SLOVENE
Političen list za slovenski narod.
pošti prejeman velja!:	i
Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden I	Narodnin° in oznanila (in sera te) vsprejema upravniStvo in ekspedlelja t
mesec 1 gld 40 kr.	|	„Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice St. 2.
v administraciji prejeman velja:	S	n i, • •
Za celo leto 12 gld., za pol le'.a 6 gld., za četrt leta 8 gld., za jeden mesec 1 gld	I	Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
V T.illhlinni no ____, . '	1	-- -
\r r i uii 3 .	...... 8 ' a Jeuen mesec
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamne Številke po 7 kr.
Vredniitva telef6n - itev. 74
Vredništvo je v SemenlSklh ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 46.
V Ljubljani, v soboto 26. februvarija 1898.
Letnik XXVI
Slavnostna seja deželnega zbora kranjskega.
Danes se je na slovesen način vršila slavnostna seja deželnega zbora kranjskega. V tej seji je bila na dnevnem redu jedina točka predlog posl. dr. P a p e ž a , S c h w e g e 1 n a in dr. T a v -čarja, da dežela Kranjska po posebnem odposlanstvu deželnega zbora izrazi svoje čestitanje in izjavo neomejene vdanosti in hvaležnosti povodom 501etne cesarjeve vladarske slavnosti.
Predlog, ki so ga podpisali vsi člani deželnega zbora, se glasi:
Podpisani predlagajo, dež. zbor naj sklene :
Predsedstvo dež. zbora kranjskega in členi dež. odbora, ter trije členi, katere je voliti iz treh kurij dež. zbora, se odpošljejo kot deputacija na najvišji cesarski dvor in se jim naroča,
najpokornejše čestitati v imenu dež. zbora in vseh prebivalcev vojvodine kranjske Njegovemu ces. in kr. apostolskemu Veličanstvu, najmilost-ljivejšemu cesarju in vojvodi povodom izredne in srečne svečanosti preslavnega 501etnega vladarskega jubileja,
potrditi neomahljivo zvestobo in udanost, ki trdo in nerazdružno vežeti že stoletja deželo našo s presvetlo cesarsko rodovino,
in izraziti čustva neomejene ljubezni in uda-nosti, kakor neizmerne hvaležnosti, ki navdajejo vse prebivalstvo te dežele radi neizčrpne milosti in blagohotnosti presvetlega vladarja in gospodarja dežele,
ter pred najvišjim cesarskim prestolom izraziti prcsrčno željo našo, naj bi Božja previdnost nam ohranila še mnoga, mnoga leta preljubljenega cesarja in vladarja v blagor domovine, države in Njegovih zvestih narodov.
L I STE K.
Josip Juraj Strossmayer.
Životopis.
(Dalje.) Kapelan.
Meseca julija leta 1836 je dovršil Strossmayer svoje bogoslovske študije v Pešti, vendar ni mogel biti takoj posvečen, ker ni imel potrebne kano-nične starosti in je poleg tega bil bolehen. Kot vrlega klerika ga vzame tedaj tisto leto biskup Kukovič s seboj na popotovanje, da nekoliko okreva in si od duševnega napora oddahne. Kukovič je šel v Karlove Toplice, a Strossmayer je ostal na Dunaju pri frančiškanih in čakal na biskupa, da se z njim domov povrne. Popotovala sta na vozu in pot je trajala celih 14 dni. V bakon-skem gozdu, v katerem je takrat hajdukoval gla-soviti harambaša Šobri Janoš, in v neki kalvinski vasi pripetila se jima je nezgoda, katere se biskup Strossmayer še danes spominja.
Med tem je dosegel potrebno kanonično starost in si tudi na zdravju precej opomogel. Zato ga dne 12. lebruvarija 1838 posveti biskup Kukovič v subdijakona, dne 15. v dijakona, a dne
Deželni glavar De tel a otvori sejo z nastopnim govorom :
Visoki deželni zbor! Stoletja so pretekla v večnem teku časa, ne da bi bili narodi širne Avstrije imeli stično priliko kakor letos, ko proslavljajo petdesetletnico vladanja Njegovega Veličanstva, in katerim se pridružujejo presvitlemu cesarju vedno zvesto vdani prebivalci kranjske dežele.
Božja previdnost je ohranila dolgo dobo let presvitlega cesarja v blagor in srečo Avstrije, in nadjati se smemo, da se bo izpolnila najiskre-nejša želja avstrijskih narodov, da Bog ohrani presvitlega cesarja do skrajno meje človeško starosti, v blagor cele Avstrije. (Živahni: Dobroklici.)
Nadaljuje nemški: Današnja slovesna seja deželnega zbora vojvodine Kranjske ostane v njeni zgodovini velikega zgodovinskega, neminljivega pomena, ker bode pričala, da so sinovi kranjski brez razlike strank združeni v čustvih neomah ljive zvestobe in ljubezni do prevzvišenega vladarja, katerega naj vsemogočni Bog ohrani, varuje in blagoslavlja. Ta čuvstva izrazimo z na-udušenimi klici: Slava presvetlemu cesarju ! (Poslanci naudušeno zakličejo trikrat slava in hoch.)
Ko se je pričel predlog čitati, vstali so vsi poslanci, došli v slavnostnih oblekah, ter stavek za stavkom burno odobravali predlog in na koncu s slava klici na cesarja pritrdili soglasno predlogu, na kar je deželni glavar konstatoval, da je predlog soglasno vsprejet.
(Naslov konliskovan.) »Kaj je resnica, naša človeška resnica?« tako modruje po pravici Nejaz Nemcigren. »Pravijo, da je nekoč malce zaspala. Tedaj sta ji pod-teknili tekmovavki, slabost in zlobnost, svoji hčeri: zmoto in laž. Ko se je resnica predramila, se
16. v mašnika. Mladega duhovnika pošlje na to biskup kot kapelana v Petrovaradin. kjer ostane do oktobra 1840.
V Petrovaradinu se je mladi Strossmayer vsled učenosti in svoje ljubeznjivosti vsem prikupil, tako da je spomin na Strossmayerja tam še dolgo in dolgo živel. Prve odlične osebe Petro-varadina in duhovniki, od njega mnogo starejši, so se poganjali za njegovo prijateljstvo. Septembra meseca leta 1840 nastane med Strossmayer-jem in njegovim župnikom dr. Antonom Mihaličem nesporazumje in mladi Strossmayer poprosi za premeščenje. Vrh tega gre 7. oktobra sam v Dja-kovo in zvečer istega dne poprosi biskupa Kuko-viča, da ga premesti iz Petrovaradina, a najraje vidi, da ga pošlje na Dunaj, kjer hoče položiti doktorat iz theologije, česar ga je bil prosil že poprej.
Biskup Kukovič — ki ga je poprej tako rad imel — sprejel ga je preccj ostro, skoro osorno, in mu ukazal, naj se vrne v Petrovaradin. Stross-mayer, ki je prenočil pri tedanjem djakovskem župniku Mihaljeviču. je bil jako vznemirjen ter je celo noč prebil v molitvi, in ko je drugo jutro odmaševal, zapisal je v svojem zapisniku v latinskem jeziku te le besede :
je razveselila hčeric, nji lako podobnih, a skoro, toda prepozno, jo spoznala, da to nista pristni njeni hčeri. Od tedaj se bije neprestana vojska med resnico in med zmoto in lažjo, in tega boja ne bo nikoli konec, ker zmota in laž se veljavita za resnico ter sta resnici tako podobni, da človeški rod, ki plačuje stroške te vojske, često no ve, ali nam narekuje gola resnica ali razgaljena laž, kaj verjemimo!«
(Konfiskovanih 11 vrst.)
In zares, tako jo že sodil plemenit mož — grof Barbo. Na naši rodni zemlji, v visoki deželni zbornici, je imenoval ta plemeniti mož narodnega zastopnika kanonika Kalana — lažnika!
Naš zastopnik — lažnik? To jo huda obsodba ! Huda obsodba no le za njega, ampak tudi tudi za naš narod!
(Konfiskovane 4 vrste.)
Kaj torej?
Težka stvar je, težka! Mi cenimo poslanca Kalana, mi imamo globoko spoštovanje do njega resnicoljubnosti. Nam ne moro priti niti na um, da bi bil ta mož lagal, lagal, ko se je šlo za čast in avktoriteto vladnega zastopnika.
(Konfiskovanih 13 vrst.)
Kje je torej resnica, a kje laž?
Težko je soditi o tako kočljivi stvari. Morda bi morali bridko obžalovati, da smo tako na glas mislili, kakor bi dejal grof Barbo. Prepustimo sodbo narodu.
Povejmo, kaj je bilo, in narod naj sodi!
Prva stvar: Poslanec Kalan jc v ponedeljek obžaloval, da je vlada prepovedala nedolžno igro »Nemški ne znajo!« in dejal: » . . . obžalujem to zlasti, ker je odlok ravno tisto provzročil, kar je hotel preprečiti, namreč razburjenost, in cla se po-služim tega izraza — politične demonstracije.«
»Vedno sem rad molil, zlasti pa nocojšnjo noč; in zato, če smem gledati v prihodnjost, namenil me je Bog za velike reči.«
Ta stari listek nahaja se sedaj v akademiji na posebnem pergamenu prilepljen in raztolma-čen od samega biskupa. In čudno! Komaj jo Stro8smayer dobro odmaševal, pride mu poziv, naj se takoj poda k biskupu. Dospevši v dvorano zapazi, kako mu Kukovič gre nasproti in kako veselo obrača neko pismo. To je bil dopis, katerega je prinesla večerna pošta in v katerem cesarski dvorni župnik Feigerle naznanja, daje cesar Ferdinand dne 30. septembra istega leta vsprejel Strossmayerja v višji duhovniški zavod pri svetem Avguštinu na Dunaju.
Ko razvidi Strossmayer, za kaj so gre, in vspodbujen po nočni molitvi, položi Kukoviču roko na ramo in reče: »Vedite, Prevzvišeni, da sem jaz vaš naslednik.« Kukovič se na to razjezi, stopi za korak nazaj in reče: »Ah, kako predrzen mlad človek!«
In vendar, kako lepo se je pozneje to uresničilo in kako je Kukovič sam pomagal in odločno zahteval, da naj Strossmayer postane škof!
(Dalje iledi.)
/ /
Vlada je namreč dejala, da se je bati v društvu »Zveza«, ko bi se igrala ta igra, političnih demonstracij, in zato je igro prepovedala. Kanonik Kalan je torej dejal, da je marveč prepoved vzbudila v društvu razburjenost, ali, kakor se izraža odlok, »politične demonstracije«.
Baron Hein je na to odgovoril: »On (Kalan) je nkel, ne vem, ali je res, ali ne, pa 011 je rekel, da je vzrok onih demonstracij, ki so se prigodilo v »Zvezdi«, bila prepoved.«
Poslanec Kalan: »Tega nisem rekel,« namreč da je bila prepoved kriva demonstracij v »Zvezdi«.
Baron Ilein: »Vi ste to rekli.«
Poslanec Kalan: »Ni res!«
Baron Hein : »Vi ste to rekli, in to meni kaže tudi, kdo je bil provzroČitelj tiste demonstracije, in to je ona stranka, katere voditelj je gospod poslanec kanonik Kalan.« Potem je izgovoril še več besed, o katerih pozneje.
Včeraj, to je v četrtek, je klub katoliške narodne stranke zahteval, da se o vsej stvari prebere javno in glasno stenografični zapisnik. In stenogram je pričal, da kanonik Kalan besede »v Zvezdi« nikdar ni izrekel. In vendar je zašla v uradni list in celo v »Corre-spondenz Bureau«.
Baron Hein je izjavil, da njegove besede niso bile naperjeno proti katoliško-narodni stranki in da obžaluje, da so se napačno tolmačile, i^a nedeljske demonstracije pa je mislil zato, ker mu kaj drugega ni bilo znano in ker mu je župan Hribar med demonstracijami naznanil, da bi demonstracije koj prenehale, ako se prekliče prepoved igre.
Poslanec Hribar se je pa vzdignil ter kon-štatoval, da to ni res, da med demonstracijami ni sporočil deželnemu predsedniku, naj prepoved prekliče in da bo potem konec demonstracij, ampak da mu je že v nedeljo naznanil, da smatra prepoved za skrajno ponesrečeno, in mu svetoval, ako še ni ekspedirana, naj se ne ekspedira.
(Konfiskovanih 44 vrst.)
Deželni zbor kranjski.
XIII. seja dne 24. febr.
Ob 7* 11 • uri deželni glavar Oton D e t e 1 a otvori sejo; vlado zastopa dež. predsednik eksce-lenca baron II e i n.
Ko je bil prečitan zapisnik zadnje seje, pre-čitata posl. dr. Papež kot načelnik kluba katol. narodne stranke in posl. Povše kot predsednik katol. polit, društva in osrednjega odbora katol. narodne stranke izjavi, kateri smo že včeraj objavili.
Zapisnikar nato prečita dotični odstavek iz stenograličnega zapisnika.
Vodopravni zakon.
V imenu upravnega odseka poroča poslanec dr. Tavčar o prošnji več obrtnikov sodnega okraja tržiškega, da bi se dopolnil § 17. dež. vo-dopravnega zakona z dne 15. maja 1872 1., ter predlaga:
Deželni zbor prizna živo potrebo, da se eks propriacija dovoli tudi pri električnih napravah, katere goni voda, ter odstopa peticijo deželnemu odboru z naročilom, da zadevo presodi in v bodočem zasedanju stavi primerne nasvete. — Obvelja.
Agrarne razmere.
Pri tej točki je bila daljša razprava glede agrarskih operacij. Razprave so se udeležili poslanci Božič, Hribar, Lenk h, Povše, deželni predsednik in poročevalec Lenarčič.
Vsprejeta je bila resolucija posl. Božiča, ki se glasi:
Glede nadrobnih razdelb skupnih ekvivalentnih gozdov na Notranjskem naj c. kr. deželna komisija za agrarske operacije povsod jednako-merno postopa, ter da ondot, koder je to iz gozdnogospodarskih ozirov potrebno, dotična dovoljenja za nadrobne razdelbe izdaje in da se zemljemersko osobje za agrarske operacije v okviru kredita primerno pomnoži in pri tem na prosilce ozira, ki so slovenskega jezika zmožni.«
Dalje je bila vsprejeta nastopna resolucija posl. K a 1 a n a :
Visoka vlada se pozivlje, da z ozirom na veliko pravno in gospodarsko-zgodovinsko
važnost starih katastralnih listin — map, parcelnih zapisnikov, indikacijskih tabel — vse potrebno ukrene: 1. da se to listine ohranijo in 2. da se spravijo na splošno dostopnem kraju ali v li-oejalni knjižnici, ali pa v deželnem muzeju.
ltazne podpore.
V imenu finančnega odseka poročata posl. M urnik in dr. Papež o raznih prošnjah za podpore. Podpornemu društvu slušateljev na visoki šoli za zemljedelstvo na Dunaju bo dovoli 30 gld. Prošnja občine Slavine za posojilo za šolske namene se s priporočilom izroči deželnemu odboru.
Posl. Zelen toplo priporoča to prošnjo ter izrazi željo, naj bi se hitro rešila.
Dalje se deželnemu odboru v primerno rešitev odstopijo prošnje I. Adamiča v Ponikvah za podporo pri očiščevanju požiralnikov na Rašici; občine Črnomelj za deželni prispevek za vodovod ; posestnikov vasi Pšenična Polica v občini Cerklje, iz Kala, IStrekljevca in Amote za vodovoda; isto-tako prošnja vasi Gor. Oskoršnice.
Prošnja občine Št. Jurje pri Šmariju se izroči dež. odboru s priporočilom, naj bi glede uravnave tamošnjih voda pričel priprave. Poslanec K o š a k to prošnjo toplo priporoča z ozirom na sklep 1. 1895. Te vode delajo vedno večjo škodo in zadnji čas je, da se potoki uravnajo, kedar se bode uravnaval tudi potok Veliki Breg.
Prošnja županstva v Slavini za vodovod, katero toplo priporoča posl. Zelen, se izroči s priporočilom deželnemu odboru v rešitev ; istotako prošnja županstva v Vrabčah za vodnjak v vasi Selo.
Prošnja županstva na Raki za vodovod se izroči dež. odboru z naročilom, da že v prihodnji proračun vstavi potrebno svoto za ta vodovod. Prošnjo podpira posl. P I e i f e r rekoč : Že dne 18. jan. 1896. je dež. zbor spoznal potrebno, da se preskrbi Raka s pitno vodo, ter privolil za napravo vodovoda na Kaki 30°/0 prispevek v pokritje dotičnih na 4586 gl. proračunanih stroškov, toraj znesek je 1375 gl. 80 kr. iz dež. sredstev pod tem pogojem, da dež. odbor predloženi načrt vodovodne naprave spozna za primernega. Ta načrt pa ni ugajal dež. odboru — kakor je to naglašal g. poročevalec, treba je bilo toraj skrbeti za drugi načrt, ki pa še ni izdelan. Stroški naprave tega vodovoda po novem načrtu so od dež. inženirja zra-čunani na 14.600 gl. s pristavkom, da se novi načrt izdela v kratkem. Ker je za 1. 1898 določena svota dež. prispevka za napravo vodovoda žalibog že porabljena za druge vodovode, tako da za letos ni mogoče dobiti dež. prispevka za raški vodovod, izrečem željo in prošnjo, da se 1. 1899 omogoči dež. prispevek, ker jc do tje lahko izdelan novi načrt.
Prošnjo podpira poslanec L.e n k h ; dežel, odbornik Povše pojasni, zakaj se delo ni že pričelo.
Prošnja županstva v Idriji za vodovod se izroči dež. odboru v rešitev.
Prošnja vasi Vel. Osilnik pri Turjaku za vodnjak se izroči dež. odboru z naročilom, da dovoli primerno podporo. To prošnjo priporočata posl. Višnikar in Pakiž.
