St. 474.
V Ljubljani, sobota dne 24. junija 1911.
Leto II.
: Posamezna številka 6 vinarjev :
.JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 10. dopoldne. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1 20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10'—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1 ‘70. Za Inozemstvo celoletno K 30’—. :	Telefon številka 303.	:
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
: Posamezna številka 6 vinarjev :
Uredništvo In upravništvo ]« v frančiškanski ulid S. Oopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništv*. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi sc M vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko. :	Telefon številka 303.	:
Kaj bo torej?
Končni rezultat dosedanjih volitev je torej sledeči:
Od 516 poslancev ‘ je definitivno izvoljenih 447. Ti se dele na sledeče stranke:
Nemških svobodomislecev 104 (v zadnjem parlamentu jih je bilo 79), socijalnih demokratov 80 (od teh 24 čeških avtonomistov, v zadnjem parlamentu jih je bilo 87), Čehov 82 (preje 84), krščanskih socijalcev 76 (preje 96), Rusinov 5 (preje tudi 5), Vse-nemcev 4 (preje so imeli 3), Židovski klub 1 (preje 3), Italijanov 15 (doslej
1	več nego preje). Poljski klub 32 (doslej 4 pridobitve, 3 izgube), Jugoslovanov 34 (preje 37), galiških Rusinov doslej 3 (proti 26 v prejšnjem parlamentu), divjakov 6 (preje 4). Sledi še 8 ožjih volitev v Galiciji in še 58 novih volitev, tako da danes številke še niso popolne. Kakor se vidi so po narodnosti večinoma ostale iste številke velika izprememba pa je pri strankah.
Toda že iz sedanjih številk se da marsikaj sklepati in se tudi sklepa Naravno je, da se napredno časopisje veseli — vzroka ima dovolj, — klerikalno se pa zvija in izgovarja, kajti priznati mora, da so bile klerikalne stranke poražene. Seveda pravi »Slovenec" : naprednjaki in svobodomiseln naj se nič ne vesele, ker se njihove želje, kar se tiče kulturnih reform v Avstriji ne bodo izpolnile. Parlament bo imel drugega dela dovolj in ne bo imel časa, da bi se ukvarjal s kulturnim bojem. To je ko-nečno stvar bodočnosti in »Slovenec* ne more nič prerokovati, kajti danes se ne more reči, kaj prinese čas seboj. Zato se .Slovenec" zastonj širokousti, resnica je namreč, da so imeli klerikalci s tem parlamentom svoje namene in da so upali v slučaju, da bi imeli večino, pripraviti več predlogov posebno glede šolstva in glede ne-laterih obstoječih kulturnih institucij, ki so si jih avstrijski narodi pridobili v srečnejših prejšnjih časih.
S sedanjimi volitvami so klerikalni nameni uničeni in vsak poskus, da bi se vzela šoli in javni ljudski vzgoji še ta svoboda, kolikor jo imamo doslej, bo onemogočen. In že v tem je velikanski pomen sedanjih volitev.
V	koliko pa se bodo razmere zboljšale, se ne more reči, odvisno bo to od sporazumljenja in sodelovanja naprednih stiank. Na Dunaju smo torej zavarovani, sedanji parlament bo lahko zabranil vsako reakcijo; tudi bo v parlamentu našel zaščito marsikdo, ki bo preganjan zaradi svojega naprednega političnega prepričanja.
Kaj pa doma ?
Premagani navadno neradi priznajo, da so premagani. In tako so vse tri stranke na slovenskih tleh pisale o zmagi: napredna, socijalnode-mokratična in klerikalna.
Z mandati so pri nas res zmagali klerikalci, ki so dobili dvoje mandatov več. V tem oziru se da pisati o napredni zmagi samo na jugu. Toda številke so pokazale, da je na Kranj-
skem število naprednih glasov razmeroma narastlo in to ni brez pomena. Nasprotno pa je dokazala »Zarja*, da je na Slovenskem najbolj zrastlo število socijalistovskih glasov. In tudi to ni brez pomena. Tako more vsaka stranka pisati o zmagi in povsod slišimo glas: naprej na delo do popolne zmage.
Volje do dela in zmage je torej dovolj, videli bomo, če je tudi dovolj sile.
Iz vseh vrst se sliši klic: takoj na delo, da zmagamo pri prihodnji vo-litvi. To je hvalevredna stvar, ker bo imel narod gotovo dobiček, če bodo stranke delale.
Kaj bo torej ?
Klerikalci pojdejo gotovo takoj na delo, kajti rastoče število naprednih glasov zanje ni dobro znamenje. Tudi jih je poraz krščanskih socijalcev poučil, kako propade lahko največja stranka, ako se v nji naseli gniloba. Tu ne pomaga ne vlada, ne cerkev, ne križ, ne vera, ker se ljudstvo ne da nikoli tako zaslepiti, da bi ne spoznalo, kdaj se ljudje rede na njegov račun. Zato pojdejo klerikalci na delo, ker bodo sicer zanje že piihodnje volitve lahko usodne. Klerikalcem se gre zato, da dobe popolno oblast na Slovenskem. Skušali bodo ohraniti vse mandate, ki jih imajo sedaj, in gotovo je, da tudi na Ljubljano ne bodo pozabili, kajti dr. Krek je rekel, da bodo delali toliko časa, dokler jim Ljubljana kakor zrelo jabolko ne pade v naročje. Tega se bodo klerikalci držali. Vprašanje je seveda, kdaj pride tista jesen, da bo to jabolko za klerikalce zrelo. Po našem mnenju bo to jabolko še dolgo zanje — kislo grozdje. Vendar zanašati se ne smemo; Ljubljano je treba pred klerikalnimi napadi utrditi in jim enkrat za vselej pokazati, da mi za klerikalizem še nismo zreli in da bodo pri prihodnjih volitvah še bolj leteli, kakor sedaj. Gotovo je, da bodo klerikalci sedaj porabili vsa sredstva, da se rešijo; ker ne bodo na Dunaju imeli prave Bslombe, bodo sluSali tem bolj gospodovati doma. Izrabili bodo oblast, ki jo imajo pri nas, mi pa ne pozabimo, da je vkljub vsemu terorizmu od klerikalne strani število naprednih glasov zrastlo in opiraje se na ljudi, ki so tako zvesto stali ob volitvah v naprednih vrstah pojdimo na delo proti klerikalcem. Čas bo tern ugodnejši, ker bodo	tudi	parlamentarne
razmere za napredno stvar ugodne.
Tudi socijalisti upajo na ^ večjo zmago pri prihodnjih volitvah. Število sedanjih glasov	jim	daje mnogo
upanja. Uspehi so mogoči, ker mnogo delavstva še ni v njih \rstah, mnogo ga je še v klerikalnih vrstah. Ako dobe te množice, se	bodo znatno
okrepili.
Kaj bo torej?
Ako pojdejo vsi na delo s takimi upi zmage, kakor se sliši sedaj, bodo klerikalci imeli večino med ljudstvom, socijalisti med delavstvom in narodno-napredna stranica	samo	med meščan-
stvom. Ako pa se meščanstvo izkaže, kakor se je v nekaterih mestih pri
zadnjih volitvah? Potem ostane zopet samo še Ljubljana. To pa ne sme biti. Števila naprednih glasov kličejo na delo — na deželo. Razmere so ugodne. Volilni boj ne sme miniti brez odmevov: zato na delo takoj! Z organizirajmo naše napredne kmečke vrste.
Krščanske socijalce so mogle zmagati napredne vrste le v volitvah. Tudi naših klerikalcev ne bo konec, dokler jih ne uničijo volitve, ki bodo pripravljene z resnim organiziranim delom.
Kaj bo torej?
Na Dunaju kaže dobro, da bi tudi doma!
Boj za kulturni napredek avstrijskih narodov v parlamentu bo le tedaj uspešen, ako bo ljudstvo prav razumelo njegov pomen. Zato je treba dela med ljudstvom.	R.
Iz slovenskih krajev.
