74. šiev. Fošfniiifl piačana v gatouini. LeSjef torek 5. julžja 1927. L© o IX. Jxhaja V torefc, öetrtcfc 5« soboto« Stane mesečno Din T— z& inozemstvo Din 20'—. poeamezna stevitka I Vln. Račun poStno-čekovnega zavoda štev. 10.666. N07AD0BA Uredni&tvo In uprawuiztwoi Celte Strossmayerjcva ulica 1 pritličje. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Telefon int. Štev. 65. Pomen ljubljanske borze. Nctjraznovrstnejša, pereča gospo- darska vprašanja — zapuščine svetov- ne vojne — se dnevmo nimože, silijo bolj | v ospredje (or zaihlevajo z vse večjim in silnejšim povdarkom rešitve. Vsled različnosti na.zira,nj, na- sprotstev, stremljenj, pr^dadovanja. trenotno močnejših sil, se ffoispod.ar.ska vprašanja končno rešujejo največkrat iz vldika oportunizma. Kaj čuida, c*e se sprič.o take üredit- ve ekonomski-b prilik gospodarski^ kro- gi medsebojino čimbolj odtuj.vijejo in prihajajo nacijona'i:no-gospoda.rska na- sprotstva vse bolj do izra,za. Nekdanjo velike nade in zaupanje v mednarodni gospodarski forum gine, gos'podarsko oborožovanje se venomer ostri, zani- mamje širokih gospodarskih krogov pa je manjše. Slovenija, sicer le mali otok na po- vršju zenieljiske oble, toda velepomemb- na geograiicna točka v .spa.ja.nju svc- tovnih clelov — katkor j.o naziva borzni tajnik dr. M. Dobrrla v »Trg. L.« — je v vsaki epobalni dobi tvarila os go- spodarskega zavojevanja in osvojiho. V spoznanju te svoje velike vlogo se jc sl'ovenski narod tudi dvignil do kvt- ..tur.no in gospodarsko väsoke stopnje, kojo dames zavzema in uživa. Prošlost Sloven ije predwtaivlja ne- prestani boj za povzdigo, seda,njost pa predstavlja izvojevanje boja in upaj- jnio, da ji bodočmost nakloni tudi sado- ve dosedanjega truda. Pred enim teidnom se je otvoril na Ijubljanski borzi promct z devizami in vahitnma. S tem dotfoilkom se ta inic>- dorna poJnopravna «ospodarska usta- novia uvršča kot tretja v krog ž© ob- stojeeih poses trim. Daisi je ta prcshmi prešla brez večjega odmeva, tvori ta dan za Slovenijo vsekakor mejnik mod proslostjo in bodoenostjo stovenskega gospodai'stva. Bela Ljubljana stopa v krog svetovnih tržišč, kjer se postav- ljaj.0 temelji za ozdraviljenje fiTiaiu-niii prilik poedinih držav. Mejnik, katerega si postaivlja Slovenija, jo izpopolnite-v njene najvišje gospodarske poetojanke, ki se bode udejstvavala na mednarod- nem trgu z »Nntico LjiibIjana«. Ljubljamska. borza je vkljub dose- dartjemu okrnjenemu obsegu tekom >riletnega poslovanja dokaizafa popoJ- -mjao opraivioenost obstoja ,s tehtnimi nspehi. Dosedanje prirnanjkovanjo I.a,stnega deviznega tržišča je onemogo- ralo uspe.šnejše in hitrojsc osredoto.ce- nje poslovanja naišega celokupnega slo- ven skega gospodarskega živJjenja. Kot niiediia.rodino uvazeivain forum za oconjev.auje splosne gos]K)darsko ui'ejeiiiosti im finaju'no rnori. po kaieri se meri kreditna spo-sobnofst vtsake de- žele, naša borza v dosedaaijem okviru ni ]]>ogla nau'ti pivr-vilnega upcstevanja in nuerodaijnega uvaževainja. Stcpnj-evanje naiše notranje, zla.sti gospodairske urejenosti se pojaivlja v.sepovsod, kar pomenjia, da se naže gOh- spodar.stvo tudl strukturno jači in siili naže odlocujot-e cinitei'ie na resitev naj- vaznej'sih ^aspodar.skih vpraisainj. Rav- no to uvaizevianje od strani nierodajnih faktorjev' bode nasemu gospodarstvu omogonlo pi'aivi in neoviira.n polet tor zajamčilio njega obstoj in osamosvo- jitev. Prva va<žna rešitev v cilju gospo- darskega ozdravljenja je podelitcv dc- vizno - vaiutno könceeije Ljnbljanski borzi, za kaitere dosego so se.dolga lcta neprestaino borMi brezizknnno vsi naši gospodarski krogi. Cim dalje bolj po- vdarjeaio streniiljenje našili goispodai-- ski.h krogov, zlasti pa niaisili denarnih | zavodov po i'aistni borzni ustanovi je konecno odloc-ujoče viplivalo na mero- dajne faktorje, dai je Stoveni\ja konec- no dosegla izpopolnitev borze v prid okrepitve našega gospodarstva. S to dop ol n ill no konoesijo je šele danaj prava možnost stalnega razvoja ljublja.nske borze, ki bo v bodoče pred- .stavljala najzamesljivojše niierilio na- predka stoven skega gospodar.stva. Po j spešena ureditev raizpecavania naxaiv- niih in telinicnih dobrin, ki jih nudi runša dežela inazeni-stviu, je nuj.no po- trebna in k temu pospesevanjn bode doprinesla borza «ofovo v na'.fvočji niori. Ponosni moranno bLti, da je v osrc- ju dela'vne Sloven ije — v njenem na:- ravnem gaspodarskem središču — ža- rišče, ki bo odslej še iacie uraivnaivalo tiok gospodaTskega udejstvovianja. S tem postaje Sloveniija ravnopra.vmi go- spodar skupne očetnjave. Usojen naj bo Ijnbljianski borzi nspesen razmab, kakor ga je dosedaj zaizn-amovaila. Do- seze naj med nanii ugled kakor ji pri- sloja ki kakorsnega so deležne njene pasestrime. Pribori naj si iivaizevanie ztasti onibr ki doftl^j niso miogli raz- nmeti njenega visokega poslainstva v prid slovenskega gospodanskega ra.zvo- ja in v korist splosn-asti. IzpopolniteT Ijubljanske borze naj znavi nc sarcio gosjiodarsku enakopratvnost zabodne- ga dela naše lepe držaive, temiveč znači naj. tudä iizpopolnitev slovenskega go- spodaTÄkoga proigraun.a. Politika. ~ p 11AZMERJE SJ>« DO SKö. V soboto od pol 11. dopoldne do pol 14. impoldne. se jo vrisila so ja nac-elstwi or- ganiza>cije SDS za l'jubljansko oblast, o kaiteri je izdamo sledece »službeno poro- čilo: Predsednik oblastnega narelstva dr. ŽerjaiV je porocal o pogajanjib, ki so se vrsila jik»cI clele^ati SKS in dele- gati Ijubljainske in mariborske oblaisf- ne orgamizaicije SDS radi ev^nt. volil- nega koniproniisa. Poročal ,fe, da so pogajamja zaistala na. zahtevi SKS, da bodi nositec .skii]>no liste v voliln.em okrožju Maribor-Gelje g. Stepan Ra- dic, kar so naši delegati odklonili, der- legati SKS pa so nato izjaivili, da bo o tej za.btevi sklopalo še nacelstvo SKS. Načelstvo SDS je po dailjsi debati pred- vsem odobrilo stalisčo, da. SDS v ljub- ljanskem in v mariborskem okolišu na more pristati na voKlni kompromis s' SKS, ce le-ta vztrajia na zaibtevi, da bodi g. Radic nosilec skupne liste. Dar Ije je načelstvo sklenilo, da daje proste roke predsedniku dr. Žerjaivu za naj- dalijna pogajanja, čim bo SKS umaik- nila svojo zahtevo glede nosilstva liste g St. Radiča. p SL0VENSK1 RADIČEVCL Slo- venski in brvatski radicevici so se spo- razumeli, da si Slovenijo razdele tako, da bo v madborskem okrožjn kamdidi- raij' Stjiepan Radic, v ljublj.an.skeni Iv. i\icelj, v LjuJ)ljani dr. Drago Marušic. Med drugimi kandidati navaia »Jntar- Jiji list« še dr. Vekoslaiva Kukovca in Albina Prepeluha. Značilno />a sloven- ske radicevce, ki so za.dn.ii eas poivdar- jali slovonstvo, je, da v popolnoma slo- venskem okrožju kandidirajo Stjepana Radic'a. To je zn amen je, da slovenska kmetska stranika ni raivno preveč sa- mostojna. p MIR Z ÄLBANIJO. Znnanji niiinister je sprejel v soboto službeno obvestilo francoskega zunanjega mini- strstva, da je at"banska vlada izjavila francaskemu poslaniku v Tirani, da bo aretirani dragoman jugoslovenskega poslanistva Djiiraškovic dopoldne ob 11. uri izpuščen iz zapora. V diplomat- skih krogib sodijo, da je ta nenadni preokret posledica interveneijo nasili poslainikov pri vladah velesil, ki so po- tom svojih zastopnikov v Tirani izvr- šile priti.sk na albansko vlado. Pri tem je zlasti m>očno nastopila Francija. — Francoski posla*nik baron de Vaux, ki um je bil'a poverjena zašeita jugoslo- venskih interesov v Albaniji in ki po- stopa po posebnih navodilih jlugoslo- venske vlade, je v soboto ob 11. uri do- poldne obiskai zastopnika albanskega ziinanjega ministra, ter je uiiTaknil v imenu jugoslovenske vlade svojeas al- banski vladi po tedamjem jngosloven- skein odpravniku poslov Sakoniču iz- ročeno astro pr-otestno noto. Franco- ski poslanik je izročil novo noto, ki ne vsebuje več onih fraz, ki jih je aJban- ska ^•^ada sm'aitrala za žaljive. V odgo- voi1 na ta korak francoskega paslanika je albanska vlaida odrediila oßvoboditev DjuraSkoviča. Z istočaisno iizvršitvijo /eh korakov je bil jiugoslovensko-albaTi- ski spor likvidiran. Celjska kronika. c CIRIL-METODOV KRES. V pondeljek, dne 4. t. m. zveoer bo gorel na Starem gradu običajni kres v cast im spomm slovanskima, bTaigovestniko- ma Girilu in Metodu. V torek dopoldne bo pa cvetlicni dan v korist druibi sv. Cirila in Metodia. Občinstvo se udeleži zaii'g.aiija krosa v velikem broju in bo fudi raido darovalo za namene družbe. c UKADNI ])AN ZB0RNIGE TOJ v Ljublljaiiri bo v Celju v torek, 5. ju- lija od 8. do 12. ure dopoklne* v ravna,- teljevii sobi Prevozne družbe, Savinj- sko nabrežje. c NOCNO LEKARNIŠKO SLUŽBO opra.vfja ta teden lekarna »Pri križu« >na Cnsik^ujevi cesti. c ZiDRAVNIŠKA VEST. Priina- rij na kirurgicnoni oddeJku tukajšnje '.pvne bolnice g. dr. Fran Steinfelser je odšel na daJjisi dopujst, ki j?a na.ine- raiva zlasti' porabiti za popolno okre- vanje po prastajii hiudi bolezni, Radi tega preneha začasno tudi s svojo pri- vatno prakso. c VOJAŠKO NAPRED0VANJE. G. dr. Zoran Jost, uraktieni zdravnik v Zalcu, ki vrsi kot rezervni oficir orožno vaj,o pri, domaieem pe.^polku v svojstvu komandanta bolnice celjske garnizije, je bil povišan na Vidov darn y ein sanitetnega kaipiftana v rezervi. Caistitamo!' c STATISTIKA OBEli MEST- NIH OSNOVNIH ŠOL V GELJU. 1. Deška, šolia je imela ob koncu sol. leta 1926/27 obiskujiočih licencev 282. Med Laerte Kiari: Kako se pride v nebesa. Ta moja pot je bUa ras zelo zanl- miva in cuidovLta. Sicer pa mislira, da je vsaka pot v nebesa taka. Sli smo po ozki stezici med dvema oblaikonia. Biri smo samo štiirje: neki bivši minister. neka deklina, dubovnik im jaz. Pop je vzdihnil: — Bog daj, da bi se našel zame kak kotiček v nebesib! Bivši minister se je zani'djivo ozr} na njega, deklina je globoko vzdihnila. Jaz sem samo poslusal in sam Bog ve, kako dolgo bi bil še poslušal, da se ni obrnil k meni bivši minister, rekoč: — Kakšna bofezen je vas pa izvo- li'la pobrati, gaspod? — Mene? Vnetje plju.c. Kljub vse- ^n prizadevanjn zdravnika me je ugo- nobila. . — Imeli ste sreco, da ste tako ma- Jo ležali1. Jaz sem umrl nagle smrti — se Je jezil bivšii .niiinister. Govorila bi bila o tem se daifje, da msmo srečaili tisti bip novGga tovariža. PrihajaJje po zraku na konju, zavit v ern plasc. Izkaizalo se je, da je ženska. Približafe se je nam ko star im znancem in nas je iskreno pozdravila. Vsakega je naigovprila po inienu, pri- imku in poklicu. Samo mene je nago- vorila kratko: — Kako ti gre. Rajmond? Nisem je mogel spoznaü. Ona je nam vsein ])ovedala. kje nas je videla in kdaj s-nio se posl'ovili. Naiposled je dejala: — Gospoda moja, jaz sem Smrt! Minkster se je do tal priklonil, de- klica se je še bolj zaivila v svoj plašč, Pop je začel moliti očenaš. Saoio jaz sem ostal miren. Dejal sem: — Zelo me veseli! Smrt me je vljudno pozdravila in Povabü'a, naj se ji pridriiziflni. * — Kako ste ljubezniivi — sem od- govoril. 