LOVENS KI jLASILO OSVOBODILNE EEOMSE SLOVENIJE Ltftcbljitna ptwteUet$&k %, avgusta 195Q LETO XI., ŠT. 186 / POSAMEZNA Š*TEVILKA 2 DIN )b petletnici prvega kongresa Ljudske fronte Jugoslavije Pred petimi leti je bil od 5. do 7. ista prvi kongres Ljudske fronte ; slavije, na katerem so sprejeli ramska načela te danes že milite organizacije. Tisoč dvesto de-'v osvobojenega ljudstva se je ilo za ohranitev državne celote, državno neodvisnost, za bratstvo enotnost naših narodov, za prijavo s svobodoljubnimi narodi in med njimi, za ljudsko oblast in i ko obliko vladavine, za kre-Jugoslov'anske armade ter za novo in zgraditev države. Danes priče, da so se frontne organiza-e z vso silo zavzele za uresničenje načel in nalog. ie uspešno izpolnila svoje naio-- obnovi države, je Ljudska fron-obilizirala svoje člane za izpol-nalcg petletnega plana. Kaj po-Ljudska fronta za socialistično : levje najbolj dokazal prispevek ih članov k izpolnitvam velikan-nalog petletke. Organizacije riške ironte na vasi in v mestu so neutrudni ’graditelji socializma, vodstvom Partije so dvigale svoje 'ivo, vzbujale socialistično zavesi ljudi ter jih učile kolektivnega in novega odnosa do dela. Ves je izražen z velikimi delovnimi Vrednost prostovoljnega dela ivcev je bila !. 1948 cenjena na ‘Tii pa na okrog 12 milijard. Ude-"i posebnih brigad so prihranili okrog 7 milijard dinarjev. Na Partije je članstvo ljudske a pomagalo tudi pri izpolnitvi gospodarskih nalog: pri dvigu ’2 proizvodnje, socialistični zbi vasi, pri graditvi zadruž-roov, pogozdovanju zbiranju od-za industrijo, odkupu itd. d s k a fronta je ostala enotna in tucli po resoluciji Informbiroja. e laži in gospodarske blokade mogle razbiti njenih vrst. Kot m obrekovalcem so njeni člani ti svoje delo ne le pri graditvi temveč tudi pri svojem ideo- ■ oiltičnem napredku. V vsej dr- ■ obiskovalo lani bralne skupine ! .200.000, marksistične krožke 00.000, razna politična predava- blizu 7 milijonov članov Fron-sjno potrdilo politične zavesti Judi so bile volitve v zvezno skupščino letos 26. marca, ko 94 odstotkov volivcev oddalo 'as za nadaljnjo socialistično in za zmago resnice, za ka-’ a bori naša Partija. Organizacije ske fronte izvajajo danes vse na-ki jih je za novo leto razložil v m govoru tovariš Tito. ' niča prvega kongresa je v capo vseh organizacijah Ljudske e izvajajo notranjo reorganiza-V duhu demokratizacije na vseh -oč.iih družbene delavnosti se v J pnsr.cstavlja sistem dela, širše e članstva pa so pritegnjene k vanju pri vodstvu ir. osamosva-se osnovne organizacije. Velik r.oarat, sprva potreben, bi bil ra pravilno deio organizacij, ki : r to zožujejo, profesionalne funk-rt; pa zamenjujejo s prostovolj-Koraisije, ki so se izkazale za robne, se odpravljajo. 'Zato 'je ... frontnih organizacij, da velike ; notranje reorganizacije čimprej 1 'o. ker je od njih odvisno bose bolj široko in uspešno deio ke fronte. Razstavljalci z II. republiške razstave lokalnega gospodarstva in obrti, ki so bili odlikovani z zlatimi kolajnami Najboljši razstavljalci II. republiške razstave SO prejeli odlikovanja V soboto je bila v veliki unionski dvorani slovesna podelitev odlikovano in diplom najboljšim razstavljalcem na II. republiški razstavi lokalne industrije, obrti in komunalne delavnosti. Predsednik glavnega odbora za II. republiško razstavo dr. Boris Zidarič je pozdravil navzoče zastopnike podjetij, krajevnih ljudskih odborov, državne obrtne mojstre in obrtnike. Odlikovanja pa je razdelil predsednik komiteja za lokalno industrijo tovariš Tomo Brejc. Slovesnosti sta se udeležila tudi predsednik sveta za lokalno gospodarstvo tov. Tone Fajfar in pomočnik predsednika zveznega komiteja za lokalno gospodarstvo FLRJ tov. dr. Žiga Vodušek. Ob podelitvi odlikovanj razstavljalcem je govoril minister Tomo Brejc predvsem o pomenu letošnje republiške razstave, o uspehih razstavljalcev, ki so se odlikovali s kvalitetnimi izdelki. z razširitvijo asortimenta in z izumi, in o pomanjkljivostih, ki so še v nekaterih panogah republiške lokalne industrije. V ostri, a čedalje Tov. Moša Pijade je izročil odlikovanja graditeljem Avtomobilske ceste V Novi Gradiški je podpredsednik Prezidija Ljudske skupščine FLRJ tov. Moša P i j a d’e izročil najboljšim graditeljem avtomobilske ceste odlikovanja, s katerim jih je odlikoval Prezi-dij Ljudske skupščine. Red bratstva in Enotnosti II. stopnje je dobila sedemkrat udarna ljubiško - trnavska brigada, z redom dela II. stopnje je bilo odlikovanih 26 mladinskih brigad in 12 najboljših mladinskih voditeljev. Dva graditelja sta bila odlikovana z redom za zasluge za narod III. stopnje. 51 graditeljev z redom dela III. stopnje in 131 mladincev in strokovnih delavcev s kolajnimi dela. V svoji čestitki odlikovancem je tov. Moša Pijade naglasil: »Prepričan sem, da boste ta odlikovanja nosili kot znake obveznosti, da boste vse življenje kazali, da ste vredni takega priznanja.« Mnog! graditelji so dobili tudi od zveznega prometnega ministrstva denarne nagrade in razna darila. uspešnejši borbi, ki jo vodimo za i razstavljeni izdelki ne zadovoljujejo z zboljšanje kvalitete in povečanje estetske strani ali pa zato, ker v njih asortimenta izdelkov kljub vsem tež-1 še m elementov novega družbenega kočam, se je tako v naši lokalni proizvodnji in obrti spet pomnožila vrsta odlikovancev. Kolektivi in posamezniki so zaslužili priznanja, ker nenehno večajo našo proizvajalno moč s svojo ustvarjalnostjo, s trdim in težkim delom ter z iznajdljivostjo. Lokalno gospodarstvo se je tudi na tej razstavi predstavilo kot velika sila našega družbenega življenja. Graditev in nadaljnji razvoj naše ključne industrije ne smeta biti vzrok za omalovaževanje lokalne industrije, ki je vedno pomembnejša in brez katere si ne moremo niti zamisliti, da bomo lahko zadovoljili vse pereče potrebe ljudskih množic. V zvezi- z demokratizacijo in decentralizacijo naše ljudske oblasti prevzemajo mnoga podjetja krajevni ljudski odbori. Na ta način se bo obseg lokalne industrije, ki že prerašča lokalnodopolnilni značaj, v bodoče še povečal. Industrijsko proizvodnjo spremlja državno, zadružno in privatno obrtništvo, ki krije precej najnujnejših dnevnih potreb delovnega človeka, moralo pa bo še povečati tradicionalni sloves slovenskega obrtništva v kvaliteti in postrežbi. pa tudi v čutu odgovornosti nasproti naročniku. Letošnja razstava je 'orla predvsem’ razstava kvalitete, četudi nekateri življenja. 'Osemnajst strokovnih ocenjevalnih komisij, ki so ocenjevale izdelke posameznih strok je imelo zaradi tega posebno težko in odgovorno delo. Minister Tomo Brejc je nato analiziral uspehe in pomanjkljivosti lokalne industrije in obrti posameznih strok in nakazal naloge za bodočnost. Svoj govor pa je končal takole: »Osnovna naloga, ki se danes na osnovi teh rezultatov postavlja pred nas, je: doseženo stopnjo v kvaliteti ob njenem istočasnem nadaljnjem razvijanju in dviganju, razširiti v kvantiteto. Ta prehod kakovosti v množičnost proizvodnje mora dejansko postati naša glavna naloga, za katero se morajo boriti dan za dnem vsi. naši kolektivi, posamezniki, ljudski odbori in republiški organi. Prav ta pogoj je izredno važen za čim boljši tržni efekt prodaje' in za uravnovešenje kupnih in blagovnih fondov. Za dosego te prioritetne' naloge.' katere izpolnitev pada v glavnem na lokalno proizvodnjo, se moramo . vztrajno in odločno boriti. V imenu vlade LR Slovenije in v. svojem imenu vam čestitam k uspehu in žetim, da bi vam 1 danasi*ja~ -odlikovanja— dala- novo pobudo za nadaljnje uspehe.« SPLITSKA LADJEDELNICA JE DOBILA SVOJO LIVARNO IN JEKLARNO šizanska vdova bo dala vse svoje prihranke za ljudsko posojilo posojilo. Na Trgu Jožeta Srebrniča v Solkanu pa bodo razobesili velik grafikon, iz katerega bo vsak čas razvidno, koliko posojila bo vpisala vsaka vas, tako da bo mogoče zasledovati potek tekmovanja, ki so si ga napovedale posamezne vasi. Vaške organizacije OF pa so začele obsežno akcijo, da ljudem na vasi raztolmačijo pomen in pogoje drugega ljudskega posojila. "oriški oblasti so člani Invalidske začeli živo akcijo za vpis dru-ijudskega posojila. O posojilu ravljajo na sestankih po krajev-•dborih in pri poverjeništvih Zve-'ojaških vojnih invalidov. Posebno .o kažejo vojni invalidi v Novi •i in okolici. Med prvimi se je vpis prijavila članica invalidske -r.izacije Štefanija Colja iz Cero-vdova po padlem borcu narod-■-svobodiine borbe in mati šestih raslih otrok, ki je hkrati ena naj-marijivih članic kmečke delovne ■ ige na vasi. Ko je priglasila, da :sa!a 30.000 din je dejala: »Kakor :oj mož dal najdražje, kar je imel, e življenje za osvoboditev domo-tako bom po njegovem zgledu jaz dala svoje prihranke za gospojo utrditev in osamosvojitev naše ■vine, da bodo imeli naši otroci e in lepše življenje kakor smo ga deležni za časa 25 letne italijan-okupacije.« Njenemu zgledu so :li tudi drugi člani invalidske or-’zarije na vasi. ki bodo vsi po svo-možnostih prispevali svoj delež. : drugim je 100"'o invalid Danilo ančič iz Temnice na Krasu prigla-- da bo dal 3000 din posojila. Celo na Uršula Rogelj, ki ji je mož .■-1 v svetovni vojni, bo dala 1000 Člani invalidske organizacije v -Ju bodo vsi vpisali posojilo in agi-i i na vasi, da bo sleherni vaščan peval svoj delež. Tudi organizacijska dela za vpiso-e drugega ljudskega posojila lepo edujejo. V goriškem okraju bo 300 uh mest. od tega nad 200 v vaseh, najvidnejših mestih v vaseh bodo 'avili table, na katere bodo sproti žili. koliko je eno ali drugo go-iarstvo prispevalo za drugo ljudsko Italijani v reški oblasti za ljudsko posojilo Razpis drugega ljudskega posojila je tudi italijansko prebivalstvo v reški oblasti sprejelo in pozdravilo kot nov prispevek za napredek naše socialistične domovine. Pri vpisovanju ljudskega posojila kažejo največjo vnemo italijanski delavci Reke, Pulja in drugih industrijskih krajev. Na zborovanjih svojih sindikalnih podružnic izjavljajo, da bodo znatno presegli svoje vpise pri prvem ljudskem posojilu. Glasilo italijanske narodne manjšine, ki izhaja na Reki. je že ponovno pisalo o drugem Pudskem posojilu ter nagla-šalo, da se bo italijansko prebivalstvo častno udeležilo vpisa ljudskega posojila kot nove mobilizacije vseh delovnih ljudi Jugoslavije za zmago socializma. V ladjedelnici »Vicko Krstulovič« v Splitu so te dni začeli obratovati v novi veliki livarni. To je velika pridobitev za naše ladjedelništvo. V novi livarni ne bodo vlivali samo potrebnih delov iz litega železa; poleg ku-polnih peči so v livarni postavili tudi Bessemerjeve konverterje (Bessermer-jeve hruške), tako da bodo sami pridobivali potrebno Bessemerjevo jeklo za vlivanje strojnih in ladijskih delov, ki morajo biti iz jekla. Proizvodni postopek je tak, da surovo železo najprej stalijo v kupolni peči, nato pa ga v tekočem stanju prenesejo v Besse, merjev konverter. Skozi tekoče železo pritiskajo vroč zrak, da zgori .ogljik, ki ga vsebuje železo, pri čemer se železo še bolj segreje. Nato še dodajo feromangan, fekosilacij in druge ple-menilne kovine in tako dobe prvovrstno jeklo, ki ga lahko takoj uporabijo za vlivanje. Delavci v livarni so v kratkem času osvojili postopek za proizvodnjo Bes-semerjevega jekla. Ze prvo poskusno obratovanje v novi jeklarni je dobro uspelo. Delavci in tehniki ladjedelnice so sami izdelali naprave v novi valjarni. Pri postavitvi Bessemerjevih nostjo in spretnostjo zlasti odlikovali monterji Salamon Ustamujič, Ante Podviz, Vicko Jerončič in Ante Mrdu-ljaš pod vodstvom inž. Burlakova, ki so doživeli svojo največjo zmago, ko je v novi livarni steklo prvo jeklo. Gradnja četrte prekooceanske motorne ladje tipa »Srbija« V nizozemskih ladjedelnicah so doslej zgradili za našo trgovsko mornarico dve veliki prekooceanski motorni ladji z nosilnostjo 9000 ton. Ti dve ladji, »Srbija« in »Makedonija«, sta največji in najmodernejši ladji naše trgovske mornarice in že vzdržujeta redno zvezo med našimi in severoame-riškimi lukami. V ladjedelnici v Amsterdamu gradijo sedaj tretjo ladjo tega tipa, ki je dobila ime »Slovenija« in bo enako grajena, le da bo imela močnejše stroje in bo lahko vozila z brzino 16 milj na uro. Ladja »Slovenija« bo dograjena do konca letošnjega leta, V kratkem pa bodo začeli graditi še četrto ladjo tega tipa, ki bo dobila ime »Crna gora«. V amsterdam- Trygve Lie o mednarodni krizi narodov za pomoč arabskim begun, eem in drugo. Poročilo generalnega sekretarja vsebuje tudi priporočila za dvig življenjskega standarda prebivalstva Afrike in Azije. »Narodi Azije in Afrike in narodi drugih zaostalih držav na svetu — je rečeno na koncu poročila imajo nujne socialne in gospodarske potrebe, za katerih zadostitev bo treba velikanskih naporov. Vsako zavlačevanje bi lahko vzelo milijonom ljudi potrpežljivost, ki je ne smemo zlorabljati.