Iz Škofje Loke. Lepo je poslušati Šinkovca, ko začne v mrzli spomladi prepevati svoj čočifni, čočifni; toda tega petja se človek naveliča, kakor hitro začno drugi ptiči peti lepše pesmi. Vsaj postane Šinkovec v gorkejši spomladi in poleti kar nesramen. Temu tičku enak je naš Šin kovec, toda samo po zunanje, sicer je pa še mnogo hudobnejši. Naš Šinkovec sicer še nikdar ni lepo pel, a njegovo sedanje petje pa že vsem preseda. V cerkvi ni več duhovnik, temveč politik. Vsled tega ljudje govore, da cerkve niso več cerkve, temveč hiše politike. Pri cerkvenem opravilu zadnjo nedeljo na Suhi je pa Šinkovec zašel tako daleč, da bi ga bilo dobro dati pod paragraf. Komaj je stopil na prižnico, je povedal svojim neumnim poslušalcem, da je »Čoč* izvoljen za državnega poslanca. Pozabil pa je pripomniti, da je bilo to zadnjikrat, da ne bo nikoli več. Kaj fife Šinkovec? Nato je začel zabavljati čez liberalne gostilne, češ, da se
v	njih ne dobi poštene hrane in pijače, temveč samo umazani časopisi. Poživljal je naravnost ljudi, naj se ogibljejo takih gostilen in naj gredo rajše v klerikalne gostilne. Zakaj pa nisi naštel z imenom liberalnih gostilen, Šinkovec, da bi te bili prizadeti prav pošteno nakrcali po tvojih umazanih prstih in po tvojem dolgem jeziku? Razumljivo je, da ti napredni agitatorji smrde, ker so dosegli tako lep uspeh pri zadnjih volitvah. Prepričan bodi, da bo pri prihodnjih volitvah tvoja jeza še večja, ker boš s svojo bando pogorel. Sicer so pa tvoje pridige od muh. Ljudje sicer še hodijo v cerkev, toda iz navade, ne pa poslušat tvoje klobasarije. Evo ti dokaza. Zadnjo nedeljo sl na Suhi pri-digoval proti liberalnim gostilnam, in glej jo smolo, ravno ta dan so bile vse liberalne gostilne polne, dokler jih niso pozno v noč zaprli gostilničarji. Sedaj v pozni noči so ljudem šele prišle klerikalne gostilne na misel. Šli so vanje in tam popivali in razgrajali celo noč, kakor n. pr. pri Š. Tej gostilničarki je gotovo Šinkovec
izposloval koncesijo za celo noč, ker sicer bi bila morala biti zaprta že ob desetih zvečer. Če pa gostilničarka ni imela te koncesije, naj se pa orožni-štvo malo pobriga, ker se ponočevanje
v tej gostilni baje dogaja vsako nedeljo. Tvoja politika, Šinkovec, pa ne bo škodovala samo tebi, temveč posebno našim kapucinom. Ne rečem dvakrat, da te bodo kapucini še pahnili iz samostana, ko bodo uvideli, da se jim milodari manjšajo radi tvoje politike, kamor so se začeli vtikati vsled tvojega pritiska. Očetje kapucini,
vi si pa zapomnite, da mora biti politika tuja stvar onemu, kr živi od miloščine, sicer se vam zna zgoditi, da ne bodete imeli še za se zadosti, če ne opustite politike, ne pa, da bi vsak dan pasli razne Šinkovce, Balohe, Zajce in druge, katerih je vsak dan polno v vašem samostanu.
Iz Hrastnika. Kakor znano, se vrši v nedeljo, dne 25. junija v Hrastniku sokolska veselica. Ob 3. popoldne je sprejem gostov na kolodvoru, ob 4. pa javna telovadba pri g. Fran Logerju. Po javnem nastopu je veselica s plesom itd. v gostilniških prostorih g. Logerja. Se enkrat prisrčno vabimo vse narodne Slovence, da nas obiščejo ta dan. — Na zdarl
Iz Leskovca pri Krškem. Kaplan Kopitar, agitator, pesnik in komponist. Škof Anton Bonaventura morebiti niti ne sanja, kako talentirane po-ganjače ima v svoji pastirski službi. Sicer pozna on prav dobro Leskov-čane, saj so ga že dvakrat prav imenitno sprejeli in nokturna „Alla stella confidente* gotovo še ni zapustila njegovega spomina. Vendar Človek, ki ima toliko skrbi, ne more vedeti in poznati sposobnosti vsakega posameznika, zato jih poročamo v naslednjih vrsticah. Kaplan Kopitar je v svojem pravem poklicu vzor svojega stanu, kajti bolj urno ne zamore nihče zro-potati svojih opravil kakor on, kot agitator tudi preganjani župnik Berce ne doseže rekorda, ki ga je dosegel -Drejče* na dan volitev v Krškem. Župnik Jaka od sv. Duha in kaplan Kopitar iz Leskovca sta hotela namreč vleči socijalno - demokratičnega kandidata Hrastovčana. Najbrž navidezno se je dal rudečkar potegniti in postal kar na licu mestu najboljši prijatelj črnosuknjačev, pač tako, da smo navzoči volilci mislili, ta je še hujši hinavec kakor so klerikalci. Posebno njegove promenade s kaplanom nam niso nič kaj ugajale. Ne ve se, ali je zgubil Hrastovčan kaplana, ali kaplan rudečkarja, ve se le to, da je nekaj trenutkov pozneje, ko sta se razšla, začel kaplan Kopitar agitirati za so-cijalnega demokrata Hrastovčana in pridobil, kolikor nam je za gotovo znano, tri gtasove, katere bi imel dobiti Hladnik. Priče Anton Omerza iz Krškega in drugi na razpolago. Kako je vjel Hrastovčan Kopitarja v zanjke, pameten človek niti misliti ne more, posebno, ko je gospod Hrastovčan komaj pol ure pozneje Kopitarju vpričo volilcev v obraz rekel: Tako zabitega. neizobraženega in surovega stanu v Avstriji sploh nimamo, kakor je
kranjska duhovščina, in taki ljudje se upajo čez Kopitarja šimfat*. Pa tudi to še ni bilo dosti. Kopitar se je še pohvalil proti Hrastovčanu, do koliko glasov mu je pripomogel — ob koliko tisoč ga je klerikalna agitacija spravila, je najbrž zamolčal. Po končanih volitvah se je začel pečati Kopitar najbrž s pesništvom in komponiranjem, Pretečeno nedeljo sta si nameravali izposoditi dve deklici knjige. Prišedši pod kaplanovo okno, sta zaslišali oberčukhavptmana, ko je klam-fal naslednjo pesem;
Čuk se bo oženil, tra-la-la.
Sova me bo vzela, hop sa-sa.
Ona mene gleda, jaz pa njo,
Jeza me popade, smuk . . .
Čuka sova, čuk, čuk, čuk,
Čukarsko 'mam kapico, ne klobuk Sova me je zmot’la, da sem čuk,
Kaplan sem hotel biti, čuk, čuk, čuk.
Škof mi ne zameri, če sem čuk,
S časom bom postal še oberčuk.
Čukarija, čuk. čuk, čuk,
Čukarija hop-sa-sa Tra-la-la in hejsasa.
V cerkvi čuk, na cerkvi čuk,
Po stenah farovških so čuki;
Kuharica dekanova,
To vztrajnost najbolje čuti.
Predpasnik bel, moderc pa plav,
Posodila je rada čukom;
Da daleč vidi se z višav Zastava z mladim čukom. itd.
Nemara je prepeval slikarijo na farovžu, na farni cerkvi in podružnici v Leskovcu, kakor ranjki Nero pogin Troje, ko je pustil zažgati Rim. Pa to je že dolgo — morebiti že nad 1830 let. Drejče! Zdaj, ko Te je naučil Hrastovčan agitirat, pojdi pojdi k njemu, da te uči še komponiranja in igranja na citre. Pravijo, da on dobro igra na tem inštrumentu, kar je verjetno, ker je naredil baje na dunajskem konservatoriju. Morebiti Ti bo kako lepo »zašpilal* in potem te nauči lahko še čardaš plesat — vse mogoče! — »Polko* in .marš* si precej dobro za-popadel, pa vsaj niso to težki predmeti in profesorji so precej poljudno predavali na shodu v Leskovcu. Na kočevskem vseučilišču je seveda bolj strogo, vendar je pa tudi v Leskovcu slična promocija že pred durmi.
N0EVNE VESTI,
Klub narodno-naprednlh občinskih svetovalcev se je včeraj konstituiral. Za klubovega načelnika je bil izvoljen dr. Karl Triller, za njegovega namestnika pa profesor Josip Reisner. Klub, ki Šteje 23 članov in torej reprezentuje absolutno večino občinskega sveia je vložil na c kr. deželno vlado motiviran poziv, da se naj glede na to, da so volitve postale vsled zavrnitve klerikalnega ugovora pravomočne, v smislu jasnega besedila zakona nemudoma skliče občinski svet v svrho konstituiranja. Ker }e c. kr. deželna vlada poklicana braniteljica in izvrševalka zakona, ne more biti nobenega dvoma, da se bo opozWit*i občinskega kluba brez odloga odzvala. To pa tem bolj, ker bi vsako nadaljno
LISTEK.
HCHEL ZfcVACO:
Most vzdihljajev.
Roman lx atarih Benetek.
— In kadar obrnem svoj pogled na Benetke, ki se leske-cejo v solncu, si pravim, da me prav ti barkaroli, ki se ozirajo Kvišku, nemara preklinjajo, da me prav ti oboroženci nemara prihajajo vkovat v železje, in da bodo ravno te ladje, ki odhajajo
11	pristanišča, povedale svetu, da Foskari zatira Benetke s tirado, ki izziva represalije . . . Ječe so prenapolnjene, Bembo, in ®*rtnja za ovadbe nam izdaja vsak dan nove žrtve . . . Vsako n°£ mi je, kakor da bi slišal oddaljeno ihtenje.
— To so prazni strahovi! . . .
*— Ko smo prijeli starega Kandiana, takrat, ko sem poln ne»ne in upanja pripravil tisti strašni komplot, takrat, ko sem ",u sredi slavja polotil roko na ramo, kakor sem jo položil škofu *redi slovesne maše, sem si dejal natihem, da sem zares mo-8°č>io. Zdaj pa si pravim, da se je par ur, par minut pred svojo retacijo tudi stari Kandiano čutil prav tako varnega, kakor sc utini jaZ v tem trenotku. On ni vedel, da se mu v temi bližam 13 ®.°«itelj njegove pogube. Kdo ve, če se tudi zdaj ne pribli-Je tak zlj angel pogube 1 . . .
To so domišljije!
Dlazi iT ^,nb°' verjemi mi, da kri zahteva krvi! Saj veš, da se izopih ?*anov s'n °k°l* me,,e I Pravim ti, da se po volji ne-n 6 tajinstvene pravice bliža moj sodniki tfembo se je začel rogati:
Potem lost* Kandiano bo kmalu v naših rokah ... in
se n,f7HDo},ej pa svoboden . . . Vidiš, Bembo, že nekaj časa domisr ’t	sem obsojen. Ti praviš: prazni strahovi I Ti praviš:
je ne n	Jaz pa pravim, da je vse to strašna	resničnost, čeprav
»ebe	‘n mi ^ Se skr‘ta Pravim ti, da	sem zalotil okrog
Strašil	nekaterih oficirjev poglede, ki	sem se jih pre*
• • •
— Zakaj pa ne ukažete prijeti teh ljudi?