7~To je prvič, da govori človek z menoj tako neprisiljeno — se jie na- smiejala Smrt. In povabila me je, naj senem k nji na konja. Prilznati moram, da rni je bilo prvi hip teisno pri sreu, ko pa sem se spomnil, da sem že mr- tev in da se mi torej lmjšega ni treba bati, sem zlezel na konja. Ko sem že, sedel za njenim lirb- torn, je Smrt nekaj zaiepetala konju im oddirjali smo p0 zraikn. Moji prejs- njii sopotniki^so nadaljievalL pot v nebe- sa polni zavisti. S Smrtjo sva dirjaTa nad nekim mestom. Gudil sem se, da za naju ni bilo niikjer nobene ovire. Vi- dela sva tudi skozi zid. Daisi sva bila od mesla .oddaljena najmanj tisoč ki- lomotrov, sem videl vße, kakor da sem v mestu. Srnrt je spregovorila: •— Zdaj se ni treba nicemur ču- diiti. Vase mrtvo stanje vam daje last- nosti, ki jih poprej niisle imeli. Bila sva nad neko bautto. Na siro- maišiiii postelji je ležal zelo bfed mož. Ob pastelji je klecala žena, še bolj ble- da ko lnož. V roki je držala prižgano svečo. Mož v pastelji je zbral še enkrat sv oje üilie, potem se je umiiril in žena je poßtaa'ila svečo na tla ter si zacefe pu- üti läse. • Ozrl sem se na Smrt. — Umrl? — sem vprašal tiho. — Da! • Molcal sem, toda poznaÜ se mi je morailo zaeudenje, kajti Smrt je do- jala: — Vi torej mislite, da sem kruta — pa se temelji to motite. Jaz nisem kruta., paič pa je kruto življenje. Kruto je, ker ustvarjia revne im bogate, srečne in nesrecne . . . Poglejte tja na ulico . . . Vidite mmoBiico, ki se je zbrafa pri tru- plu? Neki mladenič si je pognal kroglo v glaivo. A veste zaikaj? Za.voljo zexxske. Smrt je za bn'p umolknjla. Potem je nadaljevala. — Ja« ga niisem u'bila, zivljenje ga je ubilo. Ozrite se okrog sebe. Vidite ono palačo? Kaj vidite v nji? — Neke stare ljudi. — In kaj se? — Deco . . . A tarn dalje vidim dva zal'jubljenca. Dekle objema in po- ljublja mlaidenica. — Da. Toda vi ne veste, da kliče ta čas, ko ženska ljubi tega moža, drugi mož zavoljo iste ženske mene? In to je baš miliaidenic, ki se je prav kar ustrelil. Kaj sem zakrivila jaz? Vzela sem ziv- ljenje clioveku, ki ga ni hotel. V neki krasnii vili sem vzela žLvFjenje dekletu, ki je poznalo v življienju samo boga- stvo. Tezil'o ga je in in jaz sem mu sa- mo olaijsala breme. Pa recite, sem li jaz viečji zločinec ali žiivljenje? Vedno delam samo dobro tistiim., ki jih odnaSam na oni svet. Med živimi imam mmogo dolžnikov. Ali vidite oni knežji grad v parku, kjier butajo ob obalo morski valavi? — Vidim. — Njegoiv fastnik ni imel sebi ena- kega na svetu. Ostal je bogatin tudi med vojno ko seim unicila milijone miladih ži.vljenj. Ta mož je dohavljal vojaštvu čevlje, ki' so imel* namesto podplaitav pa>pir. Tako je postal milijo- nar. Hvailežen mi mora biti, kaijti ako bi ne bila pogubila toliko Tjudi, bi ne zaslužiil toliko denarja. A vidite mno žico, ki se vali iz tovarne? — Da. — To .so delavci, zaposlenii v to- vairni, kjier se izdelujej'o lekar-stva. A veste, zakaj se ljudje lečijo? Zato, da morem ja.z živeti. Zavoljio mene stoji to ogromno poslopje. To je kliinika, kjer izdehijejo zdravnike. Tudi zavoljo I mene. Straii 2 »NOVA DOB A« -•pv. 74 šol. letom jiih je odšb vsled pre&elitvo 21, doselilo se jiih je pa 18. Sposobnih zai vdsje razrede je 234, zaostane jih pa 48, to je 17%. Vzrok ponaijveč splosno brcanje žoge. Po narodnosti je biilo 255 Slovencev, 5 Srbohrvatov, 2 Polja- ! ka in 20 Nemcev; po veroizpovedi pa je bilo 273 rim. katotlikov, 3 pravoslav- ! lii, 5 evangel jiskiih ter 1 izraelit. Za pro- j stop v meščansko solo se je zglasilo 7. v reaino gknnazijo pa 27 deekov. Pri naraščaj.u Sokola je telovadilo 43, pri Orlu 11 in pri Svobodi pa 2 dečka. — »Mladih junakov«, t. j. popolnih ab- sthientov je bilo na soli 2(32. t. j. 92.9 odstotkov. — 2. Dekliška sola je stela koncem šol. leta 1926/27 obiskujočih j ueenk 266. Na soli je bilo 9 razredov ter je poučevalo 11 u.čiteljic in 3 vero- ueitelji. Or! 266 uičenk jih je 242 spo- sobnih za višje razrede, 24 ueenk (9%) je nespoisobnih. Po narodnosti je bilo 243 Slovenk, 7 Srbohrvaiic, 2 Če- lioslovaikinji in 14 Nemk. Po veri pa 219 rkno-kaitolikinj, 2 pravaslaivni in 8 evangeljskib. Za prestop v mešč. šoto se je do sedaj jarvido 25, za real, giimm. 12 ueenk. Pri naraščadu »Sokola« je telovadilo 60 deklic, pri »Orliu« 2 dekli- ci. »Mladih junakinj« je bilo na soli 131, t. j. 49%. Na šoli obstoja tudi Pod- mfedek Rd. Križa — od 3. razr. dalje — pri katerem je vclainjenih 119 učenk. Precej živabna je bil?a letos ko,- reispondenca mied člamicami P. R. K. iz naijraizličnejših kraiiev naše drža.ve. Vse Podmladkarice so iizva jale z lepim uspeliom »lgro zai zdravje«. Vršila so so predavanja o higijeni in zdravjii. posebej se je še proslavil dam P. R. K. 1. dec. in »Materinski dan«, 15. maja. Koncem sol. lota je sola priredila raz- stavo žen. roc. del in risarskijh izdel- kov. c GASILSKI DAN V CELJU. Vod- sfcvo celj'ske prastovoljne požarne brambe nam javfia: Kakor vsako leto nameratvai celjsko prastovojno gaeilnp družtvo tudi letos prirediiti na dan 31. julija gasilski dan, ki naj pokaže me- ščanom