Posl. dr. Papež, ki je poročal o gorenjih prošnjah za napravo vodovodov in vodnjakov, poroča tudi o vodnjakih v Ambrusu in okolici. Zbornica sklene, da se že letos naredi jeden vodnjak v Ambrusu za poskušnjo in se potem prihodnje leto nadaljuje z vodnjaki v Suhi Krajini.
Razne stvari.
Vsprejet je bil načrt zakona o preložitvi in razširjavi dež. ceste Radna-Mokronog-Vel. Loka med km. 17 500 in Mokronogom.
Posl. Modic poroča o prošnji občine Hre-novice-Gorice za izločitev iz senožeškega okraja ter združitev s postojinskim ter predlaga : Prošnja se izroči deželnemu odboru z naročilom, da to vprašanje prouči, v slučaju potrebe v to svrho odpošlje člana dež. odbora ali dež. uradnika, da se osebno o vsem prepriča in da v prih. zasedanju o tem poroča.
Poslanec Jelovšck poroča o prošnji županstva Studenec in nekaterih posestnikov, da bi se okrajna cesta, ki pelje od Studenca do Kožuha, uvrstila mej deželne ceste. Poročevalec prizna potrebo te uvrstitve in jo toplo priporoča; vendar deželni zbor ni mogel konečno o tem sklepati,
ker je manjkalo mnenje cestnega odbora. Obvelja predlog, da se prošnja izroči deželnemu odboru, da poizve mnenje cestnega odbora in deželnega stavbenega urada in o tem poroča v prihodnjem zasedanju.
Konečno poroča poslanec Modic o prošnji županstev v Dol. Logatcu in v Rovtah, da se ne zgradi cesta z Rakeka v Dol. Logatec. Obvelja predlog, da se ta prošnja izroči deželnemu odboru v rešitev.
Konec seje ob 3. uri popoludne.
XV. seja dne 25. febr.
Deželni glavar Oton D e t e 1 a otvori sejo ob *ll 11. uro ; vlado zastopa deželni predsednik eksce-lenca baron II e i n.
Alera Kalan-Barbo.
Zadnje seje deželnega zbora se vrš6 v znamenju popravkov in plemenitaške brezozirnosti nasproti zastopnikom ljudstva, katerih rojenice niso položile v svilnate zibelji. Afera Kalan-Barbo je vzbudila v vseh narodnih krogih največje ogorčenje ; v obče se obsoja smelo postopanje poslanca grofa Barbota, kateri je z nečuvenimi izrazi brez osebnega povoda žalil ne le samo gospoda poslanca kanonika Kalana, temveč vso stranko in vse slojeve prebivalstva, ki visoko čislajo in spoštujejo gospoda kanonika; žalil pa tudi ugled deželnega zbora, koder je grof Barbo izza ščita imunitete metal strupene pšice na svojega tovariša, kateri mora in sme za se zahtevati vsaj toliko ozira in spoštovanja, kakor grof Barbo. Ta dogodek in vsi spremljujoči ga prizori svedočijo, da se Nemci v deželnem zboru kranjskem zavedajo svojega vpliva, in da bi s skrajno brezozir-nostjo vladali v deželi, ko bi zopet prišli do krmila. To naj odpre oči onim, ki morda še danes post tot diserimina rerum delajo ovire pošteni, resni spravi med obema narodnima strankama. Želo nasprotstva se je sicer globoko zajelo, toda razmere nas silijo vsepovsod, da ne širimo prepada.
Začetkom seje deželni glavar Detela izjavi, da izbran odbor vseh treh strank preiskuje to zadevo, katera bode rešena še pred sklepom zasedanja.
Poslanec Kalan pripomni, da z ozirom na to obljubo deželnega glavarja za danes ne označi stališča nasproti izjavi poslanca Barbo, da si pa pridrži to pravico za prihodnjo sejo, ako se zadeva zanj častno ne reši.
S tem v zvezi pa je drug dogodek. V seji dne 15. t. mes. je namreč gospod poslanec dr. Tavčar odločno protestiral proti temu, da bi bil on »plačan zagovornik« zavarovalnic. Poslanec dr. Tavčar je namreč dne 11. t. mes. v imenu upravnega odseka poročal o snovanju deželnih zavarovalnic proti ognju, toči in živinskim boleznim. Isti dan je naš list objavil notico, katere zadnji odstavek se je glasil: »Ideja deželnih zavarovalnic 8e je v vseh kronovinah že tako razširila in ukoreninila, da je ne bodo zadušili vsi mnogobrojni plačani zagovorniki zasebnih zavarovalnic.« S tem se je čutil poslanec dr. Tavčar žaljenega ter je v naslednji seji imenoval poslanca Kalana in dr. Žitnika obrekovalca, dokler mu ne dokažeta, da bi bil morda iz sebičnosti zagovornik zasebnih zavarovalnic. To zadevo je grof Barbo smatral kot razlog svojim psovkam, dasi se njega prav nič ne tiče.
Ker pa naš list nikdar ni imel namena, in tudi pri tej priliki ne, v tem oziru posl. dr. Tavčarju očitati kako sebičnost, zato je v današnji seji posl. dr. Žitnik izjavil v imenu uredništva »Slovenec« in kot priča potrdil, da gospod poslanec kanonik Kalan ni pisal notice, v kateri se je g. dr. Tavčarju očitalo, da je plačan zagovornik privatnih zavarovalnic, in dalje izjavil, da se z do-tično notico ni hotelo dr. Tavčarju nič sebičnega očitati, ker je sploh priznana nesebičnost dr. Tavčarja.
Na to je posl. dr. Tavčar izjavil, da vzame pojasnila dr. Žitnika v vednost in da vsled tega zadoščenja prekliče žaljive besede, katere je bil izrekel o tej stvari v zbornici.
Razne podpore.
Kmetijski družbi kranjski se dovoli iz bla-gajničnih preostankov za pet let brezobrestnega posojila v najvišjem znesku 10.000 gld. v svrho povzdige kmetijstva, s pogojem, da vsako leto polaga račun o tem posojilu. (Poročevalec posl. Hriba r.)
Vipavske sadjarske zadruge prošnja za podporo se izroči dež. odboru v primerno rešitev. (Por. dr. Maj ar on.)
Istotako prošnji občine Črešnjevec za vodovod ter županstva na Polici in Grosupljem za prispevek za cesto Perovo Grosuplje.
Občini Št. Vid nad Ljubljano se zagotovi za vodovod v Vižmarji prispevka 20 odst. vseh stroškov. Ker pa je letošnji kredit v te namene že porabljen, bodo se v prihodnjih letih podporni prispevki Btavili v proračun. (Poročevalec poslanec Kalan.)
Posl. dr. Ž i t n i k v imenu fin. odseka poroča o loterijskem posojilu ljubljanskega mesta. Pasiva so koncem 1. 1896 znašala 1,632.514 gld. 63'/» kr. Temu nasproti stoje aktiva v skupnem znesku 1,471.675 gld. 76'/, kr., torej bi moralo biti v blagajnici 160.838 gld. 87 kr. Ta svota pa je popolnem pokrita v blagajnici, klavnični zalogi, z vlogami v hranilnici in raznimi tirjatvami. To poročilo se vzame na znanje. Odobri se proračun za 1. 1898 loterijskega posojila s potrebščino 74.593 gld. 73 kr. in pokritjem 84.165 gld. 76 kr., toraj s prebitkom 9572 gold. 3 kr. Istotako se odobri proračun amortizacijskega zaklada.
Dalje poroča posl. dr. Žitnik o kupni in menjalni pogodbi med mestno občino ljubljansko in zakladom meščanske bolnice. Poročilo se odobri.
Ceste.
Posl. Jelovšek poroča v uvrstitvi več občinskih cest med okrajne ceste, in sicer: V selski občini Velika Dolina:
a)	cesta imenovana »beli pot«, ki se odcepi od Zagrebške državne ceste in drži čez Cerino in Žejno do križa v Sobenji Vasi;
b)	cesta, ki se odcepi od državne ceste v Čatežu in drži do sedanjega Savskega brodu, z njeno stransko progo do starega brodu;
c)	cesta, ki se odcepi od Mokriške okrajne ceste blizu Mokriške kapelice in drži do državne ceste;
d)	cesta, ki se odcepi od državne ceste v Jesenicah in vodi do Save, in
e)	cesta, ki se odcepi od Mokriške okrajne ceste pri Novi Vasi in drži v Veliko Dolino, z njeno stransko progo do Dolinskih trat. (Št. 2436 1. 1895.)
V selski občini Št. Jernej :
a)	cesta, ki se odcepi od okrajne ceste Šent Jernej—Pleterje v Šmarji in drži čez Dolenje Vrhpolje in Vrhpolje do Mihovega, in
b)	cesta od Pleterske lipe proti Drči do potoka. Okr. cestni odbor kostanjevički mora vse navedene ceste šele potem prevzeti v svojo oskrbo, kadar jih bodeta občini izdatno posuli.
Dalje zbornica odobri poročilo dež. odbora, da se napravi 980 m. dolga okr. cesta med Št. Rupertom in Rakovnikom po načrtu, ki ga je dal izdelati okr. cestni odbor mokronoški.
Železnica Celovec-Trst. Daljša debata je bila o prošnjah županstva v Tržiču in Radovljici za zgradbo železnice v Tržič. Poročal je o teh prošnjah posl. Lenarčič, debate so se udeležili poslanci Ažman, ki je govoril za črto Tržič-Bohinj, Zelen za črto Tržič-Loka-Divača, dalje Murnik in dr. Schaffer. Vsprejeta je bila konečno resolucija, s katero se vlada poživlja, da pospeši zvezo s Trstom, da se ne ozira na one načrte, ki so za izvoz Češke v tem oziru brez pomena ali pa bi mogli temu prometu služiti le potom peažnih pogodeb. Pred vsem naj bi se vlada ozirala na črto Tržič-Kranj Loka-Divača, in ko bi bila ta črta nemogoča, naj se ozira na črto Celovec-Tržič Bohinj.
Prošnji županstva na Breznici za odobritev neke prepornc izjave se ne ustreže. Nato je bila tajna seja.
Kriza ?
Po raznih poročilih nahaja se baje ministerstvo v kritičnem položaju. »Nemcev ni pridobilo, a Čehe zgubilo « — tako slove formula, ki naj označi položaj kabineta Gautschevega. Nam se ta pesimistična poročila ne dozdevajo povsem vero-jetna. Da je položaj vlade kritičen, to je istina — a to je bila istina od tistega hipa dalje, ko je baron Gautsch nastopil vlado. Prevzel je položaj, težaven, kakoršen še ni bil nikdar v konstitucijo-nalni dobi v Avstriji. Toda, ali je položaj postal
od takrat še bolj težaven in kritičen? To je ne-verojetno in skoro nemogoče. Eksempel je danes isti, kakor takrat: Ali odnehajo liberalni in naci-jonalni Nemci od obstrukcije — ali pa zborovanje tega parlamenta mogoče ni. Baron Gautsch, pre-vzemši predsedstvo tega kabineta, je dobro vedel, da stvar tako stoji, kakor zgoraj označeno. Poskusil je najprej obstrukcijo s koncesijami pridobiti v toliko, da odneha od obstrukcije in se spremeni v regularno opozicijo. Ta poskus bil je — po porazu prejšnjega kabineta — prvo, kar je bilo v nesrečnem položaju, v kateri je zavozil grof Badeni s svojo nerodno politiko, na mestu. Slo se je za rešitev ustave in baron Gautsch zastavil je v to vse svoje sile. To je bilo od njega pošteno in lojalno; odkrite simpatije vseh prijateljev ustavnega življenja so ga pri tem trudapol-nem in nehvaležnem delu spremljale.
Zlasti so ga spremljale simpatije vseh Slovencev, kojih narodna eksistenca, narodna preteklost in bodočnost korenini jedino le v osrednjem parlamentu.
Povsod teptani smo jedino le v parlamentu imeli pozicijo, iz katero smo košček za koščekom narodne svobode iztrgali od osrednje oblasti. Če ta pozicija pade — potem nam ostane kot jedi na pozicija kranjski deželni zbor. Toda kaj moremo iz te postojanke storiti za velike večino slovenstva, bivajočo izven Kranjske? Vsaj v bližnji bodočnosti, ko ledina še ni razorana zadrugo topogralično konfiguracijo, nego jo je ustvaril narodu sovražni zgodovinski razvoj !
Trdi se, da baron Gautsch na noben način noče absolutistično vladati, da se svojim prizadevanjem, reaktivirati parlament, stoji in pade. To stališče barona Gautscha mu mora zadobiti v sedanjem trenutku vse naše simpatije. Toda to je še premalo. V tem položaju je naša dolžnost, če hočemo biti zreli realni politiki, odločno podpirati vlado, ki stremi lojalno po tem, kar mora v sedajnem hipu biti največja skrb našega naroda, ohraniti ustavo z direktno voljenim osrednjim parlamentom.
Kaj nas sicer čaka? Ne prikrivajmo si tega Že se napoveduje »bodoči mož«, ki naj bi imel nalogo, reaktivirati oktoberski diplom z volitvijo državnega zbora po deželnih zborih. Taki rešitvi krize morali bi se mi Slovenci najodločneje ustaviti. Ta rešitev ne pomenja nič več in nič manj, nego našo narodno smrt. Par poslancev iz Kranjske — to bi bila vsa slovenska delegacija v takem državnem zboru. Izvenkranjski Slovenci izginili bi s površja.
Takemu početju treba je za časa ustaviti se — in to je baš v sedanjem hipu edino le mogoče s tem, da lojalno podpiramo sedanjo osrednjo vlado pri njenem lojalnem prizadevanju.
Naša narodnost, naši lastni narodni interesi, morajo nam stati v p r v i vrsti! Tega nam noben zaveznik zameriti ne sme in ne more!
Iz hrvatskega sabora.
Iz Zagreba, 11. febr.
Specijalna razprava o proračunu.
V prošlih saborskih zasedanjih po navadi ni bilo nobene specijalne razprave o proračunu. Letos pa je opozicija upotrebila priložnost, da tudi v specijalnej razpravi izjavi svoje nazore o da-našnjej upravi in o duhu današnjega zistema. Ta razprava jo trajala celih pet dni in opozicija je spravila še marsikaj na dan, kar ni mogla pri ge-neralnej debati.
Le o jednej točki ni mogla govoriti, namreč o poglavju: ban. Pri tej točki je predsednik ho-toma zamolčal vprašanje, hoče li kdo govoriti, nego je dal o predlogu hitro glasovati; večina je seveda predlog odobrila; ali v ime opozicije je dr. Brestjensky zahteval besedo, dokazovaje, da predsednik ni korektno ravnal. Vendar pa mu predsednik ni dal besede, a na trditev Brestjenskega o nekorektnosti ni zinil niti besede, nego je le izjavil, da je sabor žo sprejel dotično točko. Na ta način je večina zabranila, da se o banovej politiki pri tej priložnosti ni moglo razpravljati. Prišlo pa je pri sledečej točki o deželnem arhivu do ostre polemike med poslancem Smičiklasom in banom.
Že celih dvanajst let so razvlači vprašanje o hrvatskem arhivu, ki ga je sedanji ban na skrivej poslal v Budimpešto. Znano ja, kako burna je bila radi tega prva saborska sedniea izza tega dogodka in kako sta bila iz tedanjega sabora izključena in kasneje obsojena poslanca Starčevič in TuSkan, ki sta pa pri zadnjih volitvah prišla zopet v sabor na veliko nezadovoljstvo banovo. Ban jo kasneje v jednej sednici obljubil, da bode dal preiskati spise, ki so prenešeni v Budimpešto, ter vse povrniti v Zagreb, kar jih je hrvatskih. Ali to so do dandanes ni zgodilo.
Pokojni zgodovinar R. Lopašič jo bil radi tega poslan v Budimpešto, ali po njegovej izjavi nino hoteli činovniki mažarskega arhiva ž njim v tej zadevi nič delati, ker so bržkono imeli tak nalog od svoje vlade, samo da se to vprašanje ne reši in da ostanejo spisi v mažarskem arhivu. Poslanec Smičiklas, ki je sam strokovnjak, jo zahteval od bana, da je zdaj že skrajni čas, da so ta zadeva reši, pa da se izpolni njegova beseda. Naj gleda ban, da prisili ogerska vlada svoje či-novnike, da izvrše svojo dolžnost, in da 1 Irvatska ne čaka nič več na ono, kar je njena last. Ban ni znal na ta poziv opozicije nič druzega odgovoriti, nego da hrvatska vlada ni pozabila na svojo dolžnosti, pa da se tudi tako hudo ne mudi za te spise.
Je li pa to dostojen odgovor, naj sodi občinstvo. Če kdo kaj obljubi, pa no izpolni, pravijo mu, da ni mož beseda. A kako jo pa tudi mogoče, da morejo jednostavni činovniki zabraniti, da se ne izpolni, kar zahteva jedna vlada? To vse se godi le zato, da bi sc sčasoma pozabilo na to vprašanje in da bi mnogi važni spisi ostali v Budimpešti. Toda varajo se močno, kajti Hrvati no mislijo pozabiti na svojo last ter jo bodo zahtevali, dokler se jim ne povrne. Večina je seveda banov odgovor sprejola z odobravanjem ter odobrila to točko proračuna.
Pri poglavju za bogočastje in nauk vnela se je huda debata o medicinskej fakulteti. Opozicija je zahtevala od vlade, da vendar začne jedenkrat resnobno misliti o tej zadevi ter čim prejo vse prirediti, da se popolni hrvatsko vseučilišče z medicinsko fakulteto. Denarja je zdaj zbranega žo do 600.000 gld. ter s te strani ni toliko zaprek, da se ne bi dalo premagati. Neobhodno je potrebno, da pošlje vlada nekoliko mladih lečnikov na vseučilišča, da se spopolnijo v raznih strokah medicinskih, za katere so se sami odločili. Sicer pa se nahaja med hrvatskimi lečniki izvrstnih strokovnjakov, ki bi mogli lahko precej prevzeti profesorske stolice.