« Jugoslovanska nota Bolgariji Beograd, 6. avg. (Tanjug). Ministri stvo za zunanje zadeve FLRJ je izročilo včeraj bolgarskemu veleposlaništvu v Beogradu noto, v kateri protestira proti diskriminatorskemu rav. nanju bolgarskih vojaških oblasti nasproti jugoslovanskemu vojaškemu predstavniku v Sofiji. 29. julija so bolgarski vojaški organi blizu Sofije, v coni, kjer nd prepovedano gibanje članov tujih predstavništev, brez vzroka ustavili jugoslovanskega vojaškega atašeja, mu vzeli podatke in ga zadržali približno eno uro. Ministrstvo za zunanje zadeve FLRJ . protestira hkrati tudi proti tendencioznemu slikanju te.ga premiera po bolgarskem ministrstvu za zunanje zadeve v noti z dne 30. julija, kakor tudi proti samovoljni trditvi, da diplomatski uslužbenci jugoslovanskega veleposlaništva in jugoslovanski vojaški ataše v Bolgariji kršijo predpise o omejitvi gibanja tujih diplomatskih Beograd, 6. avg. (Tanjug). V svojem petem letnem poročilu je .izjavil generalni sekretar Organizacije Združenih narodov Trygve Lie, da. je sedanji svetovni položaj, posebno pa napad na korejsko republiko po severno, korejskih silah nevaren za mednarodni mir in nadaljnji . obstoj OZN. Trygve Lie sodi, da je vzrok za današnjo mednarodno krizo v tem, ker še nista sklenjeni mirovni pogodbi z Nemčijo in Japonsko in ni vzpostavljen sistem kolektivne varnosti Združenih narodov, kakor določa Ustanovna listina OZN. Ce se bo Združenim narodom posrečilo, da bodo izšli z uspehom in nedotaknjeni iz sedanje svetovne krize, se bosta njihova moč in vpliv znatno povečala in svet bo bliže trajnemu miru kot Je bil kdaj koli po letu 1945. Prva polovica letošnjega leta je potekla v popolnem neuspehu pri reševanju bistvenih mednarodnih vprašanj. Nismo dosegli nobenega napredka pri razširjevanj-u sporazumov, prizadete stranke pa celo niso sedele za istim stolom, pravi poročilo. Ko se je dotaknil odklanjanja ZSSR, da bi sodelovala pri delu organov OZN od januarja t. 1. zaradi navzočnosti kuo-mintangovega zastopnika, je Trygve Lie poudaril, da je za udeležbo delegata LR Kitajske v OZN in da je predlagal ukrepe za ugotovitev, kdo naj zastopa Kitajsko v OZN. Govoreč o uspehih, ki so jih dosegli Združeni narodi v minulem letu, je generalni sekretar Trygve Lie navedel sklep o podelitvi neodvisnosti Libiji in Somaliji, prenos suverenosti na Indonezijo, akcijo za tehnično pomoč gospodarsko slabo razvitim državam, ustanovitev agencije Združenih zastopnikov v Bolgariji. Ustanovitev generalne direkcije za strojegradnjo vlade LR Slovenije ski ladjedelnici že pripravljajo pola-konverterjev so se s svojo požrtvoval-ganje kobilice za to četrto ladjo. Zadružniki iz Lokovca so pridelali pet vagonov semenskega žita VREME Napoved za torek, dne P. -vgusta: 3;-j sončno vreme z delno oblačnostjo. Ustanovitev Obrtne zbornice za mesto Maribor V četrtek je bila v kazinski dvorani v Mariboru prva skupščina mestne Obrtne zbornice. Po uvodnem referatu, ki ga je podal poverjenik za lokalno industrijo in obrt MLO Maribor in po poročilu pripravljalnega odbora je bil sprejet statut nove obrtne zbornice. V upravni odbor je bilo izvoljenih 13 članov in 13 namestnikov. Od teh 26 funkcionarjev je 10 funkcionarjev iz državnega sektorja, 6 iz zadružnega sektorja in obrtnih obratov množičnih organizacij, 10 pa iz privatnega sektorja. Ne vem, kaj je bilo lepše zadnji petek: ali umito, od sonca obsejano, jutro, ki je napočilo po dnevu strahotnih nalivov, med katerimi je ponekod v ljutomerskem okraju divjala tudi uničujoča toča, ali prijazen sprejem, ki sem ga bil deležen v kmečki obdelovalni zadrugi v Lokavcib. Pravzaprav nisem imel niti namena ustaviti se tam. Ker pa sem že v Ljutomeru slišal, da slove tamkajšnji za. družniki kot pridelovalci priznanega semenskega žita, sem le menil, da bo prav, če izvem kaj več o tem njihovem, tako važnem in dragocenem delu. S tem delom so se bavili Lokovčani tudi že preje, še predno so postali zadružniki. Vendar je zavzela stvar večji razmah šele od lani. Naj govore številke: Državi bodo oddali 2.5 vagona kvalitetnega semena, in sicer 1.5 vagonr pšenice, pol vagona rži, 1800 kg ječmena in 3500 kg ovsa. Za nekaj sto kilogramov manjšo količino semen bodo porabili sami za jesensko setev. To se pravi, da so vsega pridelali 5 vagonov žitnega semena! Ce prenesemo. te številke na hektarske površine, pomeni to, da jim je okrog 28 odstotkov z žitom posejanih površin (38.5 hek.) dalo sam kvalitetni pridelek. Od pšenice sejejo vrste bankut, ka-dolcer, beltinsko 831 in balzenovo zlato bisernico. Na splošno se je doslej pri njih najbolj obnesel bankut, letos pa se je izkazala z najboljšim donosom zlata bisernica, ki zlahka prenese sušo, med tem, ko jo ob prekomerni moči kaj rada napade rja. Pri rži uporabljajo vrsto losdorf in dregarjevo rž, ki je letos prekosila losdorf. Oves »zlati plamen« je sicer prvovrsten, vendar ga je letos stisnila suša, tako da je dal komaj 700 do 1000 kg na en hektar. Lokavski zadružniki ne goje sortnih semen samo zato, ker jih to veseli, ampak tudi zaradi potrebe. Tako so v preskrbi z žitnimi semeni popolnoma samostojni, razen tega pa pomagajo na ta način tudi drugim zadrugam, v katerih ni pogojev za to delo. Imajo pa od tega tudi materialno korist, saj bodo prejeli za 2.5 vagona semena samo premije okrog 14.000 din. V Črni gori bodo volili 161 poslancev t Prezidij Ljudske skupščine LR Črne gore je po razpisu skupščinskih volitev, ki bodo 8. oktobra-, določil volivne okraje in število ljudskih poslancev. Po republiškem volivnem zakonu volijo po enega poslanca na 2500 prebivalcev in bo tako v 13 okrajih' in 4 mestih LR Cme gore izvoljenih 161 ljudskih poslancev, Prezidij Ljudske skupščine LR Slovenije je izdal ukaz, s katerim se ustanovi generalna direkcija za strojegradnjo kot organ vlade LR Slovenije za vodstvo zadev s področja industrije za strojegradnje. Generalni direkciji načeluje generalni direktor, ki je lahko minister vlade LR Slovenije. Z drugim ukazom je Prezidij Ljudske skupščine LR Slovenije imenoval za ministra vlade LR Slovenije — generalnega direktorja generalne direkcije za strojegradnjo vlade LRS Staneta Bizjaka, dosedanjega načelnika v ministrstvu za notranje zadeve FLRJ. Ukinitev treh glavnih direkcij LRS Ker so bila republiška podjetja za odkup živine in mesa prenesena na okrajne ljudske odbore, je vlada LR Slovenije izdala uredbo, s katero se ukine glavna direkcija za odkup in promet z živino in mesom in preide v likvidacijo. Likvidacija se izvede po navodilih ministrstva za državne nabave. Ker so bila tudi republiška podjetja za odkup kmetijskih pridelkov in krme prenesena na okrajne ljudske odbore se z drugo uredbo vlade LRS ukine glavna direkcija za odkup in promet s kmetijskimi pridelki in krmo, ki pride v likvidacijo. Likvidacija se izvrši po navodilih ministrstva za državne nabave. S tretjo uredbo vlade LRS se odpravi direkcija za rejo prašičev, ki je bila ustanovljena pri ministrstvu za državne nabave in je potem prešla v pristojnost ministrstva za državna posestva LRS. Vsi posli ukinjene direk cije za rejo prašičev se prenesejo na glavno direkcijo republiških kmetijskih posestev pri ministrstvu za državna posestva LRS. Ukinitev zveznih komitejev za radiodifuzno službo in za fizkulturo Zvezna vlada je izdala uredbo, s katero se ukine komite za radiodifuzno službo vlade FLRJ. Zadeve s področja radiofikacije in radiodifuzije se prenesejo v pristojnost direkcije za informacije vlade FLRJ. Z drugo uredbo je zvezna vlada ukinila komite za fizkulturo vlade FLRJ. Zadeve iz pristojnosti tega komiteja se prenesejo v pristojnost sveta* za znanost in kulturo vlade FLRJ, prav tako nadzorstvo nad Državnim institutom za fizkulturo v Beogradu. Kakor je znano so bili že prej ukinjeni komiteji za elektrogospodarstvo, za premog in za nekovinske izkopanine vlade FLRJ, ker so bile vse zadeve upravno - operativnega vodstva iz pristojnosti teh komitejev prenesene na ljudske republike. Za upravno - operativno vodstvo podjetij za raziskovalna dela projektiranja in ’montažo J elektrogospodarskih naprav v zvezni pristojnosti in za nabavo opreme za te naprave je bila pred kratkim ustanovljena v sestavu sveta za energetiko in ekstrativno industrijo vlade FLRJ posebna direkcija za elektrifikacijo. Ukinitev generalnih in glavnih direkcij prejšnjega ministrstva za težko industrijo Z ukazom Prezidija Ljudske skupščine FLRJ je bilo sredi junija ukinjeno zvezno ministrstvo za težko industrijo; za splošno vodstvo zadev s področja strojegradnje in črne metalurgije iz zvezne pristojnosti kakor tudi za koordinacijo delavnosti organov ljudskih republik v teh zadevah, pa je bil ustanovljen svet za stroje- gradnjo vlade FLRJ. Hkrati sta bili za vodstvo zveznih podjetij ustanovljeni generalna direkcija za strojegradnjo in generalna direkcija za črno metalurgijo. V zvezi s to reorganizacijo je sedaj zvezna vlada izdala uredbo, s katero se ukinejo: generalna direkcija zvezne kovinske industrije, glavna direkcija zvezne industrije motorjev, glavna direkcija 'zvezne elektroindustrije in generalna direkcija zvezne industrije kmetijskih strojev. Likvidacijo teh direkcij bodo izvedle posebne komisije najkasneje v 3 mesecih. Letna planska obremenitev ukinjenih direkcij pride na nove zvezne in republiške generalne direkcije, pod katerih ope. rativno upravno vodstvo so bila prenesena podjetja ukinjenih direkcij. — Zadeve dosedanje generalne direkcije črne metalurgije, ministrstva za težko industrijo preidejo brez likvidacije na novo generalno direkcijo črne mer talurgije vlade FLRJ. Prenos nekaterih zveznih ustanov v republiško pristojnost Zvezna vlada je izdala vrsto odločb o prenosu nekaterih zveznih ustanov v pristojnost, ljudskih republik. 