in tudi širši jiaivnosti izurjo- noist in pripraivJjenost ccljskih pozai-ni- kov, ki pa naj odpomiore Visai delno tu- di si nan čn im težavam društva in mn da fiiaaoaono podlaigo. za raizvoj in i%- popolnitev opreme. Za bodoco svojo najvažnejšo naloffo smiatra društvo ustanovitev resilnega oddelka. Pomainj- kanje take ustiain'ove je v Celjiu silno. Dan na dan smo priča kaiko se bolniki in ponesrečenci prevažajo v bofnico na načim, ki Gelju ni v ponos, ponesrečen- com in bolnikom pa le v muko. Tennu je na vsaik način treba odponioei. Član- stvo požarne brambe- je pripravljemo zrtvovati v ta namen svoj aais in nn- diti brozplacno pomoč. Geljska požar- na brarnba apelira, na celjsko javnoist, da se velikodušno odzove vabilu za podporo ter da sprejiine dame in d-ekli- ce, ki bodo pobirale prostovoljne da.ro- vo v igornji. namen, dobroihotno in lju- beznjivo. Kor pobirajio tudi druge po- Čakal sem, kaij bo slediilo. Toda Smrt je taikoj spremenila ton svojega govora. — Hitiva dalje, pokrainljav:a lah- ko tudi. driiigje. Všeč ste mi, kajti tudi Vii niste cenili življenjai. Zato ste mi de- jali, ko sva se srecaila: To me pa res zelo veseli. Dovolite mii še eno vpraäanje. Ali ste živeli na svotu skromino? — Da., a cenuu vprasujete? — Kaf tako. Hiitiva datje! Vzpodbodla je konja in oddirjala sva dalje. Dospela sva do ogrotmnili vrat iz marmorja in zlata, Pred njimi je stal star vratar. —r Pozdravljen! je spregovorila smrt. — Pozdrajvljena! Kaiko si opravi- la svoj posed? — Tako, taiko. Privedla sem ti si- romakaJ, ki si je zasluzil nebasa. In Smrt me je spustila s konja in je skočila tudi saima na tJa. Stopila je k vratarju, in nuu' nekaii zašepetala. Razumel sem saino tolc: — Mož je bil državni uradnik in povrhu se oženjen. — Za nebesa je to premalo. Zailo- stujejo mu vice. — Ilevež je živel donia in skromno. Vratarjev obraz je postal zelo resen. Ozrl se je name, rekoč: — Ako je stvar taka, vaim takoj preskrbim mesto v nebesiK. žarne brannbe po niestu. |)i'osto\oljiie darove v svoje svrhe,,opozarjainio ob- činstvio,. da bodo ta tecleii zbiraiv dame za celjs'ke ga^silce. Celjsko Sai.si.lno dru- sh o pričakuje, da bo lnuslo v niesca- nih raizunievianje ; svojegä vsakomoir : posveeenega, dela. lJr,uštvo ne vpraša, | kdo trpi, tomveč le, kje je nesreča in \ kako jo odvrniti. . c REDN1 SESTANEK CLANOV ORG. SDS V GELJU se vrši vsako sre- do zvečer v khibovi sobi Geljskega do- ma. Začetek razprav točno ob pol de- vetih c ZA MRTVE PROGLAÖENI. — Okrožno sodišče v Gelj'ii je uvedlo po- Btopanje, da »e proglase za lnrtve sle- tleči pogresainci: Frame Cesar, posest- ni:k v Socki, Alojizij Per in Leopold Per, rudarja v Trbovljah, Franc Ku- nej, rudar v Pelkumu., Jernej Stres, delavec pri Sv. Mohorju, Alojizij Obre- za, posestnik v Garici, občina Vel. Pi- rešica, .Anton Majorane, dolaivec v Brožinski vasi, Frainc Raizpotnik, ru- dar v Griižali, Josip Hajnšek, posest- nikdv sin v Spodnjem Gaberniku, in Alojzij Juliart, delavec v Vešeniku. Vsi so odšli začetkom svetovne vojne k vo- jakom, pa se doslej niso vrniili, niti javili., c SMRTNA KO-SA. V soboto do- poldne je vnmrl v svoj em stanovanju v Vodnikavi ulici v starosti 80. let upor- kojeni ravnatelj dclkliške meščanske sole v Gelju gi. Ludvik J. Weiiss. Bil je jiekoč dober šolnik. P ok op aft so ga v ,pondeljek popoldne na mestnem poko- palisču. N. v m. p.! c ZA AVTOMOBILE IN M0T0R- JE. (Raßcglas.) Vsi vozači odnosno šo- i'erji aivtoniiobilav im motor.skill vozil se opozarjajo, da je pri vožnjah po za- tvorjenih naselbinah vozarenje z od- prtim izpuhom po §§ 47, 55 min. nar. od 28. aprila 1910 drž. zak. št. 81 pod kasmijo globe do 1000 Din, odnosno za- pora do 14 dni zabranjeno. Prestopni- ku se bo po dvakraitnem ka.znovanju odv^olo vozno dopuistilo (šofer. ley it i- ma»cija.). Motorska vozila. ki ne odgo- varjajo danaišnjim predpisom o nesliš- nem izpuJiu, pa bodo stavljena izven ¦prometa. — Sreski poRlawar v Celju, dne 26. junija 1927. — Dr. Senekavič s. r. c ZAKLJUČEK Š0LSKEGA LE- TA NA DEŠKI MEŠČANSKI ŠOLT. Soso je obiskovalo koncem šolskega le- ta 1926-27 264 učencev. Razred so do- vršili % odličnim uspehom 4, s prav dobrim 10, z dobrim 90, z zadostnim 73 in z nezadostnim 86, od katerih jih •jLma raizredni izpit 54. Neredovan \~\ astal 1. c MRLlCl MESECA JUNIJA 1927: V meistu: Marijana Hočevar, 78 let, zasebnica;; Zvomimir Brzič, 1 i'n pol ure star otrok trgovca; Lud^k Laijnsic, 72 let, sodni izvTŠevalec v p.; Jazef Borko, 4 leta. sin tesarja; Josip Vrečer, 77 let, zassebnik; Hermina Ji- oha, 55 fet, žena kavairnarja. — V jaiv- ni bolnici-: Ivan Kind, 63 let, delavec, Okolica Gelje; Alok Pot, 27 let, hlapec, Dobrna,; Marija Zakonsek, 25 let, žena poseistnika, Sv. Miklavž; Matija Rito- šek, 78 let, cevljar, Gelje; Anton Kra- mar, 56 let, hlapec, Gotod'jic; Martin Jeraj, 67 let, žagar, Ljuibno; Frame Spital, 89 let, abč. rewz, Okolica Gelje; Frančiška Štor, 73 let. varuhimja otrok, Store; Jožefa Klep, 26 let, re- jenka, Okolica Gelje; Martin Režun, 67 let, obč. revež, Sv. Krištof; ALojzij Fi- aivž, 54 let, tesaT, Strainice; Veronika Zabrežnik, Rečica ob Paki; Ivana Skorjainc, 13 let, hei pasestnika, Smar- je pri Jelfiah; Terezijia Ko», 36 let, dni- narica, Sv. Lovrenc patl JJrožinoin; Iv. Ivanšek, 60 let, višji pisa.rniSki pred- stojnik, Gelje; Giril Lecnik. 