St. 469.	V	Ljubljani,	ponedeijek	dne	19.	junija	1911.	Leto	II.
:	Posamezna Številka 6 vinarjev :
.JUTRO" izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 10 dopoldne. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1 20, z dostavljanjem na dom K I ‘50; s pošto ccloletno K 20-—, polletno K 10'—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1'70. Za inozemstvo celoletno K 30'—. :	Telefon	številka	303.	:
: Posamezna številka 6 vinarjev :
Uredništvo in upravništvo Je v Frančiškanski ulici S. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se m vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratne« oglašanju popust. Za odgovor Je priložiti znamko. :	Telefon	številka	303.	:
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Ljubljanskim volilcem!
V torek 20. t. m. Vam je treba stopiti	četrtič v	letošnji	volilni
kampanji na volišče, da si izberete moža,	ki	naj zastopa Vaše	koristi
in interese v'državnem zboru na Dunaju.
Izbirati Vam bo treba zgolj izmed dveh kandidatov, ki sta pri prvotni volitvi združila na se največ glasov, med kandidatom narodno-napredne stranke dr. Vladimirjem Ravniharjem in kandidatom klerikalne stranke dr. Vinkom Gregoričem.
Zavednim ljubljanskim volilcem, ki mislijo s svojimi možgani, izbira ne bo težka, zlasti ne sedaj, ko je	po	vsi državi	že dobojevana
glavna volilna bitha, v kateri je bil na	vsi	črti —	izvzemši	edino
naše slovenske pokrajine — strahovito poražen mednarodni klerikalizem.
Češki klerikalci so izmed 18 dosedanjih mandatov jih izgubili 13, a krščanski socialci na Dunaju so od 20 dosedanjih mandatov rešili jedva 2, v ostalih 18 volilnih okrajih pa so prišli v ožjo volitev s kandidati	svobodomiselnih strank.
A tudi	pri nas na Slovenskem je	mogočno	napredovala	na-
predna ideja.
Številke to dokazujejo in že danes lahko trdimo, da je tudi med nami Slovenci to pot zadnjič zmagal klerikalizem.
Bil bi torej pravcati anahronizem, ako bi si sedal, ko so se po-vsodi jeli otresati klerikalnega jarma, izbrala Ljubljana, ki je doslej imela vselej naprednega zastopnika v parlamentu, za svojega poslanca
—	klerikalca.
Zato smo prepričani, da tudi to pot naša bela Ljubljana ne bo omadeževala svoje časti in svoje napredne preteklosti.
Dasi bo borba ljuta, ljutejša, kakor je bila kdaj preje, dasi bodo sovragi izrabili vsa sredstva, da pripomorejo do zmage svojemu kandidatu, dasi	jih bo v tem njihovem	stremljenju	podpirala z vsemi
močmi tudi	vlada, kakor jih je podpirala že do	sedaj, vendar	smo
trdno uverjeni, da bo vkljub vsemu zmagal narodnonapredni kandidat, ako store brezpogojno svojo dolžnost vsi somišljeniki.
Zato Vas pozivamo, cenjeni somišljeniki, na krepko in vztrajno delo!
Vsakdo izmed naprednih volilcev bodi neutrudljiv agitator, vsakdo naj budi in poučuje nezavedne ter jih pridobiva za napredno stranko, v torek pa naj stopijo vsi naši volilci združeni v eno falango na vo-liščo ter oddado glasovnice, na katerih bo napisano ime:
Dr. Vladimir Ravnihar,
odvetnik v Ljubljani.
Napredni volilci ljubljanski! Vsa slovenska javnost zre z napetostjo na Vas, pokažite, da naša javnost ne stavi zaman svojih upov na Vas.
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice.
Rez. zaklad nad 500.000 kron. Stanje hranilnih vlog 20 milijonov kron. Obrestuje hranilne vloge po čistih 4‘/2% brez odbitka rentnega davka.
Jutrišnje volitve.
V	Ljubljani imamo torej še ene volitve, kakor za nameček. To so letos čertrte volitve: seveda, kdor je šel volit trikrat mu tudi četrtič ne bo delalo težave, in kdor je volil trikrat napredno, si tudi četrtič ne bo premišljal, komu naj odda svoj glas. Mi smo pisali, da se ožji volitvi v Ljubljani ne čudimo, kajti po vseh mestih so ožje volitve in le malokje je zmagal kak kandidat, kjer so nastopile štiri stranke v volilni boj. Vendar smo rekli, da niti z Ljubljano nismo zadovoljni, ko smo pisali o klerikalnih večinah naših mest. „Slovenec" je stvar porabil zase, toda naše mnenje je, da bi Ljubljana pokazala lahko več narodnega in naprednega duha. Poglejmo n. pr. Maribor. Na naši narodni meji je zmagal takoj pri prvih volitvah zagrizen sovražnik našega naroda, znani nemški kričač Wastian. Kdo ga je volil: ali ne ono mariborsko nemško narodno meščanstvo, ki se zaveda svojega pomena v narodnem boju. Torej Maribor ima smisel za nemškega nacionalnega kandidata, naša Ljubljana pa naj bi ne imela smisla za narodnega kandidata? Izvolitev v Ljubljani bi morala biti prava manifestacija slovenske narodne misli, protest proti onim, ki vodijo proti slovenski Ljubljani nemške voje, morala bi biti jasen dokaz naše samozavesti, morala bi biti odgovor zavednega slovenstva proti vladi in proti klerikalizmu, proti vladi s tem, da volimo narodnega kandidata, proti klerikalcem v tem. da volimo narodno-naprednega kandidata. Tako smo m:-slili mi. Ako se to ni zgodilo, je le znamenje, da z Nemci in klerikalci ne znamo obračunati, kakor so z njimi obračunali drugod.
Klerikalizem je vzel tudi našemu meščanstvu že toliko narodnega ponosa, da se to meščanstvo premalo zaveda svoje velike narodne dolžnosti. Dočim vidimo v mestih na desno in levo okoli sebe (Trst, Celovec, Celje, Ptuj, Maribor), kako ravno meščanstvo brani narodnost svojih mest in voli — kakor v Mariboru — narodne kandidate — se spušča naše meščanstvo v klerikalne vode in se v njih izgubi jr. S takimi razmerami ne moremo b.ti zadovoljni, posebno ker vemo, da ima naša Ljubljana v sebi še mnogo naprednih glasov, ki bi morali vsi pokazati, da se zavedajo svoje dolžnosti.
Po vseh mestih so krščanski so-cijalci propadli in kjer so v ožji volitvi gredo napredne stranke skupno v boj p oti njim. Na Dunaju se jim ni posrečilo skleniti niti kompromisa, ampak so morali kršč. socijalci dati svojim volilcem na prosto roko, da volijo, kakor hočejo, ker itak propadejo. Bienerth se že pripravlja na velike izpremembe v parlamentu, ker niti njegova prošnja ni rešila klerikalcev in kršč. socijalcev,
Tudi v Ljubljani bodo volili meščani in delavci skupno proti klerikalcem. Soc demokratično glasilo .Zarja", piše da bodo pristaši stranke podpirali opozicijonalne in napredne stranke.
O zvezah med klerikalci in Nemci ne govorimo. To je njih stvar. Ljubljanski volilci bodo dali jutri odgovor za vse, kar so si ti ljudje dovolili s pomočjo vlade proti Ljubljani. Danes čutijo prebivalci Ljubljane bolj ko kdaj prej, koliko so klerikalci škodovali našemu meščanstvu Ljubljana potrebuje zastopnika, ki jo bo branil na Dunaju pred klerikalnimi spletkami.
Jutri vsi na volišče proti klerikalnemu kandidatu!
Vzroki krize.
Izšla je brošura; kriza v slovenskem zadružništvu. Napisal jo je Miloš Štibler in jo je namenil vsem nesebičnim prijateljem zadružništva. Zdi se nam primerno, da podamo poglavje .Vzroki krize", ki je za nas vse važno. Brošuro pa vsem toplo priporočamo, ker podaja toliko poučnega za sedanji čas.