Ban vendar ni tega mnenja ter se je izjavil, da se boji proletarijata medicinskega, a za druge dežele pa ni zvana Hrvatska, da jim odgaja zdravnike. Ta poslednja izjava pokazuje najbolje ten-dencije današnjega zistema, češ, kaj Hrvatom mari za sosede v Istri, Dalmaciji, Bosni in Hercegovini, kamor bi seveda mogli v prvem redu zdravniki s hrvatskega vseučilišča. Zares ozkosrčna in ne-narodna politika, ki se pokazuje v izjavah in delovanju pri hrvatskej vladi in narodnej saborskej večini.
A kaj pa porečemo o izjavi poročevalca letošnjega proračuna, o dr. Egersdorferju, ki je sicer za popolnitev vseučilišča, ali le z domačimi učnimi silami, katerih pa po njegovem mnenju ne moremo zbrati dosta za to fakulteto. S tujimi silami pa ne gre odpirati tako važne šole, kajti na ta način bi si mogli tudi Zulukafri odpreti vseučilišče.
Ta izjava, na katero so hrvatski listi niso še do zdaj ozrli, dokazuje, da poslanci večine zares ne mislijo resnobno o hrvatskih gmotnih in duševnih zadevah. Sicer poznamo dr. Egersdorferja, da v svojej preobilni rabulistiki marsikaj pove, kar se ne sme smatrati resnobnim, ali o takih vprašanjih, ki se tičejo časti naroda, sc pa vendar ne sme na ta način ponižati narodno čuvstvo. Ni dosta, da nas ponižujejo tujci, n. pr. dr. Momsen, še sami si dajemo zaušnice. In treba si je zapomniti, da je te besede spregovoril vseučiliščni profesor. Kaj takega se ne bi moglo zgoditi pri nobenem drugem narodu, in tudi omenjeni profesor gotovo ni resnobno mislil, kar je povedal, nego se je tako izrazil, samo da ugodi vodji stranke, katerej pripada. Zares nedostojno ali tudi žalostno.
Posebno hudo je prijemal vlado in sodnije dr. Derenčin radi konfiskacij opozicijonalnih časopisov. Imenoval je to ravnanje kar naravnost kot nedostojno za ustavno vlado. Ali ban jo odgovoril, da se bode tudi še za naprej tako ravnalo, kajti na Hrvatskem se zdaj še ne more dopustiti slo-boda tiska. Dobro mu je odgovoril Derenčin, da to slobodo uživajo vladni časopisi v obilnej meri, a od pravične vlade bi se smelo pač zahtevati, da smatra vse državljane za jednakopravne. Vkljub temu seveda opozicija ne zdvaja, kajti tudi njej mora jedenkrat zasijati sloboda. Malo preostro, a tudi krivično je napadel poslanec sodnike, češ da so podkupljivi. To se o hrvatskih sodnikih ne more trditi, da se pa izvrši pod političnim pritiskom marsikaj tudi pri političnih sodnijskih razpravah in obsodbah, kar se ne bi smelo, to je pa tudi resnično. Dokaz za to je ravno slučaj z žup-nim upraviteljem Djundjerovičem, ki je bil radi volitev zaprt tri mesece, a te dni proglašen na razpravi v Oseku za nedolžnega. Kako so vendar mogle oblasti nedolžnega duhovnika toliko časa imeti zaprtega in kako ga je mogel državni pravd-nik dolžiti upora, če ga je zdaj sodnija spoznala za čisto nedolžnega. To jo bila prava samovolja dotičnih oblastij in sicer le zato, ker jo dotični duhovnik bil opozicijonalni kandidat ter bi bil izvoljen v sabor, cla niso oblasti proti njemu na tako krivičen način ravnale. Podkupljivi niso sodniki niti druge oblasti, pač pa so več ali manj odvisne od današnje vlade. — 11. februv. je bil sprejet proračun tudi v tretjem branju. Razprava je trajala od 10. januvarija, tedaj ravno mesec dni.
Politični pregled.
V Ljubljani, 26. februvarija.
Notranji položaj v Avstriji se je v teku zadnjih dnij zelo poslabšal. Vkljub dolgotrajnemu in neumornemu prizadevanju Gautscheve vlade se ni moglo doseči sporazumljenje mej čehi in Nemci v deželah češke krone. — Toda to bi za vlado še ne bilo najhuje. Najhuji udarec za Gau-tschev kabinet obstoji v tem, da ni mogel pridobiti na svojo stran nemških zastopnikov, pa tudi češki so mu za sedaj odrekli vsako pomoč. Nemci namreč z nova izjavljajo, da hočejo nadaljevati z vso silo obstrukcijo v državnem zboru, ako vlada popolno ne prekliče jezikovnih naredeb, in bodo tudi glasovali proti obnovitvi nagodbe z Ogersko Pa tudi Čehi so izjavili ministerskemu predsedniku, da naj nikar ne računa na njihovo podporo, ako hoče izdati take jezikovne- naredbe, kakor jih namerava sedaj. Vlada je torej izgubila najboljšo oporo, Mladočehe, a tudi levice ni pridobila na svojo stran. Stališče barona Gautscha je torej sedaj mnogo neugodneje, kakor pa je bilo stališče grofa Badenija. — Ker se zaključi zasedanje češkega deželnega zbora šele 5. marca, se državni zbor ne snide, kakor se je prvotno trdilo, dne 10. ali 13. marca, marveč šele dne 15. marca. — Ta dan se je pa določil tudi vsled tega, ker se 13. marca boji vlada večjih demonstracij, ako bi bil zbran državni zbor. Takoj po zaklju-čenju češkega deželnega zbora skliče posl. Ja-\vorski na Dunaj parlamentarno komisijo, ki pa se bode baje posvetovala le o predsedniškem vprašanju in o zadevah, ki so z otvoritvijo državnega zbora v ozki zvezi. Otvoritveni seji bo predsedoval starostni predsednik posl. Proskowetz. O bivšem zborničnem predsedniku vitezu Abraha-moviču se trdi z vso gotovostjo, da ne prevzame nobenega mesta v zborničnem predsedstvu. Takoj po otvoritvi državnega zbora se vrše volitve v delegacijo in kvotno deputacijo, ob jednem pa predloži vlada svoje predloge in načrte, ki se tičejo obnovitve nagodbe z Ogersko.
Deželni zbori zaključijo v najkrajšem času svoje sedanje zasedanje in celo nižjeavstrijski deželni zbor, o katerem se je vedno trdilo, da bo zboroval najdalje časa, dovrši svoje delo najbrže že 2. marca. Precejšnji del deželnih zborov je že nastopil počitnice in mej temi so tudi trije večji, namreč gorenjeavstrijski, ki je predvčeraj zaključil sesijo, moravski in gališki. Večina sedaj še zboru-jočih deželnih zastopov se peča z deželnim proračunom in nekaterimi manjšimi zadevami. Češki deželni zbor bo poleg tega razpravljal še o adresi, ker se je, kakor znano, doseglo potrebno sporazumljenje. Tudi v kranjskem dežel-em zboru je ta zadeva še nerešena in je vče-
n
rajšnja slavnostna seja najbrže pokopala vsako misel na kako rešitev adresnega vprašanja. Še bolj kočljiva, kakor adresno vprašanje, pa je volilna preosnova za deželni zbor. Le prav malo je deželnih zborov, ki so se v tem zasedanju pečali s tem vprašanjem, še manje pa število onih, ki so to zadevo rešili po volj no in v smislu opravičenih zahtev deželanov. Razun nižjeavstrijskega deželnega zbora, ki je v tej zadevi še nekako najbolj pravično postopal, se je malokateri deželni zastop dotaknil te bodeče rože in še to tako rahlo, da so jej ni zgodilo prav nič žalega. Največ, kar se je v tem oziru sklenilo, je uvedba direktnih in sem ter tje tudi tajnih volitev ter morda konečno še neznatna pomnožitev mandatov v tej ali oni obstoječi deželnozborski skupini. Delovanje deželnih zborov v tem oziru pač ni vredno nobene posebno pohvale.
Organizacija poljskega kluba. Poljski klub gahškega deželnega zbora, kateremu pripadajo sicer vsi poljski deželni poslanci, kateremu pa je dosedaj vendar le manjkalo posebne tesne organizacije, se je sešel na povabilo načelnika poslanca Ja\vorskega k posebni seji ter pri tej seji vsprejel nastopno resolucijo: V vsaki zadevi, ki je večje važnosti v narodnem oziru, posebno pa v vsakem jezikovnem vprašanju, je takoj sklicati poljski klub, ako se namerava vložiti kak predlog glede takih vprašanj; deželni odbor v takih slučajih ne more sklepati, dokler mu ni znan odlok poljskega kluba, posebno pa deželni odbor no more v tem oziru pričeti nikakih pogajanj s poslanci rusinske narodnosti, dokler ga ni v to pooblastil poljski klub; v vseh takih slučajih sme načelnik poljskega kluba sklicati sejo, ne da bi mu bilo treba čakati na poziv klubovih članov. — V jednem oziru je torej ta določba na svojem mestu, ker krepi organizacijo poljskega kluba. Toda iz posamnih odstavkov je razvidno, da jo preveva nekako sovraštvo napram rusinskemu narodu in njegovim zastopnikom, katerim se s tem odvzame vsaka priložnost, delovati v dež. zboru v korist svojega naroda, in se bodo smele obravnavati le stvari, ki jih bo odobril poljski klub. Proti temu bodo gotovo nastopili zastopniki tlačenega in skoro brezpravnega rusinskega naroda v deželnem in ako bo potrebno tudi v državnem zboru. Vsakemu narodu se mora pa res privoliti toliko prostosti, da sme slobodno vsikdar in povsod zagovarjati svoje težnje.
Obsojeni Zola nastopi, kakor poročajo njemu prijazni listi, takoj svojo kazen, ki je — mimogrede bodi omenjeno, — najvišja, kar jih določa dotični francoski zakon. Tiskovni zakon iz 1. 1881, ki se je vporabil proti Zoli, namreč določa zapor od osmih dnij do jednega leta in denarno kazen od 100—3000 frankov ali jedno obeh kaznij. Zapor nastopi Zola baje vsled tega takoj, ker ne mara še nadalje razburjati javnega mnenja in da ložje v miru dovrši že započeti roman o dogodkih zadnjih dnij. Tlači ga neki le jedna skrb, ali mu bo v ječi na razpolago nizek pripraven stol, na katerem bo lahko pisal novi umotvor. Nov dokaz, s kakimi bedastimi malenkostmi se sedaj na dolgo in široko peča židovska klika. Obsodba »prvega« literata je umevno kar največ razburila vso židovsko socijalistično kliko. »Z obsodbo ni prizadet Zola«, piše »Radical«, »temveč le resnica sama. Porotniki so podlegli terorizmu vlade in po »umazanem« časopisju zapeljanega moba « »Generalni štab je zmagal«, trdi »Petit Republique«, »zveza sablje s kropilnikom obhaja zmagoslavje.« Druga glasila te vrste se nadjajo, da se sedaj povrne mir in bode vlada sedaj razumela, kako preprečiti verske, civilizacije »nevredne« boje. Trezno sodeče prebivalstvo in pa še ne do cela podkupljeno in ne z židovskim denarjem vzdrževano časopisje pa sodi vse drugače o tej rešitvi Zolinega vprašanja in dokazuje, da je ravno s tem znova potrjena obsodba Žida Drey-fusa, ki je tako izpadla, kakor jo je pričakova narod že tekom razprave, pri kateri Zola ni navedel nobenega dokaza za svoja razžaljiva in sramotilna sumničenja.
Krečansko vprašanje. Kakor morska kača se vije to vprašanje v zgodovini otoka Krete, leto za letom mineva in vender še ni niti najmanje nade, da bi se zadeva rešila vsaj deloma povoljno v korist zatiranemu narodu. Ves svet je sicer v tem jedin, da se mora Krečanom prej ko prej pomoči do zaželjene samostojnosti, toda ko se je
treba energično poslužiti v to potrebnih sredstev, nima nobena velevlast dovolj eneržije, da bi vspešno sodelovala pri tej akciji. Najbolj razburja sedaj glavo evropskih diplomatov vprašanje gledč irečanskega guvernerja. Zagledalo je v tem oziru jeli dan že več predlogov, listi so objavljali že več kandidatov za to mesto, toda vselej se najde nekdo, ki prepreči namero te ali one velevlasti. Izginil je s površja polkovnik SchUiTer, princ Jurij, črnogorski vojvoda Petrovič in več drugih mož; to je šlo tako dolgo, dokler se ni Rusija umaknila s pozorišča in prepustila vso zadevo sultanu in ostalim evropskim velevlastem. Nasvet, naj bi sultan izbiral kandidata za guvernejevo mesto, pa ni našel odmeva pri nekaterih diplomatih, posebno angleških, francoskih in italijanskih, in so prišli vsled toga na drugo misel. Tako imamo sedaj dva nova predloga. Prvi meri na to, naj dve velevlasti vzameta vso zadevo v roko in jo konečno rešita, drugi pa nasvetuje, naj se imenuje začasni evropski poslovodja za Kreto, ki naj uvede na otoku ustavo, kakoršno so sklenili poslaniki, a je sultan še ni odobril. O prvem nasvetu se že sedaj lahko trdi, da ne bode prodrl, icr Anglija in Rusija ne moreta skupno delovati, Avstrija in Nemčija se v zadevo nečeta preveč vmešavati, Francija in Italija pa tudi ne bodeta irav radi igrali vlogo mešetarjev. Večja pozornost se obrača torej na drugi nasvet in se za mesto začasnega voditelja imenuje vnovič italijanski admiral Carnevaro, ki si je pridobil sedaj na Kreti že precej izkušenj. Ako se to zgodi, potem seveda Avstrija in Nemčija naglo ostavita otok in se no bodeta mnogo brigali za imenovanje ko-nečnega namestnika, katerega itak nihče ne more nastaviti, dokler ga ne potrdijo vse velevlasti. Seveda se lahko razbije tudi ta načrt, kakor se jih je razbilo že več pred njim.
Cerkveni letopis.
Razni časopisi poročali so povodom bisernice sv. Očeta, da mu je došlo denarnih daril skupno 3 miljone gld. Rudečkarski umazani list »Delavec« seveda ni mogel strpeti, da ne bi svojem bralcem poročal o »revnem papežu« ter se poleg tega podlo norčeval iz ljudij, ki raji dajo svoj denar za Petrov novčič, ko pa socijalnim demokratom v zobe. Ta vest lancirana je od framasonskih listov, kakor pravi »Osservatore Romano«, s tem zlobnim namenom, da bi svet začel misliti, kako cla se je zboljšal položaj papežev v vsakem oziru. Verniki naj bi mislili, da je papež prost in bogat, ter mu zato ni treba nič več pomagati. Omenjeni list pristavlja, cla se pač nikdo ne bo dal speljati tem izmišljenim poročilom framasonskih listov.
Papež Pij IX. odklonil je tistih 3,225.000 lir, katere mu je laška vlada dne 8. majnika 1871 ponudila po garancijskem zakonu. Raji je živel od miloščine vernikov. Tako dela tudi sedaj vladajoči Leon XIII., ki je tedaj navezan le na mile darove vernih katoličanov. In od teh porabi za svojo osebo le malo. Pač pa vzdržuje svoj dvor in misijone, visoke šole, umetnosti služeče zavode in naprave, podpira uboge in stiskane. Tako je dal pred kratkim narediti steklene omare, ki bodo varovale znamenite Rafaelove slike, da jih prehitro ne izbriše časa prst.
Na njegove stroške poslikali bodo zakristijo lateranske cerkve, ki je prav za prav papeževa prestolnica in mati vseh cerkva. Toraj : da bi le vsak drug mogočnež in vladar tako dobro porabil svoje mnogo večje dohodke, kakor jih prav obrne papež, ki živi od miloščine.
Za sklep 19. in pričetek 20. stoletja pripravljajo se velike svečanosti, s katerimi naj se izkaže Bogu hvaležnost za dobrote, prejete v minolem stoletju, ter se mu izroči in posveti prihodnje.
Glavne točke programa, katerega razpošilja mejnarodni odbor za svečanost, s katero se izkaže Jezusu Kristusu, Odrešeniku in Njegovemu vzvišenemu namestniku ob tej priliki vdanost in češčenje, so te-le:
Sredstva za pripravo, kakor misijoni, duhovne vaje, ustanavljanje bratovščin, molitve, romanje v Lurd, sv. deželo, Loreto, Rim. Dalje druge slovesnosti, n. pr. naprava spom. križev z napisom: »Anno 1900 Jesus Christus Deus Homo vi vit, reg-nat, imperat.« (Leta 1900 Bog človek Jezus Kristus živi, kraljuje, vlada), zažiganje kresov i. dr.
O priliki kaj več o tej lepi in vzvišeni ideji, katero so zasnovali odlični možje in jo je odobril
papež sam. Vsekako pa je več kakor spodobno, da, naravnost potrebno, da se vsaj nekoliko zadosti za krivice, katere je moral Kristus v svoji cerkvi ravno v tem stoletju v tako izvanredno obilni meri pretrpeti.
Rusini so nam Slovencem po svoji usodi nekako najbolj podobni. Zatirani so na vse strani in od vseh stranij, življenje na domači zemlji za-grenjuje se jim na vso moč, in to nezadovoljnost izrabljujejo brezsrčni sleparski agenti ter jih spravljajo kot »bele sužnje« v Ameriko. Vrh tega pa jih vabi razkolni škof v razkol in odpad plačuje z rublji, ki vrlo teko z — Ruskega! Izdaja tudi pravoslaven list: »Amerikanski pravoslavni vest-nik« v rusinskem in angleškem jeziku. Žali Bog, mnogo Rusinov grč za rubljem! — Pomilovanja vredni so pač, ker so zgubili dom in vero.
V Macedoniji odreklo se je 32 vasij pravoslavni veri in se zjedinilo z rimsko. Njih prejšnji dušni pastirji so jih bolj strigli, ko pasli. Videli so pa požrtvovalno nesebično delovanje misijonarjev katoliških in to jih je napotilo, da so se odrekli zmoti. »Sveta sinoda« v Fanarju beli si zdaj glave, kaj jo storiti, a prepozno je.
