . morale tako stopiti neznane >Sr ke, medtem ko so gledalci vali povrnitev stroškov. Kaže, se bo srečanje zaključilo na sodi- šču, ker bo ženska nogometna z . za tožila prireditelja Bruna 1 coleja. OBVESTILO ŠPORTNO DRUŠTVO POLET organizira ZAČETNIŠKI KOTALKARSKI TEČAJ za otroke od 5. do 8. leta Tečaj se bo odvijal na k0*8 ,,a ski plošči v Prosvetnem don>u Opčinah in se bo pričel H* tembra. jj. Vpisovanje bo še danes, ‘ t.m. od 18. do 19. ure v Pr°sV nem domu na Opčinah. KAKO JE FRANCE BEVK PODOŽIVLJAL BAZOVICO 1. Prihodnjo sredo, 6. septembra bo 42 let, ko so fašistični streli ugasnili na gmajni pri Bazovici življenja štirih slovenskih pogumnih fantov, ki svojega antifašizma niso izpovedovali le v besedah. V nedeljo, 3. septembra pa bomo počastili njihov spomin, kot že tolikokrat, na kraju usmrtitve. V naslednjem objavljamo nekaj odstavkov iz knjige «Mrak za rešetkami», v katerih nam France Bevk opisuje, kako je sam in kako je naš človek tedaj doživljal ta zločin. Bevk piše takole: Nastopila so dogodki, ki so naše življenje pod fašizmom pobarvali s krvjo. Leta devetindvajsetega je Posebno sodišče obsodilo na smrt Vladimdra Gortana iz Berma v Istri. Leta tridesetega Je bil v Trstu velik proces proti «slovensklm teroristom«, ki ga je bil sprožil bombni atentat na fašistični «11 Po polo di Trieste«, ki je že od svoje ustanovitve sipal strup na Slovence, gojil šovinizem in nestrpnost med Italijani. Mladci, ki so stali pred Posebnim sodiščem, so bili člani skrivne organizacije TIGR, ki je na nasilje odgovarjala z nasiljem. Nekateri strahopezdljivci med nami so jih tiho obsojali; bali so se, da bi srd fašistov ne padel tudi po njihovih glavah. A velika večina je s srcem in besedo pritrjevala pogumni mladini. Vsako njihovo dejanje je bilo kot klic: «Se smo tu, še živimo, ne vdamo se!». Plameni, ki so s pogumom vnemali srca. Zadivjal je »fašistični meč«, s katerim so tako širokoustno grozili. Štirje so bili obsojeni na smrt in ustreljeni na Bazovici. Cela vrsta pa jih je dobila dolga leta ječe. Tiste dni me ni bilo v Goriol. Nisem pobegnil, kakor je domnevala policija. Obiskal sem bil profesorja Lojzeta Resa v Benetkah. Z njim me je vezalo prijateljstvo še Iz dijaških let; skupaj sva brala knjige, skupaj se navduševala za umetnost, skupaj sva sanjarila. Kot profesor na trgovski šoli «Ca Fo-scari« v Benetkah, poročen z Italijanko, se je čutil v tuji oko- lici do bolečine osamljenega in zapuščenega. Po dvakrat na porazgovori in poživi v moji družbi. Imel me je rad. Bolj leto, pozimi in v poletju, me je vabili, naj ga obiščem, da se kot jaz njega, ki mi je bil njegov prirojeni entuzdazem nekoliko tuj. Njegovi želji sem ustregel vsaj enkrat na leto. Tudi meni, ki sem po izgonu iz Trsta vedno tičal v Gorici, so ti izleti odpirali obzorje. Včasih sem prinesel s seboj rokopis kake nove povesti, da bi o nji govorila, a po navadi ni prišlo do tega. čas nama je potekal v razgovorih o goriških in ljubljanskih znancih in o slovenski literaturi. Tiste lepe dni v septembru, ko se je nad Benetkami in nad Lidom spenjalo jasno nebo z živimi barvami, so nama besede in misli uhajale v Trst. Listi so z velikimi črkami na prvih straneh prinašali dolga poročila o procesu, prežeta od težko umljivega sovraštva do drugorodcev. Bali smo se najhujšega, že to, da so za to priložnost Posebno sodišče prenesli v Trst, je bilo znamenje, da bo sodba krvava. Ko se je neki dan Res vrnil iz Benetk na Lido, kjer je stanoval, sem mu bral že v očeh... štiri smrtne obsodbe... Srce ml je zastalo. Tisti večer je bilo nemogoče govoriti o čem drugem, a tudi tisto, kar nama je bilo na srcu, ni šlo v besede. Težko nama je bilo prestajati v sobi, med policami knjig, ob svetlobi luči, ki Je trepetala na stenah. Odšla sva na morski breg, na katerega so izmed oblakov svetile zvezde in so se valovi v kratkih presledkih čume zganjali ob obalo. Hodila sva po mehkem pesku navzdolž obrežja in nazaj in veliko molčala. V nekaterih trenutkih je težko najti primernih besed. Vsak hip mi je šel poglet proti Trstu, vsakikrat se mi je tesno zavozlalo v grlu. Čutil sem se kot preganjani pastirček, ki si želi nadnaravnih moči, da bi preprečil, kar se ni dalo več preprečiti. Drugo jutro ob zori bodo že padli streli in ugasnili štiri mlada življenja. Obsojenci so že pisali svoja poslovilna pisma, a streli so že odmevali v mojem srcu. Vrhali so ga z žalostjo In odporom. Takrat nisem samo jaz tako čutil. Vsi smo tako čutili, če ni bdlo besed, so govorili pogledi. • * * čez nekaj dni sem se vrnil v Gorico. Izvedel sem, da me je pogrešila kvestura. Vpraševala je po meni. Dognala je le, da sem se odpeljal v Benetke, a nihče ni vedel mojega naslova. Poklicali so me pred konfinacijsko komisijo. Obtožnica mi je očitala, da s svojo pisateljsko dejavnostjo širim Iredentistične ideje v korist slovenskega nacionalizma in odkrito delam proti državi. Policijo je zelo bodlo v oči, da so pri vseh hišnih preiskavah pri osumljencih naleteli na moje knjige. Grozil ml je opomin ali dve leti ukora ali od enega do pet let konfina-oije. Konfinacije se nisem bal. Kadar so nameravali koga kon-finirati, so ga prej zaprli in ga v sponah privedli pred komisijo. Bil je zgodnji jesenski večer, ko sem kot obtoženec sedel pred dolgo mizo, vame se je upirala vrsta oči. Poznal sem le kvestorja, prefekta sem prvič videl. Pozornost mi je vzbudil federalni tajnik v fašistični undformi, ki je ves napihnjen s kretnjami in ustnicami posnemal Mussolinija. Izpraševal me je prefekt, ki je vodil postopek, mimo, preudarno, kakor sem mu mimo odgovarjal. Vmes je stmpeno vpadal kvestor. Hoteli so vedeti, če sem v sorodstvu z nekim fantom, ki je bil obsojen na tržaškem procesu, imela sva isti priimek. Odgovoril sem, da ne. Nisva si v sorodstvu. A priznal sem, da ga poznam, tega nisem mogel ne hotel tajiti, saj sva bila iz iste občine. Z njegovim očetom sva bila stara, dobra znanca. Ali poznam še koga drugega s tistega procesa? Ne, nobenega. «Fozmate jih!« je kvestor udaril kot strela. «Dajali ste jim celo navodila«. Bil sem presenečen. Navodila? Odločno sem zanikal. Pod nos so mi pomolili s pisalnim strojem napisano pismo z mojim podpisom. Naglo sem ga preletel z očmi. A še preden sem ga prebral do konca, sem vedel, za kaj gre. Srce se mi je oddahnilo. Nekoč so me obiskali trije dijaM, ki so izdajali z roko pisani literarni listič. Prosili so me, naj jim o njihovih prvencih povem svoje mnenje. Prvi je bil Stanko Vuk, ki sem ga že prej poznal, drugi Ciril Kosmač, ki sem ga tedaj prvič srečal, a tretji neki temnolasi čokatec, ki ga nikoli več nisem videl. Prebral sem listič, napisal svojo sodbo in jo osolil z nekaterimi dobrimi nauki. Kmalu sem to pozabil, tudi imena, šele pismo z mojim podpisom mi je zopet obudilo spomin. A niti čokatca niti Cirila Kosmača, ki sem ju videl samo enkrat, bi morda več ne spoznal po obrazu. Izmed treh je bil le Ciril Kosmač na tržaškem procesu, a je bil oproščen zaradi pomanjkanja dokazov. Povedal sem, kako je bilo. «Torej poznate Oirila Kosmača?« «če bi ga zopet videl, bi ga morda spoznal.« Preskočili so na drugo vprašanje. «Od česa živite?« «Ali lahko to dokažete?« «Ne vem. Odvisi od tega, kakšne dokaze zahtevate.« , «Odrezke od poštnih ali bančnih nakazil. Pogodbe in pish18 " «Imam.» ((Prinesite že jutri,« mi je rekel prefekt. «Ne pozneje- p nes teden bo zopet zasedala komisija.