Stev 221. Posamezna številka stane 1 Din. V LluDifiiol. v nedello dne ft. oKTo&ra 1922. Leio L. Naročnina za državo SHS: •) po pošti mesečno Din IZ bj dostavljeno na dom mesečno ...... „ 10 za inozemstvo: mesečno.......01 a 20 S Sobotna izda]a: ~ t Jugoslaviji.....Din 15 v Inozemstvo ..... „ 35 ss Cene inseratom: se< F.ncitolpns iietitaa vrst« mali oglasi po Din.!'— In Din. t 50, veliki oglasi nsd 43 mm vlila« po Din. 2 —, poslani itd. po Din. 3'-. Pri večjem naročila nopnst. Izhaja vsak dan livumU nonedeljka ln 'taeva po praa* nlkn ob 5. url zjntra). tftf Orednlitvo Je v Kopitarjevi nlloi štet. 6/111. Rokopisi se ne Tračajo; nelranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredn. telet Str. 50, npravn. Stv. 328. Političen list za slovenski narod. (Jprava je v Kopitarjevi ul. 6. — Račnn poštne bran. ljubljanske St. 650 za naročnino in it. »40 za oglase. *«9Mb 39,011, sarajev. 7563, praite In dtrasj. 84.797 ; Možnost liuifslcepa režima. Na vse zahteve po izpremembi sedanjega režima je zlasti demokratsko časopisje z monotonosfjo azijatskega molivnega mlina odgovarjalo, da ni mogoča nobena druga koalicija kakor med radikali in demokrati. Rekli so, da so opozicijonalne stranke med seboj tako raznorodne, da bi nikakor ne mogle delati skupaj na eni platformi, da bi sploh že sama zahteva po reviziji ustave vrgla državo v nove težke notranje boje, če ne bi morebiti naravnost izzvala revolucije, in da bi se državna mašinerija sploh ustavila, če bi razpadla dosedanja koalicija. To modrovanje se razsiplja baš v teh trenutkih popolnoma v nič, ako se je do-zdaj sploh komu zdelo osnovano. Mi vidimo in naravnost z rokami tipamo, kako vsi razsodni politiki ne samo opozicije, ampak samih vladnih strank teže za novo zdravej-šo kombinacijo, ker je nevzdržljivost Pa-šič-Pribičevičevega režima postala najpreprostejši zdravi pameti jasna in ker kažejo tako vsi izrecni kakor tajni in sramežljivi nasprotniki režima toliko državnega čuta in ljubezni za prospeh domovine, da se ni bati, da se ne bi mogla najti podlaga za ljudski, zares demokratični in socialni režim. To podlago so, za kar ima ravno sedanji režim največ zasluge, ustvarile razmere same, ki so pokazale, da brez sporazuma med Hrvati in Slovenci na eni ter Srbi na drugi strani, brez revizije vidovdan-skega ustavnega nestvora in brez socialno usmerjene politike in novega gospodarskega kurza v korist delovnih slojev ljudstva ni mogoča resnična konsolidacija naše države. V Belgradu te dni krpajo razpoko med demokrati in radikali na eni ter med Davi-dovičevo in Pribičevicevo skupino na drugi strani, toda krpa ne bo dolgo držala, ker je vladna fregata preveč preluknjana, da bi postala sposobna za nadaljnjo plovbo z »ličnimi izpremembami v kabinetu«. S temi iz-premembami se ne morejo rešiti velika vprašanja notranje politike, ki danes bolj kot kdaj vpijejo po nujni rešitvi in se z neodoljivo močjo vsiljujejo celo tistim, ki. so bili zanje še nedavno popolnoma slepi. Imamo zemljoradnike, ki so dozdaj .tfsled ostankov velesrbske mentalitete omahovali, dokler jim režim ni prizadel toliko udarcev, da so se zdaj resnično in pošteno spuntali. Demokrati Davidovičeve skupirie so se preorientirali tako, da s fanatikom Pribičevičem ne bodo dolgo šli skupaj, ker je neverjetno, da bi se le-ta udal, ako ne bo več prvi. Radikalna stranka tudi ne more za vsako ceno dolgo vzdržati sedan jega kurza, ker jo sicer zapustijo njeni volivci, kakor je to pokazala skupščina v Somboru. Najnovejše pa je to, da se je zdaj še Radič, ta nedosedljivi razpihovalec plemenske mržnje med Hrvati in Srbi, postavil na platformo sporazuma in sicer tako očito in s takim šumom, kakor pač ni mogoče pričakovati drugače od človeka, ki igra celo svoje življenje teater. Kaj je Radiča napotilo, da igra zdaj popolnoma novo vlogo, ali osebni motivi ali pa zavest, da se mu bliža konec, če bi še dolgo slepil svoje seljake z nevtralno in mirotvorno hrvatsko republiko, od katere imajo oni toliko kakor od Indi je Koroman-dije, — je postransko vprašanje. Fakt je, da je moral mož zapustiti svojo negativno pozicijo, ki je največ kriva našim dezolat-nim razmeram in uzakonjenju centralistične in social-reakcionarne ustave. Da gremo novi epohi v našem državnem življenju nasproti, je jasno. Seveda bo to samo začetek na poti k boljšemu. Treba pa je poudariti, da nihče ne bo ustvaril nobene druge zdrave podlage za tak preokret, te v prvi vrsti in kot najnujnejše in neodložljivo delo ne postavi v ospredje vsega revizijo ustave in sicer ne kakšno majhno popravilo tega nelepega stvora, ampak novo spočetje čisto drugega dulia in oblike. Da bi se pri tem razmajali stebri države, jo prazen strah onih, ki pod temi stebri razumejo le sebe. Ljudstvo ima več smisla za ohranjenje in prospeh države nego njeni dosedanji varuhi. V nove volitve! to mora biti geslo vsakogar, ki z državo pošteno misli. I3rezpogojno je ukiniti izjemni zakon o »zaščiti državen, vsem ljudem in strankam dati svobodo glasovanja, in izvesti vo- litve brez korupcije in nasilja, pa bomo videli, če ne dobe ogromne večine oni, ki hočejo pametne, zdrave in nepolovičarske fzpremembe centralistične, artisocialne, protiljudske vidovdanske ustave! >/ica m mM stališča, Belgrad, 7. okt. (Izv.] Čimbolj se bliža 10. oktober, ko se bosta sestala demokratski klub in glavni odbor demokratske stranke, da rešita notranji spor v stranki, tem večja je nervoznost med pristaši ene in druge struje v klubu. Vsak dan se vrše sestar.ki, na katerih razpravljajo o položaju in taktiki, ki naj bi se zavzela v borbi na sejah; posameznim uglednim članom se razdelujejo že vloge v debati in polemiki na teh važnih konferencah. Danes so imeli sejo levičarji demokratskega kluba. Prisotni so bili: Davidovič, dr. Ribar, Voja Veljkovič, Šuroen-kovič, Jovanovič, Boža Markovič in drugi. Dr. Ribar je poročal o svoji avdijenci pri kralju. Kakor sino že poročali, je dr. Ribar referiral kralju najprej o programu novega zasedanja narodne skupščine. Nato je na željo kralja natančno poročal o zagrebškem in somborskem kongresu. Prvemu kongresu je prisostvoval on in drugi demokratski voditelji in so videli, kakšni so njegovi uspehi. Istotako je poročal kralju o somborskem kongresu, kjer so sc vojvodinski radikalci izjavili za politiko Stoja na Protiča. Končno je dr. Ribar poročal kralju o stališču posameznih klubov in položaju v državi sploh. Izgleda, da je bil kralj Aleksander s poročilom dr. Ri-barja zadovoljen, ker so levičarji sklenili, da za nobeno ceno nc odstopijo od stališča, ki so ga zavzeli Davidovič jn njegovi prijatelji, marveč da se mora izvesti odločna akcija proti vsem tistim, ki delajo proti sporazumu Srbov s Hrvati in Slovenci. Na seji so bila prebrana tudi poročila mnogih demokratskih organizacij, ki so se vse izjavile za Davidoviča in edinstvo stranke. Samo dve organizaciji v Liki sta se izjavili proti udeležbi Davidoviča na zagrebškem kongresu in se zavzeli za Pribi-čeviča. Končno so na seji razpravljali o reviziji ustave. Radikali proti koaliciji? Belgrad, 7. okt. (Izv.) Kljub sedanji krizi in razdvojenemu mišljenju v radikalnem klubu so vsi radikalni poslanci zelo disciplinirani in ne iznašajo notranjih sporov v javnest. Na vsak način bi radi ostali v vladi, bodisi v sedanji koalicijski, bodisi v novi vladi Stojzna Protiča in Ljube Davidoviča. Svoje stališče bodo radikalci uredili na podlagi sklepov glavnega odbora demokratske stranke, zato so sklicali sejo radikalnega kluba šc le na 13. oktobra, ne pa na 10. oktobra, kakor se je prvotno mislilo. , V vsakem slučaju bedo radikali zahtevali od demokratov, da se sporazum postavi na novo podlago in bodo morali demokrati v najvažnejših vprašanjih popustiti, ako želijo, da ostanejo z radikalci v vladi. Ljuba J o v a no v i č še vedno napenja vse sile, cla obdrži redanjo koalicijo. Danes je imel zopet dolgo konferenco s Pašičem. Izgleda pa, da tudi on izgublja na teremu in ugledu, ker se vsi radikalni poslanci iz notranje Srbije 'n prečanskih krajev, ki so došli v Belgrad, odkrito izjavljaj proti njemu in njegovi politiki. Odločna akcija zemljoraclnikov. Belgrad, 7. okt. (Izv.) Kakor smo že sporočali, vlada na sinočnji seji ni ničesar sklenila glede agrarne reforme v Dalmaciji, Zemljoradniški klub je čakal danes popoldne do 5. ure na odgovor vlade. Ker dotlej ni dobil nobenega odgovora, se je sestal k seji, ki je trajala do 8. ure zvečer. Časnikarjem je klub dal naslednje poročilo: Predsednik vlade g. Pašič poslanskemu klubu na predstavko od 5. t. m. v vprašanju agrarnih razmer v Dalmaciji ni odgovoril do 5, popoldne, ko je potekel ča.s za njegov odgovor, Radi tega je klub sklenil, da gredo vsi člani kluba v Dalmacijo, kjer se bodo na licu mesta podrobno ugotovila nasilja in zlorabe oblasti napram dalmatinskim kmetom, katere zlorabe so nastopile radi nezakonite in protiustavne na-redbe g. ministra notranjih del in ministra za pravosodje od 4. septembra. V Dalmacijo gre klub tudi za to, da nudi dalmatinskim kmetom vsako pomoč, ki jo more v teh težkih časih nuditi. Vsi poslanci bodo odpotovali v Dalmacijo v torek zvečer. Zatem se je na seji razpravljalo tudi o tem, da zapuste parlament. Zemljoradniški poslanci bodo v Splitu osnovali svoj strankarski svet in se bodo iz Splita pogajali z vlado kakor St; epan Radič iz Zagreba. Položaj v orieiifij poostren. Francija s Turki. Pariz, 7. okt. (Izv.) General Harring-ton je vznevoljen vsled zadržanja Franklina Bouillona, ki preveč podpira turško stališče. Bistvo položaja je v tem, da Anglija noče zapustiti Čanaka, preden se ne sklene definitivni mir. Kemal paša pa izjavlja, da začne takoj z ofenzivo, ako nc dobi garancij, da bo Tracija v teku 1 mc-seca prešla v turško upravo. »Temps« piše, da Angleži resnost položaja pretiravajo. Rusija za Turčijo. Pariz, 7. okt, (Izv.) Ruski zastopnik v Angori je izjavil, da da Rusija Turčiji na razpolago vse potrebne transportne ladje za prevoz turških čet v Tracijo in ji hoče pomagati tudi z vojaško silo, če bi sc pokazalo za potrebno. Stališče Anglije, London, 7. okt. (Izv.) Sinoči se je zagotavljalo, da jc odpotoval Lord Curzon v Pariz, da sporoči Poincareju, da morajo zvezne države (Anglija, Francija in Italija) preskrbeti spoštovanje noti od 23. septembra, sicer je ves dogovor med imeno- vanimi državami ničev in Angleška bi imela zopet proste roke za akcijo v orientu, Spora-.um v Parizu. Pariz, 7. okt. (Izv.) Danes dopoldne se je vršila konferenca, katere so se udeležili Poincarc, lord Curzon in Galli. Ob 11. uri jc bil dosežen sporazum, da se kon-fcrcnca v Mudaniji nadaljuje. Potrjuje se, da bo Tracija en mesec po izpraznitvi od strani Grkov izročena zopet Turčiji, Pariz, 7. okt, (Izv.) Sporazum, ki jc bil dosežen na današnji konferenci pri Poincareju obsega sledeče točke: 1. Grško prebivalstvo in grške čete morajo takoj izprazniti Tracijo. 