Pisatelj pravi:
Velik del slovenske zemlje je vinoroden. V letih 1908, 1909 in 1910 pa so bile razmere v vinarstvu dokaj nenavadne Posledica je bila, da je ta važen vir dohodkov skoraj popolnoma odrekel. Največji reveži so danes v resniei naši vinogradniki. A tudi drugi vir naših kmetijskih dohodkov, živinoreja še vedno silno trpi zaradi zadnje suše. Živinoreja še daleko ni na tisti stopinji, kakor je bila pred sušo in ima naš kmetovalec od sedanjih ugodnih živinskih cen prav malo koristi. Brškone mu te visoke cene celo škodujejo, kajti slovenski kmetovalec danes ni v srečnem položaju, da bi živino prodajal, temveč je še prisiljen, isto nakupovati. Za Štajersko, osobito za celjski okoliš je hmeljarstvo velike važnosti, a tudi ta panoga zadnje leto ni dala pričakovanih dohodkov. V nezgodah našega kmetijstva je torej prvi neposredni vzrok slovenske gospodarske krize. Razmere pa so se poostrile, ko je iz raznih drugih, predvsem iz političnih razlogov nastala v gospodarstvu cele države neka napetost. Različni razlogi so sodelovali, da je morala na jesen leta 1909 avstro-ogrska banka povišati diskont cd 4% na 5%. Tako se k denarnemu pomanjkanju pridruži še draginja.
Slovenske zadruge bi imele že z bojem zoper denarno pomanjkanje in draginjo, nastalo vsled tukaj naštetih vzrokov, dovolj opraviti. Toda prišle so še druge sitnosti. Na jesen leta 1910 je propadla nemška zadružna zveza v Celovcu in je izguba znašala več miljonov kron. Vznemirjenje pri vseh koroških zadrugah, tudi pri takih, ki pri ponesrečeni zvezi niso bile včlanjene, je bilo veliko. Osobito so se tudi v slovenskih koroških posojilnicah vzdignile ogromne svote hranilnih vlog. Kmalu na to je šla v Ljubljani v kon-kurz nakupna in prodajna zadruga .Agro-Merkur". Proti koncu leta 1910 pa je ustavila izplačevanja Glavna posojilnica v Ljubljani in je, ko se je izkazala visoka izguba, šla istotako v konkurz. Radi teh polomov je nastalo splošno vznemirjenje. Posledic?, je bila,
da so posebno vlagatelji navalili na mnoge — tudi na nezadružne — zavode. Miljoni in miljoni so šli iz slovenskih denarnih zavodov, predvsem iz slovenskih denarnih zadrug ter so romali deloma v nemške in italijanske zavode, deloma pa tudi v nogavice in razna, skrivališča.
Če bi bilo slovensko časopisje in če bi bili slovenski voditelji brez razlike strank v tem nevarnem času pojmovali svoje dolžnosti, bi niti radi navedenih polomov • slovensko zadružništvo ne trpelo prevelike gmotne škode. Slehem razumni človek je moral vedeti, da ogromna večina zadrug nudi popolno varnost in se ni bati niti najmanjše izgube. V?e to so merodajni krogi vedeli, vkljub temu je bilo po vseh slovenskih časopisih toliko pisarjenja o polomih, toliko napovedovanja novih polomov, da so končno celo izobraženi ljudje verjeli, da je vse slovensko gospodarstvo bankerotno. „ Klerikalni" listi so se veselili nezgod na »liberalni" strani, ^liberalci" so zopet kazali svoje veselje, če je bilo nesrečno .klerikalno" gospodarsko podjetje. Z jednakim veseljem na polome obeh strank pa so kazali naši narodni nasprotniki. Tako je bilo zadostno poskrbljeno, da se vsako pomirjevalno delo, ki bi bilo toliko potrebno, za-brani in da se na drugi strani tudi nastale nezgode naslikajo neveščemu ljudstvu v mnogo bolj temnih barvah, kakor je bil resničen položaj. Celo tak, ki niti do pet ne zna štet, si more iž-računiti, da mora tako postopanje od strani slovenskih političnih strank in časopisov povzročiti v slovenskih gospodarskih organizacijah največjo škodo. Izkušnja zadnjih mesecev uči, da zadene ta škoda vse zavode brez razlike strank.
Strankarsko politično agitacijo v slovenskih zadružnih organizacijah je smatrati za poglaviten vzrok sedanje, krize, zato je treba to točko pogledati nekoliko natančneje. Ozrimo se nazaj na početke slovenskega zadružništva. Naše zadružništvo spada,med najstarejše na Avstrijskem. Že v sred.ni prejšnjega stoletja se je začelo pri nas zadružništvo vdomačevati in je tekom par desetletij doseglo naravnost lepe uspehe. To je prva doba našega zadružništva, doba, v kateri strankarska politika na slovensko zadružno delo ni imela vpliva. Ta doba traja skoraj do konca prejšnjega stoletja. Krog leta 1900 se je začelo zadružništvo izrabijatr v strankarskopolitične namene. Začele so se ustanavljati centralne organizacije, ki so se smatrale kot last te ali one politične stranke. Tako smo sčasoma prišli v položaj, da so v enem in istein ozemlju »delovale" 3, deloma celo 4 slovenske (in sicer na Goriškem), v enem slučaju pa 3 slovenske in ena hrvaška zadružna zveza. Iz centralnih organizacij se je pričela krog posameznih zadrug agitacija v svrho pridobivanja novih članic. A to bi še ne bilo najhujše, temveč najslabše na celi stvari je to, da so se začele ustanavljati konkurenčne zadruge. Celo
LISTEK.
MICHEL ZČVACO:
Most vzdihljajev.
Roman iz itarih Benetek.
Imperija se je tolažila s tem, da ima zaščitnika, čigar moč in drznost je poznala.
Ta zaščitnik je bil Sandrigo.
— Odkod prihaja ta hladnokrvni mir ? je premišljal Bombo.
Takoj je izpremenil svoj manever in povzel:
— Sicer pa, milostljiva, vam vsi razlogi velevajo, da ostale moja zvesta zaveznica.
^ ^ — To je moj namen ; bodite brez skrbi, je dejala Imperija
— Zadenimo ji veliki udarec, je zamrmral razljuteni Bernbo m^d zobmi.
Z neisprosnim obrazom je pogledal kurtizano ter izprego-v°ril s tistim sladkobnim svojim glasom, ki je bil podoben plazenju golazni.
7- Neznano vam utegne biti, milostljiva, česa sem zmožen, ako bi nesreča hotela, da postaneva sovražnika . . .
— Zakaj naj bi postala sovražnika? je zajecljala kurti-
— Bog naju varuj, milostiva, da bi prišlo do tega! Toda naposled, če bi me mučne okolnosti primorale, smatrati vas za svojo sovražnico, bi moral takoj poseči po izvestnih obrambnih sredstvih, ki se mi zdi, da vam jih moram obrazložiti . . .
•— Poslušam vas . . .
Imperija je prebledela.
Bembo je bil zdajci gotov svoje zmage.
Nadaljeval je z nesramnostjo, polno krotkosti:
Riso ^\°ia Prva skrb bi bila, da vržem v skrinjo za ovadbe emce, ki je že pripravljeno: nosim ga vedno pri sebi . . . jelovo besedilo znam na izust. Povedal vam ga bom. Opozoriti
vas moram tudi, da sem naročil nekemu prijatelju, naj položi isto ovadbo, ako bi se slučajno pripetilo, da izginem za dalje kakor za mesec dni. Vrhu tega, milostljiva, vam utegne biti znano, da so Kandiani vedno imeli pristaše v Svetu Desetorice. Spominjati se morate, da je bil stari Kandiano v tisti noči, ki .vam ne bom še enkrat popisoval njenih dogodkov, samo zato obsojen, ker je bilo dokazano, da je Roland Kandiano umoril Davilo, vašega ljubimca. Saj me dobro poslušati, kajneda? . . .
— Sledim vašim izvajanjem, je dejala Imperija, ki so ji šklepetali zobje.
— Prav tako. Preostaja mi torej samo še, da vam povem besedilo svoje ovadbice. Sestavljena je v zmernih izrazih in vredna dobrega državljana, ki želi pustiti pravici prosto pot. Poslušajte torej:
.Podpisani si šteje v čast, da more obvestiti visoki in mogočni Svčt Desetorice. da je bila njegova čuječnost in pravičnost v noči 6. junija leta 1509. prevarana. Morilec žlahtnega in obžalovanega Davile ni bil Roland Kandiano, nego ženska z imenom Imperija, ki živi še dandanašnji dan v Benetkah, v svoji palači ob Velikem kanalu."