31 let, in- valid nestalnega bivališcai; Martin Ga- luiii, 49 let, mali posostnik, Pečka, — V invalidskem dömoi: Ivan Irgl, 46 let, invailid. — V vojaiski bolnici: Jožef Gla- da, 21 set, vojak; Radi&n Žunic, 21 let, vojak; Bogoljub Draaniiic, 22 let, vo- jak. — V juinij.u je torej uinrlo v Gelju 27 oseb in to 6 v mestu, 17 v javni bol- nici, 1 v invail'idskem domiu in 3 v vo- jaški bolnici. MEvSTNI KINO. Pondeljek 4.. torek 5. in sreda 6. julija: -»Kraljica Moulin Roiiyea«. Sijajna komedija v 6 dejanjih. V glavnih vlogah ljubljenca kinopublike Madif Christians in Livio Pdvanetli. KINO GABERJE. V pondeljek 4.. torek 5., sredo 6. in četrtek 7. iuftja zaprto. Za hmeljarje. Sianje Itmeljci v inozemstvu. , Žatec (Co:skoslova,škaO. — Staihjb hiineljskiH) riaisadov je vobee tudi zana- prej neenaiko. Krilatih in nekrilatili usi je prejkoslej najti, vendar se naliajajo v nekaterih obcinaH v tolikih množi- j nali» da, so se hineljarji popnjefi j obrambnih sr'edstev. Zaidnje dni se na hmeljai opa'zu\je nekaj novega. V neka- terih vrtovih ,so na.mrec vidi, da se koji- ci panog sušijo in da, postajaijo škrlu- paisti. Druigoletni naisadi so ,skoro po- vsod pra.v slabi. Gene od 2900 do 3600 češkili krön zai 50 kg (okrog 98 do 122 dinarjev za 1 kg). Belgija. Poperinghe: Dobro do prav dobro. Alost: Precej dobro do do- I bro. Tu in tarn uši in peromospora. Ne- enako stanje. Francija. Burgund: Neenako sta- nje. Alizaciija: Zadovoljivo, neenako staaije. Tu in tarn peronospora in uši. Anglija, Kent in Sussex: Neenako stanje. Deloma je rastlina zelo zaasta- la v raavioju. Mnogo uši. Stanje sred- nje in manj kakor srednje. Amerika: Normalno stanje. Alost (Bel'gija,). Noč od 26. na 27. junija je bila mirzla. Toplomer je ka;zal 6.4 stapwij G. Vsled tega je zaosta.jalo kroženje raistlinskega soka. V zgodaj obrezainih nasaidih (34%) je ravstlina dospela' do polo:\ice drogov, le tuintani je kakšna, ki je dospela do vrlua. 40 od- stotkov vseh nasadov kaže srednje sta- nje, 26 odstotkav je pa slafoih. Uši je v nekaterih- vrtih le malo, v drugih pa prav veti'ko. Dosedaj so se le nekatori hmeljarji poprijeli obrambnega dela, Zemlja je miokra, ker dežuje Vvsaki dan. V raiznih legah ima hmelj prav kratke paoioige, katerihi konci se suše in odpa- dajo. Listi orumenevajo. Kuštrovcev je najti v vseh legah naSega okoliša. Trte so vobee vitke in gole. Po poročilih naših zaupnikov je sianje Iimeljskih nasadov v Angliji isto kot pri nas. Več ha obsegaijoča, po po- ronospotri' okužena hmeljišča so se tain op list i la. BolaiTia raistlina se io ffi'oboko izikopala in potoni' oj?n,ia uničila. (To jo najradikalnejso sredßtvo zoper pero- nosporo.) Sinom domoyine> š STOLETNIGA ROJSTVA BOŽI- DARJA RAIČA. Ker poteee letos sto let od Raicevega rojstva, se vzida v njegoivo rojstno hišo spominska plo- šča. V ta naimen se je pri Sv. Tomažu pri Orniožu ustanoAil odbor, ki. je v sporazumu z zgodoviimskiin društvom v Mariboru. vzel akcijo v roke. Prispev- tov je doälö od Raicevih čestilcev blizu 2000 Dial. Otlkritie ploišce bo 24. julija š NEUGODEN STUDIJSKI RE- SULTAT V NOVEM SADU. Na ^iin- naziji v Novem Sadu je izmed 900 di- jakov končailo šofsko leto z nezadostnim uispebonn 350. Izredno visoki odstotek učnega neuspeha jc posledica večnih izpremernb v učiteljskeni zboru. s IZENAÜENJE DAVKA NA ROČNC) DELO. V di-rekciji davkov pn- praivljaio uredbo o izenacemjudaivka na ročno delo za vso držai\'o. Uredba.se nainaša na asnutek finainčnega zakana za leto 1927-28. š AßETIRAN POH0TNEŽ. Poli- cija je v Osijeku aretirala prodajalca sladoleda Aliineda Muhamerovica iz Macedonije, ki je posilil 6 deklic v sta- rosti 7 do 12 let. Dajal jim je. sfadoled in jih na ta naicin zvabil v svoje sta.no- mnje, kjer jih je posilil. Š GARINJENJE GASILSKIH BRIZGALN. Finamčni minister je iz- .dal cairinarnicaim na,vodila, kako mo- raj o v bodooe cariniti gasilske hri-zgal- ne in katere brizgalne je smalraiti upo- ra/bne za gašenje. š POPLAVLJENG1 BODO 0PR0- SGENI DAVKOV. Na temelju financ- •nega zaikona za feto 1927-28. rnorajo vložili davkoplacevalci, ki so bili leta 1925. in 1926. prizarteti po pop!*ivl, na pristojnio finančno upravo prošnjte gle- Ae oprostitw od davkov. DavkopUwe- valci se laihiko proti sklepu financne uipra-ve prit.ožijo. 1Tnru & IZLET SRBSKIH PLANINGEV V SLOVEN!JO. Srbsko planinsko dru- stvo pri'raU velük izlet v Slovonijo v dvQh sinereh in sicer v Savinjsko m Logairsko dolino, ozironwi! v Kaniniško pl-anine, ki, bo trajal priibližno 8 dni, ter izlet v Trigla'vsko pogorje s sever- Genj. naročnikom! Foložnice smo priložili sobotüi stoviLwi. Poslu- žijo viaj se jih prldno vsi vediii placniki, kakor tudi oni, ki so z riaroc- nino v zaostanku. Z red- nimplačevanjemseupra- vi prihrani mnogo ne- potrabnega dela kakor tudi stroškov. TJprava „Nove Dobe". ne sti'ami ,s sesto/poni na Bo-hinjisko je- zero, ki bo trajal (5 dni. Odhod iz Beo- gvada za prvi izlet dne 30. julija, za drugi izlet pa dne (i. a.vM'usta. Obe sku- jpini se sestameta dne 8. a.vgusta v Moj- stranr. Š PISALNI STROJ vCONTINEN- TAL« na Ljubljanskem vele&ejmu. Ob- i-scite paviljon E 18—20. Ivan Legat, specijalist za pisarniske stroje, Mari- bor, Vetrinjska ul. 30, tel. int. 434. 