« K£ Jutri, ne pozneje. Bali so se, da si ne bi priskrbel ^ lažna dokazila. Tega mi na srečo ni bilo treba. Nagrade, sem jih za svoje spise prejemal v Gorici, so bile premajhne w za najskromnejše življenje. Reševala so me dokazila iz Ljubija11. čez teden dni sem zopet sedel in čakal v predsobi na P jj fekturi. Tam sem našel Cirila Kosmača, živo sem se ga sp#11,0 Pripeljali so ga iz ječe naravnost pred konfinacijsko komis1-’ Bil je sicer oproščen, a sum je ostal; policiji se je mudil0’ mu naprti policijsko nadzorstvo. Bila sva nekoliko plaha. Le kadar ni bilo nikogar v b*121 sva se tiho razgovarjala. Zopet sem sedel pred komisijo. «Ali poznate Cirila Kosmača?« je vrgel kvestor. ^ «Poznam,» sem odgovoril. «Ta je eden izmed treh dija-K ki so bili pri meni.« Konec. Ni bilo drugih vprašanj. p0. «Vračamo vam dokazilnd material«, Je rekel prefekt. < avtomatična pištola, premična (vse kvalifikacije); ATLETIKA /?"*>&, ženske (kvalif.) 400 m ovire kopje ženske (kval.), 100 m oski (kval.), 800 m moški (kval.), ?*0taa ženske (finale), hitra hoja 20 j111 (fin.), 100 m moški (polf.) 800 m “JUke (kval.); 10.000 m (kval.) VESLALE polf. del; HOKEJ NA TRAVI (sku-™0t A) Pakistan - ZRN, Argentina -®*°da, Španija - Belgija - Francija Malaizija, (Skupina B) Kenija - V. htanija, Indija - Poljska, Nizozem-' Nova Zelandija, Avstralija - Me-ROKOBORBA finalni del; PLA-Iim R 4x200 m prosto moški (kval.), m metuljček ženske (kval.), 400 t Mešano ženske (kval.), 100 m me-Wek ženske (polf.), 100 m metulj-.e* Moški (finale), 400 m mešano ®0ske (finale), 4x200 m prosto mo-F (finale); VATERPOLO (skupina J Kuba - Kanada, Jugoslavija - ZDA, "0n>«nija . Mehika (skupina B) ZRN -v»tralija> Grčija - Nizozemska (sku-«5® C) Italija - Japonska, Španija -““'Karija; ODBOJKA (skupina A - mo-,7 Tunizija - ČSSR, Poljska - -Ko-Bolgarija - SZ (skupina A -Madžarska - SZ, Koreja -JADRANJE 3. regata; MO-8RNI PETEROBOJ kros (5. preiz-,.s"ia); BOKS (2. kolo); DVIGANJE kategorija do 75 kg; JUDO . *® kategorija (kvalifikacije in fi-l.®'• SABLJANJE sablja posamezni-s (Polfinale in finale); NOGOMET ' lupina) Maroko - Malaizija, ZRN , *t>A, (3. skupina) Danska - Ma-,sarska, Brazilija-Iran; TELOVADBA .(to0110'’ ženske posamezno (finale); CESARSTVO zasledovalna vožnja, s&ftiezniki (kvalifikacije), kilometer kronometer (finale). DANES NASTOPAJO: ITALIJANI: SPANJE; Turner, Costantinl. ^ELJANJE: Liverzani, Garagna-iJj’ Mezzani, Lodi. JETIKA: Ballati (400 m ovire), J*®nnea (100 ni), tarpenteri, Pa-?leb, Višini (vsi hitra hoja), “•Bdolo (10.000 m), Govoni (800 Vjd ženske). N-ANJE: četverec «s», četverec >ez». AVANJE: 4x200 m prosto moški, 'Hangaro, Cinquetti, Grasso, Ma-(štafeta 4 x 200 m "°sto, moški), Talpo (100 m ženske), državna reprezentant (vaterpolo). . RANJE: Milone, Olivicro, Mot-J® (soling), Scala in Testa (zve-JT1). Dotti in Sibello (tempest), Ji**, Zinalli (FD), Pellaschier hfvl8ec). afiERNl PETEROBOJ: Meda, k0ke8rini- Deligia. ^ : Udella, Morbidelli, Capret-h ’ „ Rergamasco, Lassandro, Spi-hv, °- *GAnje UTEŽI: Laudani in Silil®® (srednja kategorija, do 75 ^jjjJANJE: Maffej, Montano, Ri- iJl^ARSTVO: Gardi, Fratangeli, ,'*rino. Sj^ROSLOVANI; EDEN NAJVEČJIH USPEHOV V ZGODOVINI ITALIJANSKEGA PLAVALNEGA ŠPORTA Srebro Včeraj za Novello Calligaris neuspeh Američanov Med Larssonom in McKeejem je bilo le 3 tisočinke sekunde razlike Včerajšnji zmagovalci: Gouldova, Larsson, Taguči in ZDA (štafeta) PO DRUGEM DNEVU TEKMOVANJA Nikolič in Grego še vedno druga MONCHEN, 30. — Italija si je na teh olimpijskih igrah zastavila en sam cilj: Novella Calligaris naj bi se namreč uvrstila v finale na pirogah 400 m in 800 m prosto. 17-letna Padovanka je ta cilj danes ne le dosegla, ampak je prekosila tudi vsa najbolj optimistična pričakovanja. Osvojila je srebrno kolajno. Že zjutraj je v polfinalu dosegla nov evropski in olimpijski rekord (2'24”14). Popoldne pa je za »čudežno* avstralsko plavalko Gouldo-vo osvojila srebrno kolajno v času novega evropskega in seveda italijanskega rekorda. S tem je dosegla enega največjih uspehov v zgodovini italijanskega plavalnega športa. Gouldova je bila tudi v tej kundi. S tem je ovrgla včerajšnjo tronska ura pokazala, da je bil izjavo slovitega ameriškega trenerja Hainesa, da Gouldova ni več sposobna za večje storitve, ker naj bi se v zadnjem času zredila za osem kilogramov. 400 m prosto — ženske (finale): 1. Gould (Avstral.) 4'19”4 (SR in OR), 2. Calligaris (It.) 4’22”4 (ER), 3. Wegner (NDR) 4’23”1, 4. Babas-hpff (ZDA), 5. Vylie (ZDA), 6. Rot-hammer (ZDA), 7. Bunschoten (Niz.), 8. Rijnders (Niz.). Italijanka Stabilini je v jutranjih kvalifikacijah zasedla v svoji skupini 4. mesto. Nepričakovan poraz je Amerikan-cem pripravil Šved Larsson na 400 m mešano. V zadnjih 25 m je dohitel Amerikanca McKees, s kate- disoiplini izredna in je svoj sve-1 rim sta se dejansko istočasno do-tovm rekord popravila za dve se- I taknila ciljne črte, saj je šele elek- iiiiiiii m i hi n m mili um ii iimiiiinii mini ii 11111(111111111111,1,1111111 n i,n mul || 1^,11111,|| im || iniiifiim um m PRESENEČENJE V SKOKIH V VODO l DESKE Cagnotto za Sovjetom Vasinom Dibiasi /e ostal v tej disciplini brez kolajne 1 j j PITANJE: Milutinovič. j^TIKA; Franzotti (daljina žen-jj Urbančič (kopje, ženske), i^jjjRnurec j„ Koprivica (800 m g. . ). Nikolič (800 m ženske), C'ca (10.000 m). ANJE: dvojec «brez». ''ATEjPURBA: Darlev, Saliovski. ‘ 'POLO: državna reprezentan- p Panje; Nikolič in Greg0 (FD)i r's (finec). Kolajne 24 KOLAJN la J'^A: daljina ženske, hitra ho-lOki? km; Pi1Vax>RBA: 10 kategorij; 40(j ^TE: 100 m metuljček moški, so, n* mešano ženske, 4x200 m pro- 6V|n.RNl PETEROBOJ; fl-.TEKOBOJ; '•'E UTEŽI kategorija do 72,5 . ^SARstvO: kilometer na krono- V.r: ^(j^AN-IE; sablja posamezniki; Alb ADBA: osmerohoj ženske posa-%0-O: 4 zlate kolajne; težka kategorija. 5j ' 15.55; veslanje (polfinale), 1R-25: atletika (med drugim ij^p® izločilna skupina 100 m mo-'ihai lna'e skok v daljino ženske, 25 e 20 km hitre hoje) 'olfi Plavanje (med drugim 'k, ,nale 100 m metuljček ženske, i^l e !00 m metuljček moški, fi-itar , C m mešano ženske finale loka® 4x200 m prosto moški). !. t, .(L izločilno kolo) 20KANAL: i(e 23.00: telovadba (finale pro Ih. ~®ie ženske) dviganje uteži 00 75 kg) ^ rii. 00: kolesarstvo (dirkališč-UT^toline: finale kilometra na »ajpfdeter), četrtfinale zasledo-33 ,e vožnje moški) judo (nad Ul-30: filmski posnetki ITALIJANSKI pokal Ml®a — Venezia 2:0 V skokih v vodo s trimetrske deske za moške ie prišlo do velikega riresenečenja. Favorita. Italijana Cagnotto in Dibiasi sta se uvrstila šele na 2. oz. 4. mesto. Zmagal je Sovjet Vasin. Cagnotto ie bal po včerajšnjih obveznih skokih na prvem mestu, danes pa se mu je drugi poskus ponesrečil, tako da se ie moral zadovoljiti s srebrno kolajno. Na tretje mesto se je uvrstil presenetljivi Američan Lincoln. Vrstni red v skokih s trimetrske deske za moške - finale;: L. Vasin (SZ) 594,09 ; 2. Cagnotto (It.) 591,63 ; 3. Lincoln 577,29 ; 4. Dibiasi (It.) 559,34. VATERPOLO V vaterpolu so Jugoslovani premagali Kubo s 7:5. S tem so še bolj utrdili prvo mesto na lestvici. Jutri čaka Jugoslavijo najtežja preizkušnja, saj se bo srečala z ZDA. Tekma bo odločila zmagovalca prve skupine. Italija je danes počivala, jutri pa se bo spoprijela s šibko Japonsko. A SKUPINA: Jugoslavija — Kuba 7:5; Romunija — Kanada 16:4; ZDA — Mehika 7:5. LESTVICA: Jugoslavija in ZDA 8, Kuba 4. Romunija in Mehika 2, Kanada O. B SKUPINA: Avstralija — Madžar ska 2:10; ZRN - Grčija 8:3. LESTVICA: Madžarska 7, ZRN 4, : z zemska 3, Grčija in Avstralija 1. C SKUPINA: Bolgarija — Japonska 7:4; SZ — Španija 8:5. LESTVICA: SZ 8, Italija 4. Bolgarija in Španija 2, Japonska 0. Prehodni dan v košarkarski B skupir ni. Na sporedu so bila «lažja» srečanja za tekmece za višja mesta. Italija je premagala (pa čeprav je igrala dokaj slabo) Zahodno Nemčijo, kateri se torej ni posrečil podvig s predolimpijskega turnirja, ko je presenetljivo premagala Italijane. Enolična, skopa igra italijanskih košarkarjev zaskrbija predvsem jugoslovanski tabor: s tako igro, menijo, bi lahko Italijani ugnali iznajdljive, hitre Portoričane, ki pa neradi zaigrajo taktično. SZ je dala Poljakom kar 30 točk (94:64) in je tako potrdila svojo ugodno formo. Danes bo počitek. Za trenerje, igralce ter vodstvo Portorika, Jugoslavije in Italije pa bo danes priložnost, da proučijo še zadnje možnosti za vstop v finalni del. Za Jugpslavijo pa bo to poslednja priložnost, da bi se psihološko in taktično pripravila za eno najtežjih srečanj v svoji košarkarski zgodovini — proti SZ. Današnji izidi: A skupina: Avstralija — Japonska 92:76 Kuba - ČSSR 77:65 Španija - Egipt 72:58 ZDA — Brazilija 61:54 B skupina: SZ — Poljska Italija - Z. Nemčija Jugoslavija - Filipini Portoriko — Senegal Šved za 2 tisočinki sekunde hitrejši od Amerikanca. 400 m mešano — moški (finale): 1. Larsson (Šve.) 4’31”981 (OR), 2. McKee (ZDA) 4,31”983, 3. Hair-gitay (Mad.) 4’32”70, 4. Funniss (Z DA), 5. Hall (ZDA), 6. Gingsjoe (Šve.), 7. Windeatt (Avstral.), 8. Sperling (NDR). Japonec Taguči je potrdil, da njegov svetovni rekord v predtekmovanju proge 100 m prsno, ni bil slučajen. Tudi v današnjem finalu ga je izboljšal. 100 m prsno — moški (finale): 1. Taguči (Jap.) 1’04”94 (SR in OR), 2. Bruce (ZDA) 1’05”43, 3 Henckem (ZDA) 1’05”61, 4. Chat-filed (ZDA), 5. Kusch (ZRN), 6. Fiolo (Bra.), 7. Pankin (SZ), 8 Wilkie (VB). Ženska štafeta 4x100 m prosto je danes edina prinesla zmago barvam ZDA. Čeprav je bila dokaj tesna, pa je vendar veljala tudi za svetovni rekord. 4x100 m prosto — ženske (finale): 1. ZDA 3’55”19 (SR in OR), 2 NDR 3’55”55, 3. ZRN 3'57”93, 4. Madžarska, 5. Nizozemska, 6. švedska, 7. Kanada, 8. Avstralija. V kvalifikacijah se je zjutraj Italija uvrstila v tej disciplini na sedmo mesto svoje skupine. Finalni nastopi tega dne predstavljajo v glavnem za ZDA velik neuspeh. V štirih nastopih so osvojile le eno zlato kolajno, tri pa so odšle drugam. Skupno so Amerikan-ci od dvanajstih kolajn osvojili le štiri, kar jasno kaže, da premoč ZDA letos le ni tako velika, kot so napovedovali. V kvalifikacijah proge 100 m metuljček je bil Jugoslovan Pavliče-vič v svoji skupini zadnji s časom 1’00”29. Danes se je pričel tudi turnir v sabljanju. Nastopili so 3 italijanski sabljači, med katerimi tudi svetovni prvak Maffei. Med splošnim presenečenjem je bil izločen Sovjet Raki-ta, srebrna medalja iz Mehike. V polfinale se je uvrstilo dvanajst tekmovalcev, toda le en Italijan, in sicer Maffei, ki je v svoji skupini zmagal. Vsi ostali so bili izločeni že v kvalifikacijah. Med posamezniki je v floretu bil izločen v polfinalu Italijan Granie-ri, medtem ko je prvo mesto osvojil Poljak Witold Wojda pred Madžarom Kamutijem in Francozom Noelom. Pripomniti je treba, da se tem je dosegel nov svetovni rekord te discipline. Na ekipni lestvici vodi še vedno SZ, ki je praktično že osvojila zlato kolajno. Jutri pa bo na sporedu še kros na 4 km dolgi progi. Izidi — plavanje: L Richards (ZDA) 1260 točk, 2. Salminen (Fin.) 1216, 3. Vonk (Niz.) 1208, 30. Medda (It.) 1040 točk. Skupna lestvica: 1. Onišenko (S Z) 4215 točk, 2. Lednev (SZ) 4193, 3. Ferm (Šve.) 4133, 17. Medda (It.), 25. Perugini (It.), 41. Deligia (It.). KOLAJNE PO 1. ZDA 5. DNEVU 7 9 6 2. NDR 5 4 6 3. SZ 5 3 3 4. Japonska 3 1 1 5. Avstralija 3 — 1 6. Poljska 2 1 1 6. Švedska 2 1 1 8. Madžarska 1 2 4 9. Italija 1 2 1 10. Bolgarija 1 1 — 11. Sev. Korea 1 — — 12. ZRN — 3 3 13. Francija — 1 2 14. Romunija — 1 1 14. Avstrija — 1 1 16. Iran 1 _ 17. Nizozemska — — 1 je Poljak komaj uvrstil v finale. Floret — finale: L Witold Wojda (Pol.), 2. Enoe Karnuti (Mad.), 3. Christian Noel (Francija). V rokoborbi sta bila izločena zadnja dva Jugoslovana, ki sta še ostala v izločilni skupini. Nemec Mayer je izločil Darleva, nakar se je moral od nadaljevanja turnirja posloviti še Saliovski. Tudi Italijani so se morali po- Danes je bila v Kielu druga regata v vseh šestih jadralnih razredih. Največji uspeh so doživeli Sovjeti, ki so bili prvi v treh disciplinah. Tekmovanje v jadranju pa je še dolgo, saj bodo morali opraviti še pet nar stopov, tako da je še prezgodaj govoriti o favoritih. Jugoslovanska jadralca Nikolič in Grego, ki sta zasedla včerai drugo mesto v razredu »Leteči Holandec* sta dosegla danes nekoliko slabši rezultat. Uvrstila sta se na sedmo mesto. Na skupni lestvici pa sta še vedno druga s 16 točkami, za SZ. Rezultati: Finec: 1. Popatov (SZ), 2. Douze (Niz.), 3. Mai (ZRN). Zmaji: 1. Cuneo (ZDA), 2. Tait (V B), 3. Nymann (Fin.). sloviti od nadaljnjega tekmovanja, i Zvezda: 1. Boudnikov (SZ), 2. Know-Dames so zgubili Grassija, katerega j les (Bah.), 3. Kuhweide (ZRN), je v kategoriji do 52 kg premagal' 6. Scala (It.). Sovjet Alakverdijev. Ob koncu dvoboja so ga morali zaradi bolečin odnesti na rokah. Leteči Holandec: 1. Leontiev (SZ), 2. Imhoff (Niz.), 3. Conrad (Brazilija). IIIIIIIIIIIIUIHIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIHIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimilHIUHIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIHHIIItlHVfllll V TEKMOVANJU DVOSEDEŽNIH KANUJEV Dvojica Guzelj - Andrijašič na odličnem šestem mestu V C2 sta zmagala Hoffman ■ Amend (NDR), pri dekletih v KI pa njuna rojakinja Bahmannova ATLETIKA Od danes na 0lympiastadionu 94:64 68:57 117:76 92: Sl b. 1. V modernem peteroboju je bilo danes na sporedu plavanje, predzadnja disciplina. Italijanski tekmovalci so ohranili deseto mesto na skupni lestvici. Na 300 metrov prosto je bdi najboljši med »azzurri* Mario Kraljica športov stopa na plan Prva finala: daljina (ženske) in hoja na 20 kilometrov Danes bo oživel atletski stadion. I čaikujejo v moških disciplinah. Na sporedu bosta sicer samo dva finala, kljub temu pa vlada za to prireditev izredno zanimanje Kot kaže bo ta panoga tudi letos res prava kraljica športov Glavne značilnosti letošnjega a-tletskega tekmovanja nai bi bile nekako te: premoč ZDA in SZ bo manjša kot kdajkoli doslej._ Afriške države bodo nastopile z večjim številom izenačenih atletov. Evropejci bodo imeli svojo «ost» v Vzhodni Nemčiji, ki bo s svoimi dekleti in metalci skoraj nepremagljiva. Azija se bo lahko naslonila le na nekaj japonskih atletov. Avstralci in Novozelandci bodo predstavili nekaj dobrih deklet, manj pa lahko pri- V hoji je danes glavni gavorit sve tovni prvak Britanec Nihill, njegovi glavni nasprotniki pa bodo Sovjet Smaga in vzhodna Nemca Fren-kel ter Reinemann. V ženskem skoku v daljino bo imela svetovna rekorderka graciozna zahodna Nemka Rosendahlova glavni nasprotnici v Bolgarki Jorgovi in svoji rojakinji Berckerjevi. Danes bodo na sporedu še kvalifikacije v sedmih drugih disciplinah. Po 52 letih bodo tokrat prvič ponovno opravili kvalifikacije tudi v teku na 10.000. V finalu slaloma dvosedežnih kanujev C2 za moške so dosegli Jugoslovani velik uspeh, saj so osvojili z Guzljem in Andri-jašičem odlično šesto mesto. Drugi jugoslovanski par Tuma - Žitnik se ni uvrstil med prve. Zmagala je vzhodnonemška posadka Hoffman - Amend. V ženskem enosedežnem kajaku KI (slalom) je osvojila zlato kolajno Angelika Bahmann (NDR), druga je bila 17-letna Gisela Grothaus (ZRN), tretja pa njena rojakinja (POGOVOR PREKO 793-808) Prosek je znan po tem, da živijo tam pridni cvetličarji. Srečko Orel je eden izmed najbolj znanih. Kdor si še ni ogledal njegove cvetličarne, naj to kmalu stori in ne bo mu žal. Srečko je skoraj vedno tam, zato pa lahko le malo časa posveti olimpijskim igram. Televizijo gleda tako le v večernih urah. »Katera športna panoga vam je najbolj všeč?» »Košarka!