Bembo je pomolčal.
Imperijin obraz je bil razjeden od groze.
Drgetala je kakor v najhujšem mrazu.
— Da končam, je nadaljeval Bembo. To pisemce bodem podpisal. Ko me pokličejo pred najvišje sodišče, bom vzdržal vsako besedo svoje ovadbe, kateri bo dal moj duhovniški stan in moj ugled kot kardinal-škof vso pezo, ki jo bo potrebovala. Milostiva ste pač preveč razumni, da ne bi uvideli težkih posledic procesa, ki bi vam bil s tem nakopa . . .
Imperija je v krvavi prikazni zagledala šafot, postavljen za njo na trgu Svetega Marka.
— Oh, je zajecljala, to vse so samo strašne sanje, kajneda? Saj me ne boste ovadili ? Sicer pa, je dodala z divjim izbruhom posmeha, bi tem pogubili samega sebe!
— To je mogoče, milostljiva; toda vi veste bolje od vseh drugih, česa je zmožna odkritosrčna in strastna ljubezen. Vsega, milostiva, vsega; pripravljena je celo na sramoto in smrt I In jaz sem pripravljen na vsel
— Kaj hočete torej doseči s svojimi pretnjami?
Bembo je vstal in se sklonil k Imperiji;
— Nočem, da poročiš svojo hčer s Sandrigom, lajti tvoja hči je mojal
Imperija se je zrušila v svoj naslanjač in. si zakrila obraz z rokami.
Ko je dvignila glavo, je bil Bembo izginil.
Kardinal je tiho odšel.
— Naj ostane tri dni pod vplivom te napovedi, je renčal sam pri sebi, da dovrši groza svoje delo v njeni dušil V treh dneh se vrnem, in Bianka bo moja!
Odprl je neka vrata.	Pridružil se	mu je sluga,	da	bi	ga
spremil.	Ko pa je stopil v	veliki salon,	skozi katerega	je	vodila
pot iz palače, in kjer so čakali gostje, je zapazil moškega, ki je ravno prestopil prag nekih vrat, vodečih v notranjost Imperijine-ga doma.
Spoznal ga je takoj.
Bil je Sandrigo.
— Prijatelj, je mirno dejal slugi, ki ga je spremljal, vzami teh deset Srebrnjakov in odgovori mi po pravici.
Sluga je segel po denarju in se naklonil v znak brezmejne vdanosti in pokorščine.
— Prijatelj, je povzel Bembo, kako je ime človeku, ki je pravkar stopil skozi tistale vrata?
— Ne vem, prevzvišeni gospod. Vem samo, da je neki gost, ki	je čakal tukaj, da	ga povedejo	h gospej.
—	In zdaj je pri njej?
— Nedvomno.
— Petdeset zlatih dublonov ti dam, če mi omogočiš, da slišim, kaj si imata ta gospod in tvoja gospa povedati.
— Petdeset zlatih dublonov?
— Da; ali me poznaš ?
— Da, prevzvišeni gospod.
— Nocoj, v moji palači, dobiš obljubljeno vsoto.
— Pojdite z menoj 1
Sluga je potegnil Bemba s seboj. Nekaj trenotkov nato je stal škof v tesnem kabinetu; sluga je položil prst na usta in mu z očmi pokazal zastor, za katerim se je slišalo mrmranje dveh
glasov.
_________________________________ (Dalje.)
vrsti vasi imamo danes na Slovenskem, kjer obstojita ali dve posojilnici ali celo dve mlekarni. Da take konkurenčne zadruge ne morejo pro-spevati, o tem nas je izkušnja zadnjih let pač dovolj poučila. Radi medsebojnega hujskanja primanjkuje takim konkurenčnim zavodom domačih vlog ali pasi skušajo iste pridobiti s pretirano visoko hranilno obrestno mero. Za dolžnike se konkurenčni zavodi v mnogih slučajih naravnost trgajo, kar stvari gotovo ne koristi. Centralne organizacije v svoji kratkovidnosti podpirajo te konkurenčne zavode in tako imamo danes celo vrsto posojilnic, ki so prezadolžene, kar bi se nikdar ne smelo zgoditi, kakor nas zadnja kriza uči. Vobče je pri poedini zadrugi, kakor tudi pri centralni organizaciji v kreditnem in revizijskem poslovanju vprašanje somišljeništva, vprašanje, a!i je ta in oni posel za to in ono stranko koristen ali škodljiv, naravnost odločilno. Razume se, da mora pri takem postopanju stvar sama trpeti največjo škodo.
Vzroki krize so torej dvojni. Prvič neposredni: Slabe letine, polomi, hujskanje. Drugič posredni: Izrabljanje zadružništva v strankarsko - politične namene.
Zavedati se je treba — pravi pisatelj v uvodu, da ne igra v slovenskem narodu nobena gospodarska organizacija tako važne vloge kakor zadružništvo. Le zdravo zadružništvo nas bo krepilo. Cena brošuri je 50 vin.
„Ju!ro“ pred sodiščem.
Kakor smo na kratko že včeraj poročali, se je vršila v soboto popoldne pred tukajšnjim deželnim kot tiskovnim sodiščem javna razprava povodom naših ugovorov proti dvema zaplembama .Jutra*.
Občinstva je bilo toliko, da so bili zasedeni vsi prostori. Senatu je predsedoval g. Vedernjak. votanta sta bila gg. Kobler in Kaiser, državno pravdništvo je zastopal g. Luschan, za .Jutrc* je pristopil njegov lastnik in glavni urednik g. M. Plut.
Predsednik prečita zaplenjena "odstavka iz .Jutra* od 1. junija in podeli besedo drž. pravdniku, ki v slabi slovenščini opravičuje konfiskacijo, ker se je v zaplenjenih odstavkih, v katerih se je govorilo o .vele-izdajniškem* procesu v Zagrebu. Friedjungovem procesu na Dunaju in Hinkovičevem procesu v Zagrebu rušilo ugled sodnikov in sodišč na Hr-vatskem in v Avstriji, češ, da oni niso sodili po zakonu in svoji vesti, am-
Eak po zapovedi višjih krogov. To je aznjivo in za to predlaga, da se zaplemba potrdi.
Plut vidi v konfiskacijski praksi, ki vlada danes v Ljubljani, očitno tendenco preganjanja naprednega časopisja, drugače si nikakor ne more razlagati dejstva, da se v novejšem času konfiscira v .Jutru* vsaka, tudi naj-nedolžnejša reč, tako, da uredniki pri vsaki zaplembi kar strmijo, ker vidijo, da skoraj o nobeni zadevi pisati ne bi smeli.
Konfiskacija je — pravi g. Plut dalje — popolnoma neosnovana, 'ker se v zaplenjenih odstavkih ni trdilo ničesar, kar ne bi bilo resnično. Radi imenovanih procesov se je škandali-zirala cela Evropa, ki je bila tudi prepričana, da je .veleizdajniški* in Fried-jungov proces provocirala osrednja vlada, da bi opravičila aneksijo Bosne in Hercegovine. Sodniki na Hrvatskem res niso sodniki, nego čisto navadni eksponenti vsakokratnega bans, ki jim daje v političnih procesih navodila, kako naj sodijo. Prisostvoval je sam .veleizdajniškemu* procesu in je videl, da je bil predsednik senata hujši od
državnega pravdništva. Sicer pa on smatra Hrvatsko, ki ima svojo pravosodno avtonomijo, v tem oziru za tujo državo in za to ne razume, zakaj bi se avstrijska sodišča zavzemala za ugled sodišč v tujih državah, ko ta sodišča sama rfe čuvajo svojega ugleda.
„Justitia regnorum fundamentum* je rekel g. državni pravdni k. ;Tako bi res moralo biti in nesrečna je država, kjer državljani ne vidijo v sodiščih nepristranskega foruma, pred katerim bi dobili pravico in zaščito.
Zaplenjeni odstavki so čisto nedolžni in on pričakuje, da sodišče zaplembo razveljavi.
Državni pravdnik dokazuje zopet, da je bila zaplemba opravičena, ker se je govorilo tudi o avstrijskih sodiščih in o centralni vladi.