— Pravim ti, da se mi na veselicah, ki jih prirejam, dozdeva, kakor da bi patriciji menjavali besede, ki jih ne slišim, a vendar odmevajo znmolklo z mojih možganih . . .
— Zakaj so ti ljudje še svobodni in živi?
— Potrpi, Bembo! je dejal dož in položil svojo roko na list papirja, ki je ležal pred njim. Vidiš, to je smrtonosni zapisnik! Od dne do dne šteje več imen.
Bembo se je ozrl na papir in videl, da je zapisanih na njem za kakih sto imen.
— Potrpi! je povzel dož. Zadati hočem udarec, tako stra-šan, da si Benetke dvajset let ne bodo upale dvigniti glave . . . Toda to mi je mogoče le pod dvojnim pogojem. Prvič mora biti Kandiano v mojih rokah. Dokler je ta človek svoboden, dokler stoji na čelu roparskih čet, ki jih je zbral okrog sebe, se mi je bati najhujšega. In drugič je treba, da Ivan de Medičis sprejme zavezništvo. Ali razumeš, kakšna bo potem moja moč? Ali razumeš, kakšna groza bo popadla snovarje zarot, kadar izvedo da mi je armada Velikega vraga na razpolago? . . . Šele takrat bom v resnici gospodar. . . šele takrat bom mogel pošto • pati prosto po svoji volji , . ,
— Občudovati moram vaš geniji je dejal Bembo z glasom resnične odkritosrčnosti.
— Ali razumeš? je nadaljevai dož, ki se je razvnel ob svojih lastnih besedah Ali zdaj razumeš, zakaj sem se spomnil Ivana de Medičis? Ali razumeš, zakaj čakam vrnitve Petra Are-tina z gorečo nestrpnostjo obsojenca v tistem trenotku, ko ve, da so sodniki ravnokar dogovorili svoj izrek?
V	tem hipu je vstopil sluga, ki je kuril ogenj, Foskarijev komorni lakaj.
Prinesel je dožu pismo na srebrnem pladnju in dejal:
— Gospod Peter Aretino pošilja svetlosti to poslanico in jo vdano prosi oproščenja: bolan leži in ne more priti sam.
Dož je pograbil pismo.
Sluga se je naklonil in izginil.
Foskari je držal široki ovitek v negotovi roki, a Bembo je čakal, kaj bo.
Obadva sta z vročim pogledom motrila ta ovitek.
Naposled ga je dož molče odprl ter prečital prvih par vrstic
Prebledel je kakor zid.
Nekakšna kletev mu je zarohnela na ustnicah, iz katerih je bila izginila kri.
Pismo mu je padlo iz roke.
Bembo je segel po njem ln zdaj tudi sam prečital prve vrstice.
Slovele so takole:
»Premogočnemu in preslavnemu gospodu dožu visoke republike beneške.
»Svetlost I
»Naj mi Vaša Visoka Ekscelenca blagovoli oprostiti; to, k«T Vam imam povedati, je tako strašno, da mi zmanjkuje poguma in moči obenem. Tako žalostna je novica, ki Vam jo prinašam s potrtim srcem, da sem moral pravkar, takoj po svojem prihodu, leči v posteljo, vzlic vnetim skrbem svojih služabnikov in kljub izvrstnemu čaju, ki mi ga je skuhala Petrina, ena izmed mojih služabnic.
Z eno besedo, strašna novica, ki jo zapišem z drhtečo roko se glasi:
Svetli Ivan de Medičis je mrtev . .	,■
—	Mrtev! Veliki Vrag je mrtev! je	vzkliknil Bembo	z	za-
molklim glasom.
Foskari je molčal.
Tragične misli so vrvele ta trenotek v možganih tega človeka. Videl je, kako se je mahoma porušil ves njegov sen o mod in oblasti, kakor je gledal malo poprej rušenje ognjenih stolpov, ki so se dvigali v plamenu in žerjavici kamina.
In že je videl v duhn zmagoslavje	zarot, ki jih	je	slutil
okrog sebe. — To je usodni udarec 1 je zamrmral naposled.
In spogledala sta se z dolgim pogledom, polnim tesnobe.
Nato je dož polagoma segel zopet po pismu, ki je ležalo razprostrto na mizi.
Zdaj je hotel imeti vso gotovost o nesreči; navdajala ga je želja, izvedeti njene podrobnosti . . . Pomolel je papir Bembu, rekoč:
—	Na . . . čitaj . . , čitaj vse . . . Vse hočem izvedeti . . .
---------------------------------- (Dalje.)
zavlačevanja konstituiranja občinskega sveta ne glede na to, da bi bilo popolnoma protizakonito, moralo prouzročiti mestni občini in s t e m mestnim davkoplačevalcem spričo neodložne nujnosti cele vrste občinskih zadev naravnost nedogledno škodo, za kar c. kr. deželna vlada gotovo nikomur na ljubo ne more prevzeti odgovornosti. Prihodnji teden je torej pričakovati prve seje občinskega sveta, na kateri bo treba predvsem po predpisih voliti župana in podžupana.
Zakaj so doživeli krščanski so-cljalci na Dunaju tak pnraz. Marsikomu se zdi nenadni politični preobrat na Dunaju nekaj nerazumljivega. Med te ljudi spadajo posebno gospodje okolu .Slovenca*1, ki sedaj na noben način nočejo priznati, da so bili kedaj v stikih s sedanjimi poraženimi krščansko-socijalnimi generali na Dunaju. Mi se temu popolnoma nič ne čudimo. Poraženih sobratov se navadno vsak sramuje, kar bo našim klerikalcem posebno dobro znano. Čemu pa so krščansko-socijalni voditelji na Dunaju doživeli tako strašen poraz. To bo vsakemu, kdor je količkaj zasledoval zadnje dogodke, ki so se odigravali v krščansko socijalni stranki, takoj jasno. Krščansko socijalna stranka je bila že nekaj let nekako zatočišče vseh nikdar nenasitnih t. zv. krščanskih rodoljubov, ki so si medsebojno razdeljevali korita, da je bilo veselje. Dokler je bilo veselje. Dokler je imel v rokah vodstvo stranke umrli dunajski župan dr. Lueger, so znali krščansko-socijalni voditelji dobro prikriti vse afere, ki so se dogajale za kulisami stranke, toda po Luegerjevi smrti je prišel ves smrad na dan. Različne sodnijske afere so dokazale, da krščansko-socijalni voditelji nikdar niso imeli srca za svoje volilce, ampak so jih nasprotno na razne goljufive načine izžemali, kar se je dalo. To so volilci še pravočasno spoznali in zato so Ž njimi sedaj tudi obračunali. Dunajski volici so se za vedno otresli požrešnih koritarjev in jasno pokazali, da je bila njih usoda vedno le v rokah volilcev, s katerimi se ni igrati
Nepotrebne skrbi. Klerikalcem se ljubljanski državnozborski poslanec dr. Ravnihar silno smili. Kakor zatrjuje .Slovenec", bo moral revež tavati po Dunaju kakor zgubljena ovca brez mentorja. Ja, čemu neki ima dr. Šušteršič take skrbi radi dr. Ravniharja. Dr. Ravnihar gotovo ne bo zašel mesto v parlamentarno, v gosposko zboruico, kakor je to storil mali Joža Gostinčar. Ljubljanski državnozborski poslanec bo tudi lahko pristopil klubu, kateremu bo sam hotel, saj jih bo imel dovolj na razpolago. V Šušteršičev klub gotovo ne bo šel. Gospodje! čemu si nakopavate tako nepotrebne skrbi I
Kako je s krščanskimi socijalci?
.Slovenec* pravi, da je krščanske so-cijalce uničil frajzin, ki se je ugnezdil med njimi. Krščansko-socijalno glasilo Reichspost pa pravi, da jih je uničil židovski frajzin zunaj stranke in pa socijalna demokracija. .Vaterland* jim očita, da so zagrešili mnogo s tem, da so šli s soc. demokrati v boj za splošno in enako volilno pravico, proti volji konservativcev in da so se obešali za plašč Vsenemcev. Vzrokov je torej mnogo, prvi in glavni pa je menda ta, da so se Dunajčani izpa-metovali, ker so spoznali, da so klerikalne stranke najslabše in, kar je slabo
—	propada.
Za predsednika trgovske zbor-niee je trgovinski minister potrdil g. g. Ivana Kneza. — Kaj pa je s famoznim podpredsednikom Kregarjem? Na to vprašanje lahko odgovorimo: Kregarja minister ni potrdil, in sicer
MALI LISTEK.
Socializem.
(Spisal Vladimir Knaflič. Oris teorije. Založila Goriška tiskarna A. Gabršček v Gorici 1911. Politlčno-sociološka knjižnica 1 zvezek. Stran 372. Cena 4 K)
Ob času splošnega volilnega boja ni kazalo pisati o naših literarnih pojavih. Rajše čitamo polemične in politične članke in gremo na boj za zmago brez daljšega premišljevanja. Še najmanj pa nas zanimajo ob takih časih razne učenosti. Boj tega ne potrebuje, potrebuje moči in odločnosti; v tem je zmaga.