2. En mesec po tej izpraznitvi pridejo v Tracijo turški orožniki in prevzamejo upravo turške oblasti. 3. Po sklepu miru sme turška armada preko morskih ožin v Tracijo. Pariz, 7 okt. (Izv.) Lord Curzon je dobil iz Londona poročilo, da jc angleška vlada odobrila sporazum, ki je bil dosežen na današnji konferenci. Pariz, 7. okt. (Izv.) Ministrski svet je po poročilu Poincarcja soglasno odobril sporazum med Poincarcjcm, lordom Cur-zonom in Gallijem. Pariz, 7. okt, (Izv.) Francoski zastopniki v Mudaniji so zahtevali, da Tracijo zasedejo francoske čete. Francozi bi po-staviii svoje čete na postojanke ob Marici takoj, ko se umaknejo Grki. Kcnierenca v Mudaniji se je zopet začela. London, 7. okt. (Izv.) Konferenca v Mudaniji se je zopet pričela. Zavezniki so odklonili zahtevo po prostem prehodu ke-malističnih čel preko morskih ožin v Tracijo, dokler se ne sklene mir Položaj je še vedno napet. Turki so zopet postali neodjenJjivi? Pariz, 7. okt. (Izv.) »Newyork Herald« poroča iz Carigrada: Izmet paša je v Mudaniji zahteval, da zasedejo turške čete Tracijo še pred orientsko konferenco. Zavezniški generali so to zahtevo odklonili. Angleži so tudi izjavili, da ne bodo dovolili nobenih koncesij več. Nato je Izmet pa"a ponovil svojo zahtevo in stavil uiti« mat, da zavezniki do pol 3. ure popoldne precizno odgovorijo na njegovo zahtevo glede Tracije. Nato je bila konferenca prekinjena. Zavezniški generali so iz Carigrada brzojavno prosili Izmet pašo, naj svoj rok podaljša do 6. ure zvečer. Resen položaj v Italiji. ITALIJA POD FAŠISTOVSKIM TERORJEM. Rim, 7. okt. (Izv.) Včeraj se je vršil ministrski svet, ki se je bavil z vprašanjem fašistovskega vpada v Trident. Facta je izjavil, cla sc fašistom ne bo udal in da bo sklical parlament, naj se izjavi o zahtevi fašistov, da se ima zbornica razpustiti in razpisati nove volitve. Nekateri ministri so predlagali sldicanje dveh letnikov vojske. Definitivni sklepi se še niso storili. Facta jc med drugim dolgo konferiral tudi z don Sfcurzom, ki jc zaradi fašitovskega nasilja v novoosvobojenih pokrajinah zelo v skrbeh. Vsa Italija napeto pričakuje izida te krize. Nova češkoslovaška vlada. Praga, 7, okt. (Izv.) Včeraj so se pozne v noč vršila posvetovanja o položaju, ki je nastal vsled novih zahtev narodnih socialistov. Včeraj dopoldne je bilo pri Masaryku šest zastopnikov čeških socialistov, popoldne pa zastopniki koaliranih meščanskih strank. Odločitev mora hitro pasti, ker k temu sili na eni strani dr. Be-neševo potovanje v Benetke, na drugi strani pa potovanje predsednika Masary-ka na Moravsko, ki je določeno za prihodnji pondeljek. Danes dopoldne so bili zastopniki raznih meščanskih strank zopet pri Masaryku. Tudi poslancc Švehla ie bil povabljen k Masaryku. Praga, 7. okt. (Izv.) Narodni socialisti bi dobili poštno in železniško ministrstvo. S tem pa niso bili zadovoljni, češ da sta lo čisto strokovni ministrstvi brez političnega vpliva. Dobili bi tudi ministrstvo za prehrano, ki pa je v likvidaciji. Doslej so imeli narodni socialisti ministrstvo za javna dela. To bi sedaj dobili socialni demo-kralje, kar p"» narodnim socialistom ni bilo všeč. Čuje se, dobolel na slepiču«. T\idi tukaj se vzdržuje mir v. bajoneti maloštevilnega kora. Radek končuje: : Kar označuje angleški položaj na vzhodu, je polom mirovnih pogodb Ta kos papirja je že vos preperel. Kadar se zgodi, stekajo potočki proti Razstavi, gospe v svetlih oblekah, gospodje v suknjičih, z eno roko v žopu in s palic/) ob ušesih, kar pomeni: bogat, še vedno vesel in lepo vreme. S težavo se prerijeva pri vrtečih se vratih do notranjščine. Spodnji s peskom posuti vrt prehodiva hitro. Tu vlada kiparstvo. Množica starih božanstev v različnem položaju oklepa s svojo bajeslovno krono moderne kipe, ki so razvrščeni ob srednjem hodniku. Le naprej, sem naju ne vleče srce. Mimogrede pozdraviva ranjenega Galca, malo vpošteva-nega pradeda, in zavijeva na stopnjišče... Jeanne ni pred nama. Glej, že sva v prvi sobani s slikami. Silvester kar žari od veselja. Sedaj je doma. — Urno, Silvester, kje je risba? Beživa tja! Toda on me polegne s seboj. 1'regle-dava več soban. Ali ste že opazili, kako upijanijo barve laika, ko vstopi v razstavo? Toliko žarkov zadene naenkrat v oko, toliko misli se rodi in podi po glavi, da se oči utrudijo in glava zmeša. Duh bega okoli kot metuljček po livadi, kjer je cvet pri cvetu. Šumeča in nemima množica povečuje raztresenost, odnaša s seboj pozornost, opozarjajoč jo sedaj na okvir, sedaj na znano ime, sedaj na nenavadno velikost platim ali karsibodi: rumeno ozadje, ducat obošencev in prav-toliko krokarjev, predzgodovinski starec, strašan lovec, ves nag in oborožen s svin- kakor sc je sedaj zgodilo v slučaju Turčije, da organizirana sila ta papir popolnoma pretrga, tedaj začno dogodki prehitevali človeško voljo. Drugače gre delo počasi. V obeh slučajih pa je končni rezultat isti. Podiranje verzajskega miru so je pričelo in bo šlo naprej, ker je ni sile, ki bi to delo ustavila.« Bližnja bodočnost pokaže, ali ima ruski politik prav. Na vsak način pa so njegove misli značilne za smer in duha ruske politike in se morajo od našo strani jako resno uvaževati. Eno je gotovo, da se Angliji gre zdaj predvsem /a Čanak, to je za staino kontrolo nad ožinami. To morajo naši državniki imeti pred očmj ako bi Anglija zopet skušala vabiti Jugoslavijo na kakšno ekspe-dicijo v orientu. Anglija naj se zmeni s Turčijo sama: to je sjejkoprej naše neomajno stališče. Zahtevati jc le odločno varstva verskih in narodnih manjšin v novi turški državi. V.: BeSorusiJa. m. Kakor sem v prejšnjem članku omenil, je centrum beloruskega pokreta v Poljski Vilna, kjer se stekajo vse najvažnejše življenske sile iz celega ozemlja. Beloruski narodni komite v Vilni (Ostrobramska ul.) zbira okoli sebe vse sedanje politične stranke vseh smeri in je v tem smislu najvišja instanca v celem kraju. Edina skupina, ki ne spada sem, so takozvani »AIaksiukoucy«, ki se imenujejo : krajowcy«. Poljaki jih smatrajo za belorusko skupino, kar pa niso. Pristašev imajo malo, večinoma so to priseljeni Poljaki. Omenjeni Narodni komite je za sedanjo volilno kampanjo v poljski parlament sestavil enotno kandidatno listo in po zanesljivih vesteh reflektira na 9 do 12 poslancev. Oficielni organ njegov je »Bie-1 a ruski Zvo n«. Pred njim je bil organ : B i e I a r u s k i j a W i e d a m a s t k, katerega ie poljska vlada zaradi »državi nevarnih« in »prevratnih« člankov ustavila. Iz istih vzrokov je ustavila še dva lista >Naša Dumka« in pa »Bielaruskaja Dum-ka«. V Narodnem komiteju so zastopane štiri smeri.. Po historičnem nastanku datirajo vse iz leta 1917. (ruska revolucija). Prva taka stranka so socialni revolucionarji. To je preostanek tistih političnih delavcev, ki je povzročil revolucijo v Rusiji 1917. lota. Vodi jih sodnik dr. Prokulevvič. Jo dosti zmerna skupina. Poslancev v poljskem parlamentu dosedaj nimajo. Po moči pristašev je na tretjem mestu. Druga taka, ampak bolj kompaktna skupina so socialni demokrati, ki imajo lastno vrhovno vodstvo, imenovano »Bielaruskaja soc. liramada«. Dosedaj je bila po moči pristašev na prvem mestu. Največ privržencev ima med delavstvom, med kmeti nič. Za narodno probujenje je storila jako veliko. Izdaja knjige in brošure v beloruskem jeziku. Vodstvo tvorijo izraziti inteligenti, ki so stali ob zibelki narodnega preporoda. Tretja in sedaj najsilnejša skupina je krščanska demokracija. Ima sedaj v rokah /Narodni komite«. Za seboj ima kmečko ljudstvo in tudi delavstvo že prehaja v njene vrste. Med svoje voditelje šteje najodličnejše može, skoro vsi so katoliški duhovniki. Središče gibanja je Vilna. Ima svoj organ »Krynica«, ki je izhajal v letih 17-18 v Petrogradu, sedaj pa izhaja v Vilni. Glavni voditelj je tudi čeno palico. Obrneš se in nanovo se začne borba mej očesom, ki ga privlačuje sto reči, in med duhom, ki bi rad videl eno samo. Pri Lampronu te nevarnosti ni. Z enim pogledom premeri dvorano. Ima oči lovca, ki si na prvi pogled izbere žrtev v tropi jerebic. Nikdar ne okleva: Tja morava iti, pojdi; in greva. Postavi se pokonci pred platnom, obe roki sta mu v žepu površnika, brada mu uide za ovratnik; ničesar ne reče, toda zadovol jstvo sc mu bere na obrazu; utiskuje si misel, ki jo jc poklical iz daljave; primerja novo delo slikarjevo s kakim starejšim, ki se ga spominja. Vsa duša uživa umotvor. Tn kadar jc mnenja, da sem sc v vse poglobil in vso razumel, izreče z ono besedo, ki pa zadene vedno v črno, svojo sodbo, končno dognanje dolge vrste misli, ki ji moram pritrditi, ker sem se navadil gledati kot on. Tako se ustaviva pred Mučenjem sv. Dijoniza -, ki ga je naslikal Bonnat, pred obema Bougneraujevima »Adoracijama«, Bernierjevo pokrajino in še drugimi ter pred portreti. Končno zapustiva dvorano slik. Na odprtem hodniku, ki