Posiaina plačana » gotovini LETO LX V Ljubljani, v četrtek 2. junija 1932 Štev. 124 & Cena 1 Din Naročnino mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izikija celoletno % Din, za inozemstvo t20Din Uredništvo je v Kopiturjevi ul. 6/111 EO VENEC Cele. račun: Ljub* Ijana it 10.6S0 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb 8tv. 39.011, Proga-Duna j 24.79? Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Sr^^^n^S Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Nova trgovinska pogodba z lialijo Z včerajšnjim dnem stopa v veljavo nova trgovinska pogodba med Italijo iu Jugoslavijo. Ob tej priliki se nam zdi potrebno, da opozorimo naše bravce na zgodovino naših trgovinskih odnošajev z Italijo ter da objavimo v velikih izvlečkih glavne točke te pogodbe, ki bo v razvoju naše zunanje trgovine igrala veliko vlogo tekom bodočega leta. Mi smo sklenili trgovinsko pogodbo z Italijo že dne 14. julija 1924 in bi imela veljali samo štiri leta računajoč od leta ratifikacije. Katifika-cija se je izvršila šele 1928 lete. Ker pa se je režim te nove trgovske pogodbe v praksi sam j od sebe uveljavil že od 1924 leta, lahko trdimo, | da je vsega skupaj trajala osem let ter urejevala I naš izvoz in uvoz v Italijo. Letos pogodba poteče ! in po pravilih mednarodnega prava bi letos mo- ! ralo nastati med nami in med Italijo brezpogod-beno stanje ali pa bi se morala potom novih pogajanj sestaviti čisto nova trgovinska pogodba. l)a do lega ni prišlo, se je zahvaliti inicijativi italijankse vlade, ki je že novembra 1931 povabila našo vlado, da naj pošlje svoje zastopnike za nove razgovore, ki bi naj dovedli do revizije italijanskih uvoznih carin na živino in na gotove druge v povabilu izrecno navedene poljedelske pridelke. Italijanska vlada je sama uvidela potrebo po reviziji, češ, da njeno poljedelstvo in ujena živinoreja nista zadostno zaščiteni. Jugoslovanska vlada se je povabilu italijanske vlade odzvala in enostavnega razloga, ker je bila mišljenja, da je boljše, da se pogodba podvrže reviziji kakor da se naenkrat odpove in da nastopi brezpogodbeno stanje. Naša vlada je nadalje uvažf.vala tudi dejstvo, da bi enostranska odpoved trgovinske pogodbe med dvema državama, ki sta v gospodarskem oziru tako tesno med seboj povezani, utegnila slabo vplivati na itak že zelo zrahljane politične odnose. Tako je zunanji minister dr. Marinkovič, v skladu s svojimi mirovnimi prizadevanji omogočil pogajanja v Rimu, ki so ostala ves čas brezpogojno na gospodarskem terenu. Naša in italijanska delegacija sta se sestali spomladi marca meseca in sta tedaj dokončali svoje delo. Uspeh tega dela je besedilo pogodbe, ki je bila včeraj podpisana. Nova pogodba sestoji iz sledečih delov: 1. slara na podlagi dopolnilnega sporazuma revidirana pogodba, 2. dodatni sporazum k tej pogodbi in 3. končni protokol z važnimi določbami trgovsko-političnega značaja. 1. V revidiranem delu tarifne tabele najdemo zelo občutno spremembe v sledečih izdelkih: kož-nate rokavice, moka, razne konzerve in mastna olja, popolnoma nove carine pa so uvedene na ži-tino, perutnino, na razno sveže in preparirano meso, na suhe gobe, na cement ter na mineralne v orle. V tem poglavju je italijanska vlada pokazala toliko agresivnosti, da je opravičeno vprašati, če nova tarifna tabela ne bo ogrožala našega dosedanjega izvoza v Italijo. Za točno razumevanje položaja je treba omeniti, da Italija kupuje 24.88% vsega našega izvoza (torej eno četrtino) medtem ko nam proda samo 10.80% vsega našega uvozBistricac po izjemni