Plut odgovarja: Kritika	je vedno
in povsod dovoljena.	Ako	bi zaple-
njena odstavka — drugi odstavek je bil zaplenjen takointako samo za to, ker je vseboval citat iz belgrajskega „Slov. Juga" — čital cenzor na Francoskem ali Angleškem — ako tam sploh poznajo institucijo cenzorjev — se niti ozrl ne bi na nju. Sicer pa se konfiscira samo tam,	kjer	je slaba
vest.
Predsednik: Radi zadnjih besed vam podeljujem najstrožjo grajo.
Po kratkem posvetovanju razglasi predsednik razsodbo:	zaplemba se
potrdi. — Plut zahteva pismeno razsodbo.
*
Razprava o drugi zaplembi — povodom razprav o .Glavni posojilnici*
—	je bila kratka.
Državni pravdnik pravi, da se je, dokler je še razprava trpela, podvrglo kritiki postopanje predsednika senata in državnega pravdnika, s čemur bi se lahko vplivalo na porotnike in na občinstvo, potem pa izjavi: Gosp. ugovornik se je prej izrazil, da se konfiscira tam, kjer je slaba vest. Izjavljam, da je moja vest popolnoma čista in mislim, da me g. ugovornik ni nameraval osebno žaliti, nego mu je ušla beseda v razburjenosti nehote.
Plut izjavlja, da niti v mislih ni imel osebe g. drž. pravdnika, nego sistem, ki ga tukaj on zastopa.
Z zaplenjenim odstavkom se ni hotelo vplivati niti na porotnike, niti na občinstvo. S poročili iz parlamenta in izpred sodišča je zelo težka stvar. Doslovno se vsega ne more poročati, ker bi zavzemalo poročilo preveč prostora in za to poda poročevalec o posameznih delih razprave ssmo kratko sliko, ki je, seveda, vedno več ali manj subjektivna. Sicer se pa z zaplenjenim odstavkom po njegovem mnenju ne bi čisto nič vplivalo na nikogar.
Po kratkem posvetovanju razglasi predsednik razsodbo: Sodišče potrdi tudi to zaplembo.
V	bodoče bomo vlagali ugovor proti vsaki zaplembi, ker konfiskacij-ske prakse, kakor jo je uvedel v Ljubljani g. Luschan, ni nikjer na svetu. Pripominjamo, da je g. Luschan izjavil tudi to, da on ne gleda na to, ako je list napreden ali ne, nego da konfiscira takrat, kadar misli, da je v to opravičen. Nam se pa čudno zdi, da je, konfiscirano vedno — samo .Jutro*.
Naprednim volilcem Ljubljane!
Za dan ožje volitve, ki bo v torek, dne 20. junija, naznanjamo sledeče agitacijske lokale narodno-napredne stranke:
Za volišče v Mestnem domu v gostilni pri .Zvezdi* (Ferlinc).
Za volišče v dekliški šoli pri Sv. Jakobu v gostilni pri „Zupanu“.
Za volišče v otroškem vrtcu (Cerkvena ulica 21 v Trnovem) v gostilni pri „Grčarju“.
Za volišče v mestnem dekliškem liceju v Supančičevi hiši, Šubičeva ulica 5.
Za volišče v deški šoli na Grabnu v gostilni „Debevc“ na Bregu.
Za volišče v šoli na Ledini v Turkovi šupl v Komenskega cesti.
Za volišče v „Unionu“ v gostilni pri „Štefanu“ na Miklošičevi ulici.
Za volišče na I. državni gimnaziji v gostilni pri ,,Novem svetu“ na Marije Terezije cesti.
Za volišče v jubilejni ubožnici v Vodmatu v gostilni pri Bizjaku, Bohoričeva ulica 16.J
Za volišče v šoli na Barju v gostilni pri „Mokarju“ (nasproti volišča).
Kdorkoli rabi na dan volitve kakega pojasnila, ali pa glasovnice, naj se oglasi v zgoraj navedenih agitacijskih lokalih narodno-napredne stranke, kjer dobi vse potrebno!
DNEVNE VESTI
.Slovenski Narod* priobčuje sledeče pismo, h kateremu se seveda še povrnemo:
Častiti g. Anton Berce, župnik v pokoju
v Ljubljani (na Gradu).
Ker .Jutro*	Vaše izjave	ni	hotelo sprejeti,	se Vam naroči,	da	po-
šljete na knezoškofijski ordinarijat dotično zahtevano izjavo, da obžalujete, ker	ste	škofijski odiok in
svoj protivni	list	neposredno	ali	po-
sredno priobčili v časopisu in posebno, ker ste ga priobčili v nemoralnem, cerkvi sovražnem, naravnost brezverskem in zato strogo prepovedanem listu .Jutru*.
To izjavo morate doposlati vsaj do 24. junija incl. in sicer sub po-ena suspensionis. Ta opomin velja enkrat za trikrat.
Končno se vam prepove sv. mašo do 30. junija incl., ker ste ne le v .Jutru* smešili odredbo svojega cerkvenega poglavarja, ampak ste kljub prepovedi še potem govorili na liberalnem shodu v gostilni zraven Gruberjevega kanala, ter tam grdili odlok in škofa samega.
Kn.-škof. ordinarijat v Ljubljani, 16. junija 1911.
f Anton Bonaventura, škof.
Našemu škofu se je res zmešalo 1
.Poglejte jih, ki peljejo tolovaje!* Te besede je izgovoril ob priliki nedeljskih dogodkov oni dr. Šušteršič, ki se po shodih in v .Slovencu* baha, kako on ljubi svoje ljudstvo, kako velik prijatelj je zlasti ubogih delavskih slojev. Kako on ljubi svoje ljudstvo in kako velik prijatelj je delavskih slojev, to je najbolj dokazal v Zg Šiški, ko je nad delavce spustil orožniške bajonete, ko je orožnikom ukazal, aretirati 3 nedolžne žrtve, katere so orožniki v verigah vklenjene gnali skozi celo Šiško v Ljubljano, kot kake hudodelce. Najlepše pa je svojo ljubezen do slovenskega ljudstva dokazal s tem, da mu ni bilo dovolj, da je dal 3 od svojega dela se vračajoče delavce aretirati in v verige vkleniti, ampak da se je takrat, ko so jih orožniki gnali po cesti, škodoželjno smejal ter nanje ka-zaje, še samozavestno se pobahal rekoč: Poglejte jih, ki peljejo tolovaje I
-	Če se slovenskemu ljudstvu pri
takem dokazu dr. Šusteršičeve ljubezni še niso in še ne bodo kmalo odprle oči, potem g. dr. Šušteršič le še tako naprej ! Enkrat bo že prišel trenotek, ko se bodo po takih dokazih ljubezni ljudskega zastopnika ljudstvu vendarle odprle oči — same od sebe.
Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Cerklje Čatež priredi — združeno z izletom sl. sokolskih društev iz okolice — veselico dtie 25. junija v Krški vasi (poleg Brežic) na vrtu gostilne g. I. Pereniča. Vspored: Sprejem sokolskih društev, govor, sre-čolov, petje, godba prosta, zabava. Paviljoni za jedila, pijačo, kavo i. dr. Godba iz Samobora. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina prosta. K obilni udeležbi vabi odbor.
Izgubljena je v Spodnji Šiški močna sesalka (putnpa) za kolo. Pošten najditelj naj jo odda proti primerni nagradi v Podružnici „Jutra* v Spodnji Šiški.
Dr. Gregoriča polomijada v Hra-deckega vast. Za soboto večer je sklical večni kandidat dr. Gregorič, naš .ugledni someščan", volilni shod v Anžičevo gostilno pod Golovcem, ob en četrt na devet zvečer se je tja pripeljal, ampak njegovo začudenje je bilo veliko, ko je našel tam samo šest zborovalcev. Kazalo mu seveda ni, da bi shod otvarjal, temveč je zbranim šeste-rim možem obljubil, da pride ob devetih, in je izginil. Možje pa so zaman čakali — dr. Gregoriča ni bilo.
J.agod bogati kraj je gotovo okolica Čušperka. K včerajšnjemu večernemu vlaku so prinesle ženske kar cele jerbase in velike košare (polne jagod. Ko so potniki prosili naj raje njim prodado po isti ceni kot v Ljubljani, so jih raje odpeljale v Ljubljano na prodaj.