Znano dejstvo je, da so na Švedskem in Norveškem za časa reformacije katoliške kmetovalce in sploh nižje ljudstvo za vero — ogoljufali. Ljudje postali so na državno povelje kar čez noč luterani, a sami niso vedeli, da je temu res tako. Od tod še dandanes stari ostanki iz dobe katoliške. V nekem mestu, koder so bili prejšnje čase pri stolnici kanoniki, zvoni še dandanes vsako do-poludne, kakor bi bilo treba iti kanonikom v kor molit dnevnice. Luteranski cerkvenik zvoni zato, da uživa staro katoliško ustanovo, ki je bila ustanovljena za to zvonenje.
Stari ljudje vedo pripovedovati, da so vkljub državni prepovedi po gorskih krajih Očenašu vedno pridejali Češčeno Marijo. Tudi predno so prejeli kruh, ki naj jim pomenja Telo Gospodovo (kar seveda ni), bili so od polnoči tešč, da, celo iz oddaljenih krajev k službi božji prihajajoči zdr-ževali so se jedi in pijače.
Misijonska poročila iz teh krajev so dokaj ugodna. Še bolj hitro bi se pa širilo katoličan-stvo, ko bi bilo več duhovnikov v tem delu vinograda Gospodovega.
Fanatizem mosleminov v Perziji vsplamtel je prav hudo in preti mnogo škode prizadjati lepo se razširjajočim misijonom lazaristov. Tudi drugi kristijani niso varni življenja in imetja. Šah sicer ni neprijazen kristijanom, a glavarji oddaljenih pokrajin delajo po svoji in proti šahovi volji. Ker so silno pohlepni po denarju, zadostuje najmanjši vzrok, da kristijana zapro, dokler ne plača zahtevane svote.
Ljudski zastopniki države Peru sklenili so vkljub nasprotovanju vlade, da se uvede civilni zakon. Ko je imel ministerski predsednik Romana podpisati postavo, tega ni hotel storiti vkljub prigovarjanju predsednika države. Raji je dal ostavko, ko pa da bi ravnal zoper svojo vest. Res, vrl mož, a bela vrana med ministri!
Tedenski koledar.
Nedelja, 27. febr.: 1. postna, Leander šk., evang.: Jezusa hudobni duh skuša. Mat. 4. — P o n e d e 1 j e k , 28. febr.: Roman op. — T o rek, 1. marca: Albin šk. — Sreda, 2. marca : Sim-plicij p. - Četrtek, 3. marca: Agapida d. m. — Petek, 4. marca: Kazimir sp., Sul. in ž. Gosp. — Sobota, 5. marca: Friderik spoz. — Lunin spremin: Prvi krajec 28. febr. ob 12. uri 11 min. pop. — Solnce izide 1. marca ob 6. uri 43 min., zaide pa ob 5. uri 43 min. — Dan zraste v marcu za 1 uro 41 min.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 26. februvarija.
(Novoimenovani knezoškof) mil. gosp. dr. Anton Jeglič je predsinočnjim došel v Ljubljano ter prenočil pri prevzv. knezonadšk in se včeraj z brzovlakom odpeljal na Dunaj h kanoničnemu procesu. Stolni kapitelj se je novemu vladiki poklonil pod vodstvom mil. stolnega prošta, kateri je svojega novega knezoškofa pozdravil ter mu izrazil udanost in pokorščino. Nato je izjavil novo-imenovani knezoškof, da ni niti pričakoval, da mu bo katerikrat zapustiti Sarajevo, da pa hoče, ker je tako Božja volja, svoje moči posvetiti v blagor
mu izročene škofije in se zanaša na vsestransko podporo stolnega kapiteljna in č. duhovščine.
(Afera posl. Kalau Barbo.) Začetkom včerajšno redne seje dež. glavar Detela po prečitanju zapis-nisnika izjavi, da so se glede afere posl. Kalan-Barbo v to dotični gospodje žo danes pred sejo posvetovali, a je ne se dovršili, zagotavlja pa, da se bo ta zadeva gotovo pred sklepom zasedanja konečno rešila. Na to je izjavil posl. Kalan: Jaz sem hotel danes govoriti pri verifikaciji zapisnika ter označiti svoje stališče nasproti izjavi posl. grofa Barbo v zadnji seji, ki je bila za me še bolj žaljiva nego njegovi vmesni klici, zlasti še zato, ker jo je spregovoril posl. Barbo deloma tudi v imenu svojih somišljenikov. — Ker pa je deželni glavar izjavil, da so se v to določeni gg. poslanci (Detela, Murnik, dr. Papež in dr. Schaffer) s to zadevo že danes bavili, a je še ne dovršili, zato izjavljam, da se danes ne poslužim svoje pravice govoriti pri verifikaciji zapisnika današnje seje, da si pa pridržim pravico pri verifikaciji zapisnika prihodnje seje o tem označiti svoje stališče, ako se za mojo osebo ta zadeva častno ne reši.
(Deželni zbor kranjski) ima danes popoludne ob 4. uri predzadnjo sejo in v ponedeljek do-poludne zadnjo sejo v tem zasedanju.
(Za vzajemno delo.) Včeraj smo prejeli od g. župana občine Šmihel-Stopičo nastopno brzojavko: »Občinski odbor velike občine Šmihel-Stopičo jo soglasno izrazil iskreno veselje vsled dognane sprave obeh slovenskih strank. Bodi ta sprava za-rija jasnejše bodočnosti slovenskega naroda !«
(Imenovan.) G. Božidar Tomšič, sin znanega, žalibog prehitro preminolega pisatelja za mladino, imenovan je asistentom pri c. kr. statistični centralni komisiji.
(Ob priliki petdesetletnice cesarjevega vladanja) se razdeli, kakor poroča neki ogerski vladni list, pet milijonov bronast h kolajn mej častnike in moštvo aktivne armade. Poleg teh prejmo ta spomin tudi vsi na dopustu bivajoči ter oni neaktivni vojaki, ki so vsaj osem let služili v vojaški službi. Kolajne nosile bodo na jedni strani podobo vladarjevo, na drugi pa letnici 1848—1898 in bodo pritrjene na svilenem rudečem traku. Vsi oni častniki, ki služijo 50 let, ter vsi podčastniki s petindvajsetletno aktivno službo, dobe od jubilejnega dne nadalje iz zasebne cesarjeve blagajne ravno toliko milostno plačo, kakor znašajo njih sedanji dohodki.
(Katol. polit društva v Ljubljani) letni redni občni zbor se bode vršil v sredo dne 2. marca 1898 ob 6. uri zvečer v prostorih Katoliškega doma na Turjaškem trgu. Dnevni red: 1. Načelnikov nagovor. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Volitev dveh računskih pregle-dovalcev. 5. Volitev novega odbora. 6. Slučajni nasveti. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor.
(Prijateljski večer.) Zadnji »jour fix« se je dobro obnesel. Najprej se je sklenilo, dati na svitlo »Tomaža Chron«, knjižico kakih trideset strani, ki bode poljudno razpravljala pomen tega velikega škofa za katoličanstvo in slovenstvo. »Leonova družba« pa pripravlja večje znanstveno delo o Tomažu Ohronu Nadalje izide poljudno pisana knjižica »o volitvah in volilni pravici«, ta utegne meseca junija biti dotiskana. Knjižice o »domači sreči« se bodo izdajale v posameznih zvezkih; ako bode mogoče, pride prvi zvezek še letos na svitlo. Takoj pa bi bil potreben mal slovarček tujih besedij, kise berejo po naših listih. Iz tega bi se sčasoma razvila večja knjiga v podobi »rečnega slovarja«. Kdor ima kaj tvarine pripravljene, naj jo blagovoli poslati na »Leonovo družbo« v Ljubljani. Prav posebno potrebno pa so smatrali vsi poljudno knjižico »o namenih in osnovi Gospodarske zveze«, ki se bode osnovala 17. marca v Ljubljani. Prihodnjega jour fixa ravnatelj bode č. gospod Viktor Steska in predmet mu bode: umetnost in njena zgodovina po Slovenskem. Ker je stvar važna, pričakujemo obilne udeležbe.	Dr. J. Janežič.
(Javno predavanje.) Prihodnji četrtek bode predaval v »Slovenski krščansko - socijalni zvezi« č. gospod kanonik Sušnik o Nansnovem potovanju na severni tečaj. Začetek ob polu 8. uri zvečer. Predavanje se bode vršilo v veliki dvorani »Katoliškega doma«. Gostje dobro došli!
(f Anton cibašek.) Ko smo poročali dno 21. t. m. o smrti pokojnega župnika Antona Č i b a š k a, izpustiti smo morali zarad pomanjkanja prostora jedno prav zanimivo črtico iz njegovega življenja, katero nam je tudi zabeležil naš poročevalec. Zato jo podamo v nastopnem: S pokojnikom nas je namreč zapustil jeden izmed že redkih prijateljev rajnega nepozabnega knezoškofa lavantinskega Antona Martina Slomšek a. Z veliko častjo je hranil pokojnik par Slomškovih pisem in pogosto je je kazal z velikim veseljem svojim prijateljem. Njegovo prijateljstvo s Slomškom sega nazaj v prva leta njegovega mašništva. Ko je bil namreč pokojni gospod Anton leta 1839 v maš-nika posvečen, vladale so v ljubljanski škofiji presrečne razmere, da novoposvečenci niso mogli dobiti takoj službe, ker je bilo duhovnikov na ostajanje. Vsled tega jo moral tudi pokojni gospod Anton čakati na službo. Šel je torej k svojemu strijcu Blažu Čibašku, ki jo bil tedaj kurat v Vu-hredu na Štajarskem. Vuhred je duhovnija, ležeča v dekaniji vuzeniški, kjer je bil tedaj nad-župnik in dekan pokojni Slomšek. Slomšeku so jo rajni Anton tako prikupil, da ga jo vzel k sebi v Vuzenice za subsidijarija ter ga imel pri sebi za pomočnika blizo eno leto. Slomšek jo bil ž njim izredno zadovoljen ter mu je dal pri njegovem odhodu izvrstno spričevalo, v katerem jo obžaloval njegov odhod ter omenjal, da je bil mladi gospod Anton celo drugim duhovnikom za izgled. — Ne motimo se, ako trdimo, da si jo pokojnik pri svojem prvem župniku Slomšku prav posebno utrdil svoj plemeniti značaj, svojo ljubezen do reda in natančnosti in svojo vnetost za čast božjo. Bil je pa tudi svojemu prvemu duhovnemu očetu iz srca hvaležen vse svoje žive dni.
(Osmi (lan) po pokojnem župniku Antonu Čibašku bo v ponedeljek, 28. t. m. ob pol osmi uri v župni cerkvi sv. Petra v Ljubljani.
(Izjava slovenskih deželnih poslancev štajerskih v zaclevi vseučilišča v LJubl jani) Z ozirom na dogodke na raznih avstrijskih vseučiliščih in glede na predlog stavljen v dež. zboru kranjskem zaradi ustanovitve vseučilišča v Ljubljani, sklenili so slov. dež. poslanci štajerski s posebno deputacijo predložiti ministerskemu predsedništvu na Dunaju naslednji klubov sklep: Uvaže-vaje, da kulturelni napredek slovenskega naroda zahteva ustanovitev vseučilišča, na katerem se prednašajo razne stroke v slovenskem jeziku; da je izobrazba sposobnih močij na tako urejenem vseučilišču bistveni pogoj za izvršitev ravnoprav-nosti slovenskega jezika v šoli in uradu; da na obstoječih vseučiliščih v sedanjih razmerah takova izobrazba sposobnih močij ni mogoča, ker se na teh vseučiliščih nasprotuje uvedenju slovenskih predavanj; da silijo kulturelne, jezikovne in politične razmere južnih dežel avstrijskih sploh k ustanovitvi novega vseučilišča, na katerem bi se oziralo na jezikovne potrebe istih v prikladnem naravnem središču, katero je jedino le glavno mesto Kranjske Ljubljana, in to posebno zaradi tega, ker se je pokazalo, da ni mogoče nenem-škim dijakom iz teh dežel posvetiti se redno in nemoteno študijam na vseučiliščih, katera so isti dosedaj obiskovali, kakor je to razvidno vsled silovitih dogodljajev iz najnovejšega časa, se visoka c. kr. vlada nujno pozivlje, da kakor najbolj hitro mogoče prične z ustanovitvijo vseučilišča v Ljubljani za sedaj z bogoslovno, modroslovno in pra-voslovno fakulteto, na katerih bi se primerno oziralo na slovenski, hrvatski in italijanski jezik.
V Gradcu, 25. februvarija 1898. Dr. Ivan Dečko, dr. Fran J u r t e 1 a,, Mihael L e n d o v š e k, Franc R o b i č, dr. Fr. Rosina, dr. Josip Sernec, Ivan V o š -njak, Josip Žičkar.
(Sveti inisijon) se obhaja v Olševku od 24. februvarija do 4. marca. Vodi ga vč. g. P. Vrho-vec S. J.
(Dr. Janko Pajk pa Aristotel.) Klasično in velemogočno dr. Janko Pajk v »Edinosti« »daje« Aristotela. V temeljitem, neovržnem članku dokazuje, daje bil 1. Aristotel »črn nehvalež-n e ž« ; da je bil 2. velikansk »p 1 a g i a t o r« ; da je bil 3. strašansk »k o m p i la t o r«. »Po njegovi verbalni logiki, pravi dr. Janko Pajk, ne misli živa duša; njegovo dušeslovje ni nego basen in bajka; njegove fizikalične misli so sanje; njegova estetika je tudi že v mnogih točkah temeljito odbita ... Jaz (dr. Janko Pajk) potrjujem
po mnogih izkustvah besede, katere sein napisal, da Aristotel nikoli ni mislil temeljito, samostojno. Sicer pa Aristotelovi spisi tudi ne bi bili tako plitvi in včasih naravnost trivijalni, posebno tam, kjer hoče kaj dokazovati, če pa je mnogo napisal, to samo ni velika zasluga; včasih bi veljalo pravilo rajši manj, pa bolj temeljito . . .« Mislili smo dodati temu članku nekaj glos, a bilo bi škoda. Vsak komentar bi utegnil pokvariti izredni užitek, ki ga daje sam samcati suhi citat. Dr. Janko Pajk je dokazal vede ali nevede, da je humorist prve vrste, in želimo le, da dr. Janko Pajk ponatisne ta članek. Poznavalcem Aristotela bo napravil veliko smeha in veselja. Vsi se bodo smi-jali o tej tragikomediji. O tragikomediji, pravimo. Zakaj samo o sebi, sodili bi mi, je res spis dr. Janka Pajka komedija. A mi vsaj se nismo mogli ubraniti globokega tragičnega čuvstva, ko smo brali podpis: dr. Janko Pajk.
(Iz gorenje Vipave) 24. febr. [Izviren dop.] Mesto Pulj po narodnosti in lahonska predrznost. Beda ljudstva po Istri. — Po državni statistiki je pri predzadnji štetvi ljudstva, katero imam v »Ftlhrer fUr Pola und Umgebung«, med 25.173 (med temi 7695 vojakov) prebivalci mesta Pulja naznanilo svoj občevalni jezik: 4250 oseb nemški, 12.700 oseb laški itorej le polovica prebivalstva!) 270 oseb češki, 1300 oseb slovenski, 4840 oseb hrvaški, 25 oseb poljski in 1560 oseb pa mažar-ski jezik. Da je med polovico za Lahe vštetih mnogo Slovencev in Hrvatov, bo vsakteremu znano; kajti tudi pri stevilenju ljudstva so Lahoni po mestih in trgih Primorskega in Istre uštevali ne le odpadnikov, ampak tudi kateresibodi druge med svoje, da pokažejo svetu, kako italijanstvo napreduje in da je avstrijsko Primorje laško po narodnosti in mišljenju. Po čudnem nehajstvu merodajnih oblasti so znali Lahoni tudi volilno geometrijo tako obračati, da imajo oni večino poslancev tako v deželnem in drž. zboru, večina prebivalstva pa, kakor narobe — svet, manjšino. In da bi ti laško isterski poslanci skrbeli saj za gmotni blagor ljudstva, katero zastopajo, se oni pri svojih polnih loncih mesa še ne zmenijo za bedo, ki vlada letos po celi Istri, zlasti med slovanskim prebivalstvom. Slovensko - hrvatski poslanci so, saj v kolikor je mogoče, za nekatere okraje precejšno podporo od države vdobili, a laški poslanci menijo kali prebivalstvu vtolažiti lakoto le s tem, da hočejo laški jezik kot jedini jezik v vsej javnosti proglasiti in vpeljati ? ! Slepci so in vodje zaslepljene lahonske lakinaže ! Kako silna beda, podobna oni letošnji lakoti na Irskem, vlada res v Istri, priča pismo nekega orožniškega po-stajevodje in rojaka, v katerem mi med drugim tako-le piše: »Tukaj je letos velika revščina po celi Istri. V katerokoli hišo pridete, dobite dva lonca pri ognju, jeden je za kosilo, drugi pa za večerjo, to je turšica (kuhana) z oljem zabeljena! Kokoši in svininino kradejo kakor sami vragi, da jih vedno lovimo in tiramo v zapor!« Tako moj rojak-orožnik, ki brezdvomno govori resnico. Zdaj pa poglejte lahonsko svojat z njih poslanci vred, ki nimajo druzega posla, kakor Slovane pritiskati in jih narediti za brezpravne ter jim krasti narodni jezik, kar je vsacemu pravemu kristjanu najsvetejša reč, za sv. vero namreč!