2e sredi preteklega meseca je bila izdana odločba, s katero je prešel Institut za elektrogospodarstvo pri prejšnjem ministrstvu za elektrogospodarstvo v pristojnost vlade LR Srbije. Prav tako je prešel v pristojnost vlade LR Srbije Radiotehnikum v Beogradu, ki ga je-ustanovil zvezni komite za radiodifuzno službo. Z drugo odločbo pa je prešel v pristojnost LR Srbije Centralni radioinstitut v Beogradu. Delavski radiotehnikum v Beogradu in Nižja industrijska šola v Nišu, ki jih je ustanovil komite za radiodifuzno službo. Institut za pogozdovanje in melioracijo krasa v Splitu, ki ga je ustanovilo zvezno ministrstvo za gozdarstvo, je prešel skupaj z zvezno srednjo gozdarsko šolo zakras v Splitu v pristojnost vlade LR Hrvatske. Zvezni zavod za selekcijo in proizvodnjo sladkorne pese v Crvenki je prešel skupaj s postajo za oplemenjevanje sladkorne pese v Aleksincu v pristojnost vlade LR Srbije. Po drugi odločbi zvezne vlade je prešel Zvezni insiitut za tuberkulozo na Golniku, ki ga je ustanovil zvezni komite za ljudsko zdravstvo, v pristojnost vlade LR Slovenije, medtem ko je Zvezni institut za kostno in sklepno tuberkulozo v Rovinju prešel v pristojnost vlade LR Hrvatske. — Zvezni institut za tropične bolezni v Skoplju pa je bil ukinjen. Naposled je prešel Zvezni institut za steklo v pristojnost vlade LR Srbije. Angleški gost v Ljubljani Te dni je prispel v Ljubljano pomočnik ministra za zunanjo trgovino Velike Britanije Artur Bottemiy. Skupno s svojo soprogo je obiskal tudi razstavo lokalnega gospodarstva in v knjigo vtisov zapisal, da sta organizacija razstave in kakovost razstavljenih redmetov na višku. Prihod francoskih brigadirjev v Zagreb Včeraj je prispela v Zagreb velika skupina brigadirjev iz Francije ki bodo skupaj z brigadami drugih držav in z jugoslovanskimi mladinci gradiji študentovsko mesto. V tej skupini je razen Francozov še brigada 160 mladincev, ki so otroci naših izseljencev, in 35 mladincev iz Vietnama. Na postaji so sprejeli francoske mladince predstavniki glavnega odbora Ljudske fronte in Ljudske mladine. V tabori? šču štev. 2 so priredili tej skupini pri« srčen tetejem. Severnokorejske čete prehajajo čez reko Naktong Pričakujejo se odločilni spopadi na južnem bojišču IZJAVA CK LJUDSKE MLADINE JUGOSLAVIJE - Uspešna borba za mir je nemogoča brez borbe za enakopravnost med narodi NEPOTREBEN PREPIR Delavnost italijanske nacionalistične organizacije — »Comitato liber azione nazionaie« (CLN) —, ki se ukvarja prvenstveno s šovinistično gon^o proti Jugoslaviji in z organiziranjem terorističnih akcij (seveda — v kolikor ji to uspe!) proti ljudski oblasti v jugoslovanski coni STO, nam je že dobro znana. Pred nekaj dnevi pa je v »hišnem prepiru« ki ga je začela »Unitä«, prišlo na dan le precej novih zanimivosti. ki si jih moramo vsekakor ogledati. Gre za vrsto nadvse značilnih očitkov, ki jih je »Unitä« naslovila na to šovinistično in teroristično organizacijo. Italijanskim informbirojcem se namreč ne zdi prav, da CLN, ki ga denarno »podpira rimska vlada«, da je denarno podporo »esulom«, beguncem iz cone B — na podlagi »politične barve«, »Unitä« pravi, da je glede tega že večkrat denuncirala CLN in da je zaradi tega že sama rimska vlada odredila, kako je treba deliti te denarne podpore, kar pa CLN v Trstu noče izvrševati. »Unitä« celo pove. da je glede tega — po nalogu Politbiroja KP Italije — posredoval senator Ter-racini pri tajniku predsedstva italijanske vlade Andreottiju, ki mu je natančno povedal, da je treba deliti denarna sredstva, ki jih daje vlada »Comitatu« brez razlikovanja političnega prepričanja«. Iz tega pisanja lista »Unitä« torej Izvemo, da italijanska vlada sama podpira delovanje šovinistično-nacionali-stične organizacije CLN, da daje s tem potuho, moralno in denarno podporo najbolj zagrizenim in protijugoslovansko usmerjenim silam v Trstu, da daje s tem vzpodbudo za njihovo rovarjenje proti ljudski oblasti v jugoslovanski coni STO in da podpira s tem tudi njeno ilegalno in protizakonito delavnost, ki si prizadeva rušiti pravni red v coni B. Toda iz tega, kar je napisala »Unitä«, zvemo tudi to. da se zanima in-forntbirojsko vodstvo KP Italije kaj pohlepno za rimske denarne fonde, namenjene rovarjenju proti tugosla-viji. Italijanskih informbirojcev ni torej niti malo sram. da kar javno moledujejo, naj jim rimska vlada prizna njihovo »patriotično« vlogo da ji zato tudi financira. V dokazovanju svojega «italijan-stva« gredo italijanski informbirojci kar neverjetno daleč! Da bi postavili ekspozituro demokrščanske stranke v Trstu — CLN — v slabo luč in povzel: gnili svoje »rodoljubje«, so in-formbirojci v svojem glasilu »Unitä« nekaj dni kasneje objavili še en članek z naslovom »Tudi v coni B je krščanska demokracija sporazumna s Titom«. V tem članku česna »Unitä« o tem, kako so se jugoslovanske oblasti pogodile z nikomer drugim kot s samim CLN — »o likvidaciji italijan-stva v coni B«. Najprej — tako piše »Unitä«, — CLN ni hotel dati podpore neki (imena ne pove) kominfor-mistki, ki je pribežala v Trst, nato pa pravi, da »krščanska demokracija podpira italijanske begunce, še več, prav sili jih, naj bežijo iz cone B«. To se seveda — po »Unitä« — strinja s *;lovsko politiko, ki hoče odstraniti čim več Italijanov iz cone B. s čimer bi bil odror proti denacionalizaciji toliko manjši«. Res bi bilo odveč razpravljati o tem, kdo ima danes prvenstvo v »ita- lijansivu« in klevetSnju Jugoslavije: ali šovinisti pri CLN ali informbirojci pri Vidaliju. Mislimo pa, da je ta prepir za prvenstvo povsem odveč. Kar složno si naj podajo roke, kakor so to že večkrat naredili! Protest «roti aretaciji đr. Siiligoja v Gorici Gorica, 6. avg. (Tanjug). Demokratično. fronta Slovencev v Italiji je izdala protest proti aretaciji dr. Avgusta Sfiligoja v Gorici, ki je bil aretiran na podlagi odločbe vrhovnega vojaškega sodišča v Rimu in mora prestati ostanek kazni, na katero je bil obsojen 1. 1941. od fašističnega sodišča. V protestu Demokratične fronte Slovencev v Italiji se poudarja, da aretacija dr. Sfiligoja ne pomeni le ponovno uvedbo fašističnih zakonov, rr-eč žali tudi spomin na žrtve fa- Tanjug, 5. avg. Radio Fenjang poroča, da so severnokorejske enote v hudih bojih zadale ameriškim silam hude izgube na področjih Kjcpčoij, Kumčoii 'in Andoiig. Ameriške enote' so se umaknile na nove postojanke na levi obali reke Naktong. Severnokorejsko letalstvo varuje napredovanje kopnih sil in napada južnokorej-ske ameriške vojaške naprave ter preskrbovalne linije. Ameriški protinapadi so ustavili severnokorejsko prodiranje proti velikemu pristanišču Fusanu, pravi poročilo glavnega štaba generala Mac Arhiurja. Isto poročilo pravi, da se izvršuje pregru-pacija severnokorejskih čet in da pri. hajajo sveže divizije, namenjene za veliki napad, ki se pričakuje. Na severnem delu fronte potiskajo severnokorejske čete nasprotnikove zaščitne oddelke vzhodno od Cindžuja in jugovzhodno od Kumčonga ter južno od Ječona in Andonga. Nasprotno pa na območju Jongdeka tretja južnokorej-ska divizija utrjuje svoje položaja in je zavrnila močan napad severnokorejskih čet na tem deiu fronte. Glavni štab generala Mac Arthurja poroča nadalje, da so ameriške sile uničile 4 tanke na zahodni obali reke Naktong pri Vegvanu. Severnokorejske čete so začele danes popoldne na več krajih prehajati čez reko Naktong. Na fronti, kjer operira ameriška 25. divizija, obstreljujejo sile Združenih narodov s topništvom artilerijska gnezda in severnokorejske sile. ki se skušajo tamkaj zbrati. Neka ameriška križarka je obstreljevala mesto Nomutong. V mestu so nastali požari in so bile razpršene sovražne enote. Letalske sile so izvršile več uspešnih napadov na severnokorejske čete južno in jugovzhodno od Kumčona na srednjem delu fronte. Zažganih je bi- Ea&nje vesti Fenjang, 6. avg. Glavno poveljstvo severnokorejske vojske je sporočilo včeraj, da napredujejo severnokorejske sile na vseh sektorjih fronte. Posebno ostre borbe so bile vzhodno od Cindžuja, kjer so bili odbiti nasprotnikovi protinapadi. Ameriško letalstvo je nadaljevalo z bombardiranjem mest in vasi. Ameriška in avstralska letala so včeraj bombardirala letališče Kimpo pri Seulu, področje Seule in Inčona. Poročajo, da je bilo na letališču Kimpo uničenih 9 severnokorejskih letal, poškodovanih pa 5. Na tovorno postajo v Seulu je padlo okrog 100 ton bomb. Bombardirani so bili tudi mostovi, skladišče goriva in severnokorejske čete. Dve britanski križarki in dva rušilca sta Včeraj bombardirala Inčon. Kakor poroča agencija France Presse, je poslal včeraj severnokorejski minister za notranje zadeve Organizaciji Združenih narodov protest proti ameriškemu bombardiranju civilnega prebivalstva v severnokorejskih mestih. V sporočilu, ki ni bilo poslano generalnega sekretarju OZN, marveč predsedniku Varnostnega sveta sovjetskemu delegatu Jakovu Maliku, zahteva vlada Severne Koreje, da takoj prenehajo z bombardiranjem in izjavlja, »da bodo države, ki povzročajo ta barbarska dejanja, odgovorne za posledice«. Tokio, 6. avg. (AFP) Posebni svetnik predsednika Trumana Harriman je prispel v Tokio. Harriman vodi posebno misijo, ki jo je poslal predsednik Truman na Daljni vzhod, da bi skupno z Mac Arthurjem proučilo položaj na Pacifiku. Peking, 6. avg. Agencija Nova Kitajska poroča, da je osrednja ljudska vlada LR Kitajske imenovala generala Lianga za izrednega in opolnomočene-ga veleposlanika v Severni Koreji. New Delhi, 6. avg. (AFP) Predsednik indijske vlade je v parlamentu poudaril, da se bo Indija zmeraj zavzemala za enotnost korejskega naroda, da je 38. vzporednik le začasna meja. Na vprašanje, ali bo Indija nudila Južni Koreji vojaško pomoč, je Pandit Nehru dejal, da bi bila takšna pomoč brezpomembna in bi samo še bolj komplicirala prizadevanje Indije za mirno rešitev tega spopada. Nehru je zanikal, da namerava storiti nove korake v Moskvi in Washingtonu. Podčrtal je, da narodi ne želijo vojne, in končal: »Nobenega problema ni mogoče rešiti z granatami in tanki«. lo več vasi in poškodovana dva mosta. Ameriški bombniki z letalonosilke ' so tudi uničili dva mosta in več protiletalskih baterij na sektorju Cindžu in zažgali 4 mesteca na jugozahodni fronti, v kateri so se zbirale severnokorejske čete. Lahki bombniki so s strojnicami obstreljevali severnokorejska letala na letališču pri Kumčo-nu, ki je oddaljen komaj 25 km od novih ameriških obrambnih položajev vzdolž reke Naktong. Včeraj je zavezniško letalstvo napravilo 538 poletov. Uničenih je bilo 7, poškodovanih prav toliko, uničenih in poškodovanih 63 vojaških tovornih avto- London, 6. avg. (Tanjug). Namestniki ministrov držav Severnoatlantskega pakta so odložili svoje sedanje zasedanje do 22, avgusta, ker so sklenili priporočiti svojim vladam, naj povečajo efektive oboroženih sil za sk”T>r>o obrambo. V sporočilu o delu, ki ga je opravil Svet ta teden, je rečeno, da so namestniki ministrov razpravljali s predstavniki stalne skupine vojaškega komiteja Severnoatlantskega pakta o splošnem stanju obrambe severnoatlantskega področja, in je izraženo mnenje, da morajo biti obrambne sile držav Severnoatlantskega pakta ojačene. Ko so proučili spotočila vojaške uprave, finančnega in ekonomskega odbora ter sporočilo pred ikratkimi ustanovljene uprave Severnoatlantskega pakta za prekooceanske transporte, so se namestniki sporazumeli glede nadaljnjih ukrepov za vskladitev poslovanja teh organov ter jim zadali nalogo, naj izdelajo program za povečanje in pospeševanje proizvodnje posameznih najvažnejših vrst vojne-, ga materiala. Predstavnik! ZDA je obvestil namestnike o vojaških ukrepih ameriške vlade ter o Trumanovem predlogu za naknadno vojaško pomoč drugim državam. Kriza v ladjedelniški industriji v Trstu Trst, 6. avg. (Tanjug). V zvezi s skrajšanjem delovnega časa v ladjedelnici sv. Roka v Trstu na 24 ur tedensko so delavci izvolili posebno komisijo, ki je zahtevala od ravnateljstva jadranskih ladjedelnic, naj prekliče svoj sklep. Delavci so hkrati sklenili, da bodo v primeru, ako bo njihova zahteva odklonjena, prevzeli ladjedelnico v svoje roke. Zločinski napad na uslužbenca našega predstavništva v Avstriji Dunaj, 5. avg. (Tanjug). Tolpa Volksdeutscherjev iz taborišča Wagna na Štajerskem je napadla v brzem vlaku Dunaj—Beograd uslužbenca našega predstavništva v Avstriji Vlada Močnika, ki je potoval v Jugoslavijo. V bližini Leibnitza je skušalo 5 Volksdeutscherjev vdreti v oddelek vagona, kjer je bil Močnik in ga napasti z noži, zaradi česar je bil prisiljen poklicati na pomoč železniške organe. Napadalci so razbili okno na vratih in je eden izmed njih vrgel na Močnika nož, ki je zletel tik glave carinskega uradnika, kateri je prihitel Močniku na pomoč. Fašistične napadalce je razorožila orožniška patrulja, ki je v tem hipu stopila v vagon. Odstop madžarskega ministra za labko industrijo Budimpešta, 6. avg. (Tanjug). V Budimpešti je bilo objavljeno uradno sporočilo, da je minister za lahko industrijo Marosan odstopil. Marosan je bil do 1, 1948 član socialnodemokra-tične stranke in eden izmed najvztrajnejših zagovornikov njene združitve s stranko delovnih ljudi. Na njegovo mesto je bil imenovan Arpad Kis, ki je bil prav tako član socialnodemo-kratične stranke. Sneg v severni Italiji Milan. 