Zato nismo pisali o »S o c i a 1 i z-m u", ki se je pojavil v času volilnega boja na našem književnem trgu. Želeli smo, da bi naša slovenska javnost ne prezrla tega dela in da bi se pri njem nekoliko ustavila in marsikaj premislia. Sicer je pri nas usoda knjig približno enaka, naj 8 pojavijo ob tem ali onem času, in naj se piše o njih danes ali jutri; toda usoda knjig ni usodna samo za knjige in pisatelje za založnike in knjigarje, ampak za nas vse. To pa izhaja iz tega, ker zidamo svoje zmage je na hipne uspehe; stalno zmago — in stalna zmaga pomeni napredek — je mogoče doseči le s temeljitim kulturnim in prosvetnim delom. To delo
zaradi znanih sleparij povodom volitev v trgovsko zbornico, ki smo jih bili mi spomladi razkrili. .Slovenec* o Kregarjevi nepotrditvi seveda previdno molči.
Laschanovo gospodarstvo. Prejeli smo: Zadnjič je .Jutro** našega Laschana malo potipalo zaradi njegovega izbornega gospodarstva. Malo preveč ste ga. Namreč kar se tiče prodaje cestnega materijala iz podrtije pri starem vojaškem oskrbovališču, je Laschan slučajno čisto nedolžen. Kajti te parcele je kot znano, mestna občina že prodala Kreditni banki in ta je dala zdaj poslopje podreti. Če se ne motimo, pa tudi Kreditna banka nima pri tem cestnem materijalu nič opraviti, ker je podiranje prevzel nek podjetnik, ki ima najbrže skrbeti tudi za odvoz podrtega materijala. Vsaj kolikor znano, se ta maierijal izvaža čisto zastonj raznim interesentom, ki vedo cestni materijal bolje ceniti, nego mestna občina, oziroma Laschan. V tem delu kritike pa je imelo .Jutro** popolnoma prav; še premalo ste prijeli Laschana, posebno kar se tiče posipanja novega parka v Tivoli. Če bi Laschan imel sploh kake pojme o mestnem gospodarstvu, te ugodne prilike za dobavo tako dobrega in cenega cestnega materijala bi ne smel zamuditi. Mestna občina kupuje drugod slabši in dražji materijal za posipanje cest in parkov; tu pa ima materijala dovolj in pred nosom na razpolago, pa Laschan se nič ne gane. Na svoji graščini v Čuš-perku uživati idilični mir, je pač prijetneje, kot taka navadna misel, kako bi se dalo za mestno občino kaj koristnega narediti. Laschan je sicer gerent ljubljanske mestne občine, toda prokleto se moti, če misli, da bodo ljubljanski davkoplačevalci res še dalje tako plesali, kot bo on žvižgal. G. Laschan, pokažite glede ureditev vsaj najpotrebnejših stvari — in k temu spada gotovo ureditev novega parka
—	količkaj dobre volje, pa Vas pustim v miru uživati čast mestnega gospodarja.
Podoknica župniku gospodu Vrhovniku. Povodom današnjega godu trnovskega župnika Ivana Vrhovnika je njemu priredilo včeraj zvečer — kakor druga leta — pevsko društvo .Slavec** podoknico. Občinstva se je zbralo silno veliko, lahko rečemo, da je vse Trnovo prišlo pokazat ljubljenemu župniku svoje spoštovanje. .Slavec** je dovršeno zapel tri pesmi: .Predragi, čuj voščila", .Ti streti me moreš, potreti nikdar I* in .Slovenski svet". Gospodu župniku je zbrano občinstvo priredilo viharne ovacije. Klerikalna olika se je pokazala v dveh pritajenih žvižgih, vladna skrb pa v dvanajsterih orožnikih.
Vrhovnikova afera. Kakor smo zvedeli iz zanesljivega vira, včerajšnja vest .Slovenskega Naroda", da je škof preklical svoje zahteve nasproti župniku Vrhovniku, ne odgovarja resnici. Skof ni doslej še ničesar nadaljnjega ukrenil in stvar torej še ni definitivno rešena.
Res čudno. Poroča se nam: dne 20. t. m. je prišel	po Nunski	ulici
proti Bleiweisovi	cesti neki	pater
frančiškan, ki je	kar javno na	ulici
bral .Jutro** in ni	mogel čukati,	da bi
prišel v kako zatišje. Mimo je prišla stara ženica, ki se nikakor ni mogla načuditi temu prizoru. Ko pa se je na lastne oči prepričala, da duhovni oče frančiškan v resnici bere .Jutro", se je glasno izrazila napram svojim tovarišicam: .Vidite, saj list vendar ni tako nevaren, ako ga bero tudi duhovniki in to celo javno na ulici". Gromenje po spovednicah in proklet-stva od strani škofa Bonaventure rodijo torej vedno lepše sadove. Mi le svetujemo patrom frančiškanom in vsem duhovnim bratom, naj večkrat
in pazno prečitajo naš list, ker se bodo naučili marsikaj lepega,
Razkritje velikih slepavij v Sp. Šiški. V zadevi obiska Ane Kranjc pri dr. Mauringu, smo prejeli sledeče pojasnilo: Nekoč, ko sta se Katarina Juvan in takrat tudi pri nji stanujoči Rutard pogovarjala o družinskih razmerah njegove žene, ki je iz Iga doma, se je v tem pogovoru omenilo tudi o župniku dr. Mauringu, ki je toliko premoženja podedoval in čigar kuharica je dobra znanka z Ru-tardovo ženo. Ta pogovor je slišala Ana Kranjc. Ko je Rutard šel vun, je Kranjc rekla: Prokleto, nobenega greha ne bi bilo, če bi človek mogel takega človeka (tu je mislila na dr. Mauringa) ogoljufati, ki ima toliko denarja, da je komaj grabil zanjga. Le sam bog ve, kako bi se človek zinislil na to goljufijo. Nato ji je Ju-vau rekla: Kar zmislite si, kar se hočete, jaz bi se ne, če bi prav od pomanjkanja dvakrat umirala, goljufat pa ne maram. — Ker so se med Ru-tardom in Juvanovko vršile neke tožbe, pri katerih je bila Kranjc za pričo, je Krajnc polagoma izvedela za vse razmere Rutardove družine. Ko je, kot smo že zadnjič poročali, Rutardova žena šla za dva dni domov na Ig, si je Kranjc izmislila svoj načrt. V tistem času je Kranjc služila v neki tovarni, od koder pa so jo baje radi nepoštenosti odslovili. Ona pa je rekla, da je zbolela in da mora doma ostati. Nekega dne dopoldne pa je prišla k gospodinji ter jo prosila, naj dovoli, da gre Juvanova deklica ž njo v mesto, ona da gre k zdravniku ter v okrajno bolniško blagajno po denar. Mati je hčer nerada pustila ž njo. Da je Kranjc vzela deklico s seboj, je imela svoj poseben namen, ki je bil del njenega načrta. Ona ni šla v mesto k zdravniku, marveč je šla k dr. Mauringovi kuharici. Poslala pa je deklico gor; ko je kuharica prišla, je Kranjc deklico spodila stran. In tedaj se je vršil že v .Jutru" opisani dogodek. Kranjc se je predstavila, kot da ima več majhnih otrok, zdaj pa ji je gospodinja odpovedala stanovanje, Njena sestra pa leži nevarno bolna na pljučih ter prosi kuharico za pomoč. Kuharica ji je dala 10 K, ker več ni imela. — Čez dva dni potem pa je Kranjc zopet prišla k gospodinji ter jo prosila, naj ji da fanta, da jo spremi na trg. Šla pa je zopet k dr. Mauringovi kuharici, ki je na podlagi pisma, o katerem je Kranjc trdila, da ga je v imenu njenega očeta za sestro pisala žena g. Grbca iz Iga, res dal tistih 5 K, toda se iz previdnosti podpisal na pismo; tistih 5 K pa je le dal kot na račun svoji huharici. Krajnc je takrat res prinesla nekaj svinjine in šnopsa ter oboje vsilila gospodinji. Ta je res vsakega malo pokusila, toda le v prepričanju, da je Kranjc te stvari nakupila iz denarja, o katerem je trdila, da ga je dobila pri bolniški blagajni. Da je Kranjc izvršila to sleparijo pri Mauringu in njegovi kuharici, o tem je gospodinja še le pozneje izvedela, ko je prišla stvar na dan. Krajnc je 15 K baje vrnila, ker se je zbala kazni.
Slovenec, morilec svoje hčere. Večinoma vsi slovenski časopisi so prinesli iz Amerike vest, da je John Hrastovčan iz Krškega okraja ubil in zaklal svojo 14 letno hčer, da ji je odsekal noge, roke in glavo itd. Na podlagi avtentičnih poročil iz Amerike je dognano, da niti Hrastovčan, niti Hrastovčanov brat ni ubil in zaklal svoje hčere, da ji ni posekal rok in nog, še manj pa glavo. Kristusovim namestnikom z geslom: Ljubi svojega bližnjega, kakor sam sebe, zahvaljujem se tem potom odkritosrčno, da so uporabljali tako pridno to ameriško novico in agitirali proti moji kandidaturi
v državni zbor. Da je večina Jegličevih lakajcev iz gnezda ene kočke. sem vedel, da bi bilo pa mogoče voditi toliko brezznačajnih pickov z eno samo kokljo mi je bilo do sedaj neznano. — Le tako naprej! Pri Filipih se zopet vidimo in do takrat bova zbudila s .kravjim dohtorjem" — tako je imenoval 13. junija t. 1. kaplan Kopitar živinozdravnika Ribnikarja — naše uboge, zatirane kmete, da jim bo mogoče otresti vaše verige in komate.