(Iz gorenje Tlpare) 24. febr. [Izv. dop.] Ker ni še noben slovenski časnik prinesel neke novosti iz tujine, naj mi bo dovoljeno, da podam pa jaz tisto čitateljem cenjenega »Slov.« Začetkom tega leta je umrl neki gospod Anton Ličen, 69 let star, porojen v Rihenberku na Goriškem. Bil je avstrijski konzul v Konštanti |Kustendže) ob črnem morju. Ker je imel priložnost in zmožnost, je ob jednem trgoval na debelo ter je zapusti sorodnikom, ker sam ni imel dedičev, okolu 400.000 frankov ali okolu 200.000 gld. vrednosti. Dva najbližja dediča prejmeta po 1/5 od vsega, ostalih 15 pa jednakomerno po 8—10.000 gl., kar je tudi nekaj v teh denarja praznih časih Ko bi bil imel pokojnik, ki je pa že od mladosti služi kot konzul po Turčiji, količkaj narodne zavednosti, bi bil lahko postal narodni mecen in vkljub temu bi bil Se lahko večino svojega premoženja zapustil svojim smehljajočim se sorodnikom.* Vender pa je živel in umrl kot dober katoličan. Napravil je v Konštanti, kjer je posedoval 7 hiš, skoraj le
• Nadjati se je, da se bodo vsaj nekateri tistih dedičev, ki so zavedni Slovenci in domoljubi, spominjali nafiili narodnih potreb in zavodov !	Pis.
na svoje lastne stroške katoliško kapelo, kjer se je od časa do časa opravljala služba božja, ali v zadnjem času je bil bližnji katoliški duhoven 4 ure oddaljen. Ta ga je prišel v njegovi bolezni tudi previdet ter je po smrti njegovi čakal tam do pogreba. Koštanta, katero so Turki Kiistendže na-zivali, je v Dobruči, katero deželo je radi svoje hrabrosti Rumunija 1. 1878 si pridobila. Pod surovimi Turki je obstajalo mestice le iz zgolj lesenih kolib, odkar pa je prišlo pod kraljevino Ru-munijo, čije kralj Karol I. se je odlikoval kot zaveznik Rusov pri obleganju spominavredne Plevne s svojimi hrabrimi Rumunci (30.000 mož), se mesto vidoma vzdiguje; zidajo se nove hišo in leto za letom lepše postaja, ker ima tudi ugodno pomorsko lego. Iz Gorice do Konstante se pa mora potovati po železnici čez »Magyarorszag«, ali čez Szegedin ali celo čez Budimpešto, da se z nepretrgano vožnjo potrebuje tje cele 3 dni ali 72 ur. K obravnavi dedščine so šli tje trije sorodniki pokojnika. Jedna unukinja-sorodnica pokojnikova, ki ima tudi podedovati delež 8—10.000 gld., je soproga gospoda nečaka našega slavnega junaka c. kr. stotnika barona Čehovina, kateremu na čast in spomin cesarjevo petdesetletnice se pripravlja krasen marmornat spomin, soba v nadnaravni velikosti. To bo res vesel dan. — Bog nam daj le zdravim včakati!
(Zlata poroka.) Iz Vrem : Biserna in zlata poroka v Vremah Dne 10. febr. sta obhajala Ko-vačič Blaž, 78 let star, in Apolonija Magajna, enake starosti, svojo biserno poroko v Dolenjih Vremah. — Dne 20. t. m. pa sta praznovala slovesno Bvojo zlato poroko 68 letni Jožef Sila , posestnik in krč-mar na Škofljem, in Marija r. Ercigoj, 67 let stara. O priliki te izvanredne slavnosti so se zbrali njihovi otroci in vnuki ter so v domači prosti zabavi počastili slavljenca. Močno je dopadla ljudem cerkvena slovesnost. Zima in burja nam letos prizanašata.
(Odprto pismo z Gorenjskega.) |Konec | Pri tacih krajevnih, političnih in socijalnih razmerah se nikakor ni čuditi, da je ta oster, omamljiv nemški duh prešinil tudi nekatere ljudi, katerih za jedenkrat ne imenujem, tako, da si štejejo res v pravo čast in ponos, ako se morejo v elitni germanski družbi gibati in čivkati v blaženem jeziku, katerega glasi omamljajo srce in pojo slavo-speve boginji Freji. Tukaj je doma linesa, tukaj olika, tukaj modrost, tukaj neminljiva slava. Toraj Slovenca komaj poglej, če te vidi kak Nemec, drugače bo zamera. Take vrste ljudem je naravno, ako hočejo biti vredni potomci svojih starodavnih praočetov, jedino zaželjena nebeška \Valhalla, zato ne potrebujejo krščanstva in nikakega spolnovanja njegovih zahtev, to je za ljudi nižje vrste, druge narodnosti. Valed tega jim niso ondotni duhovni nič kaj pri srcu. Pa meni se to ne dozdeva prav nič čudno, posebno pri takih odnošajih. Ljubše bi jim bili imenitni, germanski Albruna ali Vel-leda, katere že časih omenja. Pa kdor hoče biti prav German, poprijeti se mora prvotne germanske silovitosti, poprijeti tudi starogermanskega kulta (bogočastja). In to so kristalni Germani na Savi iz vse svoje duše in moči. Znano Ti je gotovo iz lastne izkušnje, da takrat tudi drugi udje na telesu niso posebno za delo sposobni, če je glava bolna, in da ne morejo posamezni udje, ako je sicer človek zdrav, nič zoper svojo gospodovalko, zoper voljo storiti. In kaj naj rečem drugega kakor to, da mora biti tisti, ki ne ovira takega ravnanja svojih podložnih, dasiravno bi lahko to storil, če bi mu bilo kaj na tem, jednakega mišlenja, posebno če se vsega tega z veseljem vdeležuje in "iu je druščina ljudij poprej omenjenega kalibra najljubša. Res, nekateri ljudje spreminjajo svojo barvo kot kameleon. Zdaj se kažejo take, drugič drugačne, kakor jc ravno prav. In to naj bodo značaj ni možje ? Tukaj bi bila v resnici potrebna : eine Reformation an Haupt und Gliedern. Če Ti niso imena ondi bivajočih, bolje gospodujočih velikanov znana, Ti jih pa ob drugi priliki povem. Mogoče, da se ne bodeš malo začudil in boš nehote vzkliknil: »Etiam tu, mi Brute!» To malce od savšnih razmer, ki so tudi mojo pozornost v veliki meri vzbudile, dasiravno sem precej daleč proč. Sedaj Te pa prijazno povabim, da prideš pač gotovo na spomlad jedenkrat k meni, potem se bodeva skupno odpeljala z vlakom na Jesenice. Tam se bova nekoliko zabavala, ker sem slišal, da je v jeseniški županiji — k nji spada tudi zna-
menita Sava — vedno prosta zabava. Pa no samo to ; ta prosta, res v vsakem oziru prosta, zabava se razvija pod pokroviteljstvom slavnega on-dotnega županstva, ki slepo in brezvestno daje privoljenje (licence) za godbo in ples vsakomu, kdor, kadar in kakor dolgo ga hoče. Ni slavnemu ondotnemu županstvu na tem, ali se vzdržuje javen red in mir ali ne, ampak samo na tem, da se pri svoji slabosti kolikor mogoče dolgo vzdrži na županskem stolu. Menim, da na Jesenicah nimajo župana zaradi drugega, kakor da daje gostilničarjem po njihovi vsestranski želji redu in miru toliko škodljive licence in da slav. c. kr. okrajnemu glavarstvu vestno in »diensthofiich« poroča, da je v njegovi županiji vse v najlepšem neskaljenem redu, kadar se po tem povprašujo. Pa naj bi slavno c. kr. okrajno glavarstvo tu in tam samo preskusilo te čez vse hvalne razmere v jeseniški županiji, naj bi se obvestilo o tem, da se večkrat ob nedeljah in praznikih med sv. opravilom v nedaljni krčmi divje popeva in ru-jove, da je do cerkvo slišati vik in krik, potem mislim, da bi ondotno slavno županstvo s svojimi adlati ne moglo in no smelo nadalje uživati zaupanja od strani slavnega c. kr. okr. glavarstva. Želel bi tedaj jaz iz občnokoristnih ozirov, da bi se šlo : der Sache auf den Grund, ker le tem potom je mogoče dobiti jasen pregled gnjilih in nevzdržnih jeseniških razmer in pripraviti v občino vsaj najskromneji red in mir. Kaj pomaga, če se stvar še toliko uradno kot vzgledna potrjuje, če je pa v resnici le pravi, vsestranski kaos. Zatorej bodem, predragi moj, uvažujoč blagodejen upliv dobre stvari, vse nenormalne, nezdrave pojave ondotnega kraja po potrebi spravljal v javnost in vednost najvišjih kompetentnih inštanc, da se ne bodo dremalo in držalo brezbrižno vsemu nasproti križem rok. Videant consules . . .! Ker mi prostora nedostaja, Te prosim, predragi moj prijatelj, da se blagohotno odzoveš mojemu zgo-rajšnjemu povabilu. Potem si razveseliva srce na znameniti Savi s čisto, zveličavno nemško besedo in si privoščiva srečo, radovati se nad huronskim nočnim kričanjem jeseniških in savških ponočnjakov, ki tulijo in motijo nočni mir huje kot najbolj neolikani divjaki, dasiravno je ondi žan-darmerija — zakaj, ne vem, morda rad lepšega — in da dobiva jasen pregled o malomarnem, na zunaj čez vse popustljivem delovanju slavnega jeseniškega županstva, ki sicer životari in se ponaša, a namena, za katerega obstaja, niti v najmanjši meri ne spolnuje. Predragi moj, ako Te stvari zanimajo, pripravljen sem vse zadeve in do-godljaje s podrobnostimi, morda tudi z imeni oso-liti. Prosim Te tedaj, da mi ob priliki naznaniš svojo željo, vselej Ti bom drage volje postregel z jasnimi podatki. Pridi pa le, da si ogledava poprej omenjene, v političnem in nravnem oziru toliko važne kraje Jesenice in Savo, važne pa seveda v negativnem smislu. Do tedaj Te pa Bog živi!	Ves Tvoj nekdanji prijatelj.
(Pustni torek na Bledu) Med tem, ko so pustne šeme z neopredeljivo godbo slavile svoj »corso« na jezeru, dovolil si je tudi naš slavni občinski zastop nekaj, kar je za pust, le žal, da ima ta stvar svoje zelo žalostno lice in da je ta pustna burka igralce tako razburila, da je bil naš občinski zastop skoro podoben državnemu zboru (si licet parva. . .) V Ribnem namreč volijo predsednika krajnega šolskega sveta, kar je čisto naravno. Manj naravno je pa to, da hoče imeti g. nadučitelj Wresitz samo takega predsednika, ki bi se dal njemu čisto voditi. Kar so sedaj naredili, je pa od sile. Občinski zastop na Bledu naj bi bil izvolil novega uda za krajni šolski svet v Ribnem. Ta bi bil po nadučiteljevi politiki pred sednik. Na pustni torek pri seji je torej predlagal blejski župan — soc. demokrata. Kar je kršč. mož bilo v zastopu — in hvala Bogu, taki še niso vsi, kakor nekateri — zavzeli so se nad to predrznostjo. Ugovarjali so z vso odločnostjo, da krščanski stariši šole ne morejo izročiti v roke ljudem, ki najočitneje kažejo sovraštvo do vere. Pangerc, — tako se imenuje namreč ta na novo na površje došla osebnost — je mož, kateri posnema delovanje zagorskega čobala. Sicer je kmet, pa je dobil v roke soc. dem. liste (od koga ?) in jih razširja z vnemo, ki bi bila vredna kake bolje stvari. Razlaga, da človek nima duše, da Boga ni, da »farjev« tudi ob smrtni postelji ni treba, da smo sedaj skoro pri tem, kako bomo
svet delili, da bo Jto takoj, ker jih ima on — Pangerc — že veliko število za seboj, in pri tem porine poslušalcem v žep kak »mokraški« časopis. Med pametnimi domačini se sicer baje sem ter tje sliši sodba, da mu nekaj manjka, pa vkljub temu dozdevnemu pomanjkanju sta vrgla dva nad-učitelja nanj svoje oko, in spoznavši ga za njihovega zaupanja vrednega, sta skušala po županu spraviti šolo pod njegovo varstvo. Umevno, da je bilo ogorčenje zlasti kmečkega prebivalstva silno Skušali so jih sicer »naprednjaki« ogreti za svojega kandidata s tem, da so rohneli zoper vero in duhovnike, pa blejski možje so pokazali, da jim je taka »omika« nevsečna. Po precejšnjem ropotu je soc. dem. propadel in bil izvoljen Peter Mužan (Čuden iz Ribna). Mi k temu pristavljamo le tu : Da blejski mogočnjaki in bogatini delajo za socijalnega demokrata jedino le zaradi tega, ker sovražijo vero — to je pač žalostno. A taki ljudje se pri volit vi v občinski zastop nadomeste z drugimi, ako ljudstvo hoče. Kaj pa, če so učitelji taki V Ljudstvo jim svoje otroke mora pošiljati, če tudi nima zaupanja vanje. Toliko se piše in govori, da je ljudstvo zoper šolo; zakaj pa ne skrbe kompetentne oblasti, da šolski organi delujejo tako, kakor morajo delovati vzgojevatelji krščanskih otrok ? če se tako dela in govori, kakor je gosp. nadučitelj Rus govoril proti kmetom za soc. dem., potem bo ljudstvo postalo še bolj nezadovoljno in nezaupno. — Ljudstvo ima namreč vest, in ta vest pozna Roga iu vero. Tudi vprašamo, kako se tako delovanje strinja s § 1. zakona z dne 14. maja 18t>y V Učitelj ne vzgaja namreč lo v soli, ampak tudi izven šolo — hote ali nehote — s svojim političnim delovanjem. — Kako so strinja tako ravnanje z ministerskim ukazom z dne 28. junija 1885, kateri odločno prepoveduje manj kočljive stvari, — naj presodijo oni, kateri se imajo s tem pečati. Dr. Lueger je to znal presoditi.
(V Višnji Gori) je bil dne 19. februvarija mestnim županom izvoljen gospod Anton Stepic, trgovec, svetovalcema pa gospoda Janko Skrbinec, nadučitelj, in Štefan Pirnat, hišni posestnik.
(Zanimivo predavanje o robstvu v Afriki), o afrikanskih misijonih in tamošnjih razmerah bo v dvorani »Katoliškega doma« v Ljubljani v nedeljo 6. marca ob 6. uri zvečer. P. Acker, misijonar iz družbe očetov od sv. Duha se bode na svojem potovanji iz Nemčije v Trst oglasil mimogrede v Ljubljani ter poročal o afrikanskih razmerah, posebno o naporih zoper robstvo in o misijonih. Ker je P. Acker sam celih 18 let preživel kot prokurator raznih misijonskih postaj in kot superior misijona v Zanzibaru in so mu vse tamošnje razmere iz lastne skušnje znane, bode to predavanje gotovo zelo zanimivo. Misijonsko družbo očetov od sv. Duha je ustanovi! leta 1841 convertit P. Libermann, in ima ta družba sedaj v Evropi 28 zavodov, v katerih se vzgajajo misijonarji in njihovi pomočniki, da morejo pozneje vspešno delovati med zamorci. V srednji Afriki oskrbuje družba nad 15 večjih misijonov, katerih vsak ima po več postojank v dežalah Senegam-bija, Sierra Leone, francoska Guinea, francoski Sudan, ob rekah Niger, Gabum, Kongo, Ubanghi (kjer se nahajajo še ljudožrcij, Zansibar. Vkljub silnim zaprekam, ki se povsodi stavijo nasproti, se misijoni krasno razcvitajo in so že velikanske uspehe dosegli. Predavalo se bode v nemškem jeziku, vstop je prost.
(Vladika Symoii.) O plozki škofiji in nje vla-diki dohajajo zelo nasprotujoča si poročila. Pred tremi tedni se je govorilo, da se je msgr. Symon povabil, »naj si izvoli eno stolico na Krimu«. Stvar pa je bila v resnici nekoliko drugačna. Častitega prelata namreč, ki je bil pred kratkim imenovan škofom v Plozku, so odpeljali v Odeso kot jetnika, dasi se je cela stvar zvršila pod krinko nekake časti in odlikovanja. Sedaj pa se objavlja vest, da vlada namerava v Odesi ustanoviti katoliško vladikovino in jo izročiti mgr. Symonu. Toda ta laž je tako debela, da je ne moremo verjeti. Ako hočemo vedeti, kaj je prav za prav vzrok Symonovega prognanstva, je treba, da pogledamo nekoliko v zgodovino poljske katoliške cerkve v Rusiji. Leta 1867 je ruska vlada odpravila vladikovino v Minsku in jo priklopila viluski škofiji. Usiljenci, katerim je načeloval slavni usiljenec Zy-linski, preobrnili so vsa kanonična pravila in vpeljali ruski jezik v propovedi in cerkvene obrede,
ki niso izključno liturgični. Zabadavo so se pritoževali in ugovarjali verniki, ki bo se že stoletja posluževali materinega jezika. Ker so prošnje ostale brez vspeha, je nad 50.000 katoličanov pretrgalo vsako občevanje z duhovniki, ki jih je nastavila vlada. Da se vrne mir in red v nesrečno vladikovino in se vernikom ne krati njih pravo, jo meseca julija 1877 1. sv. Stolica izdala naredbo, ki formalno prepoveduje rabo ruskega jezika v cerkvenih obredih. Toda nihče ni poslušal glasu in pravične zahteve rimskega papeža. In tako so ostale razmere do leta 1882.