* »Kaj menite o včerajšnjem porazu Jugoslavije s Portorikom?* «Ne vem, tekme nisem videl, ker so jo prenašali popoldne. Pravijo pa, da je Portoriko muhasta ekipa.* »če bi poleg kolajne podelili vsaki zmagovalki še cvetje, kakšen šopek bi vi predlagali?* »Seveda, vrtnice.* »Rdeče?* «Da, rdečel* »Pa moškim?* »Prav tako vrtnice!* iiiiuiiiiiiiiniimHiiiHiiuiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiHimniiiiiHiiiii PRIMERJAVE Jadrnica razreda Zvezda je dolga 6,92 Medda. Zmagal pa je Američan m, šlro> a 1,73 m, težka 630 kg, lina Richards (3'21”7) s petimi sekun , površino jader 26,13 kv. m. in dva dami pred Fincem Salminenom. sl člana, posadke Danes smo zabeležili pravi polom ameriške reprezentance, ki je branila pet zlatih kolajn iz Mehike, obdržala pa samo eno, v štafeti 4x100 m prosto za ženske, kjer je seveda prišla do izraza predvsem kvantiteta asov, s katerimi razpolaga ameriška plavalna ekipa. Kljub tej kvantiteti pa so bili ostali rezultati res porazni, tako da so po današnjem dnevu ZDA daleč pod ravnijo iz Mehike. V istih disciplinah so namreč pred štirimi leti osvojile 12 kolajn, tokrat pa samo sedem. S tem sta se najbolj okoristili NDR in SZ, ki imata po pet zlatih kolajn, medtem ko sta imeli v Mehiki 1, oziroma 2. NDR je sicer zabeležila ta podvig predvsem zaradi tekmovanja v kanujih na divjih vodah, ki je bilo letos prvič vključeno v olimpijski spored. Danes so se zaključile vse panoge te konkurence in NDR je osvojila vsa prva mesta. Slaba bera ko- lajn reprezentance ZRN je najbolj presenetljiv dogodek teh prvih dni tekmovanja. Med reprezentancami, ki so daleč boljše, kot je bilo pričakovati, se je Madžarski pridružila še Švedska, ki ima sedaj že dve zlati kolajni in eno srebrno, v Mehiki pa je imela do 5. dne le 1 srebrno. Svoje uspehe sta pomnožili tudi Avstralija (3 zlate kolajne namesto 2) in Japonska, ki je tudi tokrat potrdila svojo premoč v moški telovadbi, poleg tega pa osvojila zlato odličje tudi v plavanju. Dobro se godi tudi Italiji, ki je bila v Mehiki res na psu in je imela le 1 srebrno kolajno, sedaj pa se lahko postavi z eno zlato kolajno. 2 srebrnima in eno bronasto, že jutri pa bi lah'o z Wunderlich. Slalom C2 moški — finale: 1. Hoffman - Amend (NDR) 310,68; 2. Schumacher - Baues (Z RN) 311,90; 3. OIry - 01ry (Fr.) 315,10; 6. Andrijašič - Guzelj (Jug.) 368,01. Slalom KI ženske — finale: 1. Bahmann (NDR) -304,50; 2,-Grothaus (ZRN) 398,15 ; 3. VVunder-lich (ZRN) 400,50. ” .... V moški odbojki so bila danes na sporedu srečanja B skupine. Izidi: V. Nemčija - Koreja 3:0, Ja poroka-Kuba 3:0, Romunija - Zah. Nemčija 3:0. Lestvica moške B skupine: Vzh. Nemčija in Japonska 4, Zah. Nemčija in Romunija 2, Kuba in Brazilija 0. Tudi pri ženskah gre v glavnem vse po predvidevanjih. Danes so tudi tu bila na sporedu srečanja B skupine, kjer so dosegli take rezultate: Japonska - Kuba 3:0, Sev. Koreja - ČSSR 3:0. Lestvica ženske B skupine: Sev. Koreja in Japonska 4, Kuba in ČSSR 0. V drugi preizkus nji konjskega tekmovanja, v dresuri, je dosegel najboljši rezultat zahodni Nemec Kar-sten. Italijana Ar-genton in Angiomi sta se uvrstila komaj na 14., oziroma na 58. mesto. V ekipni lestvici vodi Švica pred Zahodno Nemčijo in ZDA. Italija je dvanajste. Rezultati druge preizkušnje: 1. Karsten (ZRN), 2. Raycroft (Avstralija), 3. Phillips (VB). Ekipna lestvica: 1. Švica, 2. ZRN. 3. ZDA. Nadaljeval se je tudi nogometni turnir. Sovjetska zveza, ki nastopa praktično s svojo državno reprezentanco, je odpravita Sudan z bornim golom razlike. Zahodna Nemčija pa si je privoščila Kolumbijo, kateri je nasula v mrežo kar šest golov. Rezultati: B skupina: Mehika- Burma 1:0, SZ-Sudan 2:1; D skupina: Z. Nemčija - Kolumbija 6:1, Poljska - Gana 4:0. Lestvica B skupine: SZ in Mehika 4; Burma in Sudan 0. Lestvica D skupine: V. Nemčija in Poljska 4; Kolumbija in Gana 0. <8P Nekaj boksarskih sodnikov bodo po vsej verjetnosti diskvalificirali. To zaradi nekaterih rezultatov, ki so bili očitno krivični: sovjetski as i regubov je na primer premagal Američana Jonesa, čeprav je ta v zadnji rundi krepko zmlatil nasprotnika in je bil na tem, da konča dvoboj predčasno. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi v dvoboju med Angležem Knightom in reprezentantom Zambije Luipo. Slednji namreč drago plačal sloves Soling: Wennestrom (Šve.), 2. Mel-ges (ZDA), 3. Miller (Kan.). Tempest: 1. Warren (VB), 2. Star-tjes (Niz.), 3. Buckup (Braz.). A A Danes so se pričele kvalifikacijske tekme v rokometu. Jugoslavija nastopa v D skupini. Rezultati prvega _______________ kola rokometa: A skupina: Danska -SZ 12:12; Švedska - Poljska 13:13; B skupina: NDR - Islandija 16 proti 11; ČSSR - Tunizija 25:7. C skupina: Romunija - Norveška 18:14; ZRN . Španija 13:10. D skupina: Jugoslavija - Japonska 20:14; Madžarska - ZDA 28:15. Tekme v hokeju na travi se nadaljujejo brez večjih presenečenj. Danes so bile na sporedu štiri tekme B skupine, kjer so dosegli naslednje izide: Poljska - Mehika 3:0„ Nizozemska - Kenija 5:1, N. Zelan-da - Velika Britanija 2:1, Indija-Avstralija 3:1. Lestvica B skupine: Indija, N. Zelandija in Nizozemska 5 točk (3 tekme): Poljska in Avstralija 3 (3); Velika Britanija 2 (3); Kenija in Mehika 0 (3). / dviganju uteži e v kategoriji do >7,5 kg osvojil zla-» kolajno Sovjet H Kiršinov. V treh I Doskusih je dvignil L skupno 460 kg, kar je nov svetovni rekord. Rezultati — finale: 1. Kiršinov (SZ) 460 kg, 2. Ku-čev (Bol.) 450 kg, 3. Kaczmarek (Pol.) 437,5 kg. Olimpijski turnir v boksu se je danes nadaljeval s šestnajstino finala Petelinje in velter kategorije. Opravili sp p. ječanj, polovi-(X) popoldne, polovico pa zvečer. ■ V velter kategoriji je Kubanec Correa premagal po točkah italijanskega boksarja Lassandro. Sodniki so bili vsi soglasni in so Kubancu prisodili zmago s 5:0. (K Američani so slavili dvojno zmago v streljanju s karabinko iz treh položajev. Prvi je bil John Writer, na drugo mesto pa se je uvrstil njegov rojak Bassham. Presenetil je Jugo- slovan Milutinovič, ki je zasedel o-dlično deseto mesto. Rezultati — finale: 1 Writer (ZDA) 1,166; 2. Bassham (ZDA) 1,157: 3. Lippolt (NDR) 1,153: 10. Milutinovič (Jug.) 1,144. Posebni dopis iz Miinchna od Francija Pavšerja, novinarja Radia Ljubljana Košarkarji Jugoslavije so nocoj premagali reprezentanco Filipinov s 117 proti 76. Res, z veUko razliko, vendar igra še vedno ni bila najboljša. Vaterpolisti so s težavo ugnali s slabo igro Kubo s 7:5 in po zelo grobi igri Kubancev, ki je že našla odmev v večernih mttnehenskih časnikih. Kubanci so v prvi četrtini vodili že z 2:0 in sicer zaradi ležerne igre »plavih*. Startali so tudi jugoslovanski rokometaši. Brez težav so premagali reprezentanco Japonske z 