Deček zažgal kozolec. V Malih Laščah je v soboto popoldne 5 letni sin Grebenca posestnika v Malih Laščah zažgal kozolec s tem, da je kadil smod-ko. Da ni bilo takoj pomoči iz Vel. Lašč, bi bila cela vas zgorela. Deček je iz bojazni pobegnil.
Pri Izviru Iške. Včeraj si je g. Fr. Pirc v spremstvu g. kontrolorja Stareta iz Vel. Lašč ogledal zadnjo zanimivo točko Iškega Vintgarja, to je izvir Iške. Iška izvira kot mal boren studenček pod vasjo Lužarji ter ima, dokler sta izletnika mogla zasledovati, 11 pritokov do Zale. Izlet na Lužarje k izviru Iške in dalje čez Boštetje h Kobiljemu Curku do Roba je res vsega priporočila vreden. Kadar bo še ostali srednji del preiskan, pričnemo z natančnim opisom Iškega Vintgarja in okolice.
Dobavni razpis. C. kr. trgovinsko ministrstvo naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da namerava c, kr. domobransko ministrstvo po javnem razpisu pri maloobrtnih zadrugah ni zagotoviti za dobo šest let oblačilne in opravne predmete iz usnja in kož. Dobava obuval se bo oddala le čevljarskim zadrugam, jermenarski in sedlarski predmeti pa le jermenarskim in sedlarskim zadrugam. Ako pripadajo kakšni čevljarski zadrugi tudi jerme-narji in sedlarji, tedaj se mora za obuvala posebe in za druge predmete tudi posebe ponudba vložiti. Ponudbe, katerim je med drugim priložiti tudi so-liditetno in zmožnostno izpričevalo, je vložiti najpozneje do 18. julija 1911, 10 dopoldne. Natančnejše pogoje in podrobnosti je moči izvedeti v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljnr
Spominjajte se prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda!
J lističi umor.
Brez dokaza o hudobnem namenu, je vsaka obsodba justični umor! — — — Dr. Novak v poroti proti dr. Hudniku.
Teden dni je preteklo, odkar so naši ljudski sodniki na čelo glavnega krivca poloma Glavne posojilnice, dr. Hudnika pritisnili pečat hudodelca, odkar jeiv eni minuti izrečeni krivdo-rek porotnikov uničil za večne čase eksistenco odvetnika, ga oropal ugleda v človeški družbi, nedolžni rodbini pa vzel za najmanj 3 leta očeta in soproga.
Od takrat, ko je na zatožni klopi pred ljubljansko poroto sedela detomorilka iz boljših krogov, naobraženo dekle, ki je samo priznalo, kako je komaj porojeno dete spravilo s sveta, pa so ji ljudski sodniki kljub neovrgljivemu dejstvu detomora odvrnili pečat sramote krivdoreka ter jo izročili kot detomora nekrivo človeški družbi nazaj, od tedaj je javnost pričela obračati večjo pozornost na tiste može, katerim zakon podeljuje pravico sodnika nad velikimi zločinci ali vsaj velikih zločincev obloženimi. Slučaj omenjenega oproščenega detomora je podal zagovornikom ključ, s katerim so vselej tudi pri vsaki detomorilki iz nižjega stanu odpirali pot iste pravice za svojo klijentinjo. Pa o tem se bo dalo in se bo že z ozirom na javno moralo tudi moralo več govoriti o priliki, ko se dotaknemo te vrste porotnih razprav.
Omenili smo ta slučaj le v svrho primere s slučajem Glavne posojilnice, torej s slučajem, ki po naravnem pravu niti od daleč nima sličnosti z daleko-sežnostjo hudodelstva umora. Dr. Novak je kot zagovornik obtoženega dr. Hudnika v svojem zagovoru ljudske sodnike s posebno vnemo opozarjal na značaj hudodelstva, to je, kdaj se sme obtoženec smatrati res kot hudodelec, kot zločinec, kdaj se ga sme kot hudodelca obsoditi in kdaj se ga kljub temu, da je morda v smislu mrtve črke zakona res zakrivil dejanje, ki ga zakon pa tudi človeška družba označuje kot hudodelstvo, ne sme.
Besede dr. Novaka, ki bodo ostale v srcu ljudskih sodnikov, ki so nad dr. Hudnikom izrekli svoj: kriv je! do zadnjega zdihljaja zapisane tam, odkoder je prišla nepričakovana obsodba, se glasi tako:
.Dr. Hudnik je tožen v prvi vrsti radi goljufije in to vprašanje je za njega najusodnejše. Sta to vprašanji osmo in dvanajsto (glavno vprašanje), ki vsebujeta v sebi vse znake hudodelstva potem tudi vse posledice take ossodbe. Za vsako hudodelstvo pa je treba predvsem hudodelskega naklepa, zločinskega namena. Brez jasnega, neovrgljivega dokaza o hudobnem namenu je vsaka obsodba justični umor! —
To zahteva hudodelstvo, ki je označeno v osmem glavnem vprašanju. Tega pa dr. Hudnik nikdar ni storil!* . . .
Osem izmed 12 ljudskih sodnikov je dr. Hudnika obsodilo radi hudodelstva goljufije. Spomnite se zopet one oproščene detomorilke in jo primerjajte z obsojenim dr. Hudnikom. Ona je na bestijalen način umorila svojega lastnega otroka, ali je pri njej za obsodbo potreben hudoben namen manj jasno izražen kot pri dr. Hudniku, ki je .Glavno* kot tujega, ze v rojstvu nesrečnega otroka potonii p -nesrečenih špekulacij skušal f
P°gUved?vorani med razpravo je sedelo nekaj pri polomu .Glavnep zadetih, ki so Hudniku pa še marsikomu drugemu privoščili ostro kazen.
mi LISTEK.
MARA TAVČARJEVA:
Mož iz davnine.
Nad našo vasjo stoji lesena bajta. Okolu nje cveto, zelene in zore najboljše češnje, višnje in breskve. Tam gori se oglaša ljubna kukovica, tam žvižga zlatokljuni kos, tam čeblja škorec, tam gnezdi slavec in drobi mirne pesmice, ko obledi zadnji oblaček nad pisanim poljem.
Malo nižje pasejo pastirji živino, mejijo vrbovino, piskajo in trobijo, dokler se ne oglasi zvonček pri sv. Jurju in vabi v večernem soglasje vse podružnice daleč na okoli.
Tu živi osemdesetletni starček. Noge ima zavite v cunje, okrog teh mahadrajo razdrapane hlače, špehast suknjič je prevezan z vrvjo in žalostno visi črez hrbet, napol razgaljena prsa obrobuje umazana srajca, na zguban-čenem, rdečem s šetinami porastenem vratu je zavozljana črna ruta, na kateri čepi širok, vegast klobuk, brez traku, poln lukenj, v teh tiči cvet be-lagonije, fuksije, roženkravt, črna meta in tako dalje. Izpod visečih obrvi gledajo drobne oči v svet, sive razmršene brke in brada obkrožujejo tanke ustnice, za katerimi samujeta dva zoba in
čik tobaka.
Brez opravka ne pride nikdar na vas, a kadar pride, se zazdi človeku, da je to možiček iz davnine, ki živi med tretjim rodom.
Ko je prišel prvič na vas s palico v roki so se ljudje čudili in modrovali.
.Ej, starost, starost. Dolgo se je branil in upiral; tudi njemu bo zazvonilo Kakšen junak je to bil, močan, kakor Krpan, z enim mahljajem je podrl hrast, udaril je in skala je počila.*
Vaška šivilja Anča je odprla okno, prestavila kaktus s krasnim rdečim cvetom in zaklicala:
.Oj, stari, zakaj imate palico?*
Možiček je postal in rekel:
.Zakaj imaš ključavnico na vratih, zakaj burklje pred pečjo in zakaj jezik za zobmi?*
Anča je zaprla okno, stroj je za-drdral, starček pa je vstopil v hišo in sedel k peči.
.Kaj pravim. Anča, dobri ljudje so mi prinesli obed, hvala Bogu Kavo bi rad skuhal, pa nimam sladkorja. Posodi mi en groš za kratek čas.*
.Nimam. Počakajte, da pride Kata domov.*
.Meni nič govoriti, kavo bi takoj kuhal, čakati nimam Časa. Lačen
sem!*
.Počakajte malo,* se je oglasila vaška učiteljica, .stopim domov in vam prinesem sladkorja, če hočete tudi sa-late!*
Starček se je ozrl na njo, kakor da prav ne sliši.