6. avg. (Tanjug). Po nenadnem znižanju temperature po vsej Italiji je v petek v Udinah in v pokrajini Treviso v severni Italiji zapadel sneg. mobilov, 13 lokomotiv, 34 vagonov, 6 'topov in 2 železniška mostova. Ameriški bombniki so včeraj potopili neznano ladjo s prostornino 10.000 ton, ki je bila zasidrana v seulskem pristanišču. To je izjavil predstavnik ameriškega letalstva. Reuter poroča, da je danes končano novačenje prostovoljcev za novozelandski korpus, ki bo poslan na Korejo. Korpus bo sestavljalo 1500 prostovoljcev. Izraelska vlada izjavlja v odgovoru na poziv generalnega tajnika OZN, da bo poslala medicinsko pomoč silam ZDA na Koreji. Do prihodnjega zasedanja bo opravljalo posle Sveta namestnikov stalno tajništvo, ki je bilo ustanovljeno v Londonu. Švedska ne bo pristopila k Atlantskemu paktu Stockholm, 6. avg. (AFP). Predsednik švedske vlade Erlender je izjavil, da Švedska ne namerava pristopiti k Atlantskemu paktu, če jo bodo povabili ali pa ne. Švedska se namerava držati svojega dosedanjega stališča v tem vprašanju. Turčija se želi priključiti Atlantskemu paktu Washington, 6. avg. (AFP). Turška vlada je sporočila ameriški vladi svoje željo, da bi se priključila Atlantskemu paktu. Zastopnik ameriškega ministrstva za zunanje zadeve je izjavil, da turško zahtevo proučujejo. Italijanski slavisti pridejo na Bled Rim, 6. avg. (Tanjug). Devet italijanskih študentov-slavistov se bo letos udeležilo poletnega tečaja slavistike na Bledu. Davi je odpotovalo iz Rima v Jugoslavijo 5 mladih italijanskih slavistov, večji del študentov instituta za vzhodne jezike v Neaplju. Na poti se jim bodo pridružili še štirje slavisti z vseučilišč v severni Italiji. Jugoslavija naj bo Indiji svetel zgled New Delhi, 6. avg. (Tanjug). Indijski tisk je posvetil veliko pozornost sklepom kongresa Nacionalnega komiteja Jugoslavije za obrambo miru. Časopisje je na vidnem mestu priobčilo odgovor angleškega nacionalnega komiteja za mir na poziv Nacionalnega komiteja Jugoslavije, Socialistični list »Janata«, ki zadnji čas čedalje bolj odločno zagovarja stališče Jugoslavije tako z nacionalnega kakor socialističnega vidika, je posvetil največ prostora sklepom Nacionalnega komiteja Jugoslavije za obrambo miru ter vso pozornost novemu zakonu o upostavitvi delavskih svetov v podjetjih. Časopis je objavil nadalje članek o borbi narodov Jugoslavije za neodvisnost ter poudaril zlasti govor maršala Tita 17. februarja, v katerem je maršal Tito poudaril, da Jugoslavija zavrača sleherno koncesijo ali barantanje z načeli. Predsednik zunanjepolitičnega odbora indijske socialistične stranke Lohia je v svojem govoru pred bom-bajsiko mladino opozoril na Jugoslavijo, ki naj bo zgled uspešnega napredka s lastnimi silami, brez zunanje pomoči, zgolj z mobilizacijo ljudstva pri graditvi države. »To naj bo Indiji svetal zgled« — je dejal Lohia. Požar uničil 4000 ba gozdov na Sardiniji Rim, 6. avg. Ob velikanskem požaru, ki je izbruhnil ne daleč od kraja Nuore na Sardiniji, je zgorelo več kot 4000 ha gozda, vinogradov in oljčnih nasadov. Požar je trajal 12 ur in se ga je videlo nad 60 km daleč. Človeških žrtev ni bilo. Gmotno škodo cenijo na več hot 10 milijard lir. Domnevajo, da je požar nastal zaradi hude vročine, ki traja tamkaj že mesec dni. Pred kongresom Mednarodne zveze študentov je CK Ljudske mladine Jugoslavije objavil svojo izjavo, v kateri je razloženo, kako se je začelo in potekalo sovražno ravnanje d&ia vodstva Mednarodne zveze študentov z jugoslovanskimi študenti in njihovo organizacijo. Stališče, ki so ga zavzeli voditelji Mednarodne študentske zveze do študentske mladine Jugoslav vije po resoluciji Informbiroja, je docela ustrezalo vsej sovražni gonji proti Jugoslaviji. V izjavi je opisano ravnanje izvršilnega odbora Mednarodne zveze študentov, ki ni hotel upoštevati spomenice CK Ljudske mladine Jugoslavije medtem ko je razpravljal o vseh lažeh in obtožbah proti njej. Po takem ravnanju je izvršilni odbor izdal znani sklep o prekinitvi stikov s študentsko sekcijo Ljudske mladine Jugoslavije ter si tako prilastil pravico, ki jo ima po statutu samo kongres Mednarodne, študentske zveze. Njegovi informatorji so bili tudi bivši naši študenti ki prebivajo v vzhod, nih evropskih državah ter delajo za sovjetsko obveščevalno službo pro/ti svoji domovinu Izjava naglasa, da je uspešna borba za mir nemogoča brez borbe za enakopravnost med narodi ter brez borbe proti politiki interesnih sfer in politiki vmešavanja v notranje zadeve malih držav, ki jo izvajajo velesile in med njimi tudi Sovjetska zveza. Vsi jugoslovanski študenti so pozdravili in podprli resolucijo Nacionalnega komiteja Jugoslavije za ob. rambo miru, večina v vodstvu Mednarodne študentske zveze pa izvaja v celoti sovjetsko politikđ in tako spreminja Mednarodno zvezo študentov v orodje neke velesile. Da bi upravičili takšno svojo politiko in preslepili študentske množice, so vodi. teiji Mednarodne študentske zveze v svoji akciji proti Ljudski mladini Jugoslavije uporabljal neresnične obtožbe in celo potvorbe, hkrati pa za. vračetl pozive njenega Centralnega Črnogorska gledališča so imela letos 235 predstav in nad 100.000 gledalcev Gledališča na Cetinju, ’v Kotoru, Nikšiču in Plevlju so imela v zadnji sezoni 235 predstav z nad 100.000 obiskovalci. Cetinjsko gledališče je imelo tudi dve uspešni turneji po Cmi gori in Dalmaciji, igralci kotarskega in nikšiškega gledališča pa so imeli med svojim gostovanjem po republiki nad 80 predstav. Člani kotorskega gledališča so prirejali svoje predstave tudi brigadam na avtomobilski cesti. Med predstavami črnogorskih gledališč je bilo letos 8 premier. Za uspešno in zaslužno delo je vlada LR Crne gore nagradila 17 gledaliških igralcev. komiteja, naj bi se vse stvari raziskale na kraju samem, kar med drugim določa tudi statut Mednarodne studentske zveze. Voditelji Medna-narodne študentske zveze so dejansko vzeli jugoslovanski študentski organizaciji vse njene pravice, zajamčene v statutu. Studentska mladina Jugoslavije Je storila vse, da bi ohranila ugled Mednarodne študentske zveze in enotnost demokratičnih študentov vsega sveta in da bi se vsa vprašanja rešila sporazumno ter v duhu statuta Mednarodne zveze študentov. Ljudska mla. dina Jugoslavije zahteva, da preneha škodljivo in sovražno delovanje vodilnih organov Mednarodne študentske zveze proti njej in da se vse reši v duhu načel, na katerih mora sloneti mednarodno demokratično študentsko gibanje. CK Ljudske mladine Jugoslavije izjavlja, da je pripravljen sprejeti reprezentativno delegacijo kongresa Mednarodne študentske zveze, ki naj bi se seznanila z dejanskim stanjem spričo vseh spornih vprašanj med Mednarodno študentsko zvezo in ljudsko študentsko mladino Jugoslavije, ker je to glavni pogoj za pravilno rešitev. Centralni komite izraža tudi žeijo in pripravljenost jugoslovanskih študentov, da sodelujejo in razširijo svoje stike z demokratičnimi študenti vseh držav, ter vabi predstavnike vseh študentskih organizacij, ki so zastopane na kongresu Mednarodne študentske zveze, naj obiščejo Jugo. slavijo. Praznik slovaške narodne manjšine V Baški Petrovac, ki je kulturno središče slovaške narodne manjšine v Jugoslaviji, je že v petek prišlo mnogo gostov iz drugih krajev. Tradicionalne slovaške svečanosti so se začele v soboto z zborovanjem predstavnikov vseh slovaških društev. To zborovanje je bila lepa manifestacija zaupanja in ljubezni slovaške narodne manjšine do socialistične Jugoslavije in njenih voditeljev. V •nedeljo so nastopale skupine vseh slovaških kulturnih in umetniških društev, kulturnih prireditev pa so se udeležavali letos tudi Romuni, Madžari in Rusini ter člani kulturnega društva »Ivan Klajič« iz Novega Sada. Po svojem sporedu in udeležbi so bile letošnje svečanosti večje in pomembnejše od svečanosti prejšnjih let,- Danes bo slovaški narodni praznik zaključen z zborovanjem slovaških kulturnih in prosvetnih delavcev iz vse države. Važna točka sporeda letošnje svečanosti je tudi razstava »Kulturno življenje slovaške narodne manjšine v FLRJ«. Natečaj za scenarij umetniškega filma in za slavnostno uverturo ob desetletnici Osvobodilne fronte Slovenije Na predlog pripravljalnega odbora za proslavo 10 letnice Osvobodilne fronte Slovenije razpisuje Izvršni odbor Osvobodilne fronte Slovenije dva nagradna natečaja: I. Natečaj za scenarij celovečernega umetniškega filma iz življenja in boja Ljubljane v narodino-osvcbodilni borbi. Scenarij naj v umetniško dognani vsebini zajame snov iz dobe 1041—1945 in upodobi boj in požrtvovalnost slovenskega glavnega mesta, ki je bilo pod italijansko in nemško okupacijo edinstvena trdnjava junaškega osvobodilnega odpora. Tipkane scenarije je vložiti do 1. marca 1951 pod brezimnim geslom na Sekretariat IO OF v Ljubljani, Erjavčeva cesta 12. V ta namen imenovana žirija jih bo pregledala in ocenila ter ob desetletnem jubileju 27. aprila 1951 objavila svojo odločitev. Prva nagrada znaša 70.000 din, druga 50.000 din in tretja 30.000 din. Glede ostalih scenarijev si Izvršni odbor Osvobodilne fronte Slovenije pridržuje pravico morebitnega odkupa. II. Natečaj za slavnostno uverturo. To glasbeno delo naj proslavi borbo slovenskega ljudstva za svobodo. Klavirske partiture je vložiti do 1. marca 1951 pod brezimnim geslom na Sekretariat IO OF v Ljubljani, Erjavčeva cesta 12. Posebna žirija bo ocenila delo in ob desetletnem jubileju 27. aprila 3951 objavila svojo odločitev. Prva nagrada znaša 59.000 din, druga 30.000 din in tretja 20.000 din. Glede ostalih scenarijev si Izvršni odbor Osvobodilne fronte Slovenije pridržuje pravico morebitnega odkupa. Ljubljana, 3. avgusta 1950. Po pooblastilu IO OF Slovenije: Marijan Brecelj 1. r. Države Atlantskega pakta bodo povečale svoje oborožene sile Dr. Arne Galiis. h kulturnega življenja v Norveški Međ številnimi gosti, M se bodo udeležili