Tedaj pa jo vlada o priliki imenovanja novih škofov odstavila Zylinskega. Ker se je uprava minske vladikovino izročila mohilovskemu nadškofu, je sv. stolica upala, da se konečno odpravi tudi zloraba, ki so je vrinila v liturgijo. Toda nje nada je bila prazna, zakaj naredba iz leta 1877. se ni bila niti objavila. Vlada se sploh ni prav nič ozirala na željo papeževo ampak je z vsemi sredstvi delala na to, da se rabi ruščina v vseh bistvenih obredih bogočastja. Vladike so bili prisiljeni, svoje župnije puščati brez dušnih pastirjev ali jih pa izročati duhovnom, kojih postopanje je žalilo škofovsko avtoriteto in osječaje vernega ljudstva. Tako samovoljno postopanje iu zatiranje tega, kar je bilo narodu najsvetejše, moralo je vzbuditi splošno nevoljo in ogorčenost. Pojavili so se nemiri na mnogih krajih. Zlasti pa v minski vladikovini, ki je največ trpela pred vladnim na-silstvom. — Da se stori konec vnebovpijočim krivicam, sklenila se je meseca aprila m. 1. med Vatikanom in Rusijo pogodba, vsled katere bc je v liturgijo vpeljal zopet latinski jezik mesto ruskega. Glede propovedi iz krščanskega nauka pa se ni določilo ničesar. Zato je mgr. Symon ukazal svojim duhovnikom, naj se poslužujejo jezika, ki je domač v njih župnijah. Poleg tega pa jo objavil, kakor se zatrjuje, tudi papeževo naredbo iz leta 1877. Ta korak odličnega in vnetega prelata pa je rusko vlado tako razjaril, da ga je odpeljala v Odeso v — pregnanstvo. Sv. stolica ugovarja tej kruti samovolji in se sklicuje na carjevo pravicoljubnost, ruski zastopnik v Vatikanu, Ča-rikov, pa baje tudi že deluje za spravo, čas je, da tudi v Rusiji že enkrat spoznajo duha lojalnosti, ki oživlja vatikansko politiko. Upajmo, da se odpravi razpor, čegar nedolžna žrtev je vladika Symon in veren poljski narod !
(Učiteljske spremembe na spod. Štajerskem.) Nastavljena sta: pomožni učitelj Al. Weixler v sv. Ožbaltu na Dravi, okr. Marenberg; začasna
učiteljica E. Kremžar v Trbovljah.
* *
*
(Sejmi po Slovenskem od 28. febr. do 5. marca) Na Kranjskem: 28. febr. na Igu, Vrhniki in v Radečah; 1. marca v Št Janžu na Dolenjskem; 3. v Črnomlju, na Toplicah, v Preski in ŠkociJ janu. — Na slov. Štajerskem: 1. marca v Ljutomeru, na Planini in v Cirkovcah; 2. v Ptujem ; 3. na Vranskem in v Gor. Ponikvi. — Na Koroškem: 28. febr. v Št. Lenartu; 4. marca v Milstatu in Spitalu. — Na Primorskem: 3. marca v Gorici; 4. v Glemoni.
Društva.
(Kranjski vojaški veteranskikor) bode imel v nedeljo, dne 27. februvarija ob 9. uri občni zbor v telovadnici II. mestne deške šole na Cojzovi cesti, s sledečim vsporedom: I. Nagovor poveljnika, 2. poročilo o kornem delovanju 1. 1897, 3. poročilo o računskem sklepu za leto 1897, 4. posebni nasveti, 5. volitev 1 odbornika in treh računskih preglednikov. Gg. društveniki so prošeni, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže.
(Podporno društvo za slovenske visokošolce na Dunaju.) Iz rodoljubnega Kranja prejelo je podporno društvo za slovenske visokošolce na Dunaju darilo 62 gld. katere je mej tamošnjimi rodoljubi nabral velespošt. gosp. Viktor G 1 o b o č n i k, c. kr. notar, dež. poslanec itd. To svoto je društvu izročil gos. Ivan Vari, pravnik. Darovali so sledeči p. n. gospodje : Viktor Globočnik, c. kr. notar, dež. poslanec itd., Vinko Majdič, veletržec itd., dr. Ed. Savnik, zdravnik, dr. Val. Stempihar, odvet., po 5 gl.; Karol Šavnik, župan, ces. svetnik itd. 3 gld.; Karol Florijan, trg. in pos., Ivan Maselj, c. kr. gimn. prof., vč. g. Anton Mežnarec, dekan, knez. škof. svetnik, Fran Omersa, trgovec, dr. Jak. Žmavec, c. kr. gimn. prof. po 2 gld.; Chrobath Fran, trgovec, Avg. Drukar, not. kand., dr. Ed. Globočnik, zdravnik, Pavel Juvančič, dež. sod. svetnik, Al. Lavrenčič, knjigovodja, Janko Majdič, trg., Jože Majdič, trg., gospa Ma-
renčič Marija posestnica, Mavril Mayer, pivovar-nar. Pet. Mayr, pos, Tomo PavŠlar, pos. valj. mlina, vč. g. dr Fran Perne, veroučitelj, Iv. Pezdič, šolski vodiu, Ciril Pire, trgovec, Konrad Pučnik, pos., dr Fr. Prevc, odvetnik, vč. g. Ivan Renier, kaplan, Vilj. Robida, c. kr. lin. komisar, V. Rohr-tnan, c. kr. vladni tajnik, Ivan Rakove, trg., Ferd. Sajovic, trg., Sajovitz Fr., hotelicr, Ant. Štritof, c kr gimn. prof, Novak Fran, c. k. gimn. prof., Ivan Valenčič, hranil, tajnik, Andrej Žumer, šolski nadzornik, Anton Korošec, živinozdravnik, vč. g. Franč. Žvan, kaplan po 1 gld. Neimenovana in g. dr. Valentin Karun, c. kr. gimn. prof. po 50 kr. — Za toliko blagih darov bodi najiskrenejša zahvala ! Dalje darove hvaležno sprejema vč. gosp. Franč. Jančar, monsign., papeški častni komornik, župnik nemšk. vit. reda, Dunaj, I. Singerstr. 7.
(Iz Št. Ilja v Slovenskih Goricah.) Dne 23. januvarija t. 1. priredila je šentiljska narodna štirirazrodnica ob jednem z občnim zborom tukajšnjega bralnega društva »tombolo«, katere čisti dohodek se je namenil v podporo ubogim učencem. Tombola se je imenitno obnesla, tako glede zabave, kakor čistega dobička, kajti občinstva bilo jo od blizu in daleč, da se je kar trlo. Da pa je čisti dohodek dosegel tako lepo število, kakor še nikdar, ima se šola zahvaliti največ požrtvovalnosti Šentiljčanov. A tudi zunanji dobrotniki imeli so to pot odprte roke. 1'reblagodušni darovalci so gg.: H. Thaler tri dobitke. A. Mvdlil 1 gld. 50 kr. Matija Kulemina 3 gld , Fr. Kruljc 3 gld.. Rudolf Janežič 3 gld., M. Štrakl 1 gld., Fr. Dolenc 1 gld , G. Pak 1 gld., A. Sorko dva dobitka, M. Lorher dve obleki za deklice, A. Ilauc 1 gld, J. Reiter 2 gld.. M. Reich 2 gld., c. obitelj Ledmek 2 gld, Fr. Pišek 1 gld. 50 kr., A. Lodey 5 gld., c. obitelj Tischler tri dobitke in 1 gld, c. obitelj Baumann štiri dobitke in 1 gld., c. obitelj S\vaty tri dobitke in 2 gld., J. Slekovec 1 gld., M. Prutsch 1 gld., L Proll 2 gld., Neu-bauer I gld , E. P. 1 gld.. J. Lorher 5 gld., Fr. llobič 3 gld., Jakob Cinglak 2 gld., P. pl. Pelzl 12 gld. 50 kr., J. Repnik 5 gld., neimenovan dobrotnik 1 gld., neimenovan dobrotnik 1 gld. 50 kr., neimenovan dobrotnik 2 gld., neimenovan dobrotnik jeden dobitek, neimenovan dobrotnik 50 kr., F. Uhl 1 gld. 20 kr., L. Maurič 1 gld., J. Polak 5 gld., France Brus 3 gld., J. Uhl jeden dobitek in 1 gld. 20 kr., Fr. Komer 1 gld., Fr. Zelzer jeden dobitek, c. obitelj Popmeier šest dobitkov. J. Unger jeden dobitek, A. Ferk jedeu dobitek, T. Polak jeden dobitek, Jos Ferk štiri dobitke, B. Thaler sedem krasnih dobitkov. Vsem velikodušnim darovalcem izreka se v imenu slovenske mladine prisrčna zahvala. — Vsakemu domačinu ta ranu bralo se je na licu veselje, ko je videl, da nas je počastilo mnogo več tujih cenjenih gostov, kakor drugekrati. Prišli so ljubi nam pevci mariborske čitalnice, »vanderčki«. kateri so nam že več let sem zvesti pri jednakih veselicah, ter nas razveseljujejo z milimi slovenskimi pesmimi. Njim se imamo največ zahvaliti, da je bila »tombola« tako dobro obiskana, ker nam s svojim krasnim petjem privabijo toliko (ličnih gostov. Zahvala jim na njihovi požrtvovalnosti. Počastil nas je letos tudi prvokrat si. kvartet pevcev podružnice sv. Cirila in Metoda iz Maribora, kateri je pripomogel s svojim ubranim in krasnim petjem povzdigniti slovesnost prvega dela tega večera. Iz marsikaterih ust slišalo se je : »Da bi ti gospodi le še večkrat prišli«, čemur je pristaviti »dal Bog«. Kakor je pri takih prilikah navadno, se je tudi tokrat mnogo govorilo in napivalo. V prvi vrsti v tem oziru gre zahvala č. g. kaplanu jareninskemu Fr. Gomilsaku, kateri je z v srce segajočimi besedami spodbujal navzoče, posebno kmete domačine, naj stojijo trdno, naj ne dajo tujcu svoje narodne šole v roke, naj jo branijo, dokler se jim še pretaka po žilah slovenska kri. naj privoščijo tudi otrokom svojim, njihovim naslednikom, se učiti v tem milem slovenskem jeziku, katerega je tudi njih mati slovenska učila, ter sklenil z besedami našega dičnega Slomšeka : »Naj vam bode drago materno blago, sveta vera in pa beseda materna«. Izreka se zahvala sploh vsem mnogo-brojnim častitim gostom tujcem, kakor domačinom, kateri so prišli, da bi položili na altar domovine svoj dar v ta blagi namen. Nazadnje se še izreka prisrčna zahvala gosp. Karolu Svatyju na njegovi priznanja vredni požrtvovalnosti za domačo narodno šolo, za katero je neutrudno nabiral milodare v denarjih in dobitkih. Ta veselica pokazala je, da še obmejni šentiljski Slovenci s svojo narodno šolo ne bodo tako hitro pokopani, kakor misli zagrizeni voditelj šentiljskih Nemcev in nemčurčkov, kajti videli smo, da imamo za seboj brate, ki ne čutijo samo z nami, nego nam pridejo v sili tudi z gmotnimi podporami na pomoč. Prosimo jih pa, da bi nam tudi v bodoče zvesti ostali, ter nas v slični priliki zopet s tako mnogobrojno udeležbo počastili.
Telefonična in brzojavna poročila.
Dunaj, 25. febr. Državni zbor se otvori še le 15. marca, ker se vlada boji večjih demonstracij v parlamentu, ako bi se sešel drž. zbor dne 13. marca, na kateri dan

bodo sooijalisti obhajali spomin na 1. 1848 in priredili več demonstracij. — Glede predsedniškega vprašanja je toliko gotovo, da se vitez Ab rab a m o vi c z ne bo več dal voliti v predsedstvo. — Takoj po otvoritvi predloži vlada zbornici predloge o nagodbi z Ogersko.
Dunaj, 25. februvarija. Kazni češki listi izjavljajo, da se je razmerje mej češkimi in nemškimi zastopniki ter vlado zelo poostrilo. Pogajanja mej strankama v zadevi jezikovnega vprašanja so se namreč deflnitivno razbila. Čehi in Nemci vstrajajo vsak pri svojih prvotnih zahtevah. Položaj Gautscheve vlade je vsled tega zelo omajan. Nemci namreč izjavljajo, da hočejo nadaljevati ob-strukeijo in glasovati proti nagodbi z Ogersko. Nasproti so pa tudi Cehi odrekli vladi svojo pomoč.
Dunaj, 20. febr. Delegacije se bodo volile takoj, ko se snide državni zbor, a bodo zborovale šele jeseni.
Fulj, 20. febr. Včeraj popoludne mej sejo so italijanski podkupljen c i krvavo pobili tri Hrvate, kateri so se po opravkih mudili v hiši zbornice.
Pulj, 2». febr. V dež. zboru je naznanil glavar zahvalo sv. Očeta za čestitko povodom 00 letnice mašništva. Prisotni so slov. zastopniki. Povodom razprave o interpelacijah slov. poslancev glede rabe slovenščine pri okr. glav. v Kopru je galerija zagnala tolik krik. da jo je dal glavar izprazniti.
Praga, 25. februvarija. Vest, da pride adresua razprava na dnevni red pred deželnim proračunom, se je obistinila. Jutri se že prične adresna debata. Nemci ostavijo tem povodom zbornico in se tudi proračunske razprave ne udeleže.
Dunaj, 25. febr. V krasno ozaljšani „Slov. Besedi" je navstal danes vsled neprevidne rabe magnez. luči ogenj, ki je uničil pohištvo in dekoracije.
Praga, 20. lebruv. Klub nemških poslancev v dež. zboru je sklenil zapustiti dež. zbor, kadar se postavi adresni načrt na dnevni red. — V zadnji seji so bili burni prizori, ker je pri predlogu, naj se voli odposlanstvo dežele za cesarjevo slavnost, posl. Wolf hotel govoriti, a se mu ni dovolilo. Zato je razsajal v zbornici ter poživljal svoje nemške tovariše, naj zapuste zbornico.
Praga. 20. februvarija. Pred pričetkom a d r e s n e razprave v deželnem zboru je oddal poslanec Lippert v ime Nemcev slovesno izjavo, v kateri se trdi, da se Nemci zvesto oklepajo jedinosti cesarstva avstrijskega, da pa je adresni načrt večine naperjen proti vsemu, kar je Nemcem drago. Vsled tega izjavljajo, da se Nemci ne udeleže te razprave, kakor tudi ne nadaljnih razprav deželnega zbora. Dolgotrajna pohvala na strani Nemcev, ki na to korporativno ostavijo dvorano. Poslanec dr. Kramar je na to utemeljeval načrt adrese večine, in ko je končal svoj govor, je izjavil namestnik, da
se vlada ne strinja z d r ž a v n o p ravnim stališčem, izraženim v adresi.
Praga, 20. februvarija. Mladočehi so prišli v slavnostni obleki. Na dnevnem redu adresa. Vodja nemških poslancev Lippert izjavi, da so Nemci proti državnopravnemu stališču adrese, zato zapustč dvorano. Ces. namestnik Coudenhove izjavi, da se vlada ne udeleži razprave o adresi, da pa je tudi proti državnopravnemu stališču. Dr. Kramar obžaluje to stališče vlade, ki državi ne bo v korist. Spreminjevalni predlogi, n?j se povzame v adreso Morava in Šlezija, se odklonijo. Konečno se vsprejme adresa po predlogu odsekovem.
Budimpešta, 25. febr. Policija je preskrbela slike raznih socijalističnih vodij, katere vloži v hudodelniški album.
Budimpešta, 20. febr. Minister Gautsch je bil nad jedno uro pri cesarju v avdijenci ter mu naznanil, da ne more dati poroštva za redno državnozborsko zasedanje. Cesar je to obžaloval, a naročil Gautschu, naj tudi še nadalje vodi posle vlade.
Rim, 20. febr. Po vseh vojašnicah se je prebral ukaz kraljev, da častniki in vojaštvo sploh ne sme pristopati nobenim katoliškim društvom.
Pariz. 25. februvarija. Zola je sklenil, vložiti ugovor proti razsodbi porotnega sodišča.
Pariz, 25. februvarija. Poslanska zbornica je s 428 proti 54, oziroma s 344 proti 104 glasovom odobrila izjavo ministerskega predsednika Meline glede Zola - I)reyfusove afere na interpelacijo poslanca Hubbarda ter zavrgla predlog poslanca Williama, naj se Drejfus pomilosti.
Pariz, 20. februvarija. Poslanska zbornica je brez debate vsprejela budgetni pro-vizorij za mesec marec.
Madrid, 25. februvarija. Kraljica-vlada-rica je podpisala dekret, s katerim se razpusti parlament.
Umrii »o:
21.	februvarija. Jožef Rabič, kurjač, 40 let, Kolodvorske ulice 15, srčna hiba.
22.	februvarija. Avgust ("lamernik, čevljarja sin, 19 mesecev. Dolenjska cesta 31, jetika.
23.	februvarija. Janez Vovk, delavec, 52 let, Žabjak 13, kap. — Leopolda Perikle, tovarniška delavka, 19 let, Emon-ska cesta 17, jetika.
23. februvarija. Marija Zdravje, delavka, 20 let, Mestni trg 12, jetika.
V	bolnišnici:
20.	februvarija. Ignacij Šuštar, zidar, 60 let, jetika
21.	februvarija. Franc Vodnik, delavec, 69 let, ostarelost.
22.	februvarija. Janez Žagar, gostač, 62 let, jetika.
V	hiralnici:
24.	februvarija. Marija Šavelj, delavka, 41 let, kron. črevesni katar, Dementia acq.
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306 2 m.
Tržne cene v Ljubljani
dne 26. februvarija.
a r.	čas opazovanja	Stanje barometra V 11,111.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	«-2 9 * « > a v -i R -o rt *N > CL,
25	9 zvečer	740 3	38	si. jug	oblačno	
26	7 zjutraj 2. popol.	739 6 739 3	32 28	sr. svzh. sr. jug	oblačno n	31
Pšenica, m. st.	.
Rež, „ .	.
Ječmen, „ .	.
Oves, „ .	.
Ajda, „ .	.
Proso, „ .	.
Roiuza, „ .	. Krompir, „
Leča, hktl.	.
Grah, „ .	.
Fižol, „ .	.
Maslo, kgr.	.
Mast, „	,
Špeh svež, „	,
gl-	kr.		gl.|kr.	
12	80	Špeh povojen, kgr. .	—	72
9	20	Surovo maslo, „ .	—	84,
7	20	Jajce, jedno . . .	—	2»
7	20	Mleko, liter . . .	—	10
9	_	Goveje meso, kgr.	—	64'
7	80	Telečje „ „ .	—	68
6	50	Svinjsko „ „ .	—	70
3	_	Koštrunovo „ „ .	—	40
12	_	Piščanec ....	—	55
12	_	Golob.....	—	18
12	—	Seno, 100 kgr. . .	1	98
—	94	Slama, 100 „. .	1	78
—	70	Drva trda, 4 kub. m.	6	80
—	C5	„ mehka, 4 n „	5	
guST* Išče se dobro izurjena Hfig
152 1-1
Več se izvč Stari trg št. 17, II. nadstropje.