Za hip se je vrnila učiteljica. Sladkor je dal v žep, odkril glavo odvezal ruto in jo razgrnil po klopi.
.Ej, stari, menda ne boste zavezali salatevtisti umazani robec. Pfuj,* je rekla Anča.
.Meni nič govoriti, saj bom jaz jedel, šivaj dalje in molči,* ji je odgovoril in odšel.
Učiteljica je stopila za njim, da bi si ogledala njegovo stanovanje, ki ni obetalo nič boljšega nego njegova zunanjost.
Steza do bajte se vije med sadnim drevjem in košenicami. Razgled od tam sega tje do Kulpe, Metlike, Suhorja in Semiča, kjer samujejo na holmih in gričih mične cerkvice, med vinogradi pa bele zidanice.
Lesena bajta je postavljena na zemljo brez vsakega tlaka. Tri okna so deloma zalepljena s pločevino in z lepenko starih škatelj. Kar je šip, so zakajene, da se solnčni žarki motno lomijo in obsevajo kup beračije. Pri vratih stoji štedilnik, od podgan preluknjan zaboj za .špecerijo*, dalje na nizkih kozah — postelj napolnjeno s slamo na kateri so razmetani oguljeni,
razcefedrani konjski koci. Dve veliki skrinji brez nog stojita na podloženih opekah, na skrinjah leže piskri, sklede, steklenice, žlice, vilice, škaf s sajastim zajemalnim loncem, vse njegovo kuhinjsko premoženje, ki vode ne vidi nikdar. Po tleh razmetana slama, smeti, cunje, trske, olupki krompirja, kovaške klešče, razna starina in gnili odpadki. Na steni poleg štedilnika vise zajemalke, ki so prvotno obliko že davno izgubile, zraven pa so zapičeni v okno noži brez ročajev. Vrata so brez zapaha in brez ključavnice.
Pred vratmi saje, smetišče, kup starega železa, razbite kovinaste in lončene ponve, motike, lopate, srpi, kosišča, razsut sod, črepinje itd. Lestev vodi na .hišo*, kjer gospodarijo med praznimi zaboji in cunjami podgane in plešejo svoj divni ples.
Možiček je kuhal v trebušastem loncu že desetkrat prekuhano kavo. Zamišljeno je zrl v vrelo črnino in migal z brado, kakor da se veseli male južine. Ko je bila dozdevno pre-vreta, je zlil vse skupaj v ogromno skledo, vrgel sladkor vanjo, nadrobil suhih skorij, prekrižal z velikimi križi čelo, usta in prsi, obesil klobuk na klin in zajemal.
.Hvala Bogu zopet sem sit,* je rekel glasno in stopil iz bajte.
.Kajne gospa,* je nagovoril učiteljico sedečo na skali, .lepo sc vidi
daleč na okrog. Zahvalim se vam, da ste me obiskali, prav rad vidim, ako stopi gospoda do mene. Daleč okrog me poznajo ljudje, vi niste še dolgo pri nas. Slive na šolskem vrtu sem jaz sadil, cepil sem trte in popravil vodnjak. Star sem že, tresem se, za delo nisem, v nadlogo sem sam sebi in v napotje drugim. Ko sem bil mlau. sem bil junak, ljudje vam bodo P°' vedali, da je res. Deset imen imam. deli so mi jih prijatelji in gospoda-Pišem se Matija Grahek. Ko sem pri stricu, ki je prodajal železno robo, so mi rekli komi, a ko je svet zaznal, d® sem učen človek, ki zna napravljati vsakovrstno orodje so mi rekli: tflV' zentkinstler."	A
.Moje ime se je čulo P?v}dbe’ kjer prebivajo ljudje. Moje i*11?] bil delajo sedaj tovarne, miHj°nar raVji lahko, a hudobni svet me Je V
ob vse. Ko sem ozdravil visok g spoda, nosil je komolec do‘g	’
sem dobil naslov .Ajzndohtar -sem prišel v davkarijo .»bio P»
čati so se mi vsi Pr,S®njacJh vetrov so gospod Ajzndohtar. Od vsehi hodili ljudje k meni po *J*v“J:avim žili so me pri gospodi, da brez patenta.*	(Daljc-)
Navsezadnje, če so oškodovani, kdo jim bo to človeško slabost štel v zlo? Ampak takrat, ko se je med zagovor-ništvom in javnim obtožiteljem bil boj zaradi goljufije, takrat so ti škodoželjni prosti sodniki v klopeh poslušalcev priznali: Ne, kot goljufa dr. Hudnika vendar ne moremo smatrati, kar je tudi sicer slabega provzročil! In takrat, ko je prvomestnik Otto Homan, trgovec in član radovljiške posojilnice proglasil krivdorek: dr. Hudnik je res zakrivil hudodelstvo goljufije, takrat so bili zopet ti prosti sodniki v klopeh poslušalcev prvi, ki so izrekli drugo milejšo obsodbo: ne, tega dr. Hudnik ni zakrivil. Zakrivil je lahkomišljeno krido ali konkurz, zato naj se ga ostro kaznuje, toda hudodelec dr. Hudnik ni!
Tako sodbo je izrekla — lahko brez skrbi rečemo — pretežna večina slovenske javnosti tudi izven naše dežele.
S teni krivdorekotn se je — namreč doslovno — v smislu izvajanj zagovornika dr. Novaka nad njegovim klijentom dr. Hudnikom izvršil ju-st; čni umor.
Kdo ga je zakrivil?
Prihodnost Mehike.
Porfirio Diaz, ki je bil trideset let predsednik mehikanske republike, je po dolgem obotavljanju odstopil, pokanje pušk pred njegovo palačo je pospešilo njegov odstop. Težko se je odiočil za ta korak, ali odločiti se je inoral v svojem osebnem interesu. Diaz je vladal v Mehiki, kakor kak evropejski kralj ali cesar in še bolj absolutno, kakor ruski ear. Bil je diktator. Volitve so bile le komedija, kajti vsakokrat se je že naprej vedelo, da re bo nihče drug izvoljen, kakor Diaz, in da tudi nihče drug ne sme biti iz voljen, kakor on. Diaz je imel vso moč v svojih rokah in nihče se ni drznil mu nasprotovati.
Glavna opora, na katero se je opirala Diazova vlada, je bil tuj kapital. Diaz je poznal vpliv, ki ga imajo kapitalisti v Angliji, Nemčiji, Ameriki in v drugih državah na vlado in zato je iskal zveze z inozemskimi kapitalisti. Dal jim je razne koncesije za izkoriščevanje naravnih bogastev dežele in je tako tuje vlade zaintere-soval za svojo vlado. Seveda ni pri tem pozabil na svoje osebne koristi. In ako gre zdaj v prognanstvo, nese seboj milijone, ki so mu jih darovali inozemski kapitalisti za njegove usluge.
Nihče ne more tajiti, da ni Diaz veliko dobrega storil za Mehiko, in ako bi bil v pravem lrenotku se umaknil s političnega pozorišča, bi mu bilo ljudstvo priredilo velike ovacije, tako pa je moral skrivaj oditi iz glavnega mesta.
Kaj bo zdaj v Mehiki? Neki nasprotnik Madera, zmagonosnega voditelja insurgentov in domnevnega Diazovega naslednika, je dejal, da bo Maderova vlada le druga oblika Dia-zove kapitalistične vlade. To bo tudi res. Razvoj dežele še ni tako napredoval, da bi prenašal drugo obliko vlade. Pod Maderom bo ravno tako vladal kapitalizem, kakor je vladal pod Diazom.
Diaz in njegova vlada sta postopala brutalno in brezobzirno in sta na najkrutejši način zatirala delavske m.as®; Maderova vlada bo postopala milejše in bolj obzirno, kakor se spodobi moderni kapitalistični vladi. Izkoriščevanje in zatiranje se bo nadaljevalo v drugi obliki. Pod Diazovo vlado so štrajkujoče delavce obešali na drevesa, pod Maderovo jih bodo zapirali.