seminarja za inozemske slaviste, je tudi g. dr. Arne Gal lis, bibliotekar univerzitetne knjižnice v Oslu in predavatelj srbohrvaščine na tamošnji univerzi. Odličnega gesta, ki se mudi že več dni v Ljubljani, smo naprosili, da nam napiše nekaj o norveškem kulturnem življenju, čemur se je ljubeznjivo takoj odzval, z naslednjim, v originalu srbohrvaško napisanim člankom. Vesel 'sem povabila, da bi kai napisal v svoji domovini, o Norveški, zlasti o njenem kulturnem življenju. Povabilo je prišlo nepričakovano^ zato žal rimam pri roki potrebnih statističnih in drugih podatkov, čeprav vem. da imate Jugoslovani radi številke in statistiko. Norvežani slovijo kot prosvetljeni narod, toda priznati moram, da je njihovo zr.ar.je o Jugoslaviji, skrajno omejeno. Norvežani vedo, da je Jugoslavija država nekje daleč v južni Evropi, toda veeir.a ne ve, da je Beograd njeno glavno mesto in kakšen jezik govore tam. Jugoslovani veste veliko več o Norveški. Prav gotovo pa vedo vsi Jugoslovani o nas dvoje stvari: da imamo lepe fjorde in da imamo, ali smo imeli pisatelja z imenom Kamsun. Slovenci verjetno tudi veste, da imamo smučarje, ki so bili večkrat vasi gobje v Plsmei, na,-veeji skakalnici ra svetu. Zelo sem bil tudi presenečen, ko sem videl, da izhaja knjiga mojega rojaka Thora Heyerdairila »Sončni Tiki« v feljtonu »Slovenskega poročevalca«! Toda naj začnem z našo književnostjo. Omenil sem že Knuta Ham-suna. Kakor znano, je postal med okupacijo Norveške nacist in nemški pomagač. Gotovo boste vprašali, kako naj si to razložimo. Težko je najti pravi odgovor. Hamsun je imel že od nekdaj zelo reakcionarne politične nazore in v svojih delih je večkrat napadal delavsko gibanje. Razen tega je sovražil Angleže. Njegove prve knjige so z navdušenjem sprejeli prav v Nemčiji, kjer je imel mnogo prijateljev. Po vojni je bil obsojen na plačilo pol milijona norveških kron denarne kazni, zaprt pa ni bil zaradi visoke starosti. Zdaj je star že dvaindevetdeset let ter skoraj nič ne sliši in slabo vidi. Nesrečen konec izrednega življenja, vendar njegova dela, zlasti dela njegove mladosti, ne bodo umrla. Sigrid Undset, pisateljica velikega zgodovinskega romana »Kristin La-vransdatter« (Kristina, Lavraasova hči), ki je preveden v slovenščino, je umrla pred letom dni. Lahko se reče, da je z njo odšla v grob mati vse Norveške, in da je vsa Norveška objokovala njeno smrt. Pred smrtjo je snovala nov zgodovinski roman, ki ga pa ni dokončala. Med vojno je bila v Ameriki, kjer se je neutrudno borila z govorjeno in pisano besedo za stvar Norveške. Ivi d drugimi našimi starejšimi pisatelji naj omenim Johana Bojerja, ki ga poznate iz prevodov »Lofotski ribiči« in »Izseljenci«. Kljub svojim oseminsedemdesetim letom je zdrav kakor mladenič. Pravkar je dokončal dva zvezka zelo zanimivih spominov. Bi ne bili ti spomini morda primerni za slovenski ali srbohrvatski prevod? Naš pisatelj Olav Duun je pri vas znan po srbskem prevodu knjige »Spomini« in slovenskem prevodu »Olsöyski fantje«. Umrl je pred desetimi leti. Bil je morda najbolji opisovalec norveškega kmečkega življenja sploh, znal je dati ljudem iz oddaljenih norveških dolin univerzalen, občečloveški pomen. Pisal je v tako-imenovanem novonorveškem jeziku in je imel ogromen vpliv na njegov, razvoj. Od naših starejših klasikov nedvomno poznate ime Henrika Ibsena. Postal je povsem mednaroden. Njegova dela igrajo in berejo po vsem sve- tu, zato n'i treba, da bi se pri njem še kaj več zadržal. Drugi izmed naših velikih klasikov je Björnson. Svojčas je igral pomembno vlogo v norveškem kulturnem življenju, tako kot pesnik kakor kot pisatelj romanov in gledaliških del, kot govornik in lahko bi rekel kot budna vest norveškega naroda. Vidim, da tudi njega poznate. Te dni sem naletel pri nekem ljubljanskem antikvarju na slovenski prevod njegove knjige »Veseli fantje«. Kakor vidite poznate vse naše klasike. In ne samo to, poznate tudi nekaj naših novejših pisateljev na primer Sigurda Christiansena in Trygve Gulbranssena, ki sta prevedena v slovenščino. Imamo nekaj zelo mladih, nadarjenih pisateljev, od katerih sta dva prav zdaj v Jugoslaviji. To sta Sigurd Evensmo in Bang-Hansen. Toda tako velikih imen, kakršna smo imeli pred petdesetimi leti, ni več. Vse kaže, da je to mednarodni pojav. Zdi se, da naš čas ni primeren za razvoj zares velikih pisateljev. Po zadnji vojni je izšlo pri nas mnogo knjig, ki slikajo Norveško v času okupacije in ilegalno borbo proti okupatorju. Te knjige se fmnogo brali v prvih dveh, treh letih, toda zdi se mi, da zdaj ljudje pri nas ne bero več radi o vojski in trpljenju, marveč rajši druge stvari. Kakšne so te druge stvari? To so originali ali prevodi iz švedske in danske književnosti, še več pa iz angleške in ameriške. Ni vsa ta prevod- na literatura dobra, mnogo je sentimentalne in senzacionalne, in v našem tisku so bile obširne diskusije o tem, kako bi bilo mogoče preprečiti širjenje malovredne literature. Kaj vedo Norvežani o jugoslovanski književnosti? Lahko bi se reklo: žal, prav nič. Nič ni prevedenega, nič napisanega o jugoslovanski literaturi. Ljudi, ki bi znali brati srbohrvatske ali slovenske knjige v originalu, lahko preštejemo na prste ene roke. Upam pa, da bom mogel med drugimi tudi jaz sam kaj prispevati k temu, da se bo to spremenilo. Omenil sem, da je pisal nas pisatelj Olav Duun svoja dela v novonorveškem jeziku. V zvezi s tem bi rad kaj napisal o naših jezikovnih bojih ker so pomembni v našem kulturnem življenju. Na Norveškem imamo dva knjižna jezika, takoimenovani norveško-danski jezik, na drugi strani pa novonorveški jezik. Prvi, norveško-danski, v katerem je pisana večina naših knjig, revij in časopisov se je razvijal iz danskega književnega jezika, ki so ga uporabljali na Norveškem tistih tristo let, ko smo bili pod Dansko. Leta 1814. smo se ločili od Danske, toda danski knjižni jezik je ostal še dolgo. Vendar je pre-»šel ta jezik pri nas dolg razvoj: zelo je vplival nanj norveški narodni jezik, zlasti mestni jezik, in zato ga lahko pc pravici imenujemo norveško-danski jezik. V zadnjih štiridesetih letih smo imeli več temeljitih sprememb v pravopisu. Drugi knjižni jezik — novo- norveški — je ustvaril v sredini preteklega stoletja Ivar Aasen,. Kakor Srb Vuk Karadžič je bil tudi Ivar Aasen kmečki sin in samouk. Na podlagi čistih norveških kmečkih dialektov, ki so se ohranili brez večjih sprememb iz staronorveških kmečkih dialektov, ki so se ohranili brez večjih sprememb iz staronorveških časov, je ustvaril Aasen svoj novonorveški knjižni jezik. Začel je boj proti tradiciji danskega knjižnega jezika, in je med drugim sam napisal vrsto’ lepih pesmi v novem jeziku. Ta boj ie nadaljevalo veliko kmečko gibanje. Z leti je izšla v novonorveškem jeziku pomembna literatura: beletristika in strokovna literatura; izhaja pa nekaj časopisov in revij v tem jeziku; v mnogih osnovnih šolah, zlasti v zapadni Norveški se učijo samo v novi-norveščini. Toda noverško-danski jezik še vedno prevladuje. Norveški parlament je priznal cba jezika za enakopravna v uradni rabi. in naši državni uradniki morajo obvladati oba V zadnjih desetih, petnajstih letih pa se .je okrepilo mišljenje, da v majhni Norveški ne moremo imeti večno dveh jezikov, da ju moramo zato združiti v en sam obče norveški knjižni jezik. To bo končni rezultat, vendar bo preteklo še mnogo časa. preden bomo to dosegli. O tem, kakšen naj bo ta občenorvešEti jezik so velika neio-slasja in nejasnosti, in skoraj ne mine dan, da bi se ne pojavljali v našem tisku bolj ati manj pametni članki o tem predmetu. (Dalje). fc. »reward-iw jr.aa, SSOVENSEI g öSOÖEVÄ L E C Str. 9 Zaradi slabih, voznikov trpi spravilo lesa iz ribniških gozdov Lesno podjetje Ribnica Ima že vse leto križe in težave z vozniki. Čeprav primanjkuje podjetju tudi ostale delovne sile, primanjkuje voznikov najbolj. Zato često niti tega, kar sekači nasekajo, ne morejo spraviti v pravem času na postaje in žage. Po polletnem planu so imeli le 22 odstotkov voznikov. Tako ni čudno, da je spravilo lesa v ribniškem podjetju od vseh gozdnih del najbolj kritično. Povsem zadovoljivo »f ura jo« režijski vozniki, čeprav tudi ti niso bili brez nadlog. Okrajno odkupno podje-t;e namreč že del j časa ni dobavilo iz neznanega vzroka lesnemu podjetju sens. Junija so zategadelj ostali režijski konji brez krme. Uslužbenci podjetja Kolektiv Gradisa ima novo udarnike Dne 1. avgusta so razglasili pri Gradisu — gradbišče Ljubljana 17 udarnikov. Na gradbišču je hudo pomanjkanje delovne sile, zaradi tega je borba za plan trda. Na pomoč je prišla mladinska brigada dijakov Gradbenega tehnikuma, ki so pridno in požrtvovalno pomagali. Komaj so odložili knjige in pero, že so zagrabili za kramp in lopato in s takim elanom, da so se častno uvrstili med ostale, cela že vajene delavce ter postali 4 ol njih udarniki. Na gradbišču tekmujejo brigade na posameznih ob jeknu po šahovskem načinu. Posebni grafikoni prikazujejo potek dela. Da 1.1 dostojno praznovali razglasitev ■ iarnikov, je sindikalna podružnica riredila bogat kultumo-prosvetni spored. I. V. Člani sindikatov pomagajo pri gozdnih delih V zadnjem času prihajajo na pome našim gozdnim delavcem na Grčah, v Reki in v Ameriki mnogi ni zasavskih in ljubljanskih sindi-iu.-ov. Zlasti številni so obiski ob ne- c.-.jah, ko prihajajo v naše gozdne • Irje na pomoč tudi nameščenci iz Ijane. —* Med skupinami ki so L.:e v zadnjem času najbolj marljive, j bili člani sindikata pri Lesno-in---niškem podjetju v Ljubljani, k k upina 15 nameščencev je pod voden tov. inž. Cvetka prišla nakla-. drva in hlode na sečišče v Ame-r..-;o pod Polšnikom. G. Zadružniki na Livku so nabrali 5000 kg malin Kmetijska zadruga na Livku je po s- ih delovnih uspehih na Tolmin-! n že doigo znana. No, zadruga je . , letos zadružnikom novo pobudo v- uspešno in koristno delo: nabira-gozdnih sadežev, ki jih je tam-i-u. veliko, pa propadajo brez koristi ■ gozdovih. Zadružniki skupno na-cci’o te skrite gozdne zaklade. Salu v zadnji polovici preteklega me- so nabrali 5000 kg malin, pri tem ; i poljsko delo ni utrpelo nobene ško-u Celo tekmovali so. kdo bo obral već malin in bolj temeljito. Hodili so .o v skalnate čeri, kjer so največje Ln najslajše. Zadruga je nagradila nabiralce z industrijskim blagom in poljskimi pridelki, katerih v gorskih krajih ne pridelajo. so takrat sestavili delovno brigado, ki je odšla na ekonomijo kosit senožeti. S tem pa seveda problema niso rešili, temveč ga samo odložili, ker so ostali konji na ekonomiji brez zimske krme. Veliko bolj pereč je problem pogodbenih voznikov, ki ne izpolnjujejo svojih pogodb. Vsaj v juniju in juliju ni bila izpolnjena nobena mesečna pogodba. Nekaj takih najbolj malomarnih voznikov, ki jim je pogodba deveta briga, je lesno podjetje sicer že predalo javnemu tožilstvu, to pa ni še ničesar ukrenilo. Pogodbeni vozniki preveč tarnajo, da nimajo krme. Spomladi sicer »Zito-fond« res ni dobavili podjetju koruze, vsled česar je umljivo, da so vozniki izostali. Ko pa so zadnje mesece začeli godrnjati še o pomanjkanju sena, jim je podjetje dalo na razpolago veliko kočevskih senožeti, da jih pokosijo. Podjetje je voznikom tudi predlagalo, da odidejo skupno na oddaljene travnike in s skupnimi močmi hitro pokosijo košenice. No, vozniki se V nedeljo 30. julija je imela vinogradniška delovna zadruga v Kamnici pri Mariboru svoj polletni občni zbor. Udeležba je bila