559 š REDUKGIJA PRI MEŽIŠKIH RUDN1KIH. Pri angleških rudnikih v Mežici je bilo te dni odpuščeno 100 ru- dar jev. «Na defu ji hjo ostalo še preko tisoc, a vse obdaja strah nadaljnih rer- dukcij in brozposolnosti. Ge rudar is&- gubi delo in osUiine preko šest mese- cev brez dela, mu propade vse, kar je leta in. leta vplačal v bratovsko sklad- nico. Pokojnina od bratovske skladn^- ce se doseže šele po poteku 30 let. Pol- na dobu pa se bo sedaj zvišala celo na 35 1"et. Pred raesci so bili odpušceni triije rudarji, ki so plačevali svoje pri- spevke bratovski skladnici že 28 let. Södaj izgubijo pokojnino in vse, kar so v tej dolgi dobi plačevali. Š NASl NA AVIJATICNI TEK- MI V^SVIGI. Od 1. do 15. avgusta letos so v Svici vrsi rnednarodna avljaticna tfkrna. JxiKOslaivija bo pri tokm-i zns-'to- puiiii s ("5 aparati. Komnindant npše zračne askadrile bo podpolkovniik Ži- \nra.il Petrovk', piloti pakapcičn.d Grn- dišnik, Rupčič, Uzelac in Maniičev.ič ier poročnika Pajevic in Itale. UTO-posta je za zobenojboljša! Š ZA VZTJRŽEVAN.TE ŽELIZNIC V SLOVENIJI. Prometno ministrstvo je direkciji državnih Meznic v Ljub- Ijani odobrilokredit v znesku 3,500.000 dinarjev za vzdrževanje zeleztiiskili prog v vSfoveniji. Znaten del te vsote se bo pora:bil za popravo proge Ljublja- na—Rakek in borovniskega mostu. š ŽELEZNIŠKK LEGIT KM AGI- JE DNEVNIČARJEV. Ministrstvo prometa je odrodilo, da tisti državni usluzbeiici, ki so bili kot zva.nicniki in služitelji po 51. 306 fimančnega zakona. za leto 1927.-28. prevedeni za dnevn,i- čarje, izgube pravico do ugodnosti po- lovične vozarine na železnicah in da morajo vrniti svoje železniške legiti- macije. š NAGRADE IZPRASEVALNIM KOMISIJAM. Fmancni minister je podpisal pravilnik o nagradah članom izpraševahiih komii&iii za sodne, profe- sorske, inženjerske in ostalo di'zarne strokovne izpite ter za odvetniške iz- Plte"š LOKOMOTIVE ZA ODMETA- VANJE SNEGA. Prometno ministr- 'stvo je narocilo v Nemčiji na raciwi reparacij 0 lokomotiv za admeta-vanje SnezaRA0NI POSTNI PROMET MED BEOGRADOM IN ZAGREBOM. Zra- koplovno poveljstvo v Noven. Saul u je odvediilo, da se priene 25. juftja reden poätni prornet mod Beogradom in Za- grebom. Promet bodo vzdrževiaii voja- ški zrakoplovi). 8 HIDROPLAN PADEL V MOR- JE. Iz Ercognovega v Boki Kotor^ki prihaja poročilo, da je padel v liiorjo vojaški hidroplan, pri oemer je izgubü življenjo mladi strojni inženjer mof- nar-dijak Momčilo Petrovič, ki je la«~ sko feto v Beogradu absolviral tehijic- iiü fakulteto. V hidropla-nu se jc "^ jaJo pet oseb. Hazen Petrovk^a ™kx'™1 rešili. Pri padeu je Pelrovic dobii urta- rec na sence; onesvestil se je m uto.i L Sele cez 40 minus so njeROvo truplo potegnili iz morja. >r':v. 74 > N 0 V A D 0 B A « Stran 3 s POÖTNI URADNIK ZAUPNIK SOVJETSKE RUSIJE. V Osjeku je poli'cija firetirala poštnega uradnika Milana K'lomia,, kii \je pod imenom Meltz prejomal na poštni predal St. 66 iz Rusiije pisnia in propagandne član- ke z naročilom, da jih skusa spraviti v naze liisto. Prejemal pa je tudi naro- cil'a. z.a zaiupma poročila o razmerali v nasi državi. Državno pravdništvo je iivedlo protii njemu preiskavo. Areta- cija je v Qsjeku povzročila veliko sen- zacijo. š NOVI SENZALI LJUBLJAN- SKE BORZE. Ljubljanska borza za blago im vrednote je imianovaila dr. Janka Berceta in Vasa Suyerja za za- časna borzna senzata za vrednote ter za dezeine in mlevske pridelke. š VAŽNO ZA IZSELJENCE. Mi- nistrstvo za socijalno politiiko jo iz- clalo na podrejane oblasti okroznico, v kateri jih obvešca, da se miorajo pros- nje za izselitev naslaivljaiti na velike žvi- pane, ne pa direktno na miinistra za socijailno politiko. Take prošnje se ne bodo upoštevale. š CARINSKO - KEMIJSKI LA- BORATORLJ V MARIBORU. Eeneral- na direkcija carin je odrodila, da se. še set ob pricne z zgraidbo ca.rinvsko-ke- mijftkega latboraitorija v Manibom na glavnem kolodvoru. V ta namen je do- locen. kredit 50.000 Din. s PR VA KANDIDATNA LISTA VLOŽENA. Beograjska »Pravda.« po- roča iz Oisjeka, da je tam 25. junija bi- la vlozena prva kandidatna lista, ki je tudi prva v oeli državL Nosilec liste je Davidoviicov deniokrat dr. Jvo Ribar. svojecasni preidsednik Nairodne skup- ščine. Š KONGRES NARODNIH MANJ- ŠIN. Prihodnji kongres narodnih manjžin se bo vršil v čaisu oil 22. do 24. a.vgusta pod predsedstvom tJovßnskega poslanca v iita-lijanskom parlamentu, dr. Wiilfana v .Ženevi. 3 ZRELOSN1 1ZPITI NA SRTCD- NJIH ŠOLA1I so v celi' drža.vi inalonc konoaini. Iz poročil, ki jih jo projelo ministrstvo prosvete, je raizvidro, da je u;speh mnoigo bolji kakor v prejšnjih letih. Tudi zrelostni izpiti na naših. uči- tel'jiscih so relativno povsem zadovo- ljiivi. Š PUHQVNIKI NE SMEJO Z RADICES- v nedeljo je prišol k ljub- liansktniiiu škofu odpaslnaiec S'KS. Re- t_i '" |e da jo za voliini okraj Kranj • flct' Koblel> Jvn je Žel°l da Tia| ta skEp1^ P°lrdi- k^kof ^a J'e ocLSovori1' Jin, toga ne miOire storiti, ker ne more ojobraivctti, da. bi iimel kak dnhiovnik zveze z Radücem, ki je že nestotokrai javno napaJdet katvliško Cerke^ itn rnjo- no duiliovSčimo. š LJUTOMER — MESTO. S kra- liievdm ukaizoin z dne 30. junija 1927 je bil trg Ljtutomer povzdiignjen v imesto. š 0BSOJEN OKRAJNI GLAVAR. V procesu proti okrajnemu glaivarju Aliji Alajbegovlcu v Mostaru je 1. juli- ja bila raizglasena razsodba. A.l*aj)xügo- vic, ki je paneveril 45.000 Din uradne- ga denarj'a, a poraivnai škodo. je bil