Na nobeden način ne bo mogel Madcro tako postopati, kakor je Diaz, za to jamči tudi okolnost, da iuta med insurgenti dosti nasprotnikov in da je v deželi dosti nezadovoljnežev, ki bodo odločno zahtevali liberalne naprave in socialne reforme. Ti elementi med insurgenti bodo čuvali nad Maderovo vlado in nad Maderom samim, da se ne bo prevzel svoje moči in svojega bogatstva in da se bo tudi oziral na zahteve delavske mase.
Nemogoče je vedeti že zdaj, kako se bodo razmere v Mehiki razvile, posebno že zaradi tega ne, ker hoče *daj tudi silno bogata mehikanska Cerkev poseči v politično življenje in osnovati veliko katoliško stranko, ^rkev ima pri nevedni masi ljudstva velik vpliv. Na vsak način pa bo prihodnost Mehike bolj konstitucionalna bolj moderna, kakor je bila pod Diazom.
Razkritje velikih sleparij v Sp. Šiški.
. V kolikor nam je z ozirom na OKolnosti, ki spremljajo zgodovino te Čudovito drznimi zvijačami zasno--1 e m večinoma tudi izvršene slepa-je. že danes mogoče, izpopolnimo topno včerajšnje prvo poročilo:
Žrtev sleparije.
noi,.,Mar.^a le služila pri nekem
v Ljubljani. Zahajala je tudi v
hišo vpokojencga ižanskega župnika dr. Mauringa. Po njeni izpovedbi ji je Mauring prigovarjal, naj vzame nekega mu znanega pisarja in da bodo potem skupno živeli v njegovi hiši. To po nudbo je Wolf odklonila, češ, jaz sem bogata in hočem dobiti večjega gospoda kot je pisar. S tem se je župniku zamerila in. je opustila obisk v njegovo hišo. Po bratu je podedovala 4000 K in si je privoščila zasebno življenje. Meseca aprila je prišla stanovat v Spodnjo Šiško k g. Mateliču.
Tri pijavke.
Kmalo so začele prihajati k nji na obisk tri ženske iz Vodmata. Bile so to: Ana Kranjc, Mici Klančnik in še neka druga ženska, ki ima moža v Ameriki. Prva se je izdajala za Ano Vernik; je omoženu, vidi pa rada duhovnike. Ta je vodila vezi, niti, kot pajk pajčevino okoli svoje žrtve. Znano ji je bilo, da ima Marija Wolf več denarja v hranilnici, da je znana z dr, Mauringom in da je silno lahkoverna. Na podlagi lega znanja je čestita trojica zasnovala svoj načrt; izvrševal pa se je ta načrt sistematično z izžemanjem denarja od nesrečne žrtve.
Dr. Mauring hrani dve hranilni knjižnici.
Z vporabo raznih znanih okol-nosti od strani Marije Wolf, so ji prijateljice iz Vodmata zaupale veselo vest, da dr. Mauring hram zanjo dve hranilni knjižici; eno v znesku 30.000, drugo v znesku 38.000 K. Wolf jim je to slepo verjela. Ta del načrta je zasledoval namen, pri žrtvi vzbuditi zavest, da je silno bogata. V tej zavesti so jo še bolj podkrepile z drugo veselo novico, da je zanjo
dr. Mauring kupil hotel „Union“.
Da so jo v tej zavesti še bolj utrdile, so ji prinesle celo vrsto raznih ključev ter ji rekle, da so to že ključi od »Union" in da že s 1. julijem lahko nastopi kot lastnica, hotela »Union". Napravile so velik načrt kako se bodo dobro imele, ko ona prevzame hotel .Union". Marija Wolf je vse te izmišljotine verjela in se že v duhu videla, kako bo nastopala kot lastnica takega velikega hotela. Še bolj pa je bila vesela, ko so prijateljice iz Vodmata prinašale ustmena in pismena zagotovila, da je ona, Marija Wolf, srečna dedinja na tisoče in tisoče dolarjev raznih amerikanskih stricev in sorodnikov. Pisma so bila seveda fingirana in tako pisana, da je bilo treba za vsako tako novico nekaj plačati.
Povest o dr. Maurlngu
si je trojica iz Vodmata očividno le zato izmislila, da je žrtev zazibala v sladko zavest velike bogatije in da so jo v takem položaju ložje skubile. Začele so ji potem kmalu praviti, da si je
dr. Mauring nogo zlomil
in so Marijo Wolf za božjo voljo prosile, naj se ga usmili ter naj mu posodi denar, on da leži v bolnici ter ne more nikamor. Na ta način so izžele iz nje večje vsote denarja, vse za bolnega dr. Mauringa. V resnici pa je bil g. dr. Mauring takrat zdrav kot riba, je hodil celo v Šiško, ne da bi bil kaj slutil, kako v skrbeh so zanj prijateljice iz Vodmata.
Vse dotične vsote so romale bog-vekam, gotovo pa je, da dr. Mauring o njih nič vedel ni.
Ko je uboga žrtev na ta in razne druge načine zapravila svojo gotovino, si je trojica izmislila drug načrt. Rekle so ji, da mora njeni v hranilnici naloženi denar vun vzeti. Ker se je tega vendarle branila, so ji zažugale, da če ona noče, ji bo dr. Tavčar dvignil denar. Ona se je tega ustrašila ter res vzela denar iz hranilnice, baje 280dlK.
Dajmo jo zastrupiti!
Ko so ji tudi ta denar pod raznimi pretvezami izvabile, so napravile načrt, da jo zastrupe. Gospodinji, pri kateri je Wolf stanovala, je Ana Kranjc že pred 14 dnevi rekla: Vi boste to-le enkrat nesli mrtvo vun! Ko jo gospodinja prestrašena vpraša, zakaj, ji ona odgovori, češ, bogve kaj se ji zna še pripetiti. Pri aretaciji pa je ena tovarišica povedala, da ji je Ana Kranjc rekla: dajmo jo zastrupi;i. Pri preiskavi so baje res našli neke vrste strup v kovčeku. Za tisto popoludne so ji prijateljice napravile v neki gostilni
-gostijo, pa r.aklučje, o katerem poročamo jutri, je hotelo, da je ravno ta zadnji manever privedel vse tri pravici v roke. Čujemo, da pridejo še lepše stvari na dan in da so v zvezi s temi tremi še druge osebe.
Ker so zveze z Dunajem pokvarjene. nam ni bilo mogoče dobiti najnovejših poročil iz Dunaja.
LastniK m glavni urednik itiia.ii jeiut.
Odgovorni urednik dr. Iran Lah. Tiska ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Mali oglasi.
Beseda 5 vin. — Za one, ki iščejo službe, 4 vin. — Najmanjši znesek 50 vin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko L*0 vin, — Pri malih oglasih ni nič popusta in se pia čujejo vnaprej; zunanji inserenti v znamkah Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer.
Izvrsten brinjevec
ima
L. Šebenik v Spodnji Šiški.
Dijaki iz boljših rodbin se sprejmejo na hrano in stanovanje. Naslov pri .Prvi anon-čni pisarni*.	342/3—3
Euu ali dve gospodični se sprejme na hrano in stanovanje. Naslov pri ,Prvi anonč-ni pisarni*.	347/2—2
Prodajalka, ki se razume tudi nekoliko na šivanje se sprejme takoj, ali pozneje v trgovino z narejeno obleko. Naslov pove .Prva anončna pisarna *	346/3—2
Uradnik vešč slovenskega in nemškega jezika ter zmožen tovarniškega poslovanja išče v Ljubljani primerne službe. Ponudbe pod .Tovarniški uradnik* na upravništvo „Jutra“.
198/3—1
Cognac
Star, pristen destilat dalmatinskega vina je najboljše sredstvo za
slabotne in rekonvalesente.
Dobi se edino pri trvrdki:
BR. NOVAKOVIČ, Ljubljana.
Vsako soboto celo noč odprta
gostilna pri »Marinkovem Franceljnu" v Sp. Šiški 130.
Igrala bo godba. Ceuj. občinstvu se priporoča za obisk Lovrenc Gorenc.
Oblastveno autorizirano in sodno zapriseženi
1
Ljubljana, Šubičeva ulica 5. Prevzema stavbna vodstva, oddaja strokovna mnenja, izvršuje vsa v stavbno /strqkft spadajoče načrte, kakor n. pr. za visoke stavbe, vodovode, kanalizacije, ceste, regulacije, parcelacije itd.
wwmwmmmmwm
Sukno in obleke za gospode, obleke in perilo za dame, preproge, zavese 'in druge slične predmete. Dobe se tudi izgotovljene obleke.