—	Fr. Hrastovčan, bivši kandidat za državni zbor.
Kakšno delo čaka novega občinskega sveta? Kanalizacija (kanali zbiralniki) v glavni strugi Ljubljanice.
V	tej strugi se prične kakor znano, poglobitev in osuševanje jeseni 1. 1912 in sicer od Fužin naprej. Kanali bodo morali biti seveda v mestu že poprej gotovi. Na to pridejo novi mostovi na vrsto: Opekarski, erarični (šentjakobski), frančiškanski in šentpeterski. Regulacija ulic, prenovitev plinarne, povečanje elektrarne. Tudi mora občina pritisniti na družbo cestne električne železnice, da pomnoži omrežje po ostalih delih mesta. Zgradba druge dekliške osemrazrednice. ki je nujno potrebna. Delavske hiše in stanovanja ki se že študirajo odleta 1898! Izmed teh točk bo pa še dosti drugih rešiti, ki so ravno tako nujne in važne, in med katerim sta tudi zgradba rotovža in naprava novih cest, pa zboljšanje ulične razsvetljave ob periferiji.
Prijatelji narave — v nedeljo na turjaške višave! Kakor znano, se pri sv. Ahacu nad Turjakom v nedeljo praznuje spomin krščanske zmage nad Turki. Maša se to pot bere v krasnem plašču, ki ga je pred 400 leti nosil turški paša Hasan. Tudi cerkev na razglednem vršacu sama-nasebi hrani veliko zgodovinsko zanimivega. Za okrepčilo skrbe krčmarji zgorej in zdolej na Turjaku. Sv. Ahac je 750 metrov visok, seveda ne svetnik, ampak gora, ki se po njem imenuje. Pot je složna, vseskozi razgledov bogata. Pelje po cesti od Škofljice (Pijava gorica) večinoma po gozdu složno navzgor, desno zdolej krasna željimska dolina, nad njo pa turjaški sosednji vršaci: Golo, Kurašček, Osolnik, Mokerc i. dr. Po tej poti se tudi lahko pelje z vovom. Ampak mi, kar nas je turistov, se ne peljemo, pa tudi ne gremo po tej cesti. Pač pa si vzamemo voz do Škofljice, (odhod ob 5 uri zjutraj Dolenjski most), od tam pa gremo čez Pijavo gorico zgorej po gozdni poti čez zgodovinsko znamenito Gradišče, Sv. Peter, po bližnjici na vrh. Imamo poleg pogleda v želj mljiško dolino, tudi pogled v šentjursko dolino na levi. Ko si ogledamo cerkev sv. Ahaca, se na Turjaku malo odpočijemo, počakamo gostov iz Velikih Lašč in Robu ter nadaljujemo pot čez Osolnik (721 metrov) na Rob od tam povratek čez Velike Lašče z vlakom v Ljubljano. Drugi izletniki, ki ne vstanejo radi zjutraj zgodej, se odpeljejo z jutranjim dolenjskim vlakom do Škofljice, od tam pa ali z vozom po cesti ali peš po gornji gozdni poti. Iskalo se ne bo nikogar po mestu; kdor se za izlet zanima, naj si družbo sam izbere. Izletniki iz Velikih Lašč in iz Roba pa se opozarjajo, naj čim preje pridejo na Ahac (sestanek zadnji čas ob pol 11. uri dopoldne.) Kdor ne nadaljuje ture čez Osolnik, si lahko ogleda grad Turjak, Trubarjevo rojstno hišo ni Rašici in Levstikov spomenik v Velikih Laščah.
Velike sleparije v Šiški. Dobili smo: Če že vse na dan prihaja o zadevi Ane in Ivana Kranjc, naj pride še nastopno: Njen mož Ivan trdi da je tako pošten da vse plača, toda spomni naj se nekega družinskega očeta v Novem Vodmatu, kako ga je pred nedavnim časom pri nekem tukajšnjem
denarnem zavodu opeharil za vsoto z earaslimi stroški 400 kron. Bilo je leta 1904 ko se je prvikrat ženil dobil je
2	moža, ki sta slepo verjela njegovi navidezni poštenosti, pridobil si je njih zaupanje, da sta mu podpisala pri nekem denarnem zavodu napro-šeno vsoto 200 kron. A na povračilo posojila nikdar niti mislil ni Četudi opozorjen. Prišlo je do poloma in tako je moral oni družinski mož vsled njemu storjene dobrote sam trpeti, da tako reši sebi čast, da mu takrat niso njegovega malega posestva prodali vsled malomarnosti in nepoštenosti Ivana Krajnca. Ta slučaj pa ni osamljen. Mogoče se še kdo oglasi.
Koča na Veliki Planini se otvori v nedeljo, dne 25. t. m. Oskrbnica bode letošnjo sezono stalno v koči.
S pijačo in jestvinami je koča dobro založena. Ležišč je na razpolago za 8 do 10 oseb. Najkrajša in najslož-nejša pot na Veliko Planino vodi iz Stahovice mimo sv. Primoža skoraj do vrha po senčnatem gozdu. Velika Planina je zelo zanimiva gorska planota, kjer se nudi turistu krasen razgled na Grintavčevo in Ojstričino skupino, v obližju planinske koče S. P. D. razteza se cela vas pastirskih koč okoli 60 po številu. Posestnikom Velike Planine priporočamo sestop čez Dol k izviru Kamniške Bistrice, kamor se dospe v pičlih 3 urah.
Knjižni odsek .Matice Slovenske" bo imel sejo v sredo, dne 28 junija 1911. ob 6. uri zvečer v društveni pisarni. Dnevni red: 1. Poročilo o sklepih zadnje odborove seje. 2. Na novo došli rokopisi. 3. Vsebina in tisk publikacij za 1911. 4. Tridesetletnica Jurčičeve smrti. 5. Slučajnosti.
Otvoritev koč Slovenskega Planinskega Društva. Turistovske koče, ki so v oskrbi osrednjega odbo;a Sl. Pl. Dr. se otvorijo in bodo že popolnoma oskrbovane in sicer: Hotel Aljažev dom v Vratih dne 25. junija, Triglavski domv na Kredarici, Orožnova koča na Črni prsti in Vodnikova koča na Velem polju dne 29. junija. Za oskrbnike so pridobljene zanesljive in marljive osebe. Proviant, tako pijača kakor jestvine so najboljše kakovosti.
Na trgovski gremljalnl šoli bo
sklep šolskega leta v nedeljo, dne 25. t. m. Pri tej priliki bo od 8 do 11. ure dopoldne razstava od učencev izvršenih del v računstvu, nemščini, lepopisju, korespondenci, trgovskem knjigovodstvu itd. Ob enajstih se bodo učencem pismeni izdelki vrnili in razdelila izpričevala.
Najdeno. G. Fran Škulj je našel danes na Tržaški cesti denarnico z manjšo svoto denarja. Kdor jo je izgubil, naj se oglasi pri gori imenovanem Tržaška cesta 33.
Mitniški paznik G. v Trnovem nas prosi konŠtatirati, da se ni pehal na vse mogoče načine za klerikalno stranko, temveč da ni zaradi volitev na nikogar vplival. Tudi nam piše, da ni res, da bi bil ignoriral trnovsko procesijo zaradi župnika Vrhovnika češ da je ta liberalec, res pa je, da on župnika Vrhovnika visoko čisla in spoštuje.
Najboljši dokaz za nedosežno
kakovost Kolinske kavne primesi so številna priznalna pisma, ki jih dobiva iz vseh krajev od slovenskih gospodinj Kolinska tovarna. Slovenske gospodinje kar ne morejo prehvaliti Kolm-ske kavne primesi in soglašajo v tem, da ni nobene boljše. P™v P * sebno važnost polagajo slovens g spodinje tudi na to dejstv , J . Kolinska kavna primes e d m a če blago te vrste m da edina Kolinska tovarna ^ izdatnimi letnimi prispevki podpira našo .P/e koristno .Družbo sv. Cirila in
pa more voditi le globoka s a m o izobrazba, ki jo črpamo iz časopisja in iz knjig. Ako se naš priprosti človek zadovolji z besedami in govori, s strankarstvom in članki, mu tega ne moremo šteti v zlo; morda nima za sa-moizobrazbo niti časa niti sredstev, od inteligence pa moramo zahtevati več.
Pogosto smo tožili, da nam manjka primernih knjig za samoizobrazbo, da bi potrebovali primernih zbirk. Temu je odpotnogla pred par leti .Omladina", ki je začela izdajati svojo .Znanstveno knjižnico". Sedaj pa se je spustila na delo tudi .Goriška tiskarna" in je začela izdajati .Politično sociološko knjižnico", katere prvi zvezek .Socializem" leži pred nami. Nas je ta pojav razveselil; morebiti bo sedaj konec tožb od strani izobrazbe željnih, da bi le ne začel tožiti založnik.
Kakor je znano, je .Goriška tiskarna" prevzela izdajanje naše prve večje znanstvene revije .Vede", ki obeta lepo prihodnost. Primerno je bilo, da se je poleg revije osnovala tudi knjižnica, ki bo prinašala večja in važnejša originalna in menda tudi prevedena dela, iz katerih bomo črpali svojo politično in socialno izobrazbo. Od slovenske inteligence je torej odvisno, da prvemu zvezku kmalu sledi drugi.