od strani zadružnikov polnoštevilna. Zbora so se udeležili tudi odposlanci sosednjih zadrug. Predsednik Dojema n je v svojem poročilu poudaril, da je delovni poile^ zadružnikov letos povsem drugačen ker se je zelo povečala zadružna. zavest. Celo ob nedeljah se za. družniki ne branijo dela, ker jih k temu sili pomanjkanje delovne sile, kajti od 167 članov j 40"/o starcev in za delo nesposobnih. Le na ta način so lahko opravili vsa dala pravočasno. Letos jim je precej škode prizadejala toča, ki je zadela 45 ha ter Mozirska zadruga pripravlja kunčjo larmo Mozirska delovna zadruga je zgradila v zadnjem času veliko gospodarskih objektov. Tako goveji hlev za molzno živino, uredili in opremili so konjske hleve, sedaj pa pripravljajo svinjake. Kmalu se bodo lotili tudi dveh hlevov za mlado govejo živino. Prihodnje leto bodo zgradili silos za žito. Za letos pa pripravljajo še eno novost — zajčjo farmo. Prostore za rejo kuncev si bodo napravili kar iz nekega večjega kozolca, vsaj začasno. Redili bodo 300 do 400 kuncev, sčasoma pa še več. Zadružna ekonomija v Družmirju je posejala strnišče Zadružna ekonomija v Družmirju je že 20 preteklega meseca končala mlačev. Pridelek je bil zelo dober. Največji je bil pri pšenici, pa tudi soržica je bogato obrodila, dočim je rž nekoliko drobnejša. Strnišča so tudi že preorali in jih posejali s krmilnimi rastlinami. Njive so posejali z zeleno krmo, koruzo, si-losno graščico ajdo in repo. s tem predlogom niso strinjali ln so kosili vsak zase. Na ta način pa so le zapravljali čas, saj so morali dnevno hoditi na oddaljene senožeti in tratiti vožnje brez haska. Se slabše pa je z mobiliziranimi vozniki, katerih trenutno ni na mestu nobenega, kljub temu, da jih plan zahteva nekaj sto. Junija bi morali dati okraji ribniškemu podjetju 800 voznikov, dali pa so jih le 16, julija 500, dali pa so jih 30. Okraji, ki bi morali poslati voznike ribniškemu podjetju so naslednji: Ljubljana - okolica, Trebnje, Grosuplje, Kočevje in deloma Postojna. Odpovedali so vsi, razen postojnskega, ki jih je poslal največ. Vso težo spravila v ribniškem lesnem podjetju opravljajo režijski vozniki. To so odlični fantje in le njim gre zasluga, da se je podjetje polletnemu planu spravila znatno približalo, če ga že ni izpolnilo. Seveda, če bi bili pogodbeni in mobilizirani vozniki tudi takšni, kakor režijski, bi morali plan že zdavnaj znatno preseči. uničila 30% pridelka. Zaradi toče so morali takoj pustiti vse drugo delo in škropiti vinograde, ki so biiii po toči prizadeti. Brigadirji so bili vedno na mestu ter so med seboj tekmovali in pomagali tistim brigadam, ki so bile v zaostanku. Seno je bilo pravočasno pokošeno in je bilo pospravljenega 17 vagonov ter 8500 kg detelje. V živinoreji se posebno odlikujejo zadružniki Grmek Stane, Dajč-man Ivan in Sirk Ivan ki skrbijo, da imajo najilepšo živino. Zgradili so ko. vačnico, ki že obratuje, zidajo cisterne, hleve, sušilnico in skladišče ter popravljajo stanovanjske zgradbe. Na prostovoljnem delu so dosegli letos zadružniki rekord, saj so opravili 14.186 ur. V zadrugi je tudi močno razvito tekmovanje. V času košnje je je bila organizirana ženska brigada, ki je pomagala kositi. Eno svojo brigado koscev so poslali tudi v sosednjo zadrugo na tekmovanje, kjer so odnesli prvo nagrado. Na zboru so poročali tudi o tekmovanju brigad. Prehodno zastavico je prejela kot najboljša tretja brigada. Zadružniki so se pogovarjali tudi o posojilu in so sklenili, da bodo vpisali čim večje vsote. Velik obisk razstave Ljudskih odborov v Sarajevu Razstava o ustanovitvi in razvoju ljudskih odborov v naši državi, ki je bila iz Beograda prenesena v Sarajevo, ima čedalje večji obisk. Doslej jo je obiskalo že nad 15.000 ljudi iz Sarajeva in drugih krajev republike. Obiskali so jo tudi inozemski gostje, ki so potovali skozi Sarajevo. V vpisni knjigi najdemo izraze velikega zanimanja in tudi priporočila, naj bi se najbolj zanimivi deli razstave ohranili v propagandne namene tudi v filmu. Filmanje razstav je priporočal tudi univ. prof. dr. Robert Langer iz New Yorka, ki je v knjigi napisal, da se je na razstavi mnogo naučil. Zadružniki v Kamnici sa imeli polletni oken! zbor Huda avtomobilska nesreča pri Kranju Včeraj se je zgodilo v Naklem pri Kranju avtomobilska nesreča, katere žrtev sta postala tovariša Franc Sef-rr.ar. ravnatelj »Mlekoprometa« v Krače: in njegov sin, pomočnik ministra ra kmetijstvo pri vladi LR Slovenije. Varnostni organi raziskujejo vzrok sesreče. DNEVNE VESTI KOLEDAR Ponedeljek, 7. avg.: Kajetan. Vidojka. Torek, 8. avg.: Avguštin, Cirijak in tov., Godesiav. SPOMINSKI DNEVI: VIII. 1660. — Umrl španski slikar Velasquez. 7. VIII. 1943. — Začetek množičnih ubijani in sežiganj Zidov v nemškem taborišču Birkenau. VIII. 1944. — Partizani so minirali električno centralo v Zireh. 7. VIII. 1944. — Partizani razbili okupatorske edinice. ki so prodirale v dolino reke Krke na Dolenjskem. 7. VIII. 1945. — Tretje zasedanje AVNOJ v Beogradu. DEŽURNA LEKARNA Centralna lekarna, 'fromostje. Trg Franceta Prešerna 5. Povratek zdravstvene počitniške kolcnite Kraljeviča. Otroci iz Kraljevice se bodo vrnili 9. avgusta ob 18. uri. — MLO - Poverjeništvo za šolstvo. Obiščite razstavo lesno-industrijsfee, gozdarske produktivnosti na Bledu do 20 avgusta. Ob zaključku velika tombola z bogatimi dobitki. Za tombolo popust na železnici. Zaradi popravila lokomotive in vagonov bo promet na pionirski progi od 6. do 19. avgusta ustavljen. Poročila sta se tov. ing. Gruden Dušan. asistent Tehn. visoke šole. in •cv. Jeglič Zdenka, abs. ing. — Iskreno čestitamo! Vse osebe, ki so dale kar koli v popravilo mehanični delavnici pokojnega Leopolda Žvaba v Dol. I.ogatcu do soptembra 1949. a teh predmetov doslej še niso dvignile, se pozivajo, naj •a store z dokazili najkasneje do 30. avgusta 1950. Poznejše prijave se ne bodo upoštevale. Naznanilo. Čistilnica oblek Šimenc, Kolodvorska ul. sporoča strankam, da bo delavnica zaradi čiščenja prostorov 7=a.r*a rd 10. avg. do L sept., zato v tem roku zanesljivo dvignite očiščene obleke, sicer ne odgovarjamo zanje. KINO LTBLJANA — UNION: nem. film Kemija in ljubezen«. Srbski mesec lk 27 Predstave ob 16.15. 18.15 in 015. — MOSKVA: sovi. barvani Hm: »Povest o hrabrem voiakii«. iagraieni kult. del. hrv. Predstave ,b 16.15, 18.15 in 20.1o. — SLOGA: ’aorto od 7. do 21. avgusta. — rPTGLAV: amer. film »Liubavna tednik. Predstava ob 20. SISKA- ang! film »Ne zapusti me«, zhzomik 44. Predstava ob 20. — .ITOSTROJ: poljski film »Obmejna ilica«. tednik. KONCERTI Naiboijša hrvatska folklorna plesna skupina Joža Vlahovič bo nastopila drevi ob 20. v veliki filharmonični dvorani. Skupina deluje že izza osvoboditve in iz nje je sestavljen državni pjesni ansambl Hrvatske. So odlični in šiejeio 70 članov. Pojejo, plešejo in igrajo v prekrasnih narodnih nošah. Izvajajo celovečerni program. Vstopnice v Knjigami muzikalij, zvečer v veži Filharmonije. Prof. Stanko Prek. mojster na kitari. bo imel v četrtek 10. avg. ob 20. samostojen koncert na magistralnem dvorišču. Prek je odličen na svojem instrumentu ter je žel polno priznanje doma in v tujini (Nemčija, Švica). Prodaja vstopnic od torka dalje v Knjigarni muzikalij. RADIO SPORED ZA TOREK 5,00 Jutranji pozdrav; 5,30 Veseli zvoki; 5,50 Jutranja telovadba; 6,10 do 7,00 Slovenska narodna in umetna giasba; 12,00 Opoldanski koncert; 12,40 Veder opoldanski spored — vmes ob 13.30 do 13.40 Se o preskrbi; 14,00 Igra Zabavni orkester radia Ljubljana, poje Jelka; 14,30 Fizkulturno predava, nje; 14,15 Nekaj samospevov Josipa Pavčiča; 15,10 do 15,30 Felix Mendels, sohn: Scherzo iz »Sna kresne noči«; Richard Strauss: Don Juan, simfonična pesnitev; 18.00 Lahko orkestralno glasbo izvaja orkester Howarda Bariowa; 18.30 Kako izkoriščajo naši delovni ljudje svoj letni dopust: 18.45 Igx-a pianist Karl Wild: 19,15 Križem po svetu v glasbi: 20,00 Giacomo Puccini: Tu. randot. lirična drama v 3 dejanjih, 5 slikah: 22,15 Zabaven nočni spored; 23,35 Konec oddaje. OSVESTILA DAJALCI KRVI Pregledi in odvzemi krvi bodo v prihodnjem tednu: v Zavodu za transfuzijo krvi v Ljubljani: za dajalce krvi iz Ljubljane — torek krv. sk. O in B, v četrtek krv. sk. A in AB, ter za nove dajalce iz Ljubljane. Za dajalce z dežele sreda za vse štiri krvne skupine, in za nove dajalce krvi. Vse tri dneve od 7.30 do 9. Transfuzijska postaja v Mariboru: glej objavo v lokalnem časopisu. Transfuzijska postava v Ceiju: do 5. septembra ne posluje. Po potrebi bodo dajalci krvi naprošeni v nujnih primerih za neposredno transfuzijo v celjski bolnišnici. Ponovno opozarjamo, da ne prihajajo dajalci z nahodom ali kakršnim koli drugim obolenjem, da ne prihajajo s kolesom, šoferji in strojevodje, ki imajo na dan oddaje krvi vožn.io. Dr.ialci krvi. katerih kri iP mastna, se odklonijo za stalno, zato ne večerjajta in ne zajtrkujte nič mastnega (za zajtrk tudi ne mlečne kave). Dajalci z dežele morajo predložili vozovnico (potn. vlak III. razred) zaradi povrnitve voznine; zato nč kupujte povratnih. IO OLO TRBOVLJE obiavlia. da do preklica ne priznava nobenih naročil ter bo, vse morebitne vnovčene fakture pri KB Trbovlje storniral, hkrati pa poziva vse dobavitelje. da tako dostavijo originalne * račune za' že prodano in vnovčeno bla- go na naslov: OLO, poverjeništvo za finance, Trbovlje, sklicujoč se na to objavo. Prav tako opozarjamo vse dobavitelje, da v bodoče ne bomo priznali nobenega naročila, če računu ne bo pri. k lopi jena naročilnica, vidirana od poverjeništva za finance. 2724-1 TRG. PODJETJE »HRANA« LJUBLJANA Gradišče 3. tel. 21—42, obvešča vse kontrahente iz pogodb s Potrošniško zadrugo rajona IV. Ljubljana, da je koristnik iz teh pogodb Trg. podjetje Hrana (razen za manufakturno blago). Vse dobavitelje naprošamo, da odšle j naprej naslavljajo vse fakture na Hrana, ker je Potrošniška zadruga rajona IV. Ljubljana prenehala s poslovanjem 1, avgusta 1950 in je Hrana prevzela njene poslovalnice. Tekoči račun Hrane je pri Komunalni banki v Ljubljani štev. 601-1.60200-3. 2721-1 PODJETJE 7\ REJO PRAŠIČEV V MARIBORU opozarja vse upnike ln dolžnike, kateri se do danes niso odzvali našemu prvemu pozivu v dnevnem časopisju, da najkasneje do 10. t. m. predložijo vse svoje terjatve — račune, oziroma, da dolžniki poravnajo vse svoje obveznosti na naš tekoči račun pri Narodni banki, filiali Maribor na štev. 640-15-154-1, ker se se zaradi likvidacije podjetja poznejše terjatve ne bo več upoštevalo oziroma proti dolžnikom pravno postopalo. POZIV UPNIKOM IN DOLŽNIKOM! Lokalno drž. podjetje RLO V Ljubljana Polje »Vulkanizacija Polje« je prešla v likvidacijo. Pozivamo vse upnike in dolžnike, da prijavijo svoje terjatve in poravnajo svoje obveznosti do L septembra 1950. Opozarjamo, da se po 1. sept. 1950 ne bodo več sprejemale teriatve. proti dolžnikom se bo pa uvedel sodni postopek. —• lokalno drž. podjetje »Vulkanizacija Polje«. 