20:16 (11:7) in niso pokazali vsega svojega orožja. Poleg tega je danes jugoslovanski tabor osvojil eno šesto in eno deseto mesto, šesto mesto sta osvojila kanuista Guzelj in Andrejašič v tekmovanju kanujev dvosedov. V prvi vožnji sta se prevrnila, v drugi pa sta pokazala vso svojo pravo vrednost. V streljanju z malo kalibrsko puško iz vseh treh položajev je bil Zdravko Milutinovič odličen, za malenkost je zaostal za svojim državnim rekordom in osvojil 10. mesto na svetu. Dvigalec uteži, Leopold Harenčič, je v lahki kategoriji dvignil v triatlonu 400 kg. izenačil državni rekord in osvojil 13. mesto, to je več, kot je jugoslovanska odprava pred odhodom v Miinclien pričakovala od njega. Jadralca Nikolič in Grego sta po dveh regatah v razredu »Leteči Holandec* na drugem mestu In sta še naprej med favoriti za medaljo. Danes je med 36 najboljšimi telovadci na svetu nastopil tudi Janes Brodnik ln v mnogoboju osvojil 29. mesto, potem ko je zelo dobro izvajal vse proste vaje na vseh 6 orodjih. Če bi tako telovadil tudi v obveznem programu, bi se lahko znašel okrog 20. mesta. Od plavalcev je startal samo Pa-vličevič in na 100 m delfin tudi izpadel. Ostali pa smo tudi že brez rokoborcev prostega sloga, Barlev je namreč v 4. kolu zgubil boj s tušem in izpadel. Sicer pa, v celoti gledano, je jugoslovanska odprava danes v Mlin-chnu dosti bolj zadovoljna, kot Je bila včeraj. HuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiinimuiiiiiiHiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHimiiiMiim TELOVADBA V MNOGOBOJU Japonci trikrat zlati Pri dekletih sta si kolajne razdelili SZ in NDR Maffeiem še obogatila svoj izku I nasprotnika, čeprav je imel v vseh ptček. I treh krogih pobudo. V orodni telovadbi so podelili danes kolajne v mnogoboju. Pri ženskah je osvojila 1. mesto Sovjetinja Turišče-va. Na drugo mesto se je uvrstila vzhodna Nemka Karin Janz, tretja pa je bila Lazakovičeva (SZ). Rezultati — finale: 1. Turiščeva (SZ) 77,025; 2. Janz (NDR) 76,875 ; 3. Lazakovič (SZ) 76,850. Japonci so slavili trojno zmago pri moških. Zmagal je veteran Kato, ki je osvojil zlato odličje že v Mehiki. Rezultati — finale: 1. Kato (Jap.) 114,650; 2. Ken-mocu (Jap.) 114,575; 3. Nakajama (Jap.) 114,325. QS6> S takim značajem Turek Yilmaz m mogel biti rtič drugega kot rokoborec. V dvoboju z Bolgarom Duraljevim je Yilmaz (že zelo v zaostanku s točkami) dobil resnejšo rano na nosu. Ker nasprotnika niso diskvalificirali, je Turek grozil sodniku, žiriji in lastnim pomagačem, ko pa so ga diskvalificirali je sodnika napadel. Uslužbenci so ga zadržali (moralo pa jih je biti precej, saj nastopa v težki kategoriji) ter ga spravili v slačilnico. Ko je ostal sam pa je Yilmaz začel razbijati pohištvo in je uničil vse, kar mu je prišlo pod roke. Med severnimi in južnimi Korejci vlada v Miinchnu zelo prijateljsko vzdušje in so skoraj vedno skupaj. Med drugim so se v obeh taborih izrazili zelo optimistično o pogajanjih med delegacijama Rdečega križa, ki so trenutno v Pjongjangu. ZGODOVINA London 1908 Na četrtih olimpijskih igrah j» nastopilo 1934 tekmovalcev iz 21 držav. Angleži so se za to priložnost še posebno pripravili, •*] so zgradili nov stadion, plavalni bazen in dirkališče. Tu pa je prišlo tudi do prvih incidentov v zgodovini iger. Na dan otvoritve ni bilo na stadionu ameriške zastave, v teku na 400 m je v finalu nastopil samo Anglež Halsivelle, ker so druge diskvalificirali. Londonske igre so bile precej uspešne za Italijo saj sta telovadec Braglia in rokoborec Porro osvojila dve zlati odličji. Izredno dramatičen je bil maratonski tek. Italijanski pek Dorando Petri je bil zanesljivo prvi, ko je nekaj metrov pred ciljem padel, ker so mu zmanjkale moči. Neki novinar mu je pomagal prekoračiti ciljno črto, vendar so zaradi tega sodniki Pe-trija diskvalificirali. V tolažbo mu je kraljica Aleksandra drugega dne darovala srebrni pokal Uredništvo TRST Ul Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 833 82 Uprava TRST Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823 Oglasni oddelek TRST Ul Montecchi 6/III Telefon 761 470 Naročnina Mesečno 1 100 lir — vnaprej: polletna 6 100 lir, celoletna 11.000 lir Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir. V SFRJ posa- mezna številka 1,— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din, Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 31. avgusta 1972 Za SFRJ Tekoči račun prt Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 »ADIT* • DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 20/ Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno * upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali oglssl’ 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo Prl oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri Sr.'« Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT • Trs' Nfl SREČANJU PREDSTAVNIŠTEV RK V PJONGJANGU Delegati Severne in Južne Koreje poudarjajo potrebo po združitvi Tema prvega formalnega srečanja med predstavniki obeh Korej: omogočiti rešitev žaloiger milijonov družin PJONGJANG, 30. — V Pjongjang, prestolnico Severne Koreje, je dopotovala delegacija južnokorejskega Rdečega križa, ki se udeležuje plenarnih pogovorov o vprašanju rešitve stalnih srečanj južnokorejskih in severnokorejskih družinskih članov, ki jih je meja ob 37. vzporedniku ločila za več kot dvajset let. Pri teh pogovorih med delegacijama Severne in Južne Koreje gre torej za rešitev čisto človeških vprašanj, ki tarejo več milijonov ljudi že leta in leta. Danes je bila v Pjongjangu prva plenarna seja obeh delegacij. Gre za prvo formalno srečanje med Severno in Južno Korejo. Seja je trajala tri ure. Do sedaj se še ni zvedelo, če se bosta delegaciji ponovno srečali v Pjongjangu pred naslednjo plenarno sejo, ki je predvidena za 13. september v Seulu. Čeprav je bilo današnje srečanje osredotočeno, vsaj formalno, na vprašanje rešitve žaloigre milijonov družin, pa je vseeno prišla do izraza želja obeh strani, da bi se uredili odnosi med obema državnima stvarnosti ma. V svojih govorih sta šefa obeh delegacij RK vztrajno poudarjala, da je cilj tega zgodovinskega srečanja ne samo ureditev človeških vprašanj, temveč celo nacionalna pomiritev z združenimi močmi, »samih Korejcev*, izven vsakršne zunanje interference. Severni Korejec Tae Hui Kirn je izjavil, da »srečanje predstavlja novo vrzel v zidu, ki že četrt stoletja deli Sever od Juga. To srečanje — je nadaljeval — je konkretni dokaz, da se bliža zora nove zgodovine združene Koreje*. Potem ko je izjavil, da bo moralo srečanje prispevati k vzdušju soglasja' in nacionalne enotnosti ter pospeševanju procesa političnega zedinjenja dežele, je severnokorejski delegat menil, da je optimistično razpoložen glede rezultatov pogovorov. Južnokorejski delegat Bum Su Lee je s svoje strani izjavil, da je juž-nokorejska delegacija prišla v Pjongjang, da bi spoštovala splošno željo ljudstva, naj bi se razdeljena domovina spet zedinila in da bi ugodili željam ločenih družin. Južnokorejski delegat je še rekel, da bi bilo, če bi bilo mogoče, najbolje porušiti naenkrat vse ovire med obema deloma Koreje. Pripomnil pa je, da je bolj pametno po 27 letih ločitve ubrati pot, ki bi do te združitve pripeljala po etapah ter da je predvsem potrebno ustvariti miroljubno vzdušje s tem, da se začnejo predvsem reševati človeška vprašanja. Pristavil je še, da pri pogovorih Rdečega križa