tvori notranjo steno lega ogromnega četverokota in obdaja dvorišče, spe zapuščeni akvareli, bakrorezi in risbe. Lampron hiti naravnost k svojim delom. Jaz bi jim priznal častno medaljo: moški portret, bakrorez, ki predstavlja Devico, doječo Jezusa iz kvadratnega salona v Luvru in risba z... Velik shod Slov. Ljudske Stranke se vrši v nedeljo, dne IS. t. m. ob pol 8. uri zjutraj v šmartnem pri Litiji. Govoril bo strankin načelnik, poslanec DR. ANTON KOROŠEC. Somišljeniki s Posavja, litijskega glavarstva in okolice, vsi na shodi prvi delavec na narodnem polju, literarno eden najboljših. Ta skupina Ima močno zaslombo tudi v dijaštvu. Podpira izdajanje domačih knjig in brošur. Proti njej je naperjena najostrojša borba poljske vlade. Četrta skupina so socialisti-fo-d e r a 1 i s t i. So najmanjša skupina. Med narodom nimajo skoro nobene zaslombe. Tvorijo jo nekateri profesorji in učitelji. Je bolj katederekega značaja. Voditelj je znani publicist Krečewski, kateremu poljska vlada nikakor ne more do živega. Dijaštvo je organizirano v ekonomski orgsnizaci i »bielaruski stud-sajuz«, ki pa goji tudi narodno zavest in podpira pokret. Najboljši delavci so ravno iz vrst dijaštva v tu- in inozemstvu. Gospodarsko so Belorusi organizirani v »bielaruskym jšalanskim sajuze«, katerega je leta 1920 ustanovil agronom Te-reščenko. Ker je ta pred tremi meseci vsled vladnih persekucij umrl, gospodarska organizacija nekako propada. O članih vlade beloruske ljudske republike bi bilo še omeniti, da žive kot emigranti na Litvi v Kovnem. O globoki avtoriteti, ki jo uživa Narodni komite med narodom, omenjam le, da se na njegov poziv ni narod udeležil volitev v »sojm« »Lit-wy srodkowej«. Zato niti komite niti narod ni odgovoren za sklep tega »sejma«, v katerem so bili samo poslanci voljeni od poljskih priseljencev in kateri so kot taki brez udeležbe beloruskega naroda sklenili spojitev »Litwy srodkowej« ali kakor se drugače imenuje »Wilenszczyzna«, s poljsko državo. V šolskih zadevah odločuje »Central-naja Bielaruskaja szkolnaja rada« v Vilm', ki je tudi najvišja šolska inštanca narodnega šolstva. V oskrbi ima jako veliko ljudskih šol in nekaj srednjih šol. Sredstva zajema iz narodovega zaklada, ki ga narod prostovoljno zlaga. Omembe vredne so še druge kulturno prosvetne organizacije v Vilni, kakor n. pr. »Bielaruski muzykalna-dramatyčny kru-žok«, ki je že jako veliko dela dovršil na tem polju in pa »Bielaruskaje wydawiecka> je tawarystwa«, ki ima za cilj in nalogo zbiranje sredstev za izdajo šolskih knjig v prvi vrsti in potem cele beloruske literature. Trna svojo knjigarno v Vilni, kateri ima v zalogi vsa dela o beloruskem pokrc-tu in jeziku, ki so izšla doma ali pa v tujini. V dobi, ko na vseh koncih in krajih širnega sveta sklenjene mirovne pogodbe, brez soudeležbe naroda, doživljajo popoln fiasko, naj služijo te skromne vrstice v informativne svrhe jugoslovanskim narodom. Mr\ zvečer koncert »Ljubljane« v Unionu. ~ Moj Bog, kako je lepa, Silvester! Kako ji je lahko žal, če ne pride pogledati. — Prišla bo, prišla, prijatelj, samo mene ne bo več tu. — Ti greš? — Puščam te na preži: Hodi potrpet ljiv in glej, da mi danes zvečer ne pozabiš sporočiti novic. — Ne boj se! Lampron odhaja. Risba je približno v sredi med obema vhodoma do slikarskih soban, ki sta oprem; Ijena z zavesami. Naslonim se na podboj desnih vrat in čakam. Na levo mi je prava puščava. Komaj če se od časa do časa izgubi v ta oddelek obiskovavec, pa Se ta navadno le na oddih ali zato, da pogleda oez ograjo doli na množico, ki se drenj8 okoli kipov. Na desnici pa prihaja in odhaja tok pestre množice, med katero z lahkoto spoznaš ljudi z dežele po njih očividnem prizadevanju, da bi se kar najbolj dostojno ol> našali. Trudne stare mamice in zastopli očetje so preplavil? vse klopice, sedaj sc ozirajo obupno na dolge stene. Med tem pa se sučejo okoli njih legije Parižank, lahko-nogih in neumornih kot pri plesu, ki se čutijo popolnoma vame na svojih visokih pelah. Enako pozornost obračajo na slike kakor na svojo sloko postavo in ženske toalete. 0 čuvarji, mirni ljudje, ki stražite pri tem vrtincu, če neprestano valovanje ljudskih množic ni še ubilo v vas čuta za vsak- ...... Politične novice. Demokratski volivni lim. Ker se (emokratska buržuazija jasno zaveda, da o pri ljubljanskih občinskih volitvah propadla, se je gospod minister in vodja bančnega sindikata trboveljske družbe dr. Gregor Žerjav dal od »Jutra« intervjuvati, da 6e pred občinstvom, v prvi vrsti pa pred nradništvom, pobaha, kako da je on s svojo socialno politiko dosegel, da je padla raginja. Ne vemo, kateri duše vin revček ipu bo verjel, morebiti se najde še kateri... Če je cena dvem ali trem produktom za eno ali dve kronci padla, ni to zasluga Žerjavove socialne politike niti njegovega najnovejšega, v smrtnih izdihljajih režima javljajočega se »protikapitalistične-gac kurza, ampak naravni učinek dviganja rednosti naše valute, za kar se imamo, . akor trdijo strokovnjaki, zahvaliti ne mi-listru za socialno politiko, ampak pomočniku finančnega ministra g. Plavšicu. Sicer >a padec cen ni niti oddaleč v razmerju z ljihovim fenomenalnim dviganjem pod Pri->ičevi6-Žerjavovo >socialnopolitično ero. G. r. Žerjav menda misli, da se bo posrečilo zvišanje uradniških plač in draginjskih do-dad preprečiti z bajeslovnim? obljubami o padanju cen čevljev in manufakture, katero on obljublja tik — prod volitvami v občinski svet ljubljanski. Cene bodo morebiti es za nekaj kronic padle, ampak gospod r. Žerjav bo na tem tako nedolžen kakor ovorojeno dete. On bi rad samo gg. uradnikom dopovedal, kako napačno bi storili, če puste pasti tak blagodejni režim kakor e bil njegov, tako da bo po njegovem padcu vsak slovenski konsument svoje nove čevlje nosil z zavestjo sramotnega kesa, da je pomagal vreči vlado, ki je znižala cene usnju. Kar pa se tiče 15 vagonov masti, ki jo je gospod minister za socialno politiko dobil od neke firme v dar za uradnike, prinaša »Trgovinski glasnik« od 3. t. m. jako zanimiva namigavanja. o katerih bomo naj-brže kmalu kaj natančnejšega izvedeli, ta-;o da se nam zopet obeta »mastna« afera ... ;+ Ljubljanske občinske volitve. Starini JDS se vežejo z NSS. Tej zvezi bi se radi pridružili tudi mladi JDSarji. V »Jutru se slišijo mile strune za skupno sode-ovanje. Tudi sestanke sklicujejo za tak skupni nastop. »Slovenski Narod : to prizadevanje odklanja. Včerajšnja »Jugoslavija«, ;lasilo NSS, pa piše: »Danes zvečer se vrši conferenca somišljenikov JDS, na kateri se bo med drugim po poročilu »Slov. Naroda« razpravljalo tudi o apelu na Triller-ftavnlhafjevo skupino in na narodne soci-ialiste za skupno delovanje pri občinskih volitvah. »Slovenski Narod« pripominja k temu poročilu: »Zdi se nam, da tudi ta zbor ne bo našel ključa za rešitev iz krize.« Kar se >Slov. Narodu« le zdi, smo mi zatrdno irepričani. Vsaj za narodne socialiste! Popolnoma izključeno je, da bi narodni scoi-alisti stopili v stik z oficiclno JDS. Za narodne socijaliste eventuelno paktiranje z r'JDS sploh ni razmotrivanja vredno. Zakaj, bo pač vsakomur znano.« — NSS z dr. Rav-niharjem vred tedaj ne pcjde skupaj z Žer-javovci. Kaj pa, če Žerjavovci pojdejo z NSS? Ali ne bo to hudo — za oboje? ;+ Kaj je oiicielna JDS? Narodni socialisti so se menda odločili, da nastopijo pri prihodnjih volitvah skupno z dr. Tril-lerjem in dr. Ravniharjem. Obenem pa skrajno srditi izjavljajo, da ne pojdejo skupaj z oficielno JDS, Nam se zdi, da je tako zatrjevanje odveč, ker JDS fe samo ena, kaj pa je oficielna JDS, to se bo pa šele pokazalo, ko se razčisti spor med Davi-dovidem in Pribičevičem. Pri nas je razlika ta, da je dr. Ravnihar za Davidoviča, Žerjav pa za Pribičeviča. Davidovič in Pribičevič pa sita oba voditelja oficielne JDS. Pa to najbrže ve tudi NSS, Svetovni mirovni kongres. Amster- danjost, koliko bedarij morate preslišati! Tekom četrt ure sem se jih nalezel par ducatov. Naenkrat drobni koraki na galeriji; dvoje dekletec je vstopilo: prav gotovo dvo-ie sestric, ker imata enako črne oči, enako rožnato obleko in enaka bela peresa na klobučku. Obotavljaje stegujeta vratove kakor tlvoje smic na robu preseke. Zdita se razočarani nad nepričakovano dolžino galerije. Spogledata se in si nekaj pošepetata, nato se ena zasmeje in druga za njo. Obrneta si hrbte in ena kot druga začneta pregledovati risbe. To površno pregledovanje gotovo nima svojega namena v uživanju umetnosti: iščeta nekaj in mislim, da je to Uogoče Jeannin portret. In zares se ona, se približuje meni, naenkrat ustavi, pokaže s prstom na steno in vzklikne. Druga steče k njej, obe zaploskata. — Bravo, bravo! In že sta odšli, že sta izginili pri vratih tam doli. Ni mi težko uganiti, po kaj sta odšli. Tresem se kot šiba na vodi in se skritim za zaveso. Za minuto so zopet tu, pa ne v dveh, topak v treh, in pa tretja ie Jeanna, ki jo ^žita za obe roki. '""* , (Dal!« \ damska mednarodna strokovna zveza, ki zastopa 20 milijonov članov, jc sklenila sklicati svetovni kongres za mir, ki naj zboruje od 10. t. m. do 15. decembra t. 1. Tajnosti protidraginjske akcije ministra za socialno politKo.