Nihče ne more trditi, da bi take izobrazbe nam ne bilo potreba. Indo-
lenca in apatija do samoizobrazbe in do knjig je tudi posledica političnega indiferentizma, nestalnosti, omahljivosti in negotovosti, pa tudi površnega političnega prepričanja, ki se pogosto izpremeni v sebično in osebno strankarstvo. To so nezdravi pojavi v našem javnem življenju, zato pa nam temeljitih in energičnih politično in javno delavnih mož, ki bi obvladali razmere in čas ter vodili naše meščanstvo, delavstvo in ljudstvo po varnem potu napredka v boljše bodočnost.
To sicer pri nas povsod čutimo, tudi govorimo, toda — ne poboljšamo se. In živimo po starih šegah in navadah, držimo se starih načel in principov, dočim drugod — in tudi pri nas v življenju — že zmagujejo moderni nazori. Posebno glede socializma socijalistov in drugih besedi, ki se začenjajo s soci — imamo zelo stare nazore, ki jih bo treba prej ali slej izpremeniti. To pa bo mogoče le tedaj ako bomo pobliže spoznali, kaj je to socializem. — Splošno lahko rečemo, da je socialni duh prodrl v vse naše sloje, tuintam se radi pobahamo, da smo demokratični, da smo socialni. To je veselo dejstvo tudi nimamo vzroka, da bi ne bili in niti ne moremo biti, ker: če smo narodni moramo biti tudi demokratični in socialni. V t e h dveh pojmih dobi šele narodnost svoj pomen.
To je menda čutil tudi pisatelj .Socializma", ki sam v .Predgovoru prav primerno govori slovenski inteligenci par potrebnih besedi, ki jih tu podajamo. Pisatelj pravi:
Ko podajam javnosti ta spis, moram spregovoriti nekaj besed o nujnosti obravnavanega predmeta, o nujnosti spoznanja, ki je začelo polagoma prodirati tudi v tankih plasteh slovenske inteligence.
Dasi imamo tudi mi lepo število inteligentnih mož, moramo vendar priznati dejstvo, da je izgubila slovenska inteligenca v zadnjem poldeset-letju velik del odločilnega vpliva. Plašna je, raztresena, neenotna I Ne ve, kaj hoče In kam; boji se načel, skriva jih in skriva se pred njimi, glavo vtika v grm. Razdeljena je v lokalne organizacije, malomeščanska, politično slaba in needina; v splošno kulturnih, n. pr. umetniških in drugih vprašanjih je snobistična; v socialnih vprašanjih brez znanja in brez poznanja.
V	tem nedostajanju toliko teoretične, kolikor praktične naobrazbe pa vidim največjo, da, edino oviro našega splošnega kulturnega, gospodarskega in političnega napredka.
Naj bo program o svobodni šoli, o svobodi vesti, o samoupravi, o Zedinjeni Sloveniji in o Jugoslovanstvu še tako napreden, da, celo revolucionaren : Dokler ne bo naša inteligenca
proučevala teh vprašanj in se poglablja vanja, — teoretično in praktično, marveč se skrivala pred temi načelnimi vprašanji, ostane quan-tite negligeable, in brez odločujočega in trajnega vpliva bodo vse njene p°' litične in socialne tvorbe. Maloštevilfl'-resnično napredni možje mlajšega " starejšega kova izginejo v tem morju nazadovanja, umikanja in malodusneg* klecanja.
Pod uplivom modernih idej, ^
kulturnih centrih živeče vseučiltsKO dijaštvo je najprej spoznalo nedostai« one inteligence, med kojo naj bi j samo vrnilo po dokončanih vseučiil» študijah. V mladih, uspeha jgki dušah se je vzbudil odpor P.r^ radi-letargiji. S postankom	živ-
kalne struje bilježimo v duše Ijenju svoje inteligence ves ■ ge obrat. Mladina prihaja, in .£ vCepii širijo moderne ideje, one, k j mladini naš Masaryk:	.	0 jn
Poštenost, P	j	»n a
naporno delo, neo	J
pošten demo k ra 11 z • nafflj
Sočasno se Siri udi me ^
vpliv socialističnih idej.	.	s0.
sai isti naš Masaryk pravi, »a J še cializem postal pre^sn^kame ^ g
vesti in našega znanj teorijo vsa-svoio prakso in s svojo teon o kogar, da revidira svoj svetovn in način svojega življenja • • •
Metoda". Ker je torej Kolinska kavna primes izvrstno domače blago, jo tudi mi slovenskim gospodinjam toplo priporočamo! V nobeni res slovenski rodbini je ne sme manjkati!
On si zna pomagati. Poroča se nam: Nekje med Kurjo vasjo in Poljanami je velemesar ali veletrgovec z mesom, ki vodi svojo veletrgovino po čudnih potih posebno talentirane previdnosti. Radi te talentirane previdnosti so mu večkrat pred in za petami kazenski paragrafi; kakor kače sikajo od vseh strani proti njemu, pa on je s čudovitim mazilom namazan, nihče mu ne more do živega. Zadnjič je pod svetostjo prisege pred strogimi sodniki izpovedal, da nima nobenega premoženja in sploh ničesar, kar bi bilo vredno rubiti. Ker pa ta veletrgovec tako elegantno hodi okrog, da ga imajo ljudje preje za kakega profesorja, kot za mesarja, ni vrag, da ne bi imel včasih kaj drobiža pri sebi. Tako si namreč mislijo njegovi upniki, ki ga včasih če ne gre drugače, povabijo v kak hlev, pa mu preiščejo žepe. Prazno taka preiskava navadno ne izpade. Ta špas si je te dne privoščil tudi neki trgovec iz Šiške. Zvedel pa je tudi, da si je gospod veletržec doma nekje med Kurjo vasjo in Poljanami naročil iz Trsta cel vagon krompirja. (Veletržci, ki so prisegli, da nimajo nobenega premoženja, sploh ne naročajo manj._ kot kar po vagonih.) Ta trgovec iz Šiške ima od tega veletržca en cel tisočak za izterjati. Tisti vagon krompirja, ki je že na ljubljanskem kolodvoru čakal, pa bi mu vrgel takole polovico terjatve. Sodišče, ki onega veletržca že tako dobro pozna, je šlo temu trgovcu iz Šiške tako na roko, da bi bil tisti vagon krompirja, kakor pravimo po domače; zarubljen. Pa čudovita pota izredne previdnosti so veletržca napotile na pot k železniški upravi, kjer je izjavil: tega vagona jaz ne sprejmem. Ker pa so pri njem našli avizo od tega vagona in je tudi sicer dokazano, da je on vagon res naročil, ga bo državni pravdnik povabil k sebi, da mu to stvar bolj natančno obrazloži.
O. BERNATOVIČ
Ljubljana. — Mestni trg. — Ljubljana Velikanska zaloga narejenih oblek za gospode, gospe in otroke. Najnižje cene, solidna postrežba.
Bachmaierjev elektro - bioskop v Lattermannovem drevoredu ima danes, jutri in v pondeljek nov, zanimiv spored. Omenjamo: Kaj se zgodi z našimi starci (igrokaz po resničnem dogodku v New Yorku); maščevanje na Alžirskem (senzacionalna, zanimiva drama); slikoviti otok Java (jako zanimiv naravni posnetek). V kratkem pridejo posnetki iz slavnosti kronanja angleškega kralja. Danes ob polu 6. uri popoldne dijaška predstava ob znižanih cenah,
Kronanje v Londonu.
London še ni videl takega sijaja, kakršen je te dni povodom kronanja angleš. kralja Jurija in kraljice Mary. Ni čudno, da je v Londonu vse na nogah. Londonsko življenje je že itak zelo živahno, tako živahno pa ni bilo pač še nikdar. Vse drugo je stopilo čisto v ozadje: politika, dnevne skrbi itd. — ljudje se zanimajo samo za svečanosti. Od vseh strani so prihiteli v London, v „mesto vseh mest". Londonske ulice so se popolnoma izpremenile: povsod pred hišami sami odri, balkoni itd. za radovedne gledalce, da vidijo slavnostni sprevod. Za prostore se plačujejo velikanske vsote, in ljudje so še veseli, da sploh dobe kak prostorček. Petdeset kron in več za prostor ni nobena redkost. Celo v postranskih ulicah, od koder se le nekoliko vidi tja, koder gre sprevod, so okna privatnih stanovanj draga — po deset kron in več kakor je pač okno, v prvem, drugem, tretjem ali četrtem nadstropju. Seveda so tudi stroški za slavnosti velikanski. Iz državne blagajnice pojde za to 300.000 funtov šterlingov (7,200.000 K), koliko bo dal kralj sam, se ne ve. Poleg tega so izdatki mesta Londona, grofij, raznih korporacij itd. za razsvetljavo, okrašenje ulic in poslopij, za slovesnosti in druge stvari. Samo za razsvetljavo je namenilo mesto 160 tisoč funtov. Po celi Britaniji so goreli kresovi, ki so veljali 50.000 funtov. Pa to je samo majhen del izdatkov.
Pri kronanju v Westminsterski opatiji je bilo 7000 oseb, med temi 40 članov kraljevske rodbine, 200 tujih vladarjev in njih zastopnikov, 400 cerkvenih dostojanstvenikov, 50 zastopnikov vseučilišč, 100 zastopnikov znanstvenih in drugih korporacij itd. In vsa ta množica ljudi, ki je predstavljala takorekoč veljake vseh držav in narodov, je prišla v slikovitih uniformah in krojih, dame pa v krasnih toaletah in dragocenem nakitju. — Iz Pariza je odšel 19. t. m. posebni vlak, ki je odpeljal v London poleg francoskih odposlancev še srbskega, turškega, španskega, grškega črnogor-
skega prestolonaslednika in avstrijskega nadvojvodo Karla Franca Jožefa. Toliko princov se menda še ni peljalo naenkrat v enem vlaku. Japonskega cesarja je prišel zastopat princ Higaši v spremstvu generala Nogija in admirala Toga, ruskega carja veliki vojvoda Ciril. Med tujimi vladarji je tudi edina ženska vladarica v Indiji, kraljica bhopalska. Nemški prestolonaslednik se je pripeljal na dreadnoughtu v Port Viktorija. Drugi so se pripeljali s posebnimi vlaki.