obeh držav ne bo ne zmage in ne porazov, kakor tudi ne dobičkov in ne izgub. Obe delegaciji sta se obvezali, da bosta delovali v duhu skupnega sporočila severnokorejske in južnokorej-ske vlade, ki je bilo izdano 4. julija letos. Iz Pekinga sporočajo, da je kitajski Rdeči križ poslal predstavnikom prvega uradnega srečanja obeh Rdečih križev Koreje priložnostno brzojavko, v kateri poudarja, da pogovori med obema strankama predstavljajo »pozitiven dosežek korejskega ljudstva na poti boja za neodvisno in mimo zedinjenje njihove domovine*. V brzojavki je še rečeno, »da sta kitajski narod in Rdeči križ Ljudske republike Kitajske vedno podpirala pravični boj korejskega naroda proti tuji agresiji ter za neodvisno in mirno zedinjenje njegove domovine*. Kot smo omenili, je na dnevnem redu delegacij RK Severne in Južne Koreje predvsem vprašanje, kako o-mogočiti stik med člani milijonov družin, ki jih je že pred 27 leti ločila meja med Južnim in Severnim delom države. V pojasnilo, naj omenimo, da je Koreja pripadala od leta 1911 Japonski, ki je tam izvrševala svojo oblast do konca druge svetovne vojne. Po porazu Japonske je prišlo do delitve Koreje na dva dela, in sicer na severnega in na južnega. Leta 1950 je prišlo do spopada med Severno in Južno Korejo, kjer je bilo opaziti določene intervencije svetovnih velesil. Amerikanci so se odločno angažirali v bojih na strani Južne Koreje. V nekem trenutku se je zdelo, da bodo severni Korejci preplavili vso Južno Korejo, saj so prispeli zelo blizu Seula. Vojna sreča se je potem milllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIHIIIIIIIHIIIIIIIIID obrnila, posebno zaradi direktnega nastopa Amerikancev, ki so po večmesečnih bojih prišli skoraj blizu kitajske meje. Tedaj so prišli na plan kitajski »prostovoljci* (govorilo se je, da jih je bilo okoli pol milijona), kar je povzročilo umik ameriških čet. Z začetkom leta 1953 je prišlo do razgovorov v Panmundžonu, kjer so nasprotniki sklenili, da bo demarkacijska črta med obema Korejama potekala ob 37. vzporedniku. V Panmundžonu je imela svoj sedež tudi komisij« za premirje in prav tu so se začeli razgovori za priprave današnjih srečanj. Tajni dokumenti izginili iz japonske ambasade v Pragi TOKIO, 30, — Iz dobro obveščenih krogov je prodrla vest, da je iz japonske ambasade v Pragi izginilo več dokumentov. Gre predvsem za tajne diplomatske kodekse. Japonsko zunanje ministrstvo je zato prejšnji mesec poslalo v Prago nekega funkcionarja, da bi preiskal zadevo. Funkcionar baje nadzira predvsem nekega uradnika, ki ga je ambasada najela na Češkoslovaškem. Most s« je zrušil: dva delavca mrtva COSENZA, 30. — Dva delavca sta izgubila življenje, ko se je med gradnjo porušil most v gradnji. Iz še nepojasnjenih razlogov se je most zrušil v prepad; na njem so /rili takrat trije delavci. Dva sta strmoglavila, tretji pa se je pravočasno oprijel železne strukture ter tako obvisel v zraku. KLJUB IZREDNEMU NAPORU GASILCEV Požar hudo poškodoval katedralo v belgijskem mestu Methelen Mesto je bolje poznano kot Malines - V cerkvi so bile slike Rubensa in Van Dycka, ki pa so jih pravočasno rešili - Zgodovina katedrale MECIIELEN (Malines), 30. -Hud požar je danes ponoči zajel katedralo belgijskega mesta Meche- nih razlogov za glavnim oltarjem. Zubljj so kmalu zajeli streho cerkve, ki je ena najlepših in naj- V katedrali je bilo mnogo znanih slik, predvsem Rubensovih in Van Dyckovih, ki pa niso bile poškodovane. Požar je nastal iz še nepojasnje- 1». ki je .olje ko. Malines. t siti domači gasilci, pridružili pa so se jim še številni domačini, ki so - Katedrala v Malinesu pred požarom niiiifiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiii PREHOD JZ GVERILE V POLITIČNA POGAJANJA ? V kratkem sestanek med Heathom in ulstrskimi socialdemokrati am« H P « » k wu *r\ »rfl p • R *r Težki pogoji za londonsko vlado - V Severni Irski začasno pojenjala gverilska dejavnost - Meehan protestira SANTIAGO DE CH1LE, 30. - V Čilu se je prevrnil avtobus in se nato vnel. 20 oseb je izgubilo življenje. • • • CAGLIARI, 30. - Na Sardiniji je strmoglavil vojaški helikopter. O-sem karabinjerjev je ranjenih. * # * PARIZ, 30. — Na pariški borzi se je zvišala cena zlata. • • • SAN JUAN, 30. — Predsednik portoriške opozicijske stranke Rafael Hemandez Colon je zahteval referendum o političnem statusu države. * • « SANTANDER, 30. — Bivši argentinski predsednik Peron je demantiral vest, po kateri je nameraval izvesti državni udar v Argentini. LONDON, 30. — Britanski predsednik ministrskega sveta Edward Heath se bo 12. septembra srečal s predstavniki ene od najpomembnejših opozicijskih strank v Severni Irski, to je s predstavniki Socialistične in laburistične stranke. Na splošno je znano, da ta stranka predstavlja v precejšnji meri del severnoirskega prebivalstva ter je zato nastala domneva, da se nekako istoveti z ulstrskim katoličan-stvom, Ta domneva pa je popolnoma zgrešena, ker osvobodilno gibanje v Ulstru zadeva sicer pretežno ljudi, ki so vsaj formalno katoliške veroizpovedi, toda v bistvu je vprašanje tega boja proti stoletnemu zatiranju, ki ga vodijo protestantski politični in predvsem gospodarski krogi, popolnoma so cialne narave. V vrste ulstrske socialistične in laburistične stranke spadata med drugimi tudi dva predstavnika v angleškem parlamentu, in sicer Paddy Devvlinova in Gerry Fitt. Do srečanja z angleškim prvim ministrom bo prišlo, kot smo de-jali, 12. septembra, in sicer v njegovi poletni rezidenci »Cheguers*. Sestanek je zahtevala severnoirska Socialistična in laburistična stranka ter ga je med drugim omogočil tudi angleški minister za irske zadeve William Whitelaw. Kot je znano, skuša ta angleški minister u-resoičiti zamisel, da bi prišlo v krajšem ali daljšem razdobju do dialoga med vsemi političnimi gibanji, tako protestantskimi kot katoliškimi, v Ulstru. Whiteiaw upa, da bo tako srečanje bistveno pripomoglo k rešitvi politične krize v severnoirskih pokrajinah. Socialdemokratska stranka ne nasprotuje sicer načelno tej pobudi, toda je za svojo navzočnost na pogajanjih postavila precej težke pogoje za angleško vlado (med drugim na primer zahteva, naj London sprejme obveznost, da bo napravil konec politiki internacij vseh ljudi, ki so osumljeni, da so člani ekstremističnega republikanskega gibanja). Vest, da bo prišlo v najkrajšem času do srečanja med socialdemokratskimi voditelji in angleškim premierom, je v nekaterih krogih porodila domnevo, da bodo politični predstavniki ene od najvplivnejših strank in političnih gibanj v Severni Irski, ki so v opoziciji, skušali pri svojem srečanju z najvišjim predstavnikom izvršne oblasti na Angleškem razpravljati tudi o mnogih drugih splošnih vprašanjih, ki zadevajo severnoirsko krizo. Medtem sporočajo iz Belfasta, da je v mestni bolnišnici umrl neki 21-letni angleški vojak, ki je bil ranjen pri eksploziji do katere je prišlo v glavnem mestu Severne Irske pred 12 dnevi. Na drugi strani pa so sodne oblasti izpustile na svobodo neko 18 letno dekle, ki je bila priprta že teden dni pod obtožbo, da je sodelovala z gverilskim gibanjem. Sodnik je menil, da ni javni tožilec podal dovolj dokazov o krivdi obtoženke ter je zato menil, da jo je treba izpustiti na svobodo. V zadnjih urah se je teroristična dejavnost severnoirskih gverilcev nekoliko zmanjšala. V določenih krogih so to začasno premirje smatrali skoraj kot znak za prenehanje sovražnosti. Britanski