- Kot poroča Trgovski glasnik št. 224 z dne 4. t. m., hoče neka zagrebška izvozna družba prašičev z raznimi dokumenti državi dokazati, da je pred izdan jeni nove izvozne carino na prašiče, ki znaša sedaj 56 kron na kilogram, sklenila z inozemstvom pogodbo za dobavo 28.000 komadov prašičev, katere hoče sedaj izvoziti po stari izvozni carini, to jc 2.40 K za kg zaklane teže. Razlika v izvozni carini bi iznašala v tem slučaju ca K 200.000.0000 v škodo države. Tvrdka, ki hoče to kupčijo v državno škodo izvesti, v celem zadnjem polletju ni izvozila 28.000 komadov, ker enkratni sklepi največjih izvozničarjev niso znašali preko 2000 komadov, kaj šele 28.000 komadov. Država vendar ni zvišala izvozne carine na prašiče na tako velikansko postavko od K 2.40 na K 56 samo zato, da odda ves izvoz prašičev kot nekak monopol eni sami tvrdki, ki naj izvozi to velikansko število mesto po K 56 za kg po K 2.40 za kg. Sklep teh 28.000 komadov se glasi za izvoz v Nemčijo, kjer je bila cena začetkom septembra izpod Mk 400 in je v tistem času stalo Mk 100 komaj 5 Din, pri nas pa je bila cena debelih svinj ca 24 Din za kg poleg izvozne carine Din 7 za kg živega blaga in Din 0.60 za kg zaklane teže. Kako se je mogla obvezati ta družba za tako velikanski izvoz, ki bi ji vrni! no takratnih cenah v Nemčiji samo polovico nakupne cene, nam jc nerazumljivo. Baje se te svinje že z največjo naglico izvažajo preko Maribora. Naš kmet trpi vsled velikanskih dajatev napram državi vsak dan bolj. Radi silnega zvišanja carinc, mu je vsaka prodaja prašičev po sicer ugodni ceni nemogoča. Sezija za prodajo prašičev se je pričela, trgovina z njimi in zaslužek sta pa nemogoča in to na račun ene same tvrdke, ki sme izvažati po stari carinski postavki — Bog ve pod katero zaščito. O zadevi, katera se spravlja v zvezo z obljubljenimi 15 vagoni odnosno za Slove nijo 5 vagoni masti za polovično tržno ceno na korist uradništva, pa poroča Trgo vinski Glasnik: »Dobro poučena belgrajska Pravda« prinaša v številki od 2. t. m. vest, da bo g. Žerjav zahteval, da vsak izvozni-čar živine ali drugih predmetov, ki služijo kot namirnicc, odstopi državi gotovo količino za 50 odstotkov cenejšc, kakor je tržna cena, kakor se jc to naredilo z izvoznicami za svinje in mast. Istočasno bo komite odločil, da se na ta način pridobljenih 15 vagonov masti odstopi aprovizacijam in uradniškim zadrugam. K temu ugotavljamo samo to, da jc po tej pripombi »Pravde« g. Žerjavu uspelo, da dobi za dar 15 vagonov masti v vrednosti okoli 5 milijonov dinarjev. Taki veliki darovi so neobičajen pojav v naših dragih časih in mi se nada-mo, da nam bo ministrstvo za socialno politiko čimpreje odkrilo lega velikodušnega darovalca in vzroke, ki so ga k temu plemenitemu koraku napotili. Kar se nas tiče, smo uverjeni, da za tem tiči velika afera, katero treba v interesu državne morale i oškodovanih kmetov čimpreje razjasniti. — Osebna vest. Za pomočnika ministra za socialno politiko je imenovan gosp. Janko J o v a n. — Naučno potovanje slovenskih trgovskih akademikov v Nemci,o. Danes se odpelje 20 trgovskih akademikov iz Ljubljane v južno Nemčijo. Ogledajo si vsa važnejša nemška trgovska mesta, zlasti pa mednarodni velesejm v Frankfurtu. — Izseljevanje v Zedinjene države ameriške. Kakor v prošlem letu, je vlada Zedinjenih držav ameriških dovolila tudi za leto 1922/23 priselitev Ie omejenega števila oseb. Za Jugoslavijo znaša to število 6406 oseb, od ka'terih je določenih za Slovenijo 700. Ker je to število po že izdanih izseljeniških potnih listih izčrpano, se do konca junija 1923 ostale in nove prošnje za take potne liste ne morejo več upoštevati. Navedena omejitev priselitve v Zedinjene države ameriške pa ne velja 1. za državne uradnike, 2. za izseljenike, ki potujejo le skozi Zedinjene aržave ameriške, 3, za turiste in trgovce, ki potujejo po trgovskih poslih, 4. za izseljence pod 18 let starosti, katerih stariši so državljani Zedinjenih držav ameriških, 5. za izseljence, ki so prišli iz Zedinjenih držav ameriških in se tjakaj vračajo v roku šestih mesecev, računajoč ta rok od dne, ko so zapustili ozemlje Zedinjenih držav ameriških, do dne, ko zopet stopijo nanj, 6. za izseljence, ki so intelektualni delavci. Izseljevanje v druge prekooceapske države je neomejeno^ — Prosvetno društvo na Raki vabi na slovesno ustanovitev orlovskega odseka v nedeljo dne 15. oktobra t. 1. — Spored: 1. Točno ob eni sprejem gostov. 2. Litanije. 3. Govor predsednika 0. P. dr. Basaja. 4. Telovadni nastop. 5. Prosta zabava. Sodeluje orlovska godba iz Št. Jerneja. Vstopnina: Sedeži po 3 Din, stojišča po 2 Din. — Bog živi! — Strela je ubila dne 5. oktobra ob pol peti uri popoldne dva šolarja z Hupe pri Kranju, ko sta šla iz šole na Primsko-vem, namreč šestletnega Lojzeta Zupana in osemletnega Lojzeta Fajfarja. Tretjega dečka, šestletnega Lojzeta Sitarja, jc pa strela močno oplazila, pa so ga rešili. — Smrtna nesreča na draveljskcm kolodvoru. Ko je včeraj ob pol 1. pop. pre-mikač Arhar iz žapuž hotel pripeti neki voz k drugemu, je prišel k nesreči med odbijače, ki so mu štrli prsni koš, da je ostal na mestu mrtev. Mrtvega so prenesli na njegov dom v žapuže. — V osmrtnico po pok. Marjani Scljak se je vrinilo včeraj nekaj neljubih pomot. Poleg napake v naslovni vrsti sc mora mesto Marko glasiti pravilno Maks in kot četrta hči navesti ime gospe Antonije Grošelj. — Sociološki kongres na Dunaju. Na Dunaju se te dni vrši mednarodni sociološki kongres, ki jc sprejel sklep, da naj sc ustanovi mednarodni clearinški cen-trum ali pa svetovna banka z mednarodno pomožno veljavo. V drugi rcsoluciji se je kongres izrekel za razširjenje demokracije, referendum po švicarskem zgledu, odpravo vseh predpravic in pospeševanje državljanske zavesti kot sredstva za prepreče-njc revolucije. — Siidmarka pod Hindenburgcvim pokroviteljstvom. Ob priliki Hindenburgo-vc 75 letnice je Siidmarka na Štajerskem uvedla posebno akcijo za podpisovanje ustanovnin z najmanjšim zneskom 10.000 kron. Podpisnc pole se pošljejo Hinden-burgu, denar pa porabi za Hindenburgovo obmejno šolo v Soboti (v golovških plani nah). Dosedaj jc podpisanih 5 miljonov kron. — Enotni uradniški naslov v Avstriji. Avstrijski justični minister je odredil, da velja zaenkrat za vse državne uslužbencc skupni naslov »zvezni uradnik« — »Bundcsbeamter«; dosedanji naslovi »uradni sluga«, »podurad nik« ali »uradnik brez čina« odpadejo. — Zagorje ob Savi. V nedeljo, 8. oktobra priredi Slov. kal. izobraževalno društvo v Zagorju zanimivo predavanje s skioptičnimi slikami »Orlovski tabor v Brnuc. Predavanje bo pojasnjevalo čez 60, večinoma barvanih slik. Pred našimi očmi so bodo obnovili vcličaslni sprevodi naraščaja, Orlov in narodnih noš, kakor tudi prireditve na telovadišču. Poleg tega bomo napravili tudi nekaj sprehodov, na pr. v Prago, Mačoho itd. Začetek ob pol 4. — liljudno vabimo. — Skrčenje uradnih nr pri poslali v Sloveniji. Zaradi težav pri nabavi kuriva in razsvetljave so skrčijo v zimski dobi 1922-23, t. j. od 16. oklobra 1922 do 31. marca 1923 uradne ure pri poštnih uradih z brzojavom in telefonom na 6 oziroma 5 ur, pri manjših uradih pa na 1 ure. Uradne uro pri ljubljanski in mariborski glavni in kolodvorski pošli, pri poštnih uradih v Celju, Pluju, Novem mestu, Kranju, Zidanem mostu, Tržiču, Gorenji Radgoni, Črni pri Prevaljah, Hrastniku, Jesenicah na Gor., Mežici, Prevaljah in Trbovljah 1 iu 2 ostanejo neizpremenjene. Uradno ure ob nedeljah in praznikih se nc izpremene. Iz pregleda, ki je razobešen na vsakem poštnem uradu, so razvidno uradne ure dotičnega urada. — Imenovanje v driavni službi. Višje deželno sodišče v Ljubljani je imenovalo oficijanlinji Kristino Andresovo v Novem mostu in Pavlo Er-sohenovo v Ljubljani za sodni kanclislinji vil. či-novnem razredu preko sistemizi ranega stanja in brez določenega službenega mesta. — Telefonski imenik za Slovenijo. Direkcija pošte in telegrafa jc izdala novi »Imenik telefonskih naročnikov in telefonskih uradov v Sloveniji« ter ga odda interesentom proti plačilu nabavnih stroškov, |. j. 7 Din za izvod. V Ljubljani in Mariboru ga prodajata tamošnji glavni pošti. Nadalje ga prodajajo pošte Bled, Celje, Kranj, Ljutomer, Murska Sobota, Ptuj in Tržič. Interesenti v drugih krajih naj naroče imenik naravnost pri ekonoma,!« direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani. — Otvoritev telefonske centrale s javno govorilnico v Radeiah pri Zidanem mostu. Pri pošti in telegrafu Radeče pri Zid- mostu je bila dne 18. septembra I. 1. otvorjena telefonska centrala z javno govorilnico za krajevni in medkrajevni promet z omejeno dnevno službo. — Driavna borza dela. Pri vseh podružnicah vDržavne borze dela v Ljubljani, Mariboru, Pluju in Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 10. do 16. septembra 1922 dela 255 moških in 105 ženskih delavnih moči- Delodajalci so pa iskali 160 moških in 115 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 224. Promet od 1. januarja do 16. septembra 1922 izkazuje 25.829 strank in sicer 18 tisoč 995 delodajalcev in 14.834 delojemalcev. Posredovanj so je izvršilo v tem času 8.419. Dela iilejo: ključavničarji, kovači, mizarji, krojači, šivilje, čevljarji, peki, mlinarji, mesarji, natakarice, natakarji, tkalci, kočijaži, šoferji, majarji, viničarji, dninarji, dninarice, lov. delavci, delavke, pisarn, moči, vajenci, vajenkc itd. V delo se sprejmejo: rudarji, kleparji, elektromonterjl, mizarji, kosci, zidarji, mlinarji, poslovodja za žago in skladišče, livarji, pleskarji, služkinje, kuharice, vajenci, vajenkc itd. — Vprašanje državljanske pripadnosti poročenih žensk. V parlamentih zapadnih držav jo v zadnjem časni na dnevnem redu vprašanje o Iržavnem pripadništvu poročenih žensk. Gre za lo, da sme poročena žena obdržati svoje lastno državljanstvo. Na Francoskem je bil tozadeven zakon že sprejet z omejitvijo, da velja to le za Francozinjo, ki se poroči z inozemcem, ne pa za ino-zemko, ki se poroči s Francozom. Podoben — le manj tesnogruden zakonski načrt je predložen tudi angleškemu in nemškemu parlamentu. — Brezžična telegraii.ia in telefonija /a širšo javnost — na Češkem. Čehoslovaško ministrstvo je opozorilo javnost, d,* so bodo zgradile državne sprejemne postaje brez žic ter je pozvalo javnost, naj sc prijavi, kdor se za lo zanima. Ker so Čehi jako napredni, se je priglasilo veliko število abo-nentov. Te dni so bili poslani poštni uradniki nst Francosko, Angleško in v Belgijo, da bodo tam proučili brezžično telografijo in leleionijo. — Tako so trudi čchoslovaška vlada, da