Naznanilo.
Oairaje se na priporočilo v .Sk(fi|skem Listu" II. štev. t. 1. ponudimo letošnje	663 15
izvrstno vino,
vsem prečast. cerkveuim predstojnikom, pa tudi drugim duhovnikom in kupcem po sledečih ceuah :
1.	Masno vino.....hktl. od gld 25 do 28
2.	Navadno namizno vino,
tudi zaiamfeue pristuo^i „ „ „ 22 „ 24
Večjim odjemalcem bodisi mašnih ali drugih vin cene po dogovoru.
Zadruga postreže tudi s finimi dezertnimi in buteljskimi vini.
Na|iiiau|ša kvaliteta pod 1, 2, je 56 litrov. — Ceue veljajo loco Postojina do preklica.
Registr. vipavska vinarska zadruga.
Vse stroje za poljedelstvo!
Vnovič znižane cene!
— u	• j —o	n
Srednja včerajšnja temperatura 3 2°, za 2 4° nad normalom.
JL^'
Trfjerl (čistilni stroji za iito) v natančni izvršitvi, gaill-nlce za sadje ln zelenjavo. — Skropilnloe proti peronosperl, zboljšani sestav Vermolerov. — Mlatllnloe, mlini za žito, stiskalnice (preše) za vino ln sadje
različnih sestav (te stiskalnice imajo skoro ono tlačilno moč, kakor hidravlične [vodovodne] preše). — Slaraoreznice, katere se jako lahko gonijo, po zelo zmernih cenah. — Stl-skalnloe za seno in slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroje prodaja v najboljši izvršitvi
IG. HELLER na Dunaju,
II/2 Praterstrasse 49.
Pred ponarejanjem se je posebno treba varovati I
Zastopniki se iščejo. 66 20-3
Dobro ohranjena, lahka
kočija*
tudi za pokrito rabo pripravljena, zelo pripravna za deželo je po nizki ceni na prodaj v Nunskih ulicah št. 4. 149 6-1
Koverte s firmo
priporoča
,Katol. Tiskarna
v Ljubljani.
P. n. občinstvu si dovoljujem naznaniti, da sem otvoril
v soboto, 26. februvarija 1898
v hiši gospe Milieeve na Starem trgu štev. 19
novo gostilno JIRAMAR".
Točila se bodo najboljia bela in 6rna istrska vina. Izvrsten cviček, kakor tudi vedno sveže stelnfeldsko marono pivo bratov Relnlngshaus.
S priznano dobro kuhinjo (vsak petek sveže morske ribe) in točno postrežbo se bo najbolje ustreglo vsem zahtevam mojih čestitih gostov. Prostori so električno razsvetljeni.
Z vsem spoštovanjem
153 (3—1)
Tosti.
55
U
zavarovalno društvo za Um v Londonu.
»»
Podružnica za Avstrijo: j Podružnica za Ogersko:
I
DiaiUiseM
v hiši društva.
št. 5 in 6, v hiši društva.
157,805.340'— 28,670.916'—
339,497.900'— 80,577.950 —
Društvena aktiva dne 31. decembra 1896 .........kron
Letni dohodki na premijah in obresfh dne 31. dciembra 18^3 . . „ Izplačitve zavarovalnin in rent in zakupnin itd. za ob;tanka društva (1848) . . ..............
Mej letom 1896 je društvo izdalo 8761 pol;c z g' avnico . . • • n
Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za, predloge daje brezplačno
glavni zastop v I^jiil>ljaiii
651 (12-5)	pri
Gvidonu Zeschko-tu>
v vili nasproti Narodnemu domu.
--MIdro -
Liniment. Capsici compos.
231 8 lz lekarne Riohter-Jeve v Pragi
priznano Izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti posodica po 40 kr., 70 kr. in 1 tfld. v vseh lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 707 39-22
Ricliter-jsv liniment s,sidrom'
ter sprejme iz prlvidnosti le v steklenicah z znano varstveno marko „sidro" kot pristnt.
Riohter jeva lekarna
pri zlatem levu v Pragi.
IVAN KHEGAR
Alojzij Večaj
izdelovalec pečij iz glinastih snovij v Ljubljani, Opekarska cesta 61
preje Igriške ulice
priporoča lepo svojo zalogo
15 8
raznovrstnih pečij
od najpreprostejše do najfinejše, raznobarvne: rujave, zelene bele, pri naročilih p* tudi drugačne barve V zalogi ima tudi kahljloe za štedilnike, sploh razne glinaste izdelke. Za svoje delo jamči leto dnij. Cene so najnižje.
NOVO ustanovljena in novourejena (loillilCil stavbinska in umetalna steklarija
izdelovatelj cerkvenega W orodja in poBode
v Ljubljani, Poljanska cesta 8, poleg Alojzijovišča
priporoča sa prečast. duhovščini, cerkvenim r predstojništvom in dobrotnikom v najna-^	tančnejše izdelovanje
monštranc, ciborijev, ke-lihov, taberiiakljev, svečnikov, lestencev, • križe v m 7b4 17
iz najboljše kovino po poljubnem slogu in po n i z k i ceni.
J. SOKLIC
s v ljubljaui, J»oil T ram o 1
priporoča osobito prečast. duhovščini in si. občinstvu v mestih in na diželi izborno svojo zalogo
K
[i
„Janus",
tvrdke
503 24
Avg. Agnola v Ljubljani
Dunajska cesta 9, poleg ,FIgovca4
se priporoča prečast. duhovSčini in cerkvenim predstojništvom v naročila za izdelovanje
cerkvenih oken ln vrat vdelanih s ka-tedralnim steklom ali s svincem obrobljenim belim ali barvenim steklom,
s steklom z umetno slikarijo
vse strokovnjaško dobro, zajamčeno in trpežno izvršeno v lastni delavnici, od najpriprostejšega do najfinejšega dela — Ob jednem opozarja na lepo svojo zalogo vsakovrstnega
steklarskega blaga
kot so: porcelanasti predmeti, zrcala. steklo v ploščah, svetiljke. po dobe, okviri za podobe itd.
Prevzema vsa
stavbinska steklarska dela
IžP^PAi
__
in popravila po najnižji ceni.
:|S«|1
ica za u
na Dunaju, I., Wipplingestr. 30.
V	IV. četrtletju 1897 se je vložilo 1552 zavarovalnih predlogov z zavarovalnino v okroglem znesku 2,023.000 gld., od teh se je izgotovilo 1380 polic z zavarovalnim zneskom 2,317.000 gld.
Od začetka leta se je zgotovilo 3984 polic za zavarovalno svoto 5,902.000 gld.
V	četrtem četrtletju so znašale izplačljive zavarovalne premije in pristojbine kakor tudi obresti od kapitala okroglo 588.000 gld., izplačila pa 333.000 gld.
Od 1. januvarija do 31. decembra 1897 se je napovedalo premij, pristojbin in dohodkov od obrestij 2,083.000 gld., izplačil pa 1,0H2.0i 0 gld. Odkar obstoji zavod, se je izplačalo 19,612.000 gld.
Posebne ugodnosti pri obstoječih zavarovanjih na življenje so:
1.	Dovolitev zavarovanj za slučaj vojske do 5000 gld.
(10.000 drž. mark) brez premijske doklade: nad ta znesek primerno nizka doklada.
2.	Zavarovanja ne zapadejo, ako se prekine z vplačili
premij po 31etnem obstanku in
3.	zavarovalna pogodba ostane v veljavi tudi v slučaju
samomora, dvoboja, pijančevanja ali napačne napovedi po 51etnem obstoju.
4.	Dovolijo se posojila na police po 31etnem obstoju za-
varovanja.	122 3—2
Pojasnila daje rade volje:
glavna agentura za Kranjsko v Ljubljani : Ivan Nep. Plautz, Rimska cesta 20.
NB. Ako vplača SOIeten mož četrtletno 7 kron 77 vin., izplača se mu v 60. letu ali takoj po smrti njegovim dedičem 1000 kron z dotičnim deležem dobička.
884 12 -a
Ferdinand Primrth,
St Ulrich, Groden, Tirolsko, zavod za cerkveno kiparstvo iz lesa,
se priporoča preč. duhovščini za napravo
podob svetnikov, Kristusa na križu vzbuknjenih križevib potov, altarjev, božjih grobov itd. najfinejšega dela.
Kipi svetnikov iz lesa, v oljnatih barvah, z zlatimi robovi
v velikosti 80 100 120 140 160 180 200 cm stanejo gld. 22 33 48 65 82 107 140
Obširni ceniki zastonj in franko.
Otvoritev gostilne.
Zahvaljujoč se za dosedanje zaupanje naznanjava svojim če. gostom in slavnemu občinstvu sploh, da sva se s svojo gostilno preselila
na Turjaški trg št. 1
v novo hišo .Katoliške družbe'.
Točiva izvrstna ter pristna dolenjska, štajarska in lstrljanska vina, pa znano Kozlerjevo cosarsko pivo.
Vsakčas postre/.eva z okusnimi, gorkimi in mrzlimi jedili.
Na razpolago imava tudi sna/.no uravnane sčbe za prenočevanje.
V mnogoštevilen obisk se priporočava
784 24-15
Andrej in Ana Zalar.
St. 85.
Razpis službe.
135 2 -2
Pri mestnem magistratu ljubljanskem je izpraznjena
služba mestnega inženirja,
s katero so združeni prejemki 111. činovnega razreda, ki se bodo primerno povišali takoj, ko bode država svojim uradnikom plače uredila.
Zahtevajo se predpisani tehniški izpiti in pa popolno znanje slovenskega, oziroma katerega druzega slovanskega jezika.
Prosilci za to službo naj svoje s potrebnimi dokazili opremljene prošnje predpisanim potom vlagajo pri predsedništvu mestnega magistrata najpozneje
do dne 15. marca t 1.
Na prošnje, ki bi se vložile po tem obroku, se ne bode oziralo.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
_______dne 17. februvarija 1898.____
Društvo „Gospodinjska šola" v Ljubljani naznanja, da otvori društveno šolo v drugi polovici meseca marca letošnjega leta v svojih začasnih prostorih na sv. Jakoba trgu št. 3.
Sedaj se otvorijo samo večerni kurzi (od 726. do '/s9- ure zvečer). Poučevalo se hode domače gospodinjstvo, v kolikor je potrebno v mali meščanski ali delavski rodbini.
Predmeti pouka so : kuhanje, pranje, likanje, šivanje najpotrebnejih stvarij, čiščenje obleke in stanovanja; nadalje teoretičen pouk v vzgoje-slovji in zdravjcslovji.
Pouk na jednem kurzu traje skozi dva meseca vsaki večer. Izvzete pa so nedelje in prazniki.
V	jeden kurz vzame se dvanajst ljudski šoli odraslih deklet.
Pouk je brezplačen, samo za skuhana in povžita jedila plača se polovica troškov. drugo polovico pa trpi društvena šola.
Ona dekleta, ki žele vstopiti v to šolo, zglase naj se ustno ali pismeno pri učiteljici-voditeljici gospodinjske šole gospej J. Moos-ovi, Sv. Jakoba trg št 3, od 11. do J/a 1. ure.
Za vsprejem v prvi kurz sprejemali se bodo oglasi do dne 43. marca t. I.
V	Ljubljani, dne 22. februvarija 1898.
140 2-2	Odbor „Gospodinjske šole".
Stev. 4208.
139 3-2
Podpisani magistrat naznanja stavodolžnim mladeničem :
1.	Glavni nabčr za deželno stolno mesto Ljubljano vršil se bo leto« dne 14. ln 15. maroa v telovadnici II. mestne deško ljudske šole na Cojzovi
cesti in sicer: 14. marca za one zunanje mladeniče, katerim se je dovolilo priti k naboru v Ljubljani, 15. marca pa za mladeniče, ki so pristojni v Ljubljano.
Začetek ob 8. uri dopoldne.
2.	Stavljenji, odnosno tudi njihovi moški svojci, ki se pozovejo k naboru, imajo priti v pravem času in snažni na nabirališče, ter imajo v pravem času prinesti potrebne dokaze, če se oglase za ugodnost:
a)	kot kandidatje duhovskega stanu, kot posvečeni duhovniki in kot nameščeni dušni pastirji (§ 3t voj. zak.);
b)	kot podučitelji, učitelji in učiteljski kandidatje (§ 32 voj. zak.);
c)	kot posestniki podedovanih kmetij (§ 33 voj. zak.);
d)	iz rodbinskih razmer (§ 34 voj. zak.);
e)	enoletne prezentne službe (§ 25 — 29 voj. zak.)
3.	Stavljenci, kateri žele ugodnosti po §§ 31 — 34 voj. zak. in imajo tudi pravico do ugodnosti enoletne službe, morejo se zglasiti, ako bi se jim odklonila prošnja za kako prej omenjenih ugodnostij, za ugodnost enoletne prezentne službe pri glavnem naboru.
4.	Kdor zanemari stavno dolžnost ali v obče katero iz vojnega zakona izvirajočih dolžnostij, se ne more izgovarjati, da mu ni bil znan ta razglas ali vojni zakon.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dno 12. februvarja 1898.
Priporočam svojo bogato, veliko zalogo vsakovrstnih	^V1
J ur in verižic, prstanov, uhanov itd. itd. J
Mi
posebno veliko izbero
gg. ženinom in nevestam
po najnižjih cenah.	^
Vabim na mnogobrojen obisk ter pošiljam cenike po jHL zastonj.	82 12-2 V
pošti zastonj
FR. .OUDKN, I
urar v Ljubljani.	^
Dobiva se povsod.
C 745 36—15
Najbolje in najceneje sredstvo za čiščenje zob.
!, J• v?fi fejosujiclfiirgtidelfi'0'ik*: iT i ■.* —" ... • • > • 'i
Kdor gospodov lastnikov konj spomladi potrebuje lepo, angleško	f^
konjsko opravo s komatom-« B
ali krasno, Ogersko
konjsko juker-opravo,
naj se kar obrne na podpisanega in si tako naroči
A A
H
M
H
"i
u
M
H
M H
M H
M
M
M V "i
M
M H
Ravnotam je bogata zaloga izgotovljenih prodajalniškib in drugih konjskih oprav. Popolna jahalna oprava za civiliste in vojake, sodla, uzde. brzde itd. kakor tudi vsi v to široko spadajoči predmeti.
Velika zaloga bičev ločnih bičev, Jahalnih palio in Jahalnih
bičev, tudi s srebrnimi okovi.
H
1
M
uuv, iuui s sreurniim okovi.
Kdor bi potreboval za potovanje močnih, lepih kovčegov ali torbic, 9 S j si že sedaj naroči in se taki na zahtevo tudi pri meni izdeljujejo.	^^
A
W
M
ffl
A
A
i
naj si že sedaj naroči in se taki na zahtevo tudi pri meni izdeljujejo.
Za gospode tovarnarje in posestnike mlinov priporočam močna Jermena
za stroje iz najboljšega ljubljanskega in inozemskega usnja, katero imam vedno v zalogi.
P. n. občinstvo opozarjam, da sem v desetih letih v prvih dunajskih in budimpeštanskih tovarnah in delavnicah pridobil si toliko i rakse, da zamorem takoj z vsakim tekmovati, tako da ni nikomur potrebno finih stvarij si naro-čevati za drag denar od drugod, ker se take stvari dobe pri meni ceneje ter bolj elegantno in bolje izdelane, ker je pri meni vse ročno delo.
Vse poprave sedel, jermenov, torbic in galanterije lz usnja se izvrže naglo in ceno. — Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Pričakujoč prav obilnih naročil in nalogov, bilježim velespoštovanjem
Fran Primožič, jermenar,
Sv. Petra cesta št 34, Ljubljana.
33 15-13

Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno
blago ga bandera, baldahine, raznobarvne
plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-
lume, albe, koretelje, prte itd
sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, preuovljenje stare obleke iu vsa popravila. — Izdeluje ročno ln poSteno po najnižji ceni bandera in vso drugo oblek«.
Prečastite gospode prosim, da se blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov.
Zagotavljajo hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo, Najodličnejšim spoštovanjam se priporoča 81 58-5
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja In posode v Ljubljani, Gledališke ulioe 4.
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
v Ljubljani, na Marije Terezije cesti štev. obrestuje hranilne vloge po
(v Knezovi hiši)
68 6—5
4'a odstotka
brez odbitka rentnega davka, kojega zadruga sama za vložnike plačuje, na kar se občinstvo opozarja.
Uradne ure vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne.
117 6-2
<<
f« 3?ser|iofer-j©va lekarna ..pri zlatem državnem jabolku
Dunaj, I., Singerstrasse št. 13.
J. Pserhofer-jeve odvajalne kroglice
staroznano, lahko čisteče, po mnogih zdravnikih občinstvu priporočeno domače zdravilo. Te kroglice so iste. ki so že desetletja znane med občinstvom pod imenom J. Paer-hoferjeve kri čistilne kroglice, in se jedino prave proizvajajo v lekarni ,,pri zlatem državnem Jabolku", Dunaj. I., Singerstrasse 15.
Od teh krogljic stane : 1 škatljlca s 15 kroglicami 21 kr., 1 zvitek s 6 škatljioami 1 gld. 5 kr.
če se poprej vpošlje denarni znesek, potem stane poštnine prosta pošiljatev : 1 zvitek krogli« 1 gld. 25 kr., 2 zvitka 2 gld. 30 kr., 3 zvitki 3 gld. 35 kr., 4 zvitki 4 gld. 40 kr., 5 zvitkov 5 gld. 20 kr„ 10 zvitkov 9 gld. 20 kr. (Manj ko 1 zvitek se ne more poslati.)
Prosi se izrecno Jkf ..J. Pserhofer-Ja odvajalne kroglice1' zahtevati in na f" paziti, da ima napis na pokrovu vsake skuti lice na navodilu o uporabi sto|«'d podpis J. Pserhofer in suer /. rudečimi črkami.