vojaški krogi pa niso tega mnenja, ker menijo, da je v preteklosti že večkrat prišlo do takih začasnih premirij, toda kmalu nato so se spet razvneli hoji. Davi je vpliven leader skupine »Provisionals* IRA Martin Meehan, ki je sedaj v zaporu, protestiral pred sodnikom zaradi slabe hrane, ki jo nudijo zapornikom. Meehan je trdil, da psi, ki stražijo internacijsko taborišče v Long Keshu, prejemajo boljšo hrano kot zaporniki. Meehan je prišel pred sodnika, ker se mora zagovarjati zaradi nedavnega poskusa pobega iz zapora. Sodnik je določil šesti september z začetek obravnave proti obtožencu. Grške oblasti vztrajajo pri prepovedi obiska aretirancem ATENE, 30. — Grška policija ni še izdala nobenega dovoljenja za obisk trem aretirancem, ki so obtoženi, da so poskušali osvoboditi političnega jetnika Aleksandra Pa-nagulisa. Atena Panagulis, mati o-beh zaprtih bratov je danes potrdila, da je tudi njej policija prepovedala, da obišče sinova in ji ni niti hotela dati nobenega pojasnila o Statisovem zdravstvenem stanju. Isto so povedali tudi svojci Grkinje Sofie Georgiu, katero so aretirali skupno s Panagulisom in italijansko državljanko Lamo Briffa-Caviglia. Italijanska ambasada v Atenah se je tudi danes trudila, da bi njen predstavnik lahko obiskal zaprto I-talijanko v najkrajšem času. Italijanske oblasti še vedno pričakujejo odgovor, medtem pa se stalno zanimajo za stanje Caviglieve. Doslej je edina gotova vest le sestanek, ki ga je glasnik grške policije napovedal italijanskemu konzulu za soboto, 2. septembra. Razgovarjala se bosta o možnosti, da bi predstavnik veleposlaništva obiskal Ca-viglievo. Danes se je vrnil v Rim tudi zagovornik Caviglieve odv. Reina, ki bo ponovno odpotoval v Atene. Zc dva dni se je skušal sestati s svojo varovanko, vendar mu policija tega ni dovolila. Prav tako se ni mogel sestati s preiskovalnim sodnikom. Odvetnik Reina je označil posto- pek, ki so ga atenske oblasti uveljavile proti Caviglievi kot nepošten in nepravičen in se vprašuje, kakšen pomen imajo mednarodni dogovori, če jih potem podpisniki ne spoštujejo. S tem je mislil predvsem na prepoved, da Caviglievo v zaporu obišče predstavnik veleposlaništva. Iz krogov, ki so blizu grški vladi se je izvedelo, da so se v Atenah zelo razburili zaradi odločnih protestov italijanske socialistične stranke in zaradi pisanja glasila PSI »Avanti*. Glasnik grške vlade By-ron Stamatopulos je dodal, da to pisanje spominja na bivše urednike lista, med katerimi omenja tudi Mussolinija. Jasno je torej, da želi Grčija diskreditirati mnenja i-talijanske socialistične stranke ter s tem zmanjšati težo krivde, ki jo PSI nalaga atenskim fašističnim polkovnikom. , * Po povratku v Rim je odv. Reina izjavil, da so mu še včeraj nekateri visoki funkcionarji obljubili, da se bo lahko srečal s svojo varovanko. Po triurnem čakanju pa so mu danes sporočili, da to ne bo mogoče in mu niso niti dovolili, da ji pošlje listič, s katerim jo sprašuje, če potrebuje oblačil ali zdravnika. Dejal je, da se bo v soboto vrnil v Atene in upa. da se bo takrat s Caviglievo lahko pogovoril. ALEKSANDROPULOS, 30. — Grška policija je zaplenila za 2 milijardi in 100 milijonov lir hašiša. HONGKONG, 30. - Glavni ravnatelj UNESCO je prispel na uradni obisk v Peking. sestavili prave reševalne skupine. Njehova zasluga je, da niso zgorele tudi umetnine. Kljub plamenom in izredni vročini so v manjših skupinah odšli v cerkev in rešili slike. Mestne oblasti so kasneje potrdile, da na slikah ni bilo škode. Niso pa še ugotovili škode na stavbi in šele izvedenci bodo lahko dognali, če bodo cerkvi lahko vr- US0DA Kdo bo trdil, da je vsako govorjenje o usodi le prazno besedičenje. Vendar ni tako. Bill Turner pa bo vedel o tem kaj več povedati. Bill je svojim znancem kazal steno, na kateri si je pred tremi leti zlomil nogo. Pri tem pa mu je spodrsnilo in zastokal je, da ga boli noga. Žena in hčerke so se mu smejali in Bill se je moral res potruditi, da jih je prepričal, da si je res zlomil nogo. OROŽJE Trgovec Luigi Arosa ima majhno trgovino v središču Albe. Stanuje nad skladiščem in ponoči je zaslišal, da nekdo vlamlja skladiščna vrata. Šel je na balkon in videl mladeniča, ki sta hotela vdreti v skladišče. Arosi je najprej prišlo na misel, da pokliče policijo. Časa za to pa ni bilo, kajti mladeniča bi medtem nedvomno pobegnila. Zato se je bliskovito odločil in začel metati skozi okno cvetlične lonce. Tatova sta se zbala čudnega orožja in sta urno odnesla pete. BOMBA Ko danes kdo zagleda majhen kovček pred vhodom v banko, ga običajno ne ukrade, ker se boji, da je v njem bomba, ampak obvesti policijo. To velja predvsem za Milančane, ki so tragične posledice takega kovčka že okusili. Tako je tudi včeraj neki Milančan dbvestil policijo, da je pred banko opazil «bombo». Policija je takoj prispela in poklicala izvedence, ki so kovček odprli. V njem pa so namesto bombe našli.... 12 milijonov lir. NESREČA Novoporočenca Cristina in Maurizio Turchi sta odpotovala na poročno potovanje. Nekaj dni kasneje je nekdo telefoniral ženinovim staršem, da sta se novoporočenca ponesrečila, vendar ni povedal, kje se je nesreča pripetila in v katero bolnišnico so ju odpeljali. Včeraj pa sta se Cristina in Maurizio vrnila domov, kjer so bili vsi presenečeni, šele ko so natančno pregledali njun avtomobil, so verjeli, da se sploh nista ponesrečila. Policija sedaj išče neznanca, ki je po telefonu povzročil preplah med njunimi sorodniki. nili prvotno obliko, ali pa bodo sledovi požara za vedno ostali. Požar so opazili okoli dveh ponoči, gašenje pa je trajalo štiri ure. Plamene je bilo videti 4 km daleč in _ šele to nam daje pravo sliko požara. Katedralo so obkolili policisti, ki so preprečili nekaj tisočim radovednežev, da se približajo i° s tem ovirajo delo gasilce// ter postavijo v nevarnost svoje in tujo življenje. Domačim gasilcem so se kmalu pridružili še gasilci iz Bruslja in Antwerpna. Le njihov skupen trud je lahko rešil ogrodje katedrale. Po pogasitvi se je gasilcem prikazal žalosten prizor. Notranja oprema je zgorela in zoglenelo tramovje predstavlja veliko nevarnost, saj se lahko vsak trenutek zruši. Neki gasilec je izjavil, da po drugi svetovni vojni ni videl takega razdejanja. Mechelenska katedrala (Malines je francosko ime za Mechelen in je bolj znano kljub temu, da mesto leži na Flamskem) je, kot že rečeno, eno najlepših poslopij v gotskem slogu. Začeli so jo graditi v 13. stoletju; ladjo in kor so dogradili leta 1451. Stolp je nedokončan, ker so zidanje prekinili leta 1452. Znana je poleg tega po 44 zvonovih, katere uporabljajo tudi za koncerte. V katedrali je mnogo svetovno znanih umetnin. Gre predvsem za kipe Vervoorta, Faid’herba in Quel-lina mlajšega ter slike Rubensa in Van Dycka. med katerimi je najbolj znano Van Dyckovo »Križanje*. V njej je bilo tudi 25 panojev flamske šole. V petnajstem stoletju je Luna tako pordečila stolp, da so domačini mislili, da se je ta vnel. Množično so prišli k cerkvi, v rokah pa so nosili polne vrče vode. Od tedaj imenujejo prebivalce Mechelena tudi «Lunini gasilci*. Tokrat pa je Luna le prisostvovala požaru, ki je tako hudo poškodoval ta biser gotske arhitekture. V poznih večernih urah so objavili prvi obračun škode, ki jo je povzročil požar, škode je približno za milijardo lir. Potrdili so tudi, da so vse umetnine, tako slike kot kipe pravočasno rešili in torej niso utrpeli škode. Poškodovani