izpopolni poštno službo ter znižuje, poštne pristojbine, žal. da v Jugoslaviji nimamo tako modrih ministrov kakor Čehi. Pri nas so vedno višje tarife, pa zmiraj slabšo poštne zveze. Žalostno I — Nova palača ua mednarodni »rad dela. Proračunska komisija Društva narodov jc sklenila, da na tretji skupščini Društva narodov poda predlog za zgradbo nove palačo za Mednarodni urad dela, v katero svrho naj skupščina dovoli 8 milijone zlatih frankov. Palača se zgradi na obali Lemonskegar jezera na zemljišču, ki ga je Švica v to svrho ponudila brezplačno in ki je vreden 1,200.000 frankov. Mednarodni urad za delo je izvršilni organ Mednarodne organizacije dela, ki tvori sestavni del Lige narodov. železnico Kočevje-Br od. V nedeljo 1. oktobra sc je vršila v Brodu ob Kolpi velika manifestacija za železnico Kočevje—Brod. Na zborovanju je bilo tudi mnogo odličnih zastopnikov iz oddaljenih krajev Slovenije kakor Hrvatske. Shodu je predsedoval posl. Š k u 1 j, katerega izvajanja so navzoči burno odobravali. Zlasti je povdarjal, da je kočevski okraj silno reven, dasi jc okraj izredno bogat na naravnih zakladih, gozdovih, rudah itd., ker ni železnice. Mi smo objavili strokovne članke o tej progi kakor o drugih, za katero so se drugi strokovnjaki in interesenti zavzemali, tako da si je vsak čitatelj mogel ustvariti svojo sodbo, kolikor je to sploh mogoče. Radi tega ne objavljamo več nobenih tozadevnih agitacijskih člankov, ker naj zadevo rešijo strokovnjaki, katera zveza z morjem najbolj odgovarja razmeram in potrebam ljudstva. V informacijo javnosti slede na tem manifestacijskem zborovanju sprejete resolucije: Slovenci in Hrvatje vseh stanov in poklicev, ob zastopstvu industrijskega, poljedelskega in ostalega delovnega ljudstva od Ljubljane pa do Hrvatskega Primorja, zbrani dne 1. oklobra 1922 nit manifestacijskem zborovanju v Brodu na Kolpi v večtisočglavi množici, 1. pošiljajo Njegovemu Veličanstvu kralju Aleksandru iskrene izraze neomajne vdanosti in zvestobe; 2. obžalujejo, da se je tako važno vprašanje, kot je zveza Slovenije z morjem, uzakonilo brez predidočlh vsestranskih iu objektivnih strokovnih preiskovanj in ugotovitev ter preko gospodarskih organizacij in interesentov in sc je to eminentno gospodarsko in življenjsko vprašanje Slovenije rešilo površno na ultimatum ene politične stranke, na način, ki ustvarja resno nevarnost, da se težko prisluženi novci davkoplačevalcev znbijejo v mrtvo podjetje. Zbor opozarja vlado in poslance, da tvori najkrajšo in izreku objektivnih strokovnjakov tudi najboljšo zvezo Slovenije ter njega srca Ljubljane z morjem projekt čez Kočevje na Brod—Moravice in ne na Vrbovsko. Kadi tega zbor soglasno zahteva, da se oba projekta strokovno in objektivno preiščela ter da so na podlagi splošnih gospodarskih, ne pa po enostransko političnih vidikih ugotovi definitivna zveza Slovenijo z morjem ter da v Ia namen letos donešeni tozadevni zakon revidira v korist ljudstva in države. 3. Zbor soglasno obžaluje, da vlada pokrajinam ob Gorenji Kolpi tako Slovenije kakor Hrvaške ne posveča listo gospodarske in prometne pozornosti, kakor jo ti kraji po svojih naravnih zakladih, vodnih silah ter industrijsko in trgovsko vrlo nadarjenem ljudstvu zaslužijo, vsled česar dobesedno gnijejo milijarde vrednosti losa po njihovih gozdovih, vodne energije in podzomni zakladi na rudah in premogu pa spe neizkoriščani, dočim ljudstvo strada. Zbor soglasno poziva vlado in poslance, da posvetijo tem krajem tako v interesu države kakor ljudstva potrebno pozornost, zlasli da se li naravno bogati kraji zvežejo po železnici s svetom. 4. Zbor se toplo spominja vseli onih mož, ki so z osebnimi žrtvami omogočili, da sc je železniški projekt Kočevje—Brod—Moravice vzorno iz-trasiral. ter se jim vsem, zlasti pa akcijskemu odboru iskreno zahvaljuje. » « * Odposlane brzojavke so glase: 1. Njegovo Veličanstvo kralj Aleksander, Beograd. Slovenci in Hrvatje iz krajev od Kočevja do Sušaka in od Loškega potoka preko 0'abra do Bro-da—Moravice in iz Ljubljano, |K) številu preko tri tisoč mož, zbrani na manifestacijskem zborovanju v Brodu ob Kolpi, za zgradbo železniške progo Kočevje—Brod—Moravice, pošiljajo Vašemu Veličanstvu izraze neomajne vdanosti in zvestobo s prošnjo, da blagoizvolite ob priliki zopetnega po-seta Slovenije obiskati tudi lo naše krajo. Predsednik Skulj, narodni j)osIaner. 2. Predsedstvu vlade, v roke Nikolo PaŠife, Beogrtd. Slovenci in ilrvalje, zbrani na manifestacijskem zborovanju v Brodu ob Kolpi, se izrekajo soglasno za zgradbo železnice Kočevje - Brod—Moravice kot najboljšo zvezo Slovenijo z morjem na podlagi objektivno izvršenih projektov ter označu- jejo projektirano zvezo Kočevje—Vrbovsko kot lokalno železnico potrebne koristi za splošnost, izrekajoč se za revizijo tozadevnega zakona. Predsednik poslanec Škulj. 3. Minister saobračaja Andrija Stanič, Beograd. Slovenci in Hrvatje, po Številu preko 3000 mož volivcev iz vseh občin od Kočevja do Sušaka in Sodražice, Loškega potoka preko Cabra do Bro-iia Moravlce in drugih, ter gospodarskih ter trgovskih organizacij iz Ljubljane, ter zastopniki tehničnih strokovnih iidruženj, se izrekajo soglasno za zgradbo proge Kočevje—Brod Moravice, kot najboljšo zvezo Slovenije z morjem ter obžalujejo, da se je sprejel zakon za zgradbo železnice Kočevje— Vrbovsko brez predidočih, strokovnih preiskovanj. Predsednik Škulj, narodni poslanec. * * * g Za uvozničarje živiL Oddelek za socialno politiko pokrajinske uprave za Slovenijo je dobil od ministrstva za socialno politiko nastopni dopis: Ministrstvo za socialno politiko je sporazumno z ministrstvom za finance odredilo nastopno: Organizacije in osebe, ki uvažajo živila v svrho pobijanja draginje, morajo pred nabavo blaga prosili pri odborih za promet z devizami in valutami pri Narodni banki in njenih podružnicah za dovoljenje za nakup deviz. V teh prošnjah se mora navesti:. 1. Količina, 2. katerega blaga, 3. cena, 4. skupna vrednost, 5. kje je denar naložen in komu naj se dostavi deviza. O rešitvi prošenj bodo prosilci obveščeni po imenovanih odborih pri Narodni banki ali njenih podrtižmicah. g Z ima se bliža in ž njo seveda tudi mraz. Ogromna večina ljudstva jo s strahom pričakuje, ker nima dovolj sredstev /.a nabavo drv in premoga. Zato bo morda marsikomu ustreženo, ako mu povemo, da se dobijo peči, ki prav dobro grejejo, in kar je šie več vredno, za take peči ni treba drv in premoga, marveč zadostuje žaganje, čreslovina in drugi suhi odpadki. Peč gori neprenehoma 6—8 ur brez vsakega dima. Primerna je posebno za društvene domove, delavnice in tudi za stanovanja. Kdor se zanima za tako peč, naj se obrne na Franca Hočevarja, železna trgovina, Kamnik (Šutna). — Kaj sme vzeti tujec s seboj, ko se vrača i Nemškega domov. 1. Blago, za katerega ni treba izvoznega dovoljenja: otroške igrače vseh vrst, gosli, čela, citre, kitare, harfe, mandoline, flavte, okarine itd. 2. Vsakdanje dnevne potrebščine, ki jih potnik med vožnjo polrebuje. Ako prinese potnik s seboj na Nemško nove predmete, jih lahko ima s seboj na povratku brez bojazni, da bi mu bile zaplenjene, samo če ima potrdilo od carinskega urada, da jih je prinesel s seboj na Nemško. Za kovčege. torbe, gledališka kukala, čevlje, kožuhovino, zimske suknje, potovalne odeje, je treba vselej imeti izvozno dovoljenje. 3. Novi predmeti dnevnih potrebščin, ki služijo v osebno porabo na poti, potni spomini in navadne manjše reči (potna darila, v vrednosti manj kakor 1000 mark). Take predmete mora potndk na carinarnici nemudoma pokazati, sicer je v nevarnosti, da mu bodo zaplenjeni, češ, da jih je nameraval vtihotapiti. Dobro je, da si da potnik narediti pismen račun za take reči, ker se s tem pospeši carinjenje. — V vseh drugih slučajih se mora imeti izvozno dovoljenje, sicer je tujec v nevarnosti, da mu bodo nakupljeni predmeti zaplenjeni, a da ga bode zadela povrhu še visoka denarna globa. — Toliko vsem onim. kateri nameravajo iti v nakupovalne namene na Nemško. p Slovensko šolstvo v goriškem šolskem okraju. Okrajni šolski svet rabi takoj 28 učiteljskih moči. Učitelji in učiteljice, ki reflektirajo na ta mesta, naj vložijo takoj prošnjo na okrajni šolski svet. ker bodo takoj nastavljeni. Tekom meseca bo razpisanih za definitivno nameščenje 87 mest in sicer 42 voditeljskih, 15 učiteljskih in 30 za učiteljice. p Prosvetna zveza za Goriško se je 5. t. m. ustanovila v Gorici. Zveza bo združila v sebi vsa izobraževalna društva in jim dala krepkejši nravni temelj. p Za povzdigo Istre. Pred kratkim sc je v Poreču osnoval krajevni »Odbor za poljedelski kredit« kot. član Zveze za povzdigo novih pokrajin. Hrvatski del prebivalstva je na ustanovnem zboru zastopal dr. Stanger. Vlada je dala novemu kreditnemu zavodu poldrugi milijon lir posojila na pet let, zavezni zavod (Istituto federa-le) pa 8 milijonov lir. Iz tega denarja naj se izvedejo v Istri razne melioracije zemljišč ter dajejo ugodna posojila kmetom. Na ustanovnem zboru se je izrekla želja, da naj bi prevzele vse posredovanje med kreditnim zavodom in kmeti okrajne gospodarske zadruge. Od novega zavoda bi mogel imeti istrski poljedelec mnogo koristi, toda Hrvati in Slovenci se po pravici boje, da bo vse šlo le za kraje ob morju, kjer je naseljeno italijanstvo, gornjim kraje in pa bo odpadla komaj kaka drobtinica. p Nov komisar za Istro. Te dni je prevzel v Poreču posle novi generalni viceko-misar za Istro Ernest Giobbe Frangipani. Šfalprelffll' ptfivSflG, š Zimska sojnna v Rogaški Slatini. Dne iO. sepetmbrn zvečer so se poslednjikrat zbrali zadnji zdraviliški gostje z domačini v veliki dvorani > Zdraviliškega doma« h koncertu zdraviliškega orkestra. Pobožno občinstvo, a vse zamišljeno, ker vsakdo občuti težki pomen besede: »Za letos, za dolgih sedem zimskih mesecev zadnji-lcratt« Naposled, točno ob desetih, še akordi