2719-1 POZIV UPNIKOM IN DOLŽNIKOM Ker se ie Okrajno odkupno nodiet.je »Mleko« Semič združilo z Okrajnim odkupnim podjetjem za odkup artiklov rastlinske in živalske proizvodnje te» živine Črnomelj in ie zaradi 'ega Okrajno odkupno podjetje »Mleko« Črnomelj v likvidaciji, pozivamo vse upnike in dolžnike tena nodletia. da do 29 avgusta t. 1. prijavilo svote teriatve. odnosno da poravnajo svoje obveznosti do isteoa roka na tekoči račun štev. 618-75200-9 pri Narodni canki Crnomeli. Kasneiših prijav ne bomo upoštevali, obveze pa po preteku roka izterjali. — Likvidatorji. ŠOLSTVO .Dekanat medicinske fakultete v Ljubljani bo sprejemal prijave za izpile v letošnjem jesenskem izpitnem roku od 7. avg. do vključno 5. sept. Jesenski izpitni rok bo od 8. do konec septembra. Obvestilo glede vpisovanja in glede prijavljanja novincev bo objavljeno pravočasno. Ravnateljstvo Gradbenega tehnikuma LRS v Ljubljani naznanja, da bo vpisovanje absolventov nižie eimna-vne v T. letnik arhitektonske-gradbe-nega, seometr^kega. kakor tudi odse-, sablja za kvaliiiciran kader. Prošnji za vpis v I. letnik je pritožiti: rojstni list. spričevalo uspešno dovršene osnovne šole, potrdilo podjetja o sklenjeni učni pogodbi, za vpis v II. m lil razred spričevalo prejšnjega razreda. Sola je internatskega značaja in so učenci med šolanjem nastanjeni m hranjeni v njej. Gradbena podjetja naj zbero prošnje svojih učencev in jih pošljejo do L septembra na Gr. ind podj. »Gradis« v Ljubljani, Bohoričeva ulica. Sola bo pričela redni pouk 18. septembra» UMRLI Obveščamo vse sorodnike, prijatelje in znance, da sta se üne 6 avgusia smrtno ponesrečila 8 RANČ SEI MAN in sin STANE. Pogreb dragih pokojnikov bo v sredo 9. avgusta ob 17. uri iz kapelice sv Nikolaja na pokopališče Ljubljana. Žalujoče družine: Sefman, Kuret. Caulovič, Jevnikar. Klemenčič 3748-1 ijotrpeia je v 84. letu naša mama m babica METKA PEGAN roj. PAKIŽ. Pokopali jo bomo na Viču v ponedeljek 7. avgusta ob 16. uri. — Pegan, Skorje. Sonc-Skerget. Direkcija »Ljubljanskih opekarna — Ljubljane, sporoča žalostno vest. da je kot žrtev nesreče na obratu Brdo umrl za posledicami dne 5. avgusta 1950 v ljubljanski bolnišnici i*ivac obrata Brdo in predsednik pododbora sindikalne podružnice obrata Brdo ANDREJ THALER iz Kozarij. Dobrega tovariša, požrtvovalnega in vestnega strokovnega delavca bo podjetje ohranilo v najlepšem spominu. Kolektiv Ljubljanskih opekarn obrata Brdo sporoča, da je na posledicah nesreče dne 30. avgusta 1950 podlegel poškodbam tov. ANDREJ THALER, kovač, naš dolgoletni predsednik sindikalnega pododbora. Dobrega in zavednega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu. Pogreb bo v torek 8 avgusta ob 16. izpred hiše žalosti v Kozarjah štev. 54. Delavstvo Ljubljanskih opekarn. obrata Brdo. 3747.1 KLO St. Lovrenc ob Temenici sporoča žalostno vest. da je umrl naš član ALOJZIJ OVEN iz Muhabrana. — Dobrega, požrtvovalnega in vestnega tovariša bo odbor ohranil v najlepšem spominu. 3746-1 Globoko potrti naznanjamo žalostno vest, da nas je danes ob 22. uri v 93. letu starosti za vedno zapustil naš oče. tast. ded, praded ln Sorodnik FRANC DARVAS. šolski upravitelj v pokoju. Pogreb nepozabnega pokojnika je bil 6. avgusta ob 15 uri. M. Sobota, dne 4 avgusta 1950. Žalujoče rodbine: Darvaš dr. Rituper. Kolarš in ostalo sorodstvo. 3745-1 Po dolgi mučni bolezni nas ie za vedno znmfSiila naša ljuba Jena. mama. stara mama, sestra in teta MARIJA MATIČIČ rol. Urbas. — Pokopali io bomo v torek ob pol 6. na domačem pokopališču v Tvaniem selu. Žalujoči: Tone mož: Pavla. Polda por. Braiič. Štefka. Ema. hčere; vnuk, zet. sestre in ostalo sorodstvo. Ivanje selo. Beograd, Trst, Nova vas, Laze Grčarevec. T A tm* f r Ob Izgubi moiega ljubljenega moža, nčpto in starega očeta MIHAELA OtSTEBSKA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga -spremljali na zadnji noti. Posebno se zahvaljujemo »ose dom. k' so nam v težki uri stali oh strani kakor tudi vsem darovalcem vencev, in tov. Pušniku za 'poslovilni govor» Žalujoča žena z otroci. 3740-1 KINO »TIVOLI« Od ponedeljka dalje premiera ameriškega filma »Večna Eva«, v glavni vlogi Deane Durbin. Pred filmom nov zabavni spored in novi kupleti. Pričetek ob 20. uri. M A L oglasi PROSIM NAJDITELJA, da bi mi vrnil doKumente in točke na ime Zupančič Ludvik. Denar naj si obarzi^ za nagrado. 3607-14 LUvatil PES, istrski brak, resavec. se je zatekel. Lastnik naj se javi: celovška cesta 240. Domicar. 3604-14 OTROŠKA JUPICA pletena — moaro-rdeče.bele barve je bila izgubljena v nedeljo 23 julija okrog pol 10. zvečer od Prul do Trnovskega mosta. Poštenega najditelja prosim, da jo odda za dooro nagrado v ogi. odd, »Slov. porod.« aii sporoči tja svoj nasiov. V jOOCI od 31. julija na 1. • avgust v vlaku iz Ljubljane v Kranj je bil vzet paket z dokumenti in knjigami. Vrniti Alojz Zavodnik, »Iskra« — Kranj. 3645-14 NAJDITELJA zlate zaponke, izgubljene 27 julija od Savinje po Ipavčevi ulici v Celju, se naproša, da jo za nagrado vrne na nasiov v podružnici Slov. poroč.. Celje 3646-14 KOLESARJA, ki je pobral aktovko z veterinarskimi instrumenti Vvsoboto, dne 29 julija med 10. in II uro na Litijski česti blizu žage prosim, da jo odda v ogi. odd. »Slov. poroč.« proti nagradi 3643-14 VEC KLJUČEV — najdenih približno pred dvemi meseci, se dobe v ogi. odd. SP. 3635.14 OSEBA, ki je dne 1. avgustu bila v vlaku, ki pelje ob 14.25 iz Jesenic proti Gorici, vzela pomotoma aktovko z 2 pari čevljev in dokumenti, naj jo vrne na naslov: Čepon. »Bled — Zagorica 3. 3642.14 JOPICO, bdo angora, izgubljeno na Hradeckeg- cesti, vrniti za nagrado. Naslov v ogi. odd. 3619.14 NEMŠKI OVČAR, srednje velik se je izgubil 24. junija. Sliši na ime Crt, je brez ovratnika in znamke. Psa vrniti na; Dolenjska cesta 29 ali javite svoj naslov. 3511-14 IZGUBIL sem v sredo v Streliški ul. proti Karlovški ces*i denarnico z denarjem in dokumenti. Poštenega najditelja prosim, da mi vrne za dobro nagrado. Toni. Ig 43. 3614.14 NALIVNO PERO je bilo naideno dne 16. julija v bližini Snebrja. Naslov v ogi. odd. 3613-14 DENARNICO in dokumente sem izgubila 28. julija, od Pšate do Zaloške ceste. Najditelja orosim, naj vrne dokumente in točke, denar si lahko obdrži za nagrado. — Naslov Novak Tončka. Zaloška cesta 89. 3618.14 LISTNICO z dokumenti in denariem sem izgubil v soboto 29. julija med 19. in 20. uro od Poljanskega nasipa št 12 v Centralno lekarno in nazaj, odnosno med 23. in 24. uro po Resljevi na jteron kolodvora. Najditelja prosim, naj vrne vsaj dokumente na slovljencu. z denarjem pa razpolaga po vesti. — Dobi še izredno nagrado. 3623 »4 ODEJO sem izgubil od Rožne doline do Knafljeve ul. no Bleiweisovi. Najditelja prosim, da jo za nagrado vrne na ogi. odd. 3626-14 LISTNICO z denarjem in vsemi dokumenti na ime Jeršin, sem izgubila 2. avgusta. Najditelja prosim, da ml vrne dokumente, denar pa obdrži za nagrado. 3628.14 DFNAFNICO z dokumenti, na ime •Taki Ivan, sem izgubil 4. avgusta — Najditelja prosim, da mt dokumente vrne. denar si lahko obdrži. 3633-14 PISALNE MTZE — rabi lene. proda tiskarna Blasnik, Ljubljana. R-»« štev. 10. 3R39 «4 LOVSKA PSICA otičarka. rjave barve, na _levem ušesu ima brazgotino, se i.e izgubila Prosi se. da za nagrado lavi zatočišče na te’afnn J p 40 ali na PT.O V. Polje. poverjeništvu za Komunalo. 3(540-14 ZAPESTNO moško uro sem izgubila vlaku dne 29. juniia na progi Ljub liana—Zasorie Naidlte]iq proe'm da mi jo vrne proti nagradi. — Slavka Marn — Radovljica — KVmzUširn stev- 7. 3643-14 VREMENSKO POROČILO Stanje dne 7 avgusta: Klin v*' zračnega pritiska, ki sega od P navije do Alp je v razkroju Sl; jedro nizkega zračnega pritisk •lužno Franeiio se unalablia Jr te pričakovat,' v blHniih dneh t saI,,le yreTPPna y našem Predeli; . Sloveniti ie danp^ leno ( vreme 7 nainižm temperaturo 5 Planici in Po'teini " TržaSVcm zaliv,, le 04 90 n \T Peni znaša danes oh 7 zrSan,- , 73’4 mm. temperatura' 13.6o C. Čemu uničevati potrošno blago? Naraščanje kapne moči najširših l^jdskah množic, kl je hitrejše od naraščanja tej kupni moči ustrezajočih količin potrošnega blaga, je eno najtežjih vprašanj, ki ga danes rešujemo v našem gospodarstvu. To nesorazmerij ki ga je mogoče odpraviti samo postopno s skrajnim prizadevanjem za povečanje naše industrijske in kmetijske proizvodnje, ustvarja še vedno občutno pomanjkanje raznih potrošnih predmetov. Spričo teh razmer bi pač vsak delovni človek smel pričakovati, da izdeluje naša industrija z razpoložljivimi surovinami in stroji blago, ki ustreza potrebam. Tako pričakovanje je več kakor naravna kajti vse, kar je v nasprotju z njim, pomeni, da uničujemo še to, kar Imamo, in delamo pomanjkanje še bolj občutno. Zato mora boleti vsakega poštenega delovnega človeka, če vidi pri nakupovanju, da mu zaradi malomarnosti ali očitnega neznanja pri vodstvu nekaterih naših tovarn, nudi trgovina še vedno predmete, ki ne ustrezajo njegovi potrebi, ki so slabo, površno in nestrokovnjaško izdelani. Ali pa morda niti ne gre za malomarnost in neznanje, Kaj pa, če je trgovina industrijo že opozorila na napake, pa jih le-ta ponavlja kar naprej?! Ali ni tedaj umestno vprašati se za mejo med neznanjem in zlonamernostjo, ki ima določen namen?! Dovolj »filozofije«! Vrnimo se v življenje in njegove izkušnje naj nam odgovore na vprašanje. Zadnji čas je ljubljanska trgovina na debelo (podjetja »Izbira«, »Tekstil-obutev«. »Galanterija« in morda še kdo) prejela od raznih tovarn predmete z nepotrebnimi napakami. Vrsta teh predmetov je predolga, da bi se mogli ustaviti pri vseh. Zadošča naj samo nekaj najznačilnejših primerov. »Tovarna volnenih tkanin Vučje« je sklenila s trgovinskimi podjetji v Ljubljani pogodbe za dobavo raznega metrskega blaga po vzorcih. In kaj so poslali? Neki gladko barvani kam-garn, za katerega je- treba dati 30 točk, je videti ves pikčast. Slabo očiščena preja! Ne gre samo za to, da je človek v obleki iz tega karagarna videti kakor oškropljen od avta, temveč za mnogo več: z nohtom zlahka iztrgaš pikce (pri noši pa z obrabo), in na njihovem mestu nastane skoraj nevidna luknjica, nekako tako, kakor če bi bil prišel v blago mol. Posledica? Trpežnost obleke je zmanjšana za 4 krat in še več. Ali je to potrebno? Tu ne gre za slabo prejo, pač pa za slabo očiščeno prejo in drugega nič. Dalje: Videl sem dobro blago za moške obleke, vendar ne poznam pri nas človeka, ki bi hotel nositi obleko takšnega vzorca in takšne svetlorjave barve, kakor jo je izdelala ista tovarna. Res je. verjetno niso imeli druge barve, vendar: ali je treba zato uničiti z barvo, ki so jo slučajno imeli in uporabili, blago, ki ga povsod tako primanjkuje! da kupijo te izdelke, čeprav niso »o njihovem okusu. Da ne omenjamo vprašanja trppžnosti, ka je seveda enako pomembno. Podobno zamenjavo pri namenu blaga sl je privoščila celo Invalidska tovarna perila v Ptuju, ki. je sicer znana po svojih zelo fino izdelanih srajcah, ženskah oblekah in prešitih odejah. Za letne moške suknjiče s kratkimi rokami, s ka kršnimi se rad postavi marsikateri mladenič, so uporabili zelo trdo in zelo trpežno čevljarsko podlogo, Zato čevljarjem verjetno primanjkuje te podloge in zato sl mladeniči zvečer pred ogledalom zaskrbljeno ogledujejo vse ogrebotine, ki jim jih je prizadejal »železni« oklep »zaželjenega« .jopiča. »Borovskega kombinata gume i obuče« ter njegovih čevljev, ki so kakor ladje, in copat z zmečkanimi ali celo raztrganimi podplati pod kapico se tokrat nočem dotakniti. Kdor vidi kaj takega, se samo vpraša, kje je tu tovarniška kontrola in še to, ali imajo v tej tovarni res tako velikanske zaloge surovin da smejo razsipati po mili volji. O tem podjetju je nedolgo tega dovolj pisala »Borba« in upajmo. da bo zaleglo. Zato pa mi je tembolj »pri srcu« Tovarna konfekcije in perila v Mariboru, kateri želim, da se nauči izdelovati moške delovne hlače. Tisto, kar izdelujejo, so namreč hlače samo po »cajgu«, ki ga uporabljajo v ta namen; po kroju in izdelavi