Za vsestransko zabavo je dobro poskrbljeno. V dveh gledališčih bosta slavnostni predstavi za kraljevske goste.
V enem bo nastopila češka operna pevka Destinnova in balet peterburške carske opere. Dalje bo mednarodna razstava |konj, kjer bodo ljudje videli 5000 konj in kjer bodo zanimive konjske tekme.
Kralj je dal za najboljšega jahača čašo, vredno 500 funtov. V kristalni palači je razstava, ki kaže razvoj mogočne angleške države.
Zastopana je Britanija in vse kolonije. Dalje je na piogramu velikanski historični sprevod, ki ima pokazati vlogo, ki jo je igral London v zgodovini dežele. Nazadnje bo dne 24. t. m. revija in razsvetljava mornarice.
To je seveda le najvažnejše od vsega,^ kajti vsega ni niti mogoče našteti. Že iz tega pa je razvidno, kako velikanske so svečanosti, ki se pravkar vrše v Londonu.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Globinski podal demisijo. Dunaj, 23. junija. Danes popoldne je podal železniški minister prof. Glom-binski ministrskemu predsedniku baronu Bienerthu svojo demisijo. Nato se je sestal ministrski svet, v katerem je Glombinski oficijalno izjavil, da radi poraza vsepoljske stranke pri volitvah ne more več vztrajati na svojem mestu. Na seji je ministrski svet sklenil, da se skliče nova zbornica dne 11. julija k zasedanju. Jutri bo cesar sprejel ministrskega predsednika barona Bienertha v posebni avdijenci, na kateri mu bo Bienerth predložil sklep ministrskega sveta glede sklicanja zbornice, obenem pa tudi demisijo železniškega ministra Glombinskega. Demisija Bienerthovega kabineta.
Dunaj, 23. junija. V krščansko soc. krogih se zatrjuje, da se je na dašnji seji sklenila tudi demisija celokupnega Bienerthovega kabineta. Demisija se izvrši baje že jutri ali pa v nedeljo.
Gessmann odide v politični pen-zijon.
Dunaj, 23. junija. Krščansko-so-cijalna korespondenca „Austria“ poroča, da bo Gefimann, ki je sedaj odložil dunajski občinski mandat in mandat v deželnem šolskem svetu, v najkrajšem času odložil tudi deželno-zborski in deželnoodborniški mandat na Nižje Avstrijskem in se popolnoma umaknil iz političnega življenja.
Državni zbor.
Dunaj, 23. junija. V dobro informiranih krogih se zatrjuje, da bo olvoril novo zbornico cesar sam, ker se prestolonaslednik brani imeti prestolni govor.
Novi avstrijski poslanik v Belgradu.
Belgrad, 23. junija. Včeraj je novi avstrijski poslanik v Belgradu, grof Ugron izročil kralju Petru svoje poverilno pismo. Zvečer se je vršil slavnostni banket, na katerem je grof Ugron navdušeno nazdravljal kralju Petru in srbskemu narodu.
Demisija Monisovega kabineta.
Pariz, 23. junija. Kaeinet Monis je podal demisijo. Kot vzrok se navaja debata na današnji seji državne zbornice glede ustanovitve vojaškega inšpektorata. Opozicija je zahtevala ustanovitev stalnega inšpektorata in imenovanje novega vojnega ministra, kim ora biti civilist. Vlada se je temu krčevito branila, vendar pa je zbornica kljub temu sprejela predloga. Vsled tega je bil Monisov kabinet prisiljen podati svojo demisijo.
Dogodki v Drohobiču.
Lvov, 3. junija. Francoski konzul v Lvovu se je danes vrnil iz Droho-biča, kjer se je natančno informiral o vzrokih usmrtitve francoskega podanika, časnikarja Berteleauxa. Iz Lvova je odposlal takoj francoskemu poslaništvu na Dunaju poročilo o dogodkih v Drohobiču. V svojem poročilu zahteva tudi intervencijo francoske vlade, ker se je Berteleaux popolnoma slučajno takrat nahajal med demonstra-jočo množico in postal žrtev avstrijskih vojaških strelov.
Lastnik in glavni urednik Milan Pint.
Odgovorni urednik dr. It«h Lah.
Tiska ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Anonimnemu obrekovalcu.
Četudi uganjate svoje nesramnosti pod krinko anonimnosti, se že najde način, da se vam strga krinka z nesramnega obraza in potem pripišite posledice sebi samemu, ker pardoniralo se vas ne bo.
Mali oglasi.
Gospodiču«, tujka, išče meblovano sobo s posebnim vhodom, neodvisno, prosta uporaba sobe brez nadziranja pogoj. Ponudbe pod .Tudi izven mesta' na Prvo anončno pisarno v Ljubljani.	57/3—1
Pritlična hiša z vrtom se ceno proda. Prijazna, mirna lega. Rožna dolina, cesta V. št. 126.	358/3-1
Krasna meblovana sob« v sredini mesta s posebnim vhodom se takoj odda. Naslov pove Prva anončna pisarna.	360/3—1
Soinčnlki, radi velikanske zaloge po vsaki poljubni ceni. Vidmar, Pred Škofijo 10.
233/10-1
Šivilja za obleke In učenka se takoj sprejme na Sv. Petra c. 47, I. nad. 345/3—1
Dva mlada čistokrvna volčja vpsa (Po-lizeihunde) sta na prodaj. Zgornja Šiška številka 75.	209/3—1
Izobražena irospodlčna želi korespondi-rati z gospodom izven Ljubljane. Poštno ležeče pod št. 24. Ljubljana.	208/1	—	1
Stanovanja z eno sobo in kuhinjo ter z dvema sobama, kuhinjo in vrtom se oddasta za avgust termin. Naslov pove Prva anončna pisarna.	361/1—1
Hiša s trgroviuo mešanega blaga, pri-dravna tudi za gostilno, se odda v najem eventualno tudi takoj proda za 32.000 Novi Vodmat št. 141.	207/2-1
Ženitne ponudba.
Mlad stavbeni podjetnik, ki bi
rad postal samostojen, s premoženjem okoli 30.000 K, z velikim posestvom v tujem kraju in z dobrimi dohodki, se želi seznaniti z boljšo gospico z nekaj premoženjem, veščo slovenskega in nemškega jezika. Poslati je le resne ponudbe s sliko katere se vrnejo. Tajnost zajamčena.
Ponudbe, soboto in nedeljo pod „E. P. 8." posterestante Ljubljana.
LljiMjush) uradniško pspoiar. Miro.
Vabilo
na
XIII. redni občnizbor
ki bo v vrtnem salonu restavracije pri „LEVU“, Marije Terezije cesta št. 16, dne 28. junija 1911 zvečer ob pol 8. uri.
Dnevni red:
1. Poročilo predsednikovo.
2. Gospodarstveno poročilo za leto 1910.
3. Poročilo nadzorstvenega sveta in njegov predlog o absolutoriju za leto 1910.
4. Eventualna prememba pravil.
5. Nadomestne volitve.
6. Eventualni predlogi.
V slučaju nesklepčnosti bo nov občni zbor ob pol 9. zvečer v istem prostoru in z istim dnevnim redom, ki pa bo sklepčeu ne glede na število prisotnih zadružnikov.
Društveno načelništvo.
Naročajte in kupujte JUTRIH
Izvod samo po 6 vinarjev.
k
Priznano močna, lahko tekoča solidna in neprekosljiva so
KINTA kolesa.
Najobšlrnejše jamstvo, llustrovani ceniki brezplačno.
H. Camernik
LJUBLJANA, Dunajska c. 9. Špecial. trgovina s kolesi in posam. deli. * I*;i*o8ojevaiiJe koles.
Diplomirani krojač
Anton Presker
Ljubljana, Sv. Petra cesta 14
priporoča svojo krojačnico in veliko zalogo oblek.
Podružnica „Jutra“
za Sp. Šiško in okolico
(v Sp. Šiški, Celovška cesta št. 77, v hiši g. Tomažiča) telefon št. 177, sprejema poročila za uredniški del lista, oglase, naročnino itd.
Uradne ure od 8.—12. in od 2.-—6.
B
U
se sprejme v neko tukajšnjo kavarno.
|Več se poizve v upravništvu .Jutra*.
L. J. Frohlich
| sobni slikar in pleskarski mojster, dekoracije, napisi in cerkveno slikarstvo
Ljubljana, Hrenova ulica 17.
Poštno-branilnični račun štev. 67.626.
Fina natakarica
išče službe.
Gre tudi na deželo. — Ponudbe pod F. S. na Prvo anončno pisarno.