ob- sojen na šest mesecev težke jece. š KAKO POTTALLTANČUJEJO SLOVEN'SKE PlUI'MlvK. (Joriski inu- nicipij iß izrocil daslej prcfokUiri 72 prosewj za PoitalijančeaiJG slovenskih prjiniikov. Rešenili .io 47: Andretič se imennje odsloj Andretti, Bizjak Biisi- aichi, Kamenšček Gamisi, Dornik Do- rini, K'ovacic Gavacci Kral Grali, MaJi-nič MajciTii, Prnčič Princis, Sim>- ci€ Simonetti. Škatriovec NovelH, Tonic Tonsi, VodapivDC Bevilacqua, Zakraj- šek pa Pontinelli. Ä„ T _.,, K SELITEV PREMEŠČENIH I3CI- TELJEV. Ministrstvo je izdalo v-sem učiiterjem, ki so premeščeni na drugo šolo, nalog, naj se presele v pocitnie^i, da bodo 1. soptomibra že v onvem kra- ju nastopili službo. Razgled po svetu. ¦¦nm'^ MARŠAL FOCH — ČASTNI {°™ OXFORDSKE UNIVERZiE. Nai Angleško je prispd framcoski mar- isal Joch, ki bo promaviran zji caistne- ga doktorja na oxfordski uno komisijo, da pre- išče zainimivi pojav. r KATASTROFA PARNIKOV NA 13ELEM MORJU. V č-otrteik üonoci jo zadel'a traj-ioa pairniikov, ki so phüi proti Pi'reju na Grško. težka nesreoa. ki ni ostala brez ČloiveškiJi žrtev. »Pa- tris« se je istooasno zaletel* v dva na- siproti ploveca patniška parobroda. — Strojn:i prostori im kabi'ne »Patrisa« so bili iakoj polni vode. Utopilo se je desot potnikov. r NAJMANJŠI SESALEC. Ob Grnem nnorju prel)i'va naijmiajnjsi sesa- lec, i\eka vrsta mišk, ki so manjše, ka- kor polovi'oa mezinira. Ljudska prosveta. 1 IZBRANI SPISI DR. JANEZA M-ENC1NGERJA. Izdafa »Matica, Slo- venska«, uredil dr. Josip Tominšek. po daljšem času je izdala >Matica Slo venskai« IV. zvezek Izbranih spi:sov, ki pri'naisa dr. MencLngerjoivega »Abado- nai«, bajko za starce, kakor jo pi^atelj sam ozmaouje. Predgovor je napisal dr. Tominšek. — Licno urejena knjiga bo v kras vsaki knjižnici in jo zato vsem prijatoljem lepe in dobre sloven- ske knji'ge toplo priporocamo 1 HIPNOTIZEM, SUGESTIJA. GOUETIZEM. Pod tem naslovom je naipiisal Adolf E. Vizjaik poljudno znanstveno razpravo o torn za;nimi\otn pred inet ii. za kateroga narašca zani- mainje v povojni dobi tudi pri nas. V uvodu naglaiša pißec, da vfada^o ne sa- nia mod preprostim ljudstvom, mar- več tudi med inteligenco popolnoma napacna na-zirainjia o hipnotizmiu in su- gestiji in da hoce vS svajim delom izbri- sati \Tse preclsodke in odpraiviti ono zastairelo naziranje, ki je v tem pogledn se vodno miocl naisiim ljuidstvani. Knjiga bo dobro sluzila ^•sem, ki se zanimajo za to vpra-šanje. 1 RUSKA ZAOKTNIGA ZA SLO- VENGE. Spiisal Maksim Leonid Blu- men a-.u, založila Mariborska tiskarna v Mariboru. Glede na naraščajoce zani- niainje za ruski jezik je napraivifa za- ložniica z izdajo orruenjeüie Začetnico veliko uslugo vsem, ki se hočejiO p?'i- učiti jeziku najvecjega slovanskega na - roda. Doslej sniio slicno knjižico žal zolo pogrešali. Za,cetni:ca je sestaivljena po preiizkušenih načelih modernega je- ziikovnega pouka ter opremljena z v;som naijinujnej'sim slovniskim in konverza- cij-skim gradivom. Odno opremljena knji'ga v asmerki stane broširana 20 diinarjev. Naroea se pri Mariborski tiskarni v.Mairiboru. Gospodarstvo« g N0VÜ PüDJET.JE. Trgovinski minister je dovolil, da smeta ustaaiovitL Vincenc Jin'ij Tlvnrn - Valisa&slna in Kreditni za,viod za trgovino in imdu- strijo v Ljubljani delniško družbo pod Imenoin »Fabrika čelika Djorgjia gro- sa Tlvurnskog u Ravnali, dioničarsko društvo« s sedežem v Ravnah - Gušta- nju. Osnovna dei'niiska gla.vnica znasa 14 milij'onav dinairjiev, razdeljenih na 140.000 delnic po 100 Din, ki se glase na imetnika. Ta .gla.vnica se labko zvi- ša po sklepu obcnega zbora zu 20 mi- liijonov dinarjov. Družbi. je namen pri- dobiti jeklairno v Gustanju - Ra.vnah, kovaonico v Mezici in premogomik na Holmen ter nadaljevati iu povečati te S abrate. g PREVZEM GESTNE ŽELEZ- NICE V LJUBLJANI. Z družbo.Sie- meiis-Hailsko ozir. AJlgemeiine Oester- reiichische Klein bahn geselfeclija st je 1 niestna občina ljmbljanska doisegla. spo- ! raizum glede provzema ceslne železni- co s straini mestne občine. Mestna ob- čina kupi dve tretji'ni delnic (2667 ko- madov) za pavšalno ceno 2 milijona dinarjov v stia-ih obrokih po pol mili- jona. Ostalo tretjimo obdrži še nadalje omenjena tvrdka, ki dobi tretjino za- stopiiikov v upravl. Za prevzeni cestne zele/nice bo potrobovala občina okrog 2 in po! miliijona dinarjev in bo pri- siljena najeti v ta naraon posojilo. g KOLIKO PREMOGA JE ŠE NA SVETU? Na zborova.niju: Zvrae ncm» ških kemikov v Essenu na Nemskom je to dni izjavil neki tehnični strokcAr- Jijuk, da. je na zomlji pri današnji upo- rabi še za 750 let premoga. Vodne sile bodo torej še nekoftko počakale, da jih bo človek začel dodobra izkoriSčati. g POZIV HMELJARJEM, Mini- stnstvo za kmetijstvo in vode je dalo veiikim županom nalog, da pozovejo hmeljarje k uporabi obrambnih sred- stev proti peronospori in da irzdajo po- trebn;.. navodila za skrapljenje. Po na- ziranju kmetijskega miniistrstva obst ev- il nev<^rnost, da nam peronospora uni- oi velik del pridelkov. Tretji proko Oeeana. Preköoceanski letalec Byrd, ki je bil odletel \z New Yorka, je po vecur- noin blodenju nad Severno Fra»ncijo radi pomiajnjkamja benoina koneno pri- stal na morju 200 m od obale. Vest o njogovom pristankii se je bliskovito razširiila po Franciji in iz vseli bliž- "jih krajevso prihiteTi ljudje v Vearsur- nier, kamor