narodno himne, ki veličastno-otožno plavajo čez ogromne lestence in visoke oboke, in — končano je! Koliko lepega smo užill tekom teh petih mesecev v krasnih prostorih te dvorane in t onih njene nekoliko skromnejše družice v drugem nadstropju I Večeri »Primorja«, gospo Lovšetove, Co-staperarijeve, Veselove in Thyorrijeve, gospodov Stojkovič, Noča in Kovača, domače in srbske dece, ruskih pevcev, »Ljubljanskega Zvona« in »Glasbene Matice«, pa tudi izvrstne prireditve zdraviliškega orkestra. Da, celo gospoda Svengalija smo imeli pred Ljubljano, samo da nam je šele ona pokazala, kaj amo imeli I Iu koliko je bilo i tam zunaj vrvenja po belih poteh ter po tratah in šu-mah okrog, saj je bila ta sezona tudi po številu gostov najživahnejša v zadnjih desetih letih. Ali ni škoda, da se vsa ta prelest naenkrat pogrezne v smrtno spanje, da, naravnost v gluhi nič? Toda sevoda, zima je za tako zdravilišče, ki so mu ti divni drevoredi in bujni nasadi glavni okras, že celo smrt. Samo eno šo ostane: vrelci kipe iz zemlje še nadalje! In naposled so vendar oni, rekli bi, hrbtišče Rogaške Slatine, ki je prav zato predvsem zdravilišče in je zato tudi odveč nekaka »konkurenca« z Bledom, ki so jo hoče mod tema biseroma slovenske zemlje včasih skoraj po sili ustvariti. In koliko je lečenja potrebnih, ki ne morejo dospeti do zdravljenja na izviru teh vrelcev samem, kjer imajo tudi edino še vso svojo čudo-tvorno moč, ravno v omejenem času sezone, po sebno, ko bi mnogi hoteli napraviti svojo »kuro« predvsem v cenejši zgodnji ali pozni sezoni. Saj je poleg tega mnogo obratov, ki poleti sploh živahnoje ali celo tudi samo poleti obratujejo, pa se zaposlene! pri njih ne morejo odtrgati od dela. Tudi razni uradniki in drugi nameščenci često ne morejo doseči dopusta prav v teh mesecih. Zato se je uprava zdravilišča odločila, da vsaj poskusi z nekako zimsko sezono. Hotela »Pošta« in »Solnce« ostaneta poleg domačih gostilen itak odprta tudi po zimi, letos pa bo tudi slavnoznana »Švicarija«. V sobe tronadstropnega širnega »Ljubljanskega doma« se postavijo peči in se poskrbi tudi za druge udobnosti; predvsem bodo na razpolago tudi kopeli, tako da bo poleg pitnega zdravljenja omogočeno tudi kopalno z masažo itd. Seveda bodo cene takisto primerne temu manj obsežnemu obratovanju. Zima v tem vinskem kraju, zaslonjenem proti severu s steno bočkega pogorja, je navadno izredno mila, sprehodi na vse strani, prijetni in sOlnčni. Snega vsa zadnja leta ni zapadlo čez 90 cm, a če bi ga bilo kaj in se kdo zanima za sankanje, so poti od »Aleksandrovega doma« do vrtnarije in od »Triglava« do Slatine kakor napravljene za ta in druge zimske športe. Upanje je torej, da se že letos zbere v divni naši Slatini lepa družba in se razvije tod prisrčno intimno zimslco kopališko življenje, h kateremu bodo tudi domačini iz srca radi prispevali. š Zgradba palače Zadružne gospodarske banke v Mariboru. Naš dopisnik nam piše: Gradba velike palače, dozdaj največje monumentalne stavbe v Mariboru, je srečno prebolela porodne bolečine, to je postavitev temelja, Id je bil v tem slučaju zelo težaven z ozirom na veliko razliko padca od Aleksandrove ceste, kateri padec je bilo treba znive-lirati s temeljem stavbe. Ne le, da je temelj že gotov, nego zadnje dni je pričelo že naraščati zi-dovje navzgor pritličja. Pod pritličjem v ravni črti z Aleksandrovo cesto, kar bo dalo stavbi še posebno mikaven utis, se nahajajo velike kleti, druga na drugi. Že zdaj tudi nepoznavalec načrta lahko vidi, da je pritličje določeno za velike trgovske lokale v ospredju, a v ozadju za udobne, praktično urejene bančne prostore ter za veliko društveno (gledališko) dvorano. Ker je sedaj samo en del zgradbe v delu in so razni nevoščljiv«, ki si zidajo samo z govoričenji, raztrobili vesti, da banka v resnici zgradi samo nekaj, kar bo pesek v oči, a vse drugo ostane v načrtih, se je Vaš dopisnik obrnil naravnost na vodstvo zgradbo. Ko je prišel preko ogromnih grmad opeko in gradbenega materijala zadaj za sedanjo stavbo, je tam v svoje presenečenje našel na i.unaj skrito malo vilo, iii spominja na hitro, praktično tehniko med vojno. Tu si je praktični vodja zgradbe, arhitekt Miiller postavi svojo rezidenco. Blizu nje je drugo, od zunaj tudi neopaženo poslopje za nastanjenje delavcev. Tudi tu vse praktično, vsak košček izrabljen, kakor v vojni Že po teh dveh poslopjih se spozna, da zgradbo vodi vse drugače praktičen veščak, kakor so naši. Vodstvo in glavni štab delavstva, nastanjeno kar tik stavbišča, in kar je še važnejše, preskrbljeno tudi z lastno kuhinjo. Po ogledu obeh poslopij me je g. arhitekt peljal v svojo delavnico, kjer se riše in piše. Tu stoje in vise načrti od podrobnosti do polne slike gotove bodoče stavbe. Praktični vodja mi je tudi pokazal, in dokazal, zakaj gradi po oddelkih — praktična izraba za materija! še primanjkujočega prostora itd. Iz predloženih načrtov je razvidna porazdelitev in veličina stavbe: spodaj kleti, pritličje trgovine (štiri) in bančni prostori, impozantna gledališka dvorana, hodniki nastavek za dvigalo v nadstropju; v prvem nadstropju same veliko pisarne, ki se bodo oddale in vsled katerih bo izpraznjenih mnogo pisarn ter vrnjenih prvotnemu stanovanjskemu namenu; takih velikih pisarn bo 15; drugo, tretje in četrto nadstropje s podstrešjem sama stanovanja zn bančno uradništvo, a preostalo (13) na razpolago mestu kot nadomestilo za demolirano hišo na tem prostoru. Velika stanovanja po 4—5 sob, a tudi manjša po 2—3 sobe s kopalnicami itd. G. arhitekt se zdaj peča z idejo, kako najpraktičnejše izrabiti podstrešje zn moderna stanovanja ter Mariborčanom pokazati nekaj novega, kar nima nobenega strašila po razvpitih podstrešnih stanovanjih, tako da izgleda kot manjše zadnje nadstropje in ne, kakor se vidi na dosedanjih stavbah z neizrabljenimi velikimi, dragimi podstrešji. Stavba meri 34 metrov frontalno, 45 m v širini (globočini) in bo od podstrešja navzdol 28 m visoka. Začasno je zaposlenih okoli 100 delavcev; dobro plačani in preskrbljeni radi delajo in se naravnost ponujajo za čezurno delo. Ob količkaj ugodnem vremenu bo večji del stavbe že letos dograjen, julija 1923 pa mora biti stavba že pod streho. Graditelj dr. Kas-sal namerava tudi v Mariboru ustanoviti podružnico. Prijatelj ali neprijatelj podjetja mora priznati, da je Zadružna gospodarska banka, čeprav si je šele v Mariboru ustanovila filijalko, bila prva, ki je sama uvidela potrebo zgraditi lastno palačo ter tako olajšati stanovanjsko mizerijo. š Svinjski sejem v Mariboru dne 6. oktobra se je pripeljalo 198 svinj. Cene: mladi prašiči 5—6 tednov stari 350—600 K, 7—9 tednov 1000—1500 kron, 3—4 mesece 1800—20C0 K, 5—7 mesecev 3000—3800 K, 8—10 mesecev 4000—4500 K, 1 leto G000—6800 K. š Z mariborske carinarnice. Te dni jo neka zagrebška tvrdka poslala v Gradec 119 zaklanih svinj. Carinarnica v Mariboru je našla v označbi blaga neko pomoto in naložila tvrdki globo. Pregovarjanje med carinarnico in tvrdko je trajalo osem dni in ves ta čas je ležalo meso z drobovino na mariborskem kolodvoru. Seveda sc je v tem Jutri zvečer koncert »LJubljane« v Unionu- času popolnoma pokvarilo In so morali približno 2500 kg mesa in špeha oddati v milarno, ostalo polovico so prodali po neznatni ceni, drob so morali zakopati Vse zato, ker carinska oblast ni pra-i vočasno poskrbela, da bi se meso obvarovalo propada. š Tatvina dragocenosti. Pred kratkim je bilo vlomljeno pri gostilničarju Josipu Kimel v Grobel-nem. Ukradenih je bilo raznih dragocenosU v vrednosti 14.700 K, potem 20—30 srebrnih in 1 zlati 10 krouski cekin. š Strela in požar. 30. t. m. je udarila strela v zidanico g. Zemljiča pri Ljutomeru in zanetila požar. Gospodarsko poslopje in hlevi so pogoreli do tal. š Sadna razstava v Celju se vrši od 21. do 24. t. m. UUhllapslft! nmlm. lj Proslava dr, Krekovega spomina. Sinoči, na predvečer pete obletnice dr. Krekove smrti, se je zbralo lepo število poslušalstva k predavanju g, prof. Iv. Dolenca. Ko je predsednik SKSZ dr. Rožič pozdravil navzoče občinstvo in otvoril s tem večerom vrsto velikih predavanj, ki se bodo vršila vsak mesec, je prof. Iv. Dolenc v svojem tričetrturnem govoru najprej pokazal na poglavitne lastnosti dr, Krekovega značaja, kot so bile: neumorna delavnost, nesebičnost, skromnost, ljudomi-lost, vedrost duha .,. nato pa skušal zasler diti tisto skrito korenino, iz katere je vse delo Krekovo izviralo; g. predavatelj vidi vir vsemu pri Kreku — v globoki veri raj-nikovi. Vsako trditev je podprl s kakim značilnim citatom iz Krekovih govorov in spisov. Predavanje je bilo — kakor sc že iz tega poročila razvidi — lepo, psihološko zasnovano; bilo je prvo te vrste. Pokazalo nam je temelj, na katerem bodo morali graditi vsi bodoči življenjepisci Krekovi. — G, predavatelj je govoril iz srca vsem navzočim, iz vsake besede ie žarela ljubezen in hvaležnost do velikega pokojnika. Po tem vzgledu namerava SKSZ vsako leto proslaviti dan 8. oktobra, spomin naše žalosti, pa tudi poguma in vere, lj Pri koncertu »Ljubljane« jutri, v ponedeljek 9. t. m. zvečer v »Unionu« bo zopet enkrat v neugnanem poletu završala Premrlova »Pesem žerjavov«, zopet bodo v rahlem večernem zvenenju zadeliteli mehki zvoki Adamičeve »Večerne I«, ene najslajših slovenskih sploh, njegovi neokretni Turopoljck pa bodo v ropotajočih dvojnih oktavah okorno razkazovali svojo smešno opremo; človek ne sliši le, ampak kar vidi, kako se trapom široka usta neumno reže v bedastem ponosu — duhovit do-mislek v svoji elementarni preprostosti. — Zato bodo obiskovalci poleg visoke umetnosti užili tudi nekaj veselih trenutkov, hkrati pa slišali rrav značilne pesmi, kakor jih občuti globoka slovanska duša pod Karpati, in se od tam razlegajo po slovanski zemlji do obal, ki se kooljejo v toplem južnem morju; poleg teh pa veliko število slovenskih novosti. — Vstopnice