zmanjšani carinski tarifi, kar predstavlja nič manj ln nič več, kakor uvedbo preferencialnega načela v jugoslovansko-italijansko trgovinsko pogodbo. Pogodbeniki so smatrali za potrebno, da izrecno, v posebnem členu pristavijo, da se bo trgovina med obema državama vršila neovirano in brez tistih omejitev, kakor so devizni režim, uvozne prepovedi ali kontingehtiranje, ki so se uveljavila v trgovinskih odnosih med drugimi državami. Uevidirane pa so tudi naše uvozne tarife, predvsem na razne vrste tkanine, vreče in jute, na nekatere vrste gumbov, medtem ko znatno znižujemo uvozne carine na žametnine, plis in podobne tkanine. 2. Dodalni sporazum vsebuje dve zelo važni določbi in sicer eno, ki se nanaša na salame ter določa, da vsaki privilegiji, ki bi jih Italija za ta izdelek dovolila kakšni tretji državi, avtomatično preidejo tudi na jugoslovanske salame, ter drugo, ki določa, da se bodo novi carinski tarifi r-i mineralne vode, v kolikor se liče jugoslovanskih mineralnih vod, uveljavili šele ledaj, ko bo Italija sprejela tozadevne zakone za registriranje inozemskih mineralnih voda. Do tega termina veljajo dosedanje carinske tarife. V okviru dodatnega sporazuma je treba orne, nili še ustanovitev jugoslovansko-italijanskega gospodarskega odbora, ki dobiva nalogo, da skrbi zi čim tesnejše gospodarsko sodelovanje obeh držav, ler Ima kot tak dolžnost, da razpravlja o vseh vprašanjih, ki so med obema državama ostala i^js. d ij odprla. 3 Kar fe tlje zaključnega protokola je vredno omeniti, da je bil definitivno ukinjen drugi del, ki je določal, da za gotove predmete Italija ne sme uvesti nove carinske tarife, ki bi prekoračili natančno določene višine. Ta določba je nerila na preparirano meso, na mast in slanino. Vlada pruske aristokracije Berlin, 1. jun. Po ) onzultacijah z načelniki strank je predsednik Hiu.enbv-g poveril sest.ivo vlade baronu von Papenu, .i je dobil nalog\ da sestavi »vlado narodne ki icentracije«, kakor je rečeno v uradnem komunikeju. Osebna sestava nove vlade Von Papen je sprejel danes celo vrsto osebnosti, ki prihajajo vpoštev kot ministri njegovega bodočega kabineta. Nemški poslanik v Londonu baron von Neurath je že pristal na svoje imenovanje za ministra za zunanje zadeve in je že odpotoval v Berlin. Kavno tako pričakujejo v .Berlinu generalnega direktorja zveznega koncema S c h m i d t a, ki prihaja v poštev kot finančni minister, in župana iz Leipziga dr. G o r -delerja, ki je določen za delovnega ministra. Če se s Schmidtom ne bo dosegel sporazum za bodočo finančno politiko, bo postal finančni minister bodočega kabineta von Schlieben. Ta je že enkrat vodil državne finance in sicer kot pristaš nemške nacionalne stranke. Prometni minister bo postal predsednik železniške direkcije v Karlsruhe Eltz von Rubenach. Kol minister za prehrano prihaja v poštev baron von Luningk, ne pa dosedanji kandidat za to mesto grof Kalkreuth. Za notranjega ministra prihaja vpoštev ali baron G a y 1 ali pa baron von Osten, vojni minister bo general Schlei-d e r, gospodarski minister W a r m b o 1 d , pravosodni J o e 1 ; mogoče se pa ta ali ona oseba še izpremeni. Značaj nove vlade Novi ministri pripadajo ali pa simpatizirajo vsi z desnico in predstavljajo nacionalistično tendenco, čeprav nihče od njih ne pripada na Hitlerjevim narodnim socialistom ne nemškim na-cionalcem. Vlada ima nekak prusko-aristokratični značaj in predstavlja interese veleposestva in velefinancc. Von Papen je bil do nedavnega član centra, od katerega pa se je v zadnjem času ločil. On je