je daspel Byrd s svojimi trenui spremljevalci v mialem gumi.ja- stem coiiiiu, ki ga je imel s seboj. Leta- lo .so za silo zaisidrali in je ostalo se do soibote na odprtem mwju. Olgled letala je NOVA DOB At Stev. 74. Celjska posojilnica d. d. Stanje hranilnih ulog nad Din 65,000.000'-. Stanje glavnice in rezerv nad Din 4,000.000*-. if Celju Sprejema hranilne vloge. Izvršuje vse denarne, kreditne in posojijne posle. — Kupuje in prodaja devize in vaiute. V lasfni palaei liapodni dom Podružnici s Maribor, Soštanj Gpamofoni in plošie iz tovarne Edison Bell-Penkala Ltd. kakor tudi plošče «His Master's Voice» in «Columbia«, katere vodi imenovana tovarna na zalogi, se dobijo proti gotovini in po zelo ugodnih obrokih pri BoFicop E Leskovšek, Celje knjigarena in veletrgovina s papirjem, pisalnimi in Hsalnimi predmeti. Gene zmatno znižane ! Največja zaloga in samoprodaja z\n.ffi najprippaunejših PUCH koles In kales znamke Was f & HSf a d" Vsa kolesa s torpedo-proslotekom in p o vr atno-stopalno zavoro. Cena od Din 1600- naprej. 3 Največja zaloga deloy koles in ši- valnih strojev po najni2jih cenah. Popravila tujih izdelkov strokov- 12 mesecev garancija. njaško, hitro, dobroinceno. CfvJ .—! „j; • era o ~* n "S3 Vsi stroji so za vezenje pripravni. P o u k v vezenju z a st on j. Najvecja reparacij- ska delavnica. A. NEGER, Celje, Gosposka iilica St. 32. Franjo Dolžan, Celje Kralja Petra cesta Kleparsfvo in naprava strelovodov. Pokv-tvanje sttreh in zvonikov. Vodovoclne in&talaoBje. naprava moderno- higljeniönih kopalnih sob, klosetov in zdravstv. napra«. Vsa v to stroko spadajoča popravila sc izvršujejo točno in solidno ter po konku- renčni ceni. — Proračuni brezplačno. — Za vsa nova dela se prevzame jamstvo. Popravila pili slrojev hitro, eksaktno in poceni izvršuie specijalni mehanik z dolgoletno prakso in koncesijo v Celju. —PpvowrBtna dokazEla na razpoSago. — P5- salni stroji nowi in rabl^eni v zalogi« JOSIP PUKL, Celje KRALJA PETRA CESTA 4. Premoa iMm% \\M0 in usch drug]]: rudnihou döbaulia in doslQvIja i di n mesfu in oiolici Franjfo Jost, Celje, Alcksandrova ul. i Oglašujte! Prvo iniojefslii iorclii Mdv v Celju Cankarfeva ul. št. 11 priporoča svoja izvrstna namizna tei- odbrana SOPtimentna VINA vseh vrst v sodih in steklenicah po zmernih cenah. "^1 WT* Vzorci na razpolago ! mestne klavnlce o klanju in uvozu od 20. VI. do 26 VI. 1927. Zaklana živina Uvožeiio meso V Kg •— so rt ca ~ I m e :=> ^ g! S | -| « „ ^ | | f « « I Opomba o^oE(uqj>?-oo'- qj > > o o ^«n>^HHwO^^c^[H w O ^ ^ Dečman Terdinand 3--------------------------------j— — — — — — Esih Matija ....------2------2------------------144------------------ Friedrich Ivan ... 1 1 Gorenjak Josip ..------21-36 —-----------— 137 — - -Gunžer Frldrlk .. 3-------------------------— —— — ____ Hole Martin ....------1------51---- -------------------- Hohnjec Viktor . .------1 1------3--—- 53— — - —. Hohnjec Stefan ..------1------1 2--_|- - - - _ -Janžek Marija . .-------------------------— — — — — — — — — Kroflič Alojz . . . .------1----------— _ — — — — — - _ — Lapornik Ivan . . .------1------1|— — — — — 98 — — _ — Leskošek Ivan . . .------.1---------;—_-_- 109 — — ._ -Lebič Tani.....-•<---------------------_ — _ — — — — _ — Rebeuschegg Franc------5 12 — 8 4 _ —. _ 239 614 103 — _ — Reicher ivan ....-----------2 — 1 2 1 _ — _ — 40— — _ — Urbančič Adolf . . - - 2---------, 1 _ - _ - 386-------_ -Voisk Rozalija ...------2 1 — 2 1 - - _- - - - - -Zany Viktor ....----------1------15 _ — _----------------------------- Zavodnik Alojzija .------2------4---_------------------ - - ( Gajšek Franc ...------1------31 —-----------— — — — — Pilih Karl ....----------\-----------_-_- _____ Plešivčnik Ana . .----------j—------—--------------301 - — - -Reberšak Anton .------—1----------*----------______ Bernard! Drago .. —--------------------------------— — — — — — Robek Anton . .----------— —----------------------— — — — — Kus Miha.....----------__~--------------------- _ _ _ _ Skoberne Fric . , .----------— _- 1--------------50 - _ - — Lebič Fani . . . .-----------------— ------— — — — — — Hlavač (Celj. dom) .----------------------------------------— — — — — Skupno . . . 6-24 16 132 38------1-|239 1765 240--------| - | Delaj, nabiraj in hrani, varčevati se ne brani! Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri stavbeni in kreditni zadrugi z omej. zavezo v Gaberju pri Celju Varčuj v mladosti, da stradal nc boš v starosti 1 E.ASTNI DOM 9_resfuje Hranilne äfo /f\ vloge po %*P / Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje. Tamstvo za vloqe uad 2,000.000 _»!«- Marljivost, treznost in varčnost so pred- pogoj nravnosti! Prl naložbi meska do SO Din se dobi nabiralnik na dom. Iz malega raste vcliko! Pisarna v Celju, Prešernova ulica 6. Pupilarnovaren in iavnokonisten denarni zavod celjskega mesta Celjska mestna hranilnica Ustanovl/ena leta 1864. Y lastni palači pi?i kolodyopw» VsiliranIliitčiilposll«elzvrSttieJo naJKulanlneJe, hltro *»J®*- no. Ugodno obreelovanje. Polasnlla in nasvett brezplacno, Pod trajnim drž. nadzorstvotn- Za hranilne vloge jamči mesto Celje s celim svojim premoženjem in z vso svojo daveno moSjc Tlska In Izdaj;, Z.on. llskarna. - Odgovorna sta 2a Izdajatelja in tiskarno Milan Cetlna | za redakcljo Vinko W. Cabaro. - Oba v Celju.