za koncert »Ljubljane« v Unionovi trafiki; dobi se tudi spored z besedilom. lj Telovadno akademi:o priredi danes zvečer ob 7. uri »Orel Krakovo—-Trnovo« v šolski telovadnici na Cojzovi cesti (Graben). Občinstvo se vabi, da se te prve večje prireditve, ki jo priredi odsek ob priliki svoje obletnice, v obilnem številu udeleži. Dokažimo s tem mlademu odseku, da simpatiziramo z njim. Vstopnice se dobe dopoldne v trafiki Jelar na Krakovskem nasipu, popoldne in zvečer pa v telovadnici sami. lj Telovadni večer »Šentpeterskega Orla«, ki se vrši v nedeljo, 15. oktobra v Ljudskem Domu obeta biti zelo zanimiv. Spored obsega več novih točk. Sodeluje godba dravske divizije. lj Obletnica koroškega plebiscita. Z mirno manifestacijo za našo Koroško hočemo dati odgovor nemškemu slavlju ob drugi obletnici usodnega 10. oktobra 1920. »Gosposvetski zvon« priredi v torek točno ob 7. uri zvečer v »Unionovi - dvorani shod, na katerem nastopi več govornikov. Praznujmo naš Vidov dan. Spominjajmo se naših bratov ta dan in jim dajmo oporo, utrdimo v njih zavest, da jih ne bomo nikdar pozabili. — »Gosposvetski zvon«. lj Nekdo izpodriva... V Ljubljani je danes precej starejših učiteljic, a še več učiteljev, ki vztrajajo na svojih mestih iz umljivih gmotnih razlogov, dokler morejo. Če vestno izpoln ujejo svoje dolžnosti, kdo bi jih podil od šole! Nekdo se je te dni vendarle našel — tak, ki ga vsakdo, kdor pozna razmere, lahko ugane — ter se je v »Slov. Narodu« obregnil ob voditeljico na šentjakobski ljudski dekliški šoli, češ, da ni več dovolj prožna in da nima več jeklene volje, da bi mogla voditi zavod s 17 razredi. Informirali smo se in Izvedeli, da gospa Matanovič vodi to šolo samo začasno, ker je vodstvo poverjeno neki učiteljici z dežele (I), ki pa ne more dobiti stanovanja. Sedanja začasna vodi tel ica je morala letos prevzeti tudi pouk v 1. razredu, ker je to izrecno zahtevala šolska oblast. Vsled čvrstega zdravja je prevzela tudi to breme, zlasti ker se za vodstvo ni nikdar potegovala. Dopisnik »Slov. Naroda« pozivl a šolsko oblast, raj mesto sedanje voditeljice kot učiteljice zasede či- lejša moč ,., Izvedeli smo, da uprav v tem grmu, oziroma v tem stavku tiči zajec... K temu je pripomniti: Če bi bilo sedanje vodstvo tako nedostatno in če bi voditeljici »manjkalo prožnosti in jeklene volje«, bi pač ne dobila pohvale, kakor se je zgodilo predlanskim, ko je višji šol, svert izrekel vodstvu in vsemu učiteljskemu osob-ju priznanje za lepe učne in vzgojne uspehe. Splošno pohvalna je bila uradna ocena tudi v minulem šolskem letu. Če je zavistni dopisnik »Slov. Naroda«, ki je že tudi v letin, navrgel voditeljici dve službeni leti, je pač pomota, ki se vsakemu lahko pripeti. Samo želeti^bi bilo, da bi enako-r-seveda malo bolj točno in stvarno, ocenil in preiskal obisti onim učiteljem-vodite-ljem in ravnateljem, deških šol, ki so že davno, davno zaslužili potreben pokoj, pa še garajo in garajo seveda z različnimi dopusti. Enaka mera in pravica za vse! — »Slov. Narod« ima besedo. Samo bolje naj se vbodoče informira ter naj ne vtika stvari v svoje predale, ki nimajo druge podlage, nego da se ustreže nekomu, ki ima gotove pretenzije. lj Vrtnarsko razstavo nameravajo prirediti, kakor čujemo, ljubljanski trgovski vrtnarji. Kakor vse panoge tako se je začela tudi ta lepa obrt močno razvijati. Ustanovila se je pred kratkim tudi vrtnarska zadruga za Slovenijo. S to razstavo, katera jo bolj lokalnega pomena, se namerava občinstvo natančneje zainteresirati za vrtnarstvo. Ij Šentjakobska prosveta. Danes ob pol osmik zvečer bo predaval msgr. Viktor Sleslca »O stari LjubljaniK velezanimivemu predavanju uljudno vabimo vse člane in prijatelje društva! lj Družba sv. Elizabete. Ker radi pogreb* t kanonika dr. Grudna ni bilo zadnje redne me sečne seje osrednjega sveta, bo redna mesečna seja prihodnji torek, 10. t. m. ob 3. popoldne v Jugoslovanski tiskarni. Udeležba nujna. lj Koncert Pevskega zbora Glasbene matice » Ljubljani. Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani priredi dne 16. t. m. ob 8. uri zvečer koncert v veliki dvorani hotela Union. Pri koncertu sodelujeta poleg celotnega mešanega zbora ae operni basist g. Julij Betetto, ki poje več v Ljubljani prvič petih samospevov za bas in katerega spremlja na klavirju ga. Dana Golia-Kobler, profesorica tukajšnjega konservatorija. Na koncert opozarjamo naše občinstvo in javl jamo, da so vstopnice za ta koncert od ponedeljka dne 9. t. m. na prodaj v pisarni Glasbene Matice. Cerkveni vestnik. c Cerkveno odlikovanje. Franc Pokom, župnik v Besnici, je bil imenovkfo za škof, duhovnega svetnika. Dijaški vestnik? d Dijaško podporno društvo. Vsled tehničnih težkoč se menza ne otvori 10. t. m. kot je bilo javljeno, ampak v ponedeljek 16. t. m. Narodno gledišče. DRAMA. Nednlja, 8. oktobra R. U. R. Izven. Ponedeljek, 9. oktobra HLAPCI- Red D Torek, 10. oktobra zaprto. Sreda, 11. oktobra JACK STRAW. Izven. Četrtek, 12. oktobra ROMANTIČNE DUŠE. Red B. Petek, 13. oktobra JACK STRAW. Rod E. Sobota, 14. oktobra HEDDA GABLER. Red D. Nedelja, 15. oktobra HEDDA GABLER. Izven. Ponedeljek, 16. oktobra HEDDA GABLER. Red A. OPERA. Nerelja, 8. oktobra PRODANA NEVESTA. Izven. Ponedeljek, 9. oktobra zaprlo. Torek, 10. oktobra TRIPTVCHON. Red E. Sreda, 11. oktobra zaprto. Četrtek, 12. oktobra LAKME. Red A. Petek, 13. oktobra zaprto. Sobota, 14. oktobra CARMEN. Red B. Nedelja, 15. oktob. MADAME BUTTERFLY. Izven Ponedeljek, 16. oktobra zaprto. ___ Ljudski oder. Nedelja, 8. oktobra: »REVČEK ANDREJČEK«. Nedelja, 22. oktobra: »IlLAPECt (noviteta). Sreda, 1. novembra: »MLINAR IN NJEGOVA HČI*. Nedelja, 5. novembra: '.MLINAR IN NJEGOVA HČI«. Začetek vselej ob pol 8 uri zvečer. Predprodaja vstopnic za predstavo »Revček Andrejček« danes dopoldan od 9. do 12. ure in po^ poldne od 3. ure naprej do predstave v pisarni Ljudskega odra (I. nadstropje). Prosveta. pr Na jutrišnjem koncertu v Uuiontt poje slov. glasbeno društvo Ljubljana sledeče: 1. St. Premrl: Pesem žrjavov. 2. E. Adamič: Večerna I. 3. Dr. Fr. Kimovec: Zvonovi pritrkavajo. 4. P. H. Sattner: Ša-šek kodrolasek. 5. St. Premrl: Medved z medom. Vse mešani zbor. 6. V. Vodopivec: Ptici. Ženski zbor. 7. 0. Dev: Njega ni (narodna). Mešani zbor. 8. Dr. Fr. Kimovec: Fčelica letela (prekmurska). 9. V. Žgane: a) De su one ptičke. Mešani zbor. b) Ziba haju. Moški zbor. c) Kiša pada. Mešani zb. Medjimurske narodne. 10. a) Pokornij: Teče voda za skaly slovaška, b) E. Adamič: Turopoljci. Belokranjska. Moška zbora. 11. Hatze: a) Škrlpi djeram. b) Oj Lazare. Srbski narodni. Mešani zbor. — Začetek ob 8. Konec ob pol 10. Vstopnina: sedeži po 15-10, 8, 7, 6, stojišče 3 dinarje, za dijake 2 dinarja. Vstopnice v predprodaji v trafiki 1 Union. pr Societe des Hations. Reponse du Comit6 financier aux questions qui lui ont ete adressees par le coraito d'Autriche du consoil. (S protokoli, tičočimi sc avstr. vprašanja v Zvezi narodov okt. 1922.) Die Ttiig-Iceit det V olkerbundes im Aug. 1922. Tu so glavni inaterijali o posvetovanjih ^Društva narodov« v Ženevi, od katerih nas razun avstrijskega vprašanja zanima problem narodnih manjšin. Znanstvenim zavodom, kulturnim društvom in političnim organizacijam je te publikacije toplo priporočati, ker so trajne vrednosti. Cena za mesečna poročila »Društva narodov«, ki izhaja tudi v nemškem jeziku, znaša za Jugoslavijo 2 Din, letno 24 dinarjev, kar ni veliko. Naroča se lahko naravnost pri Sekretariatu >Drustva narodov« v Ženevi. Turisflka in šport. Ilirija: Sturm 14. Dunaj. — Danes ob 16. uri sa vrši ua igriSČu Ilirije pred drž kolodvorom mednarodna nogometna tekma med Ilirijo in SK. Sturm 14, vodilnim klubom skupino sNorrk dunajskega II. rarroda. — Tokma so vrši ob vsakem vremenu. Vstopnina: sedeži: Din 15 in Din 8; stojišča: 5 dinarjev, člansko, vojaško in dijaške vstopnico 3 dinarje. Predprodaja vstopnic od 10. do 12. ure na igrišču. (K) Orlovski vestnjk. Opozarjamo še enkrat ljubljanske odseke in somišljenike na današnjo telovadno akademijo orlovskega odseka »Krakovo—Trnovo« ob 7. uri zvečer na Grabnu. Dajmo mu z obilno udeležbo novega poguma. Vaiva seja šcntpclcrskega orliškoga kroska se vrši jutri !). t. m- ob sedmih zvečer v prostorih šontpeterskega prosvetnega drui?tva. — Prorlsed. Mesto gospodinje bi prevzela 40 letna samostojna, poštena, zdrava ženska. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Gospodinja«. 4230 Meteorologično poročilo« Ljubljana 306 m n. m. vls. Dirka na Semmeringu Klasična automobilska dirka, prirejena od avstrijskega automobilskega kluba dne 24. septembra 1922. Zmegovalec Hoerner na Benz-u s ■r. CONTINENTALOM m Najhitrejši vseli razredov. Dobitnik nagrad dirke Semmering 1922. Prvi do 11 L, Zyl. lastnik Graf Kolowrat na Austro-Da^mler-Sascha n I"? „ 4-5 „ lo „ Prvi Drugi;; i-6 Prvi „ - Prv» » _ .. Prvi „ 2 „ Prvi preko 3 „ „ Tretji „ 3„ „ Prvi „ 500 ecm DrugI „ 360 cem Kirchner VVeiss Schenek Graf Kolowrat WetzKa Hoerner Joerne Schu^ter Tennigkait Puch Puch Austro Daimler Austro-Daimler-Sascha Auetro-Daimlcr Benz Orel Wanderer D-Rad CONTINENTAL PNEVMATIKA Dirka na Semmeringu dobljena že 7 krat s CONTINENTAL PNEVMATIKO. Glavni zastop.: Viktor Bohinec, Ljubljana, Poljanska c. 5. ženska srednjih let (priprosto, se želi v svrho možitve seznaniti s samostojnim gospodom v starosti 40—50 let. Le resne ponudbe pod •Bodočnost« na upravo SLOVENCA. Zastopnik špecerijske in koloniialne široke, v Ljubljani in celi Sloveniji dobro vpeljan in priljubljen, želi prevzeti zastopstvo večje solidne tvrdke. -Ceni. vprašanja pod: »KONZUM« na upravništvo »Slovenca«. 4197 Dotična oseba, ki jc v četrtek v večernem kočevskem vlaku, v kupeju II. razreda, vzela zavitek z naslovom, nai ga takoj vrne, ker se bo sicer policijsko postopalo proti njej, ker je dobro znana. 