tudi večinski lastnik »Germanie«, ki je bila preje glavni organ centruma. Po izpovedanju in čustvih je katolik tudi Luningk, ki pa v politiki izpoveduje, desničarsko smer in zavzema odlično mesto med bančnimi in gospodarskimi krogi vzhodne Prusije. Baron Neurath nuja dobro jamstvo, da se bo zunanja politika Nemčije ohranila v dosedanjem pravcu, kar je edino razveseljivo dejstvo pri prevratu, ki se je te dni v Berlinu izvršil.' Baron Gayl, ki bo najbrže dobil ministrstvo za notranjo politiko, je vzhodnopruski vele-agrarec, ki je skupaj z načelnikom pisarne predsednika republike dr. Meissnerjem in z drugimi aristokratskimi in vojaškimi osebami prepričal Hindenburga, da je treba kreniti na desno. Gospodarski minister Warmbold je bil nedavno izstopil iz Briiningove vlade, ker ni odobraval socialne politike bivšega delavskega ministra Ste-genvalda, ki je hotel brezposelne naseliti na vzhodnopruskih veleposestvih. Iz tega je razvidno, da bo nova vlada v socialnem pogledu precej reakcionarna. Kakšen bo bodoči razvoj položaja ? Nova vlada sicer ne pomeni vojaške diktature, kakor so se mnogi bali, niti ni fašistična, ter se namerava predsednik republike Hinden-burg, kakor odločno izjavlja, slej ko prej strogo držati ustave in parlamentarnih metod. Vprašanje pa je, ali je nalogo, katero si je postavil Hinden-burg, sploh še mogoče rešiti parlamentarnim potom. Veliko vprašanje je namreč, ali bo mogla nova vlada, ki ni vezana na nobeno stranko, predstavlja pa izrazito desničarsko smer, dobiti zaupanje »Reichstaga«. Vlada bi se mogla držati le, če bi jo podpirali narodni socialisti in centrum, zakaj o podpori socialnodemokratske stranke ne more biti govora. Toda centrum, ki je briski-ran tako po demisiji Briininga kakor po imenovanju von Papena, se bo težko odločil, da bi glasoval za novo vlado. Sicer so pa tudi desničarji Italija dosedaj za te pridelke ni imela uvoznih carin. Z novo pogodbo jih uvaja in je naravno, da je tudi ta določba morala pasti. Nova trgovinska in plovidbena pogodba uvaja brez dvoma nova načela v gospodarske odnošaje nted obema državama, načela, ki na eni strani neizpodbitno dokazujejo še vedno močno tendenco držav, da se zabarikadirajo za carinskim zidovjem, na drugi strani pa odpira po malem tista vrata preferenčnih možnosti, s katerimi bo mogoče vdreti v trdnjavo kapitalističnega pojmovanja mednarodnega gospodarstva ter jo podreti na korist vseobčemu skupnemu sodelovanju držav na polju izmenjave gospodarskih dobrin. Velqavnost nove pogodbe poteče žo v 18 mesecih, kar je zelo značilno, kajti nobena država se danes noče vezati za daljšo dobo let, tako velika je postala spremenljivost v mednarodnem gospodarskem življenju. Šibka kakor Je v gotovih delih, predstavlja nova pogodba vendarle resen in stvaren poskus izločiti gospodarska vprašanja iz kompleksa mednarodne politike. Kot takšna bo služila svojemu namenu, da pomaga življenjskim potrebam obeh narodov, na drugi strani pa, da uvede možnost mirnejšega presojanja vseh težav, ki so se v naših odnosih s sosedno Italijo pojavljale. že pripravljeni na to, da bo von Papen v slučaju nezaupnice parlament razpustil in napovedal nove volitve. Hitler se pripravlja na zmago Ilitler izjavlja, da bo novo vlado podpiral, da pa bodo narodni socialisti vstopili v vlado šele, ki bo izšla iz novih volitev. Volitve v »Reichstag naj bi se izvršile že v jeseni tega leta. Ker je vrhovno državno sodišče v Leipzigu odklonilo obtožbo zaradi veleizdaje proti razpuščenim napadalnim oddelkom fašistov, zahteva Hitler sedaj