Koflmann, Ljubljana,
Sodnijska ulica št. 4.
Priporoča se za vsa v svojo stroko spadajoča dela
J. ZAMLJEN
Čevljarski mojster
V LJUBLJANI
 Sodnijska ulica št. 3 ——
Dobe se tudi izgotovljena obuvala, izdeluje prave gorske In telov. čevlje.
Obleke zagospode
najnovejšega kroja prodaja po lastni ceni zaradi pomanjkanja prostora kakor tudi najnovejšo
konfekcijo
(Sl
L. LUKIČ
Solidna postrežba!
štev. 19.
Nizke cene!
m
Brzojavni naslov: BAJEC, Ljubljana.
ANT. BAJEC
UIIIIMMI
cvetlični salon
Ljubljana, Pod Trančo št. 2.
lefealcpsulveiro
Izdelovanje šopkov in vencev, trakov z napisi itd. Zunanja naročila izvršuje točno.
Vrtnarija je na Tržaški cesti.
Cenjeni trgovci in ™ obrtniki. =====
Stavbeno podjetje V. Scagnetti naznanja, da bode zgradilo v Šelenburgovi ulici št. 6 veliko strogo moderno trgovsko hišo. V pritličji se bo nahajalo 24 večjih in manjših lokalov za trgovino, v me-zaninu 23 lokalov za malo obrt, deloma tudi za trgovino.
Radi najugodnejše in vsem zahtevam posameznikov najpriklad-nejše razvrstitve teh prostorov, se bodo isti oddajali pred pričetkom stavbe.
Resni reflektanti se uljudno vabijo, da se radi natančnejšega ustnega pogovora zglase v stavbeni pisarni podjetnika V. Scagnettija, Cesta na Rudolfovo železnico štev. 16 (tik državnega kolodvora). — Prosi se, da se cenjeni obisk preje pismeno ali telefonično javi.
Telefon štev. 299.	Poštni predal štev. 54.
Ivan Jax in sin
v Ljubljani, Dunajska c. 17
priporoča svojo bogato zalogo
voznih koles.
o a o
Šivalni stroji za rodbino in obrt.
Brezplačni kurzi za vezenje v hiši.
: Pisalni stroji „ADLER“ :
tri*.!*: f • • O •l!«;l»iY/;«!ir<;0. •• l«i i«; ;*| I«. • • • » »
Č2-u.d.e!ž aonaerUrsmelc© Izid-netrtje izumljeno je novo
Adirno pero („Maxim„)
s pisalno pripravo za črnilo In svinčnik.
Ta posebno duhovito sestavljen aparat služi za hitro in gotovo Seštevanje in so njegove glav ne prednosti obnajpri-Iprostejši uporabi in brezhibnem funkcijo-niranju: na eni strani veliko razbremenjenje možgan, ker se celo pri zdržema večurnem delu z Maximom ne občuti nobeno živčno utrujenje, ki se sicer tako pogosto opaža; na drugi strani zanesljivost in velik prihranek
tlfl A*ICi« l Ann AnAtntf l/Amn/ii.	1nl.l.<\	««_    JM	__ t F • A r> /.
na času. Cena enemu komadu z lahko umljivim natančnim navodilom K 10-60 u, ako se vpošlje denar naprej K 10. Dobiva se pri gl stopstvu Em. Erber, Dunaj II./S., Ennsgasse št. 12. lq.
, Jutro* se prodeua vTrstu
po O vinarjev
■v ELSteleajaJUa. toToeutaaraa.ala.:
Becker ulica Stadion, Trevisan ulica Fontana, Pipall, ulica Fabra,
Bevk, trg Goldoni,
Vovk, ulica Carducoi, Stanič, ulica Molinpiccolo, Sekovar, VojaŠniČni trg, Hrast. Poštni trg,
MoŽi, ulica Miramar, Magolo, ulica Belvedere, Geržina, Rojan, Raunaclier, Čampo Marzio, Bruna, ss. Martin, Ercigoj, ulica Massimiliana, Rončelj, u^°a s* Marco,
Cechimi, Ulica deir Istra, Bruna, ulioa del Rivo, Bubnič, ulica Sette Fontane, Graniaticopulo, ul. Barriera, SpOder, ulica Barriera, Lavrenčič, VojašniČni trg. BeilUSi, Greta,
Ridiel, Rojan,
Bajc, ulica Geppa,
Lnzatto, ulica Acquedotto, Segulfn, ulica Industria, Železnik, Sv. Ivan, lug, ulica S. Lncia,
Zidar, Sv. M. Magdalena, Hreščak« Ulica Belvedere.
Gg. botrom in bofricam sp;gročam birmanska darila
Nikelnasta moška ura z verižico od . . K 4-50 naprej.
Prava srebrna moška ura z verižico od . K 9-70	„	flT ^ J
14 karatna zlata moška ura z verižico od	K	44-—	„
Nikelnasta damska ura z verižico od . .	K	8*50	„
Prava srebrna damska ura z verižico od	K	9*50	„	,
14 kar. zlata damska ura z verižico od .	K	20-—	„
Uhani zlato na srebro................................K	1*80	„	‘TIjPShm
14 kar. zlati uhani..................................K	4-50
Mestni trg (na-
Lastna tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka ,Iko‘
Največja in naj-solidnejša tvrdka
H. Suttner
Priznano močna, lahke tekoča solidna in neprekosljiva so
KINTA koiesa.
Najobširnejše Jamstvo. Ilustrovani ceniki brezplačno.
K. Camernik
LJLBLJANA, Dunajska c. 9. Špecial. trgovina s kolesi in posara. deli. IppoticjevHiije kolen.
Zaradi minule sezije
so cene
oblek za gospode, dame dečke in deklice
veliko znižane. 35
^Angleško skladišče oblek“
O. Bernatovič
Ljubljana, i>Testni trg 5.
L. J. Frohlich
sobni slikar in pleskarski mojster, dekora cije, napisi in cerkveno slikarstvo
Ljubljana, Hrenova ulica 17,
Poštno-hranilnični račun štev. 67.626.
Najboljše odgovori „ Slovencu vsak naš prijatelj, ako se naroči na „Julro“, ali pa najde novega naročnika!
radi velikanske zaloge
po vsaki poljubni ceni.
Jos. Vidmar,
Pred škofijo 19.
Rezervni zaklad
Kmetska posojilnica
= ljubljanske okolice =
nad pol mijjona
pianine in harmonije
le prvih svetovnih tvrdk na ofcr vf *
po K 18*—.
Ravnokar največja zaloga malo čas. izposojenih pianinov po jako nizki ceni
ALFONZ BREZNIK, Kongresni trg IS,
učitelj »Glasbene Matice*,
kron
Česky hostinec v Terstu
Podružnica „Jutra“
za Sp. Šiško in okolico
(v Sp. Šiški, Celovška cesta št. 77, v hiši g. Tomažiča) telefon št. 177, sprejema poročila za uredniški del lista, oglase, naročnino itd.
Uradne ure od 8.—12, in od 2 —6.
Češka gostilna v Trstu
Eskomptuje
Eskomptuje
trgovske menice.
trgovske menice
Ustanovljena = leta 1882. =
Kdor ISže ali oddaja kako
službo,
kdor hoče kaj
kupiti ali prodati,
doseže to najložje, ako
inserira
v Malih oglasih ,Jutra*. Za besedo se plača
samo 5 vinarjev.
Ustanovljena = leta 1882. =
Lepi konji iz Slavonije, tudi za vsako težko vprego uporabni. — Več se izve pri lastniku Spod. Šiška št. 2.
Specialna trgovina
finih ročnih del
Denarni promet v letu 1910 K 100,000.000*—
Upravno premoženje v letn 1910 K 20£00j000*—
V	Ljubljani, Židovska ulica itev. 5.
Predtiskarija
Tamburiranje Montiranje
Plisiranje
Jako zanimiv, zabaven In poučen list s slikami je
ki izhaja vsak petek ter stane čelertletno 1 K 180.
Zahtevajte ga povsod! Naročite ga in inserirajte v njem!
Naslov: Ilustrovani Tednik, Ljubljana.
DeL glavnic*
K 5,000.000