4256 Lesni strokovnjak knjigovodja, bilancist, vešč slov., hrvatskega, nemškega in ilal. jezika, brzi računar in korespondent, želi po novem letu službo premeniti. Ponudbe pod: »Vestnost« na upravo lista. 4257 i" Globoko potrtega srca Javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša nadvse ljubljena in nepozabna soproga, mama, stara mama, sestra, leta, laščo in svakinja, gospa Marija KnafeSc roj. Kolegar v petek dne 6. okt. ob 9. zvečer po dolgi, zelo mučni bolezni, večkrat previdena s sv. zakramenti zn umirajoče, v 73 letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb naše najdražje bo danes, v nedeljo, dno 8. okh ob pol 3. pop. iz hiše žalosti, Vrhovčeva ul. 0, na pokopališče k Sv. Križu. — Sv. maše zadušnice se borlo brale v več cerkvah. — Drago rajnko priporočamo v pobožno molitev. Ljubljana, dne 8. oktobra 1022. Ignacij Knafeic, nadpaznik v pok, soprog. Rozi Kocion, Elo Kinkeli, Fani, Minka Schilier, hčerke Vsi ostali sorodniki. W$ Pri svojem odhodu v Lož se tem poiom poslaoljam od vseh svojih prijateljev, znancev ter bivših pacijentov. Osla-niie zdravi! DR. RAZNOŽNIK. Ua. opazovan ia Baro. meter v mm Termometer v O 1'aitiroiu dilorenoa v O Nebo, vetro\" tartavma r mm 6./10. 21 h 7313 14-2 1 dež 7./10. 7 h 732-8 13-3 06 obl. sever l&H 7./10 14 h 732-4 17 00 v. obl. jug NAROČAJTE »SLOVENCA«. OKROŽNI ZDRAVNIK ir, Raznoinik se je stalno naselil v Ložu Ordinira od 8. do 12. ure dop. Ob petkih dopoldne ordinira še nadalje v CIRKNICI. »♦.»♦♦»♦.♦».»♦♦M. a «»♦»»««t« Zdravnik za notranje in otroške bolezni dr. Anton BRECELJ bivši primarij v Gorici se je preselil kjer ordinira od pol 15. do 16. STANOVANJE J^ffe Inčno razsvetljavo, se takoj odda drž. uradniku. Pismene ponudbe na upravo tega lista pod: »Brez otrok«. 4250 Prodam hišo, Kupcu lakoj na razpolago gostilna in stanovanje. - Naslov pove upravništvo 'Slovenca'; pod štev. 4247. V ponedeljek 16. okt. bo ob pol II. ari v Zadružnem domu v Velikih Laščah javna dražba 450 plm3 smrekovega in jelovega lesa iz gozda župne nadarbine Dobrepolje. Gozd je pol ure oddaljen od postaje Velike Lašče, lik deželne cestc. Dražbe ni pogoji so na vpogled pri župnem uradu v Vel. Laščah in Dobrepoljah. Nože za rezanje zelja imam naprodaj. Cena po dogovoru. Opekarska cesta 34. Trnovo Ignacij Grenko. čistokrvne dobermane 12 tednov slare, proda OSKRB-NIŠTVO FUŽINE, pošta Dev. Marija v Polju. 4187 Zahvala. Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam v času težke bolezni in prenagle smrti našega nepozabnega pokojnika, gospoda Ivana Kavčnika predsednika višjega dež. sodišča v Ljubljani stali tolažilno ob strani in nam skušali olajšati našo neizmerno bol, izrekamo tem potom najprisrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo za obilne izraze iskrenega sočutja in za mnogobrojno spremstvo našega rajnika k večnemu počitku, predvsem predsedniku Stola sedmorice in gospodu generalnemu advokatu v Zagrebu, gospodu pokrajinskemu namestniku, zastopniku ministarstva pravde, dalje vsem ostalim zastopnikom sodnih, upravnih in vojaških oblasti ter korporacij. Končno še najiskrenejSa hvala vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja. V Ljubljani, dne 7. oktobra 1922. Žalujoči rodbini Kavčnik in dr.Šubic. V globoki žalosti javljava, da ie najina predraga mamica, gospa Barbara Cidricli car. uradnika vdova previdena s sv. zakramenti za umirajoče dne 6. oktobra izdihnila svojo blago dušo. Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo, dne 8. okt, ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Gorupova ulica št. 4, na pokopališče pri Sv. Križu. V Ljubljani, dne 7. oktobra 1922. MARIIA CIDRICH, učiteljica v pokoju, GABRIELA C1DRICH, prof. na drž. ženskem učiteljišču, hčeri. Za vse iskreno sočutje povodom prebridke izgube naše srčno ljubljene kakor ludi iskreno ljubljene MATERE io ljubljene SESTRE izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem srčno hvalo. — Posebej se zahvaljujemo čast. duhovščini, gg. pevcem ter darovalcem cvetk in vencev ter vsem, ki so spremili pokojnici k zadnjemu počitku. V naši nesreči in žalosti so nam bili li dokazi srčnega sočustvovanja prava uteha. iskrena hvala! V Ljubljani, dne 7. oktobra !li»i rl/k ii'iin\iitw> nt rrn-i L-« _ na vogalu, 3 minute od kolodvora v MARIBORU, v dva nadstropja, 8 stanovanj, kopalnica, vodovod, električna razsvetljava, velika klet za obrt. se radi selitve PRODA. Cena 1,600.000 kron. — Ponudbe na naslov: Dr. LENART, Celje, Kralja Petra cesfa 16. 4175 ki ima veselje do trgovine iu zna ko-< respondenco, za Ljubljano. Hrana in stanovanje v hiši. Naslov pove upravo »Slovenca« pod štev. 4253. ki trna dokazila, da se je že učil čez 1 leto. - ). 1AMAR, čevljar, Bled II. Prostov, javna dražba. V nedeljo 8. oktobra 1922 ob 14. uri popoldne n« Glmcah, gostilna »Amerika«, naprodaj: 1 KOČI)A iu več drugih VOZ, 2 KONJA, več DIVANOV in drugih predmetov. 4222 jugoslovanski kreditni zavod registrovana zadruga . I J.I M! Marijin trg St. 8 z omejeno zavezo V LjUPIJdlll ob Ljubljanici ------- PODRUŽNICA V MURSKI SOBOTI ... obrestuje hranilne |E*1| 0| čistih, brez odbitka rentnega in Vloge na knjižice po |2 |0 invalidskega davka. Večje vloge z odpovednim rokom in vloge v tekočem računu se obrestujejo tudi Telefon St. 54. višje po dogovoru. ILIRIJA«, LESNA TRGOVSKA IN INDUSTBIJALNA DRUŽBA Ljubljana, Kralja Petra trg it. a KLEPARJI: Bemlgar & Smerkol, Flori janaka uL 18. Produktivna sadraga kleparjev, lnitala-terjev, kotlarjev in krovcev v Ljubljani, Kolodvorska ollea Hev. 2a Korn T., Poljanska oesta itev. & KLOBUKE ln TELOV. POTREBŠČINE! Kunovar Ivaa, Stari irj? itev. 10. KONFEKCIJSKA TRGOVINA: OIup Josip, Pod Trančo. MEHANIČNA DELAVNICA ca popravo gramolonov in druglb godb. strojev A Rasberger, Sodna ulica 5 (veža, desno), Ljubljana. MEHANIČNA DELAVNICA za pls. stroje: Bar Fran, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. PARNA PEKABNA: Jean Schreya nasl. Jakob Kaviii, Gradile itev. b. PISALNI STBOJI IN P0TBEB8CINB: Bar Fran. Ljubljana, Cankarjevo nabr. S PLESKARJI, SOBO- m CRKOSUKARJ1 Produktivna zadruga, reg. ca dr. x o. i Ljubljana, Gosposka ulica it. i. SPHDICIJSKA PODJETJA: »Orientc d. d. Sodna ulica 8, TeL 463. Ransinger IL, Cesta na jui. železnico 7—1 STAVBENO PODJETJE: Vižintin Ivan, Ljubljana, Vodmatskl trn? STAVB. IN G\LANT. KLEPABSTVO Perenc & Fnehs, Ljubllana, Mirje it ] TRGOVINA Z ŽELEZNINOs Snšnik A, Zaloška četa 21, Ljubljana, TRGOV. Z DE2N1KI IN SOLNCNIKI; Mikui L„ Mestni trg 15. TBG0V. Z 2ELRZNIN0 IN CEMENTOM Erjavec & Turk pri Mlati lopati«, Valvt zorjev trg itev. 7. UBARSKA POPRAVaNA DELAVNICA SeliSkar Ivan, Pot v Rožno dolino it 11 (Ceno in točno.) ZALOGA POHISTVAt F. Fujdiga sin, Sv. Petra cesta 17. S Stavbeno podjetje immm llimijana, Grubartevo mM. s Prevzemajo se vsakovrstne gradnje. Naprava načrtov. sfroSKovnihov. - Tehnifna mnenia in ocenitve. Delo solidno ln Miro. cene nizke. Teleton Številka 420. - kot srne, zajce, fazane, jerebice, = lll™lll=IIIEIII = IH=IIIE| = m=IIISIII = lll=IIISIIIE divje race itd. v vsakem času po najboljših cenah, kupuje E. VHJDH, veletrgovina divjačine in perutnine, CAKOVEC, Medjimurje. Brzojavni naslov: VAJDA, Čakovcc. — Interurban telefon štev. 59. 3752 Ako še niste, pošljite naročnino! ilit=lll=ll!=IIIEIII=lil=BEIII=lll=lilEIHEjliHllii TVRDKA GRIČAR & MEJAČ ZALOGA OBLEK ZA GOSPODE, DAME IN OTROKE SE NAHflJR V ŠELENBURG OVI ULICI 3, VOGRL KNRFLOVE ULICE Prostovoljna dražba dveh travnikov v Mestnem logu pare. šlev. 573 in 574 k. o. Trnovsko predmestje se vrši vsled sodnena sklepa Nc I t65 22-1 DNE 16. OKTOBRA 1922 OB 11. URI DOPOLDNE v pisarni notarja dr. Kuharja, Kolodvorska ulica št. 3. — Izklicna cena 240.000 K. Vadija je položiti 10 odstotkov. - Pravice vknji-■ženih upnikov ostanejo nedotaknjene brez ozira na višino izkusila. Dražbeni pogoji in podrobnosti v pisarni notarja dr. Kuharja. Velika izbira otroških vozičkov, dvokoles in šivalnih strojev. - F. BATJEL, Ljubljana, Stari trg št. 28. Sprejme se v polno popravo za' emajl. z ognjem in poniklanje dvokolesa, otroški vozički. šivalni in rami stroji. »TRIBUNA«, tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska c. 4. JAKOB PAVLiČ obl. izkušeni tes. mojsler. DOMŽALE. Slov. občinsivu naznanjam, da sem pri- « tesarsko obrt. ,Dzev[°. šuiem natančno po danih in lastnih načrtih. Projekli iri rmčrti lastne izdelave. I POZOR1. Bakrene kotle za iganjekuho trpežno izdelane, po ugodni ceni in sicer od 25 do 60 litrov vsebine ima v zalogi tvrdka Stanko Zargi & Co. Ljubljana, Martinova cesta 15. Zahtevajte cenikel Takojšna dobavni □*> TRGOVCI ZNATEN POPUSTI Psi in dve psici čiste volčje pasme. 3 mesece stari, takoj naprodaj. - Novo mesto, žandar-merijska vojašnica. 4186 2—3 staobne tehnike spretne risarje za arhitekturo in hitre kalkulante zt kubaturne izolekte in proračune išče za takoj SLOGRRD Spod. Šiška. DIAMALT _ « 99 Pozor peki! »DIAMALT«, tvornice Han-ser i Sobolka, Beč - Stadlau, v predvojni kakovosti, se zopet dobi pri glavnem zastopniku xa Jugoslavijo EDUARD DUZANEC, Zagreb. SKLADIŠČE Strosmajerova ulica it. 10. Bluze spodnja krila, predpasniki, stezniki najceneje pri: H SinKovic nosi. K. Soss Ljubljana, Mestni trg Stev. 19. naJoe£|e transportno podjetje sneta E^VAl. Samo i dni na odprtem morja. CANADA Odhod vsak teden, AMERIRA Najhitrejša in najboljša zveza preko HAMBURGA, ANTWER- PENA i CHERBOUROA z glasovitimi „EMPRESS" parobrodl ns dvovrstno vijake. — Dalnja vprašanja glede voznih cen, odhoda, potniškega vizuma, prtljago, popisa, useljevanjavCanadoinZjed. države daja ageniura CANADIAN PACIFIC, Zagreb, JurlSldeva ullcaSO. Underwood pisalni stroji so najboljSi Zahtevajte ponudbe I Izdaja konzorcij »Slovenec THE REX Co. ^ LJUBLJANA Tel. 268 . GradlSče St. lO - Tel. 268 Od«ovomi urednik Mikael Možkero v LiubJjanf. Opalograph razmnoževalni aparati so svetov-_noznani_ Zahtevajte ponudbe I JlSoaJ^aslta JUakgga a