H
Po zelo ugodni ceni je na prodaj:
1 voz pol pokrit lahek z gumikolesom prav malo rabljen 1 ,,	,,	,,	nekoliko večji z gumikolesi popoln, nov
1 ,, Breaqu s platneno streho za 6 oseb malo rabljen 1	4
*	»>	>>	»»	M	>»	>>	~	»I	>»	>*
1 „ brez strehe obrabljen „ 4 osebe
2 dobra hitra konja za lahko vožnjo sploh za vse po-
rabljivo v starosti 8 do 9 let 1 Lipicanska kobiica 2 leti stara
Vprašati je na Marije Terteije cesti št. 16 pri izvoščeku IVANU NOVAKU.
ii
TF
, Jutro‘ se prodsua v Trstu
po 6 vinarjev
■v naelsdaaJlfcL toToaJramala.:
Becher ulica Stadion, Trevisau ulica Fontana, Pipan, ulica Fabra,
Bevk, trg Goldoni,
Vovk, ulica Carducoi, Stanič, ulica Molinpiccolo, Sekovar, VojašniČni trg, Hrast. Poštni trg, uvožl, ulica Miramar, Ufagolo, ulica Belvedere, Geržina, Bojan, Baunaciter, Čampo Marzio, Bruna, SS. Martiri, Ercigoj, ulica Massimiliana, Roilčelj, ulioa S. Maroo,
Cechimi, ulica deli’ Istra, Bruna, ulica del Bivo, Bubnič, ulica Sette Fontane, Gramaticopulo, Ul. Barriera, Spttder, ulica Barriera, Lavrenčič, VojašniČni trg. Benusi, Greta,
Kichel, Bojan,
Bajc, ulica Geppa,
LuzattO, ulica Acquedotto, Segulin, ulica Industria, Železnik, Sv. Ivan, lug, ulica S. Lucia,
Zidar, Sv. M. Magdalena, Hreščak. Ulica Belvedere.
BBBBBaiaBBBiBBffiBBBBBiaBiEBBBBBaBBBHBBBaBBB
Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8.
r.vizHT.TT.jn.i.Ts-.T.TTTr-T" i"1	'i;	registrovana	zadruga z omejenim jamstvom
priporoča svojo bogato zalogo najnovejših tiskovin za šole, krajne šolske svete, županstva in druge urade. — Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko in litografsko stroko spadajoča dela ter jih izvršuje točno, okusno in po solidnih cenah. — Tiskanje šolskih knjig in časopisov.
Xjsusto.© zsiložiz^ižtTro-	IjTa3ana.od.©rarjL©j^©	čr3ac©.
]sa,lij©-	Z-iitogrrazfijsi-
Talefoaajflea. ite-v. 118.
Po#txi« lummUaalee štmrrr. <76.307.
BBaBBBBBBBBBBBBBB
Rezervni zaklad
[nad pol milj ona
kron
Kmetska posojilnica
ljubljanske okolice
fceenBnčh
vlog d vaj se t
milijonov kron
regi«travama zadruga s neomejeno ureu
v lastnem zadružnem domu v LJUBLJANI
Dunajska cesta 5tev. 18
4>
+-»
.S
lO
00
>
•M
KO
d
o
•H
T?
H
obrestuje hranilne vloge po čistih
m
brez odbitka rentnega davka
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s Čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Posojuje na zemljišča p®51,1,^.n*amorU'
Eskomptuje
mmmmmmmmmmmmmmmmmmmrntmmmmmmmmm
trgovske menice.
Ustanovljena = leta 1882. =
Denarni promet v letu 1910 K 100,000.000*—
s**:.	-■
Irlf« m-n	p
šsfi'" . •	ffl
5 j 5 S Št SS s.
Eskomptuje trgovske menice.
Ustanovljena
= leta 1882. =
Upravno premoženje v letu 1910 K 20*500.000*—
li l
po 5, 7, 9 in 12 K. — Barva za lase in brado „Neril“ od dr. Drallea v steklenicah po K 2-— velike K 4. Lasne podlage in vse vrste mrežice. Lasulje, brade, šminke in vse drugo za maskiranje priporoča po zmevnih cenah • S. STRMOLI, brivec in lasničar Ljubljana, Pod Trančo št. 1 (zraven čevljarskega mostu.) Izdelovalnica za vsa lasna dela. Cenik se pošilja na zahtevo zastonj.
Več hiš
v najboljšem stanju, Tečina z dobro idočmi gostilnami s koncesijo se pod zelo ugodnimi pogoji proda.
Poizvedbe pri
Peter Matelič,
c. kr. konc. posredovalna pisarna v Ljubljani, Škofja ul. 10. Telefon 156.
Dobro ohranjeno po-litirano
:: pohištvo ::
opolnoma čislo se proda. Restavracija pri .Zlati ribi*.
Pridnega in poštenega
učenca
sprejme takoj v trgovino mešane stroke in deželnimi pridelki Friderik SkuSek, Metlika, Dolenjsko.
Radi preselitve se proda dobro idola
kantina
ob Gruberjevem prekopu. Poizve se na Ambroževem trgu št. 7 v gostilni.
Dober igralec
na harmonike želi službe v kaki gostilni v mestu ali na deželi. Ponudbe pod »igralec" na upravništvo »Jutra*.
Kupujte JUTRO"
izvod samo 6 vinarjev.
.mvpif- c^\
&
i».
top #
Lepota ženskega lica je ključ, ki odpira mnoga in mnoga vrata!
Lepo in belo lice
kakor tudi gladke in nežne roke podaja brez dvoma blagodišeča krema brez maščobe
'	OLIMPIA   -.............. ■
pripravljena na poseben način iz najfinejših in najneškod-ijivejših sestavin. Radi spretne kemične spojitve se porablja
»'■mi	—n,	OLIMPIA	———~
Suha krema tudi kot najboljše milo. — Cena malemu lončku K 1 ‘20, velikemu K 2’—. — Glavna zaloga v
lekarni Trnkoczy v Ljubljani.
Priznano pristne oljnate in suhe gene nizke J}	0	točna	postrežba
PREMERL in JANČAR
LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 20 nasproti Figovca na debelo in na drobno. — Izborne emajlne glazure, LAKI ===== FIRNEŽ in ČOPIČI. ===== Vse v to stroko spadajoči predmeti.
Za
IMHIMIIMMIIMMIIIIMMMIIIIMMIMIItlllltlMIIMItltMtHMIMtMHill
kavarno restavracijo
pripravni lokali na ugrdnem kraju z velikim prostorom za vrt se oddajo. Naslov pove .Prva
  ......................    anontna	pisarna*	,	IIIIIMIIIMIIMIIIlMIIIIIIIItllMIIIIIHIMIIIIIIIIIIIIIIIMtlll
Najboljše odgovori „Slovencu“ vsak naš prijatelj, ako se naroči na „Jutro“, ali pa najde novega naročnika!
Cene brez konkurence!
Slovenci, pozor
pri nakupovanju vencev!
FR. IGLIČ
Ljubljana, Mestni trg 11
priporoča največjo zalogo klasnih
nagrobnih vencev in trakov z napisi.
Zunanja naročila se izvršujejo hitro iti točno.
Zaradi minule sezije
so cene
oblek za gospode, dame dečke in deklice
veliko znižane.
99
Angleško skladišče
O. Bernatovič
Ljubljana, Mestni trg 5.
JUTRO" se prodaja v Ljubljani
po O vinarjev
Južni kolodvor, na peronu. Državni kolodvor.
BIhž, Dunajska cesta.
Sever, Krakovski nasip.
Piehler, Kongresni trg.
Češark, Šelenburgova ulica Dolenec, Prešernova ulica. Fuchs, Marije Terezije cesta. Mrzllkar, Sodna ulica Šubic, Miklošičeva cesta. Zupančič, Kolodvorska ulica. Pirnat, Kolodvorska ulica, šenk, Resljeva cesta.
Kotnik, Šiška.
Tivoli, na žel prel. pri Nar. domu. Košir, Hišlerjeva ulica.
Stlene, Valvazorjev trg Sušnik, Rimska cesta. USeničnfk,' Židovska ulica. Klelnsteln, Jurčičev trg.
VVlslak, Gosposka ulica
Kuštrin, Breg.
Teuente, Gradaška ulica Velkavrh, Sv. Jakoba trg Sitar, Florjanska ulica. Blaznik, Stari trg. Nagodč Mestni trg.
Kanc, Sv. Petra cesta. Treo, Sv. Petra cesta. Kušar, Sv. Petra cesta. Podboj, Sv. Petra cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Bizjak, Bohoričeva uliea. Remžgar, Zelena jama BIČ, Zaloška cesta Svetek, Zaloška cesta. Jamšek, Tržaška cesta Štravs, Škofja ulica Zadel, Karlovška cesta. Likar, Glince.
Sterkovlč, Dunajska cesta.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnim! pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Ve« čisti dobiček se razdeljuje zavarovancem ; dosedaj se ga je Izplačalo
K 2,495-719 —.
„S L A V I J A“
vzajemno zavarovalna banka v Pragi.
Rescrve in fondi K 54,000.000. Izplačane odškodnine in kapitalije K 109,356.860'58. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naSe države z vseskozi slovansko - narodno upravo.
Vsa pojasnila daje:
Generalno zastopstvo v Ljubljani v Gosposki ulici št. 12.
■  ..—■■■   —  ......... Pisarne	ho	v	lastni	bančni	hlil.	-.■	■..
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah Zavaruje proti tatvini, razbitju ogledal ln okenskih plošč.
Škode cenjuje takoj ln najkulantneje. Uživa najboljši slovel, koder posluj*-
Dovoljuje lz čistega dobička podporo v narodne In občnokortt namene.
Kes.na^ 010.000
r,,C Ljubljanska kreitna banka t Ljubljani. “
^uitarj«va ulic« litev. U.
== Podružnic« v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu ln Gorici Sprejema 'ing« na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po tistih 4 '|> 1»