Balzam zoper ozeblino J. Pserhofer-Ja. 1 lonček 40 kr., s poštnine prosto pošiljatvijo 65 kr. J. Pserhoferjev sok iz ozkega trpotca (Spit/,wegerichsaft), slei razkrajajoč, 1 steklenica 50 kr Balzam zoper golšo, J PserhoferJa 1 steklen. 40 kr., s poštnine prosto pošiljatvijo 65 kr. Stoll-ovl Kola-preparati, izvrstno krepčilo za želodec in živce. 1 liter kola-vina ali ellksirja 3 gld., — '/» litra 1 gold. (iO kr., — »/< litra 85 kr. J. Perhnferjeva grenka želodčna tinktura (preje življenska esenca ime-

novana). Lahko raztopljivo zdravilo, dra-žilnega in krepčujočega učinka na želodee pri oviranem prebavljanju, 1 steklenica 22 kr., 1 dvanajstorica 2 gld. Zdravilni obliž za rane pok. prof. Steudel-a, 1 lonček 50 kr., s poštnine prosto pošiljatvijo 75 kr. Balzam za rane J. Pserhofer-ja,
1 steklenica 50 kr. Tannochinln - pomada J. Pserho fer-Ja najboljše sredstvo za rast las, ena pušica 2 gld. Univerzalna čistilna sol A. W. Bulrich-a, domače sredstvo proti slabi prebavi, 1 zavoj 1 gld.
Razven tu imenovanih preparatov so v zalogi še vse v avstrijskih časnikih oglašene tu in inozemske farmacevtiške speeijalitete ter se preskrbe vsi predmeti, katerih morda ne bi bilo v zalogi, na zahtevanje točno in najceneje.
Pošiljatve po pošti izvršujejo se najhitreje proti temu, da se preje vpošlje denar, večje naročbe tudi proti povzetju zneska.
(/ff~ Če se preje vpošlje denar (najboljše s poštno nakaznico), po tem je poštnina mnogo cenejša, nego pri pošiljatvah proti povzetju.
ii #
nt |»ri|Miro**i
Naznanjam častiti duhovščini, slavnemu občinstvu in sploh svojim cenjenim in spošto-ranim gostom, da sem se ^ preselil
iz restavracije pri „Zlati ribi" v Ribjih ulicah
v gostilni dvor ,Yir;mt\ sv. Jakoba trg št. 2.
Vsem svojim častitim gostom se zahvaljujem za obilno skazano mi naklonjenost v prejšnjih prostorih ter se nadalje priporočam za mnogobrojni obisk.
Skušal bodem svoje častite goste zadovoljiti s pristnim dolenjskim in bizeljskiin vinom, z i/ibornim Kozlerjevo-carskim pivom ter s prav ukusno prirejenimi gorkiiniin mrzlimi jedili. Priporočam posebno prenovljene in snažne spalne sobe. "rW3 Istotam sprejmo se tudi gospodieine in dekleta v poduk za kuho.
Z odličnim spoštovanjem	C^TtfflCC cJloZman.
129 3-3
Gosp. lekarnarju Piccoli-ju
v Ljubljani.
Podpisani usoja si Vašemu blagorodju uljudno naznaniti, da rabi poslano tinkturo za želodec (Tinctura Rhel composita G. Piccoli) z izvrstnim uspehom proti želodčnemu in kataru v črevesih, istotako tudi proti jetrnim in žolčnim izlivanjem.
Bolnišnica usmiljenih bratov.
Gradec, dne 2. februvarija 1897.
Provincijal brat Emanuel Leitner.
232 100-97	nadzdravnik.
dl a*
£ • <5
-o Si -S
Sju |
»v!'« .£ 02:2
rO£
a
As
co > w «

■M
<3J
3 5,
Proti katarom
sopilnih organov, pri nahodu, hri-pavosti m vratnih oteklinah zdrav ničko priporočana je	1-9 II.
najčistije I u ž n e
katera se z vspi hom rabi sama ali pomešana z gorkim mlekom.
Ta miloraztapljajoče osvežujoče in pomirljivo deluje, pospešuje ločitev sleza in se v tacih slučajih posebno dobro obnese.
Henrik Mattoni v Giesshiibl Sauerbrunn.
Valiilo.
Zaradi nesklepčnosti občnega zbora hranilnice in posojilnice v Vipavi" dne 20. t. m. sklican je v smislu § 33 pravil
V LJubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom.
VAI5ILO
na
BEDNI OBČNI ZBOR
»Hranilnice in posojilnice v Košani,
registr. zadruge z neomejeno zavezo ',
ki bo
dne 13. marca 1S98 ob 3. uri popoldne v šoli pri sv. Mihaelu ob Nadanjemselu.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo računskega pregledovalca.
3.	Potrjenje računa za leto 1897.
4.	Volitev načelstva, računskega pregledovalca in njegovega namestnika.
5.	Razni nasveti.
Pri Sv. Mihaelu ob Nadanjemselu, dne 23. februvarija 1898.
142 i-i	Načelstvo.
Mestna hranilnica v Kranji
uraduje za stranke s 1. marcem 1898 pričenši
vsaki dan, ""IBti'
Izvzemal nedelje ln praznike, od 9. do 12. ure do-poludne, ob smanjih in tržnih dneh pa od 9. do 12. ure dopoludne in od 2. do 4. ure popoludue.
Ta hranilnica plačuje ulagateljem tudi po novem letu
4° o obresti
od njihovih ulog, torej brez odbitka novega rentnega davka, katerega bo hranilnica plačevala iz lastnega. 144 1—1
v nedeljo, dne 13. marca t. 1., ob 4. uri popoludne v posojilnično pisarno v Vipavi
s prejšnjim dnevnim redom, h kateremu so p. n. gg. člani uljudno vabijo.
Ob jednem se tudi naznani, da se bodo obrestovale hranilne vloge kakor dosedaj po
4*2 odstotka
brez odbitka rentnega davka.
143 i-i	Načelništvo.
Slavnemu p. n. občinstvu in prečast. duhovščini uljudno naznanjam, da izvršujem
ključavničarski obrt
ter se priporočam za vsa v to stroko spadajoča dela, osobito pa za napravo
štedilnih ognjišč, ograj itd.
po kolikor le mogoče najnižjih cenali.
Ako kdo cenjenih naročnikov ne more priti osebno k meni, blagovoli mi poslati dopisuico in pridem takoj sam k njemu.
Z najodličnejšim spoštovanjem
Janez Smole,
(61) 10-7	ključavničar.
Opekarska cesta št. 11 v LJubljani.
Naznanilo.
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da odpotujem za 6 tednov v krojaški kurz na Dunaj vsled ministerske odredbe. Za moje odsotnosti nadomestoval me bode g. Vldemšek. Prosim uljudno istemu ra\no tako naklonjenost izkazovali, kakor se je meni, za kar se tem potom prisrčno zahvaljujem proseč nadaljnih naročil.
Z odličnim spoštovanjem
118 3-3
Josip Krapes,
krojaški mojster v Vipavi.
Edini

d
ki se pri zgibanju nič ne poškoduje, je na patentiran način narejeni 145 25-1
Patent Satin de Chine
(ne zamenjati z navadnim Satin de Chine),
Ta dežnik je popolnoma nepremočljtv in stalne barve, podoben najfinejši svilati omreli. Blago se ne zgu-banči, ko je mokro, ampak ostane lepo napeto.
Kdor si kupi tak dežnik, nikoli več ne mara drugačnega. V LJubljani te dežnike prodaja edini
JOSIP VIDMAR, dežnikar.
Vsak teh dežnikov ima na notranji strani tole patentno znamko:
^Jsega ozira vreden
ter domač izdelek je iz kranjskih planinskih rastlin
napravljeni liker	272 1
ff
cJriglav"
•F. 14.1 a ii or- j a v l^j ubljan i.
Po svoji čistosti in veliki zdravilni moči za želodec je ta žganjina vsega priporočevanja vredna. Kot krepfalno pijačo naj hi imeli ta liker v vsakem gospodinjstvu.
Na prodaj je v lekarnah gg. O. Ptooolt in Ubald pl. Tmk6ozy, kakor tudi večinoma pri vseh prodajalcih dellkates in v speoerljah.	99 25—5
Proč. duhovičiut Tljudno priporočam
svojo delavnico
u
slikarijo na steklu,
zlaati za izdelsvinj«
cerkvenih oken
z nmetno slikarijo
Ed. Stuhl
v Gradcu, Annanatraaaa 35.
Najboljša spri-fala in polivali) za izvršena dela razpošiljam na zahtevo.
"o" S ®
0	2 o w a
8? «1 =•
a ca.
i— pr ^ "S*
_ s- *
-i c ° »
pr o ■ (ta < >—
' a ?-> ® "
< n -. o _ tt> as »o P' -c S-
O. i,. Ni
1	° »<2 <'
1	OJ £ —d
_ o - • 2. ®
2	-1 'C
£ ° — i «s<5 I a
tU-h"
^r s' s

s*- ra
5" o ,2 sr
* S 00
55»
c
o. '
Mi
B
O- S^. »
g	B
Da	cfc cc
S7 °
" ®	a
w
p
u
p
pr <
v
i.» ft
a a
B.®.™ -g-"?"--? £>
er ° o cr o BC«
o l.°§ s 1
— 5-o » D _
pr o. i -r c rt	n M
« S *
r> -i	® 3
t®	^
N	Cu C
T?	c M
o pr , u
*r ^ — °
-i	t» <
» C	a> m
c» r>
Da	<t>
< g I«
* S 5 f» S 'S ° n ^a - I
c. e
c V1« - cr e*-o <
PŽ
PT	m
M.	(9
U)
X	"
»
Cb -
" ®
S
cr
»
V>
Delavnica kleparskih, ključarskili.
Vsako ponarejanje ali posnemanje patentne znamke se sodnijsko zabranja. — Natanko je paziti na patentno številko. Nijeden drugih dežnikov nima tako izvrstnih svojstev.
ANTON BELEC
št. Vid	Ilijvfcbljaa©
izdeluje ter ima v zalogi
cerkvene svetilnice ali stalnice
dve po
793 15
i/, kosltarja 12, la, 18, 20 gld., iz medenine 22, 24, 28, 32 grld., iz tompaka 40, 50 gld.,
oblinjiliic svetilnice
iz kosltarja po 2 gld., iz medenine po 5, 8, 10 gld.
pušice z zvončki
za pobiranje miloščine, iz kosltarja po 1*50 gld., iz medenine 5 gld.
Ntodilna železna ognjišča
vsa železna in tudi razna za vzidati.
j !!Pokrivanje zvonikov!! |
Barvane zvonikov g« napeljevanje strešnih žlebov in strelovodov. «d
Razne želez, ograje, vrata, omrežja za pokopališča id.
31!
100 1300 l\l
na meseo lahko pošteno taslu^i sleherni ter povsod brez zgube, ako hoče prodajati postavno dopuščene srečke in državna pisma.
Ponudbe na Ludovika Oesterreicher, Budapest VIII, Deutschegasse 8 459 10-5 9(5 10—4
Prijatelji slovenske akad. mladine, naročujte se na
ki je glasilo slov. katol. akadem. dljaštva.
Cena: Za nedijake I gld., za dijake 60 kr. Upravnik: Pavel Marija Valjavec, stud. iur., Dunaj, V., Matzleinsdorferstrasse 76, IV., 30.
Št. 7174.
151 3-1
Ustanova za vojaške sirote.
Pri podpisanem magistratu podeliti je za tekoče leto Josip Suhnlovo ustanovo za vojaike sirote v znesku 37 gld. 80 kr.
Pravico do te ustanove imajo uboge sirote vojaškega rodu, naj bodo zakonske ali pa nezakonske, in je vložiti prošnje za podelitev te ustanove do 10. maroa letos pri magistralnem vložnem zapisniku.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 24. februvarija 1898.
Usojam se najuljudneje naznaniti, da sem z današnjim dnem
odprl
trgovino s prekajenim mesom
v Koinenskoga ulici št. 14
združeno
s sejmskim prodajališcem v šolskem drevoredu
kjer se bodo dobivale vsak dan sveže cerveladi, dunajske in kranjske klobase, dalje klobasice za peči, jetrne in krvave klobase, gnjati in drugo prekajeno meso, dalje špeh, paprika, hamburški in sveži špeh, domača in ogerska namizna mast, vse v izborni kakovosti.
Zagotavljajoč najsolidnejšo postrežbo, prosi za obilna naročila
Albin Andretto,
150 3—1	trgovec s prekajenim mesom
v Ljubljani, Komenskega ulica štev 14.
Stotisocer
posebno
Prosta zdravju škodljivih snovij bobove kave ima edino Kathretner-Kneippova siadna kava te dišavo in prijetni ukus. Ker pospešuje tek in je lahko prebavljiva, se Kathreiner-Kneippova siadna kava izkazuje že leta jednako dobro za odrasle in olfok«, Z ozirom na zdravje In varčnost bi pristne »Kathreiner-jeve'5 kave nc? smelo nedostajati v nobenem gospodinjstvu.
Svati se pred ničvrednimi ponaredbami,
c/c/c/c^c/c/c/sJcfcfc)
S 1. januvarijem	1898 se je i>rioelo novo celoletno naročevanje ! ____
wm mm hm m	■ I M1 C C \ lfnnti^iiin oznanilo žrebanja tu in inozemskih loterijskih srečk, ^^	| g
II #1 ■ WjM * I I | 1''	AV ItUlIlllU izkaz vseh izžrebanih državnih in zasebnih obligacij. I 1	C^f 1
^IVILlIvUri	Brezplačni privržek »SS^ ki 0l,sega za" ^ &1U ■
-•rmr—r-TM- ti,,	Narofuje se najprimernejše s poštnimi nakaznloami pri vseh c. in kr.	. , '	v .
AAAtl. letO.	postnih uradih in pri administraolU . Mercur', Dunaj, I., Wollzelle 10. CelOletlia Iiarooillfia.
Usojava si uljudno naznaniti, da sva prevzela
generalno zastopstvo meščanske pivovarne v Plznu
(ustanovljene leta 1842) za Kranjsko, Spodnje Štajersko, za izvoz v Dalmacijo, Grško in orijent, ter da bodeva odprla najino zalogo dne 1. sušca t. 1.
Pravočasno bodeva naznanila, v katerih prostorih bodo točili to pivo ter je prodajali v steklenicah.
Ljubljana, dnč 24. svečana 1898.	Velespoštovanjem
i« 2-1	(iJOIilJP & SCHITNIK.
Dne 25. februvarija.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru.....
Avstrijska zlata renta 4°/0......
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron .
Ogerska zlata renta 4°/0.......
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. ,
Kreditne delnice, 160 gld.......
London vista...........
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž.velj.
20 mark............
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini...........
102 gld. 50 kr.
102 122 102 122 99 930 364 120 58 11
40 95 75 45 50
Dn6 25. februvarija.
4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4°/„ zadolžnice Rudolfove zelez. po 200 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 5°/0 .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta......
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr. zem.-kred.banke 4"/„ Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	„ južne železnice 3°/0 .
„	„ južne železnice 5°/0 .
„	„ dolenjskih železnic 4"/0
162 gld.		—
160		50
190		50
100		10
140		50
130		75
109		—
112		50
98		30
99		—
227		—
185		—
127		10
99	n	50
Kreditne srečke, 100 gld..............200	gld. —
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	»168	„	—
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	20	„	10
Rudolfove srečke, 10 gld.......27	„	50
Salmove srečke, 40 gld........80	„	—
St. Genčis srečke, 40 gld.......80	„	—
Waldsteinove srečke, 20 gld......59	„	—
Ljubljanske srečke.........22	„	75
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	161	„	—
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v.	3440	„	—
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . .	426	„	—
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	80	„	—
Splošna avstrijska stavbinska družba . .	116	„	50
Montanska družba avstr. plan.....151	„	90
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	179	„	—
Papirnih rubljev 100 ..............127	„	25
kr.
HERBABNl -j©v podfosfornasto-kisli
aparat**žolesai sxnxp.
Domača umetnost! Podobarski i pozlatarski
v Ljubljani. Kolodvorske ulice 32—34
Ta 28 let z največjim uspehom rabljeni prsni sirup raztaplja slez, upokojuje kašelj, pomanjšuje pdt, daje slast do jedi, pospešuje prebavljanje in redil-nost, telo jačl in krepi. Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, razstopljive fosforno - apnene soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otrocih pospešujejo narejenje kostlj.	725 20-10
Cena steklenici je 1 gld. 25 kr., po pošti 20 kr. več za zavijanje. iPolsteklenic ni.)
$J4F~ Prosimo, da se vedno fS, s c ^iTtI^^ma hTTe'!® izrecno zahteva Herbabny-Jev apneno - železni sirup. Kot znak izvora se nahaja v steklu in na zamašku ime „Herbabny" vtisnjeno z vzvišenimi črkami in nosi vsaka steklenica poleg stoječo uradno registrov, varstveno znamko, na katera znamenja naj se blagovoli paziti.
Dunaj, lekarna „zur Barinherzigkeit"
VII. 1, Kaiserstrasse 73 in 75. V zalogi skoro v vseh lekarnah na Dunaju in v kronovinah.
se priporoča prečast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila na izdelovanje
oltarjev
iz lesa v poljubnem slogu,
kipov
in
svetniških soh
iz gipsa , kamna , lese^ nih itd.
Oltarne skupine
iz različnega materijala.
Blagorodnemu gospodu Andreju Rovšek-u, podobarju in pozlatarju
v Ljubljani.
Altar, ki ste ga naredili za podružno cerkev v Lučih, župnije žalinske, je prav lepo in trpežno delo, katero dela svojemu mojstru vso čast. Altar ne naredi samo v obče na gledalca prav prijetnega utiša, ampak so tudi posamezni deli pravilno, natančno in trpežno izdelani.
Ž a 1 i n a , dne 1. avgusta 1897. 505 52—31	Josip Novak, župnik.