so le okvirji nekaterih slik, ki so se med prenašanjem okrušili. V SZ so izdali lepak, s katerim pozivajo prebivalce, naj ne tratij« s kruhom. Morda bi bil podoben poziv koristen tudi pri nas ...... aiiiiiiiiHiiMiiiiimiMiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMfiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|l||||||l,H,|||,„|„,|,l|„|l„l|,l,lll„|„ll,|||l|iiiiiii* Z BENEŠKEGA BIENALA Na «Dnevih italijanskega filma seminar o filmskih strukturah Na uradnem festivalu so predvajali film Carmela Beneja - Poprečni francoski «La Valee» • Dokumentarni film o Bangladešu - Nadaljuje se Chaplinova retrospektiv (Naš dopisnik poroča) BENETKE, 30. — Alternativna demokratična manifestacija tDnevi italijanskega filma» se nadaljuje s predvajanji in s seminarji. Ti so pravzaprav njena važnejša komponenta kajti namen organizatorjev je poglobiti probleme avtorjev in publike glede italijanskih struktur. Včeraj je seminar obravnaval problem lastnine filma in pravic avtorjev. V Italiji je namreč po zakonu producent edini lastnik filmskega proizvoda. Danes je bila na vrsti tema svobode izražanja, kulturnega zatiranja in cenzure. Zadnje čase se v Italiji z reakcionarne strani vedno bolj govori o zaostritvi cenzure in o ustanovitvi (ki bi bila protiustavna) nekega «posebnega sodišča» za filme. Vsak dan se seminar začne s skupnim referatom dveh organizacij režiserjev, kateremu sledi javna diskusija. Na uradnem beneškem festivalu so medtem prikazali nov film italijanskega režiserja Carmela Beneja tSalome». Bene jetri proizvodi so med najboljšimi avantgardnimi deli. V njih se izraža odsev lažne alternative med zatiranjem in individualizmom. pred katero se znajde posameznik v tej družbi. Benejevi filmi so izraz tega individualizma, a kljub delni samodopadnosti kažejo na njegovo dejansko delo. Poleg režiserja • igralca Beneja nastopajo v filmu Veruška, Donpale Luna, Lydia Manchnelli, Omella Ferrari itd. Drugi današnji film iz glavne selekcije «Benetke 33» je francoski «Lo vallee», ki ga je režiral Bar-bet Schroeder. Delo razmišlja o nemožnosti zapadnega človeka, da se vrne k naravi, a to razmišlja- .......................................milnim.. DVOBOJ ZA NASLOV SVETOVNEGA PRVAKA V ŠAHU Fischer: ena točka do naslova Tudi tokrat ni Spasski izrabil pozicijske prednosti REYKJAVEK, 30. — Robert Fischer je napravil še en korak proti osvojitvi naslova svetovnega prvaka. 20. partija se je namreč končala neodločeno, čeprav so izvedenci po včerajšnji prekinitvi v 41. potezi znova prisodili Spasske-mu rahlo pozicijsko prednost. Tudi še tako poglobljene analize pa niso pokazale sovjetskemu šahistu poti, po kateri bi lahko izrabil to svojo prednost in zabeležil zmago, ki sicer ne bi bistveno spremenila rezultata dvoboja, bi pa vsaj bilo v uteho prvaku, ki je šele v zadnjih tekmah pokazal vse svoje znanje. Po 41. potezi sicer ni bilo materialnih razlik med šahistoma, Spasski pa je razpolagal s kmetom na sredini šahovnice in okoli to figure se je vrtel nadaljni potek partije. Fischerju je bilo dovolj da ni oddalil kralja z »vročega* dela šahovnice in Spasski je že v 54. potezi obupal: ponovni remi je zanj enakovreden porazu, saj ima sedaj Američan 11,5 točk in mu torej zadostuje še ena točka za končno zmago. Potek 20. partije: (Beli Fischer, črni Spasski) 1. e4,c5 — 2. Sf3,Sc6 — 3. d4,cxd4 — 4. Sxd4,Sf6 — 5. Sc3, d6 - 6. Lg5,e6 - 7. Dd2,a6 -8. 0-0, Ld7 - 9. f4,Le7 - 10. Le2,0-0 — 11. Lf3,h6 — 12. Lh4, Sxe4 — 13. Lxe7,Sxd2 — 14. Lxd8,Sxf3 — 15. Sxf3,Tfd8 — 16. Txd6,Kf8 - 17. Thdl,Ke7 — 18. Sa4,Le8 - 19. Txd8,Txd8 — 20. Sc5,Tb8 — 21. Td3,a5 — 22. Tb3,b5 — 23. a3,a4 — 24. Tc3,Td8 — 25. Sd3,f6 — 26. Tc5, Tb8 - 27. Tc3,g5 - 28. g3,Kd6 — 29. Sc5,g4 - 30. Se4+,Ke7 31. Sel,Td8 - 32. Sd3,Td4 — 33. Sef2,h5 — 34.Tc5,Td5 — 35. Tc3,Sd4 — 36. Tc7+,Td7 — 37. Txd7,Lxd7 — 38. Sel,e5 — 39. fxe5,fxe5 — 40. Kd2,Lf5 — 41. Sdl,Kd6 - 42. Se3,Le6 -43. Kd3,Lf7 - 44. Kc3,Kc6 — 45. Kd3,Kc5 - 46. Ke4,Kd6 -47. Kd3,Lg6 - 48. Kc3,Kc5 -49. Sd3 + ,Kd6 — 50. Sel,Kc6 — 51. Kd2,Kc5 — 52. Sd3+, Kd6 — 53.Sel,Se6 — 54. Kc3, Sd4 remi. nje je zgolj intelektualistično in film ne aoseže nobenega pristnega umetniškega rezultata. Igrajo dobra Bulle Ogier, Jean - Pierre Kal-fon. Valene Lagrange. Videli smo tudi včerajšnja filma iz glavne selekcije. Angleško delo Johna MacKenzia «Made» obnavlja teme, ki so bile značilne za mladi angleški film pred nekaj leti. ,a so bile tedaj dosti bolje o-bravnavane. Zanimiv pa je švedski film Kiella Grederja «Klara LusU. V odsekih «Benetke . kritika» in «Benetke - mladi» so predvajali francoski film :e stva»; ta filmska manifestacija s namreč edina, ki se je skupni^ festivalom mladinskega filma ze šila pred važnejšo filmsko man stacijo. Kar se tiče Chaplinove retrc1j0tf tive, prehajamo 'k daljšim :e iz poznejšega obdobja. Na vrsr„\i bil celovečerni film «The Rush» iz leta 1925 Sergij Grn>cK ni* BEOGRAJSKI ODMEVI NA ZLOČIN PRI SAN DONA DEL Tatjani ali «Stipa» pomembnejša vloga1 Med Gradežem in Jesolom številni jugoslovanski zdo^' BEOGRAD, 30. - (ANSA) - Jugoslovanski časopisi se še vedno zanimajo za krvavi dogodek pri San Dona del Piave, kjer je bil umorjen Stjepan Ševo skupaj z ženo in 9-letno hčerko Rosemarie. Do sedaj ni bilo sicer še uradnih izjav, toda agencija Tanjug, kakor tudi drugi večerni listi objavljajo dopise iz Rima in Benetk, kjer se obširno govori o rezultatih preiskave. Beograjski list «Večemje novosti* piše v svojem dopisu iz Benetk, da je Tatjana Ševo igrala pomembnejšo vlogo, kot njen mož v ustaški organizaciji. Po mnenju dopisnika beograjskega lista, bi to domnevo potrjevalo tudi dejstvo, da je morilec izstrelil v Tatjano Ševo sedem krogel, medtem ko jih je njenemu možu namenil samo tri. Dopisnik lista «Večemje novosti* piše tudi o možnosti, da so nekatere ustaške skupine pripravljale v zadnjih dneh ponovno akcijo proti Jugoslaviji. V tej zvezi omenja, da so opazili na obali med Gradežem in Jesolom precejšnje število Jugoslovanov, ki so prihajali iz ZRN, Avstrije ter Švice na letovišča ob Jadranu. Potres na Hrvaškem BEOGRAD, 30. — Prejšnjo noč in danes zjutraj so na področju Knina s središčem na planini Pro-mina zabeležili tri potresne sunke, katerih zadnji je bil pete jakostne stopnje po mednarodni lestvici. Potresne sunke so poleg seizmološkega zavoda v Zagrebu zabeležili tudi seizmološki aparati v Ljubljani in Sarajevu. Sunki niso prizadej, nobene večje škode. Potres fp čutili tudi prebivalci sosednih ^ čin Bosenskega Grahova, Sinja Drniša. Mednarodni kongres o alpski meteorolog# SARAJEVO, 30. - V Sara^! bo od 11. do 16. septembra n1®)p rodni kongres o alpski me!f° pfi-giji. Do sedaj je svojo udeležbo javilo 155 strokovnjakov iz .. in žav iz Evrope,. Azije in AmerlK 52 zastopnikov iz Jugoslavije- ^ prav je ta kongres držav alP^a-področja so za njegovo delo P^j-zali posebno zanimanje tudi ^ žene ameriške države, SoVJ zveza in Japonska. BEOGRAD. 30. - Na vabilo Ff t sedstva ZKJ je prispel d0” ^ Jugoslavijo na počitnice ^ litbiroja in tajnik CK KP So.VLnitf-zveze Andrej Pavlovič Kirid j(i-Na beograjskem letališču >žS riljenka pozdravila član 'ZpU(jjšav biroja predsedstva ZKJ */ .gjiiK Soškič in sovjetski veleP0 Stjepakov. Argahfv BUENOS AIRES, 30. - ^ ska policija je sporočila, da prejšnjem tednu aretirala ** rilcev. MANILA, 30. - Skupina je na odprtem morju napad' je in pobila deset potnikov^ C0q)P' služil za prevoze na manjše ske otoke.