pa so prave pravcate — gate! Pasu te hlače nimajo, pač pa trak, šivi na zadnji plati pa so tako »strokovnjaški«, da gredo narazen že če primes hlače pri žepih in jih za spoznanje samo nategneš v širino. Smeh me sili, če samo pomislim na delavca, ki se razkorači, pa mu zazijajo hlače na zadnji plati kakor večja riba, ki bo zdaj, zdaj požrla manjšo. Skoda blaga, res škoda!! Tovarni »Istra« v Zemunu, je treba svetovati naslednje: vsak tekstilec ve, da se reže svileno trikotažno blago za žensko perilo po njegovi dolžini in ne poševno, povprek. Pri takem rezanju ohrani izdelek (hlače itd.) svojo pravilno obliko «in uporabnost tudi po pranju in se ne spremeni tako, kakor 'njihovi izdelki, ko več ne veš. kaj je in kaj ni: ženske triko-hlačke ali cunja za čiščenje oken. Tovarna pletenin v Kranju ni na slabem glasu. Njena zaščitna znamka je za marsikoga zaželjena. Prav zato bi bilo pravilno, da bi se v prihodnje nekoliko bolj zanimala za anatomijo človeškega telesa in nehala izdelovati bombažne jopice, ki so širje kakor dalje in pri katerih je trupelce za dveletnega otročka, rokavi pa za Sestrinega fanta. Gotovo nimajo preveč surovin in lahko bi prihranili marsikaj, tudi potrošniku pri ceni, če bi se koteli nekoliko bolj zanimati za ana-imijo. Gotovo pa je važen tudi vi- je postavil n. atletskem tekmovanju v Turku iF. ska) nov svetovni rekord. Progo pretekel v 29 minutah 02.6 sek. D-sedanji svetovni rekord Zatoneka :: leta 1949 je znašal 29 min. 21,2 se!:. DRŽAVNO MLADINSKO PRVENSTVO V NOGOMETU Zmaga Rudarja nad Sarajevom Včeraj se je začelo državno mladinsko prvenstvo v nogometu, na katerem sodeluje 8 najboljših moštev iz posameznih republik. Slovenijo zastopa trboveljski Rudar, ki je v slovenskem prvenstvenem tekmovanju dosegel prvo mesto in osvojil enako število točk kakor njegov tekmec Železničar iz Ljubljane, vendar ima boljšo razliko v golih. V prvem kolu se je Rudar pomeril s prvakom Bosne in Hercegovine Sarajevom v Trbovljah. Trboveljski mladinci so zaigrali pravo lepo in v prvem polčasu vodili že 3:0, vendar je uspelo nekoliko »preborbenim« gostom znižati rezultat na 3:2. Po odmoru so bili Sarajevčani tehnično boljši nasprotnik, domačini pa so se odlikovali s požrtvovalno igro. Pred približno 2000 gledalci je dobro sodil Kos iz Ljubljane. Majhno presenečenje je pripravilo moštvo Beograda, ki je premagalo Hajduka s tesnim rezultatom. Tekme med Dinamom (Zagreb) in Milicio-narjem (Skoplje) ni bilo. ker Milicionar ni prispel v Zagreb. Srečanja med prvakom Crne gore Budučnostjo in Crveno zvezdo iz Beograda se je končalo brez gola. Rezultati tekem so tile: Rudar : Sarajevo 4:2 (3:2) Beograd : Hajduk 2:1 (2:1) Dinamo : Miliconer 3:0 p. f. Budućnost : Crvena zvezda 0:0. Nogometaši Odreda v Splitu Nogometno moštvo Odreda je preteklo soboto in včeraj gostovalo v Splitu kjer se je v prijateljski tekmi pomerilo z domačim Hajdukom. Obe srečanji sta se končali z zmago Hajduka. V prvi tekmi je Hajduk premagal nogometaše Odreda z visokim rezultatom 6:0 (1:0). Ljubljančani so r enakovredni nasprotniki le v pio -polčasu, medtem ko so po očnu precej popustili. V povratni tekmi je igral Od: mnogo bolje kakor prvi dan. \ ; .- štvu Ljubljančanov sc je odlik v ta ožja obramba in krilska vrsta. Te!-: se je končala 3:1 (0:0). Gole so o Vukas 2. Matošić 1 za Hajduk, -u. gol za Odred pa je dal Razbora ik. Športna fekmovanjr v Zagrebu Športni klub Metalac iz Zasre: slavi te dni 20-letnico svoiega M -V okviru te proslave so se začele -raj številne fizkulturne jn športne pri reditve v raznih športnih panogah. NOGOMET Lokomotiva : Dinamo 2:1 (1:8) Metalac : BSK 2:0 KOLESARSTVO Včeraj je bila mednarodna koles: ska dirka na progi Zagreb—Varaždi —Zagreb (143 km), na kateri so soc lovali štirje italijanski dirkači. 4 i-: lesarji iz STO in 12 Jugoslovane Zmagal je Strain (J) 4:06-36. 2. .' . dumo (I) isti čas, 3. Poredski 1 4:07.18. 4. Malabrccca 4:07.20. 5. Ba-ronti (oba I), 6. Viđali, 7. B. Ba. (oba J). * Nogometaši Rudarja iz Veleni so = z zmago nad rezervnim moštvom Kx-divarja iz Celja 4:1 (3:1 > pribori.' prvo mesto v spomladanskem deiu • gometnega prvenstva za celi slo okrožje. Ureja uredniški odbor. Odgovor»! aredmk Cene Kranjc. Uredniitvo m sprava. Ljubljana, Knafljem ulica 5. telefon 55 -do 55-25, telefon uprave za ljubljanske naročnike 38-95, za naročnike izven Ljubljane 38-32, telefon oglasnega oddel. itev. 38-95. Tekoči račun pri Narodni banki, Ljubljana 501-90321-0. Tiskarna »Slovenskega poročevalca« v Ljubija».. Poštnina plačana ? gotovini. — Četrtletna naročnina 133 din« polletna 270 din» celoletna 520 ifia. — »Slovenski poročevalec4 izhaja vsak dan razen ob nedeljah in praznikih. THOR HEYERDAHL: (.36) Sončni Tiki Na splavu če« Tihi ocean Zlasti doliini in piloti so se držali splava. Od trenutka, ko so se nam pridružili v struji pred Callaom prvi doltinl, ni minil na vsem potovanju noben dan, da bi nas ne bile obkrožale te velike ribe. Nič nismo vedeli, kaj jih Je vleklo k splavu. Nemara je nanje magično delovala pla. vajoca streha, ali pa bogata hrana v našem kuhinjskem vrtu iz haloge, morske trave in vitičnjakov, ki so viseli kakor venci za vsemi debli in krmilom, začelo se je s tankim slojem gladke zelenjadi, toda kmalu so zrasli z osupljivo hitrostjo zeleni šopi haloge Iz nje. Tako je bil »Sončni Tiki« kmalu podoben bradatemu povodnemu možu, ki se je rinil skozi valove, in znotraj haloge se je ustvarilo priljubljeno bivališče za drobno ribjo zalego in naše zastonjkarje rakovice. Bila je doba, ko so hoteli zagospodariti na krovu mravljinci. Neka majhna vrsta mravelj Je morala biti v kakem deblu in ko smo prišli na morje in Je jela v les pronicati vlaga, so zamrgolele iz debla pa gor do naših spalnih vreč. So pa tudi vse preplavile ter so nas pikale in mučile tako, da smo že mislili, ha, še s splava nas ! preženejo. Ali pozneje, ko so zalezle na morju vedno bolj v vlago, se Jim je posvetilo, da tu ni prave osnove zanje, j Ko smo pripluli na drugo stran morja, so se nam obdržali le redki primerki. °oleg rakovic je bilo na splavu najbolj všeč tri do Süri centiinčiTe dolgivo vitičnjakom. Na stotine »h Je i zraslo tam, posebno še v odvetrju; ko smo vrgli stare v lonec za juho, so se tam nastanile in odrasle nove ličinke. Vitičnjaki so bili zdravi in so dobro teknili. Halogo smo natrgali za solato, bila je užitna, a ne tako dobra. Da so se oskrbovali dolfini na našem zelenjadnem vrtu, sicer nismo mogli naravnost videti, a obračali so svetleči trebuh stalno navzgor in švigali pod klade. Pestrobarvne tropske ribe dolfina ne smemo zamenjati z delfinom, ki Je majhen zobač. Navadni doifin meri en meter do 1.35 metra, je na strani močno sploščen in Ima sila debelo glavo in zatilje. Nekoč smo izmerili višino glave 37 centimetrov pri dolžini 1.34 metra. Ima divno barvo. V vodi Jo spreminja med modro in zeleno kakor zapljunkarica, dočim se mu iskrijo plavuti zlatorumeno. A če smo ga potegnili na krov, se nam je nudil čudovit prizor. Ko je umiral, Je polagoma spreminjal barvo in Je postal srebrnosiv s črnimi lisami, končno je bil pa enobarven: srebrnobel. To Je trajalo štiri do pet minut, nazadnje pa so se stare barve počasi vrnile. Se v vodi je mogel doifin ob nekih povodih menjati barvo, kakor kameleon, in pogosto smo uzrli »čisto novo vrsto* ba. kreno blestečih rib, ki so se razkrile po bližnjem po. znanstvu kot naši spremljevalci dolfini. Zastran visokega čela je videti doifin kakor ploski buldog in to čelo se pomiče vedno nad gladino, kadar vrši roparska riba sama kakor torpedo za bežečo Jato morskih lastovic. Kadar je dobre volje, leže na stran, se zadrvi, da ga odnese visoko kvišku, ter ploskne kakor cvrt lijak nazaj v vodo, da brizgne voda v višino. Ni še dobro v vodi in že se zažene iznova navzgor, pa še in še preko valov. A če je bil slabe volje, kadar smo ga na primer vlekli «a splav. Je grizel. Torstein Je hodil dlje «tsa z zavezanim palcem na nogi, ker ga Je bil pomotoma vtaknil dolfinu v gobec, katerega je ta zaprl in nalašč malo pritisnil. Po povratku smo izvedeli, da napada doifin kopalce In požre z največjim veseljem njih meso. To ni bilo za nas nič kaj laskavo, ker smo se vsak dan kopali med dolfini, a se niso nič kdo ve kaj zanimali za nas. Bili pa so strašne zveri, zakaj v njih želodcu smo dobivali sipe, kakor tudi cele morske lastovice. Lastovice so jim bila sploh najljubša jed. Za vsem, kar je capljalo P° gladini, so se slepo pognali v upanju, da bo lastovica. Marsikatero zaspano jutranjo uro, ko smo se ravno splazili iz kolibe ter pomakali na pol prebujeni zobno krtačko v morje, nas je prebudil sunek; kakor strela je planila izpod splava petnajstkilograiliska riba in raz. očarano hlastnila z zobovjem po krtački. In ko smo se lagodno pripravljali na zajtrk ob spla-vovem robu, se je zgodilo, da se je doifin pognal kvišku in plosknil krepko po strani, da se je nam pocedila po hrbtu marska voda in nam brizgnila v jed. Ko smo neki dan sedeli pri obedu, je Torstein ovenčal naš ribolov. Nagloma je odložil vilice in vtaknil roko v morje. Se preden smo se ovedeli, se je voda visoko zvr. tinčila in velik doifin je pristal cepetajoč med nas. Tor. stein je bil pograbil za kratki konec trakove vrvice, ki je mirno priplavala mimo. Na njenem drugem koncu Je pa visel docela presenečen doifin, ki Jo je bil Erihu nehaj dni poprej s kavljem vred pobrisal. Noben dan ni minil, ne da bi imeli okoli sebe šest ! do osem dolfinov, ki so iiam sledili v kolobarjih in pod ; splavom. Na slabe dni sta bila morda samo dva ali trije, toda dan kasneje se jih je moglo pojaviti zopet trideset in štirideset hkrati. Ce smo hoteli imeti za kosilo i pečeno ribo, je bilo treba o tem obvestiti kuharja pravi. loma dvajset minut poprej. Privezal je nato vrvico na kratek bambusov drog in obesil polovico lastovice £3 kavelj. Ko strela se je pojavil doifin, zarezal z divnim čelom gladino in zdrvel proti grižljaju, za njim v vodni brazdi pa še dva ali trije drugi. Doifin je bil krasen tovariš in nobena mevža. Na novo ulovljen je bil lepo zalit in okusen, kakor mešana vrst: med trsko in lososom. Dva dni se je dobro držal, vec pa nam ni bilo potreba, kajti bilo je dovolj rib v morju S piloti smo se seznanili na drug način. Privlekel ji' je morski pes in smo jih po njegovi smrii posvojili. Nismo še bili dolgo na morju, ko je nas že obiskal prvi morski pes, potem pa smo jih videli skoraj sleherni dan. Pripetilo se je, da so prijadrali samo za nadzor nad splavom, nas enkrat ali dvakrat obkrožili, potem pa odrinili naprej za plenom. Večinoma pa sp se držali morski psi v naši vodni brazdi tik za krmilom. Tam so se nemo vlekli za nami in se vijugali od desnega do levega boka splava; le sem pa tja so oprezno zamahnili z repom, da so mogli pluti somerno z mirnim splavovim (tičanjem. Modrosivo telo morskega psa se je spreminjalo v sončni luči pod vodno gladino v rjavo. Zibal se je z vala na val tako, da je molela hrbtna plavut vedno izdajalski v zrak. Kadar je bilo viharno morje, Je dvigalo pse z va. lovnimi stenami visoko nad našo raven tako, da smo jih videli naravnost od strani, dočim so oni s svojim sprem-stvom malih pilotov pred širokim gobcem kakor za ste. kleno steno plavati naprej. Kakšne sekunde je bilo podoba, kakor da plavajo z marogastim spremstvom natanko k nam na krov, medtem se je pa splav elegantno predelal, se pognal na valovni greben in spustil po drugi strani navzdol.