tudi, da mora nova vlada razpustilni dekret preklicati. Hitlerjevo časopisje piše, da je sedaj svo. bodna pot za narodno osvoboditev Nemčije. Kcifto m;sli Hindenburg Hindenburg želi, da bi nova vlada vladala s parlamentom, kolikor bi se le dalo. Predsednik republiko meni, da bodo nacionalni socialisti in nemški nacionalci novo vlado podpirali in da se bo centcum pri glasovanjih kvečjemu vzdrževal glasovanja. Toda vlada bi na la način imela samo en glas večine, zaradi česar je skoraj izključeno, da bi mogla dolgo sodelovati s parlamentom. Vlada ima sicer že poblastilo za razpust »Roirhs-taga< v roki, se ga bo pa poslužila le, ko bi se izkazala popolna neinožnosl vladati s parlamentom. Nove volitve bi se vršile, kakor rečeno, šele v pozni jeseni, toda namera merodajnih krogov je, da bi sc te volitve morale vršiti s ciljem, da se izvoli narodna skupščina, ki ima praviro, spremeniti ustavo. Kaj namerava von Papen Očividno zalo, da bi pripravil centrum v drž zboru k nevtraliteti, je von Papen izdal za svojo osebo sledečo parolo: »Naloga bodočega kabineta je pospeševanje stvarnega dela Briiningovega kabineta.« S to izjavo hočejo očividno dokazati cen-trumu in bavarski ljudski stranki, da ni pričakovati temeljnega preokreta na polju stvarnega dela. Vendar pa je skoraj gotovo, da se bos',a centrum in bavarska ljudska stranka ostro ločili od osebnosti von Papena in se odločili za to, da sc izogneta glasovanja, tako da bi kabinet von Papena mogel imeti v nemškem državnem zboru samo neznatno večino. S to neznatno večino bi potem kabinet deloval nekoliko tednov. Narodnim socialistom se je več ali manj obljubilo direktno, da se bodo razpisale nove volitve r nemški državni zbor najpozneje meseca oktobra, tako da bo dri. zbor raipuščen koncem julija ali začetkom avgusta. Dalje sc bodo v tem času tudi na novo uredile razmere na Pruskem z imenovanjem državnega kmetijskega ministra. Položaj v pruskem deželnem zboru dokazuje, da ludi tam smatrajo za sedaj poskus za sestavo vlade za nemogoč. Zbor najstarejših poslancev je sklenil samo, da naj sc vrši tridnevna politična debata, po kateri se bodo seje odgodile, ne da bi se stavila na dnevni red volitev ministrskega predsednika. Socialisti v ostri opoziciji Socialni demokrati so imeli danes sejo svnje frakcije, na kateri so sprejeli sklep, v kalerem naglasa, da je socialno demokratična frakcija drž. zbora odločena, boriti se proti vsem socialno-reakrionarniin napadom, proti intlarionistirnim poskusom in pi-oti vsem napadom na demokratično ustavo, da ne zaupa vladi, ki se sestavlja in da bo iz tega izvajala vse parlamentarne konsekvence. Francoski komentar Pariz, 1. junija. Ig. Vsi francoski komentarji o imenovanju von Papena z« bodočega predsednika vlade v Nemčiji so pisani zelo neprijazno. Papena opisujejo kol eksponenta vojaške kamarile, tako da je njegov kabinet, v kalerem so samo zastopniki vojske in aristokracije, popolnoma enak monar-hističnemu kabinetu. »Populairec piše, da junkerji in generali pripravljajo pot Hitlerju. >JournaI.- izjavlja, da bo imel von Papen samo nalogo, da izvede nove volitve, pri katerih bo vlada oficiclno podpirala Hitlerjevo propagando, da s leni izjavi bivšim zaveznikom v Laussaneu, da Nemčija ne bo več dalje plačevala. Slab sprejem v Ameriki Ijf.ndon, 1. jun. Ig. Tukajšnji listi komentirajo določitev von Papena za nemškega državnega kanclerja z raznimi slikami o njegovem delovanju kot nemški vojaški ataše v ameriških Združenih državah pred vstopom Amerike v vojno. V napisih navajajo lisli: »Zloglasni zarotnik v USA«, »Mož, ki ga je Amerika izgnala , »Vojni vohun bo sestavil nemško vlado« itd. Francija dobi samoradihalno vlado Radikali hočejo vladati brez socialistov in brez desničarjev Pariz, 1. junija. Kongres socialnodemokralske I stranke je včeraj sklenil resolucijo, v kateri izjavlja, da so socialisti pripravljeni sodelovati v koaliciji z meščanskimi radikali pod sledečimi pogoji: Pogoji socialistov. 1. Organizacija miru z obveznim razsodiščem na podlagi panevropskega sporazuma. 2. Redukcija vojaških izdatkov na nivo iz leta 1928. 3. Kontrola in nacionalizacija fabrik za orožje in muni-cijo. 4. ITravnovešenje proračuna, ne da bi se zmanjšale mezde, plače in penzije. 5. Kontrola bank. 6. Ekspropriacija železniških družb in sploš. no podržavljanje železnic. 7. Splošno državno zavarovanje. 8. 40 urni delavnik na teden brez redukcije mezd. 9. Generalna politična amnestija. Socialisti so to resolucijo takoj predložili izvršilnemu od,boru radikalne stranke, ki se je seatal 1. t. m. dopoldne. Radikali odklonili sorialistične zahteve. Popoldne je izvršilni odbor radikalne slranke prerešetal socialistične pogoje pozno v noč in sklenil, da te zahteve odkloni. Naposled je vstal sam predsednik stranke Herriot, ki je izjavil, da je nemogoče vezati se nili glede znižanja izdatkov za oboroževanje niti glede predlogov »orializaeije železnic in drugih zahtev gospodarskega in socialnega značaja. V nadaljnji debati pa so govorniki poudarjali tudi. da je nemogoča koalicija z onimi strankami, ki so podpirali bivšo Tardicujcvo vlado. Torej je tudi ideja koncentracije radikalov z zmerno levico ter sredinskimi strankami padla v vodo. Radikali bodo vladali sami. Izvršilni odbor radikalne stranke je naposled izjavil, da je načeloma za koalicijo vseh levičarjev, vključivši tudi socialne demokrate, ako odstopijo od svojih pogojev in se zedinijo na vladni program g. Ilerriota. Socialna demokratska stranka bo o tem sklepala še danes, toda ni verjetno, da bi sprejela pogoje meščanskih radikalov. Zaradi tega je skoraj gotovo, da ho g. Herriot, ki bo jutri sprejet od predsednika republike, kateri mu bo dal nalog, da sestavi novo vlado, izbral člane vlade samo iz radikalne stranke, tako da na vladi ne bodo niti stranke republikanskega centra niti socialisti. Lausanne - uvod v svetovno gospodarsko konferenco Ameriško stališče Washington, "51. maja. ž. Ameriška vlada je sprejela britansiki predlog, da bi se na mednarodni konferenci pretresala vsa aktualna gospodarska vprašanja, vendar pa se ne strinja z Mac Donaldovo namero, du bi sc dal lau-sunnski konferenci značaj splošne mednarodne ekonomske konference. Ameriški poslanik v Ixmdonu Mellon je dobil nalog, da obvesti britansko vlado, da Zedinjene države sprejmejo predlog o sklicanju svetovne gospodarske konference pod pogojem, da se na njej riiopravljajo samo gospodarska vprašanja ter da se povsem izključita reparacijski problem in problem vojnih dolgov, ker sc morata obedve vprašanji rešiti posebej. Glede reparacij Amerika sploh noče ničesar slišati in prepušča to vprašanje evropskim državnikom, dn ga rešijo sami. Kar se tiče vojnih dolgov, zastopa ameriška vlada stališče, d« je nemogočo vsaka diskusija, dokler evropske države, od katerih zahteva Amerika plačilo vojnih dolgov, nc najdejo sume končne rešitve za nemške reparacije. Radi tega nočejo Združene države niti posredno niti neposredno sodelovati v Lausonneu. Po teh vesteh torej smatra Amerika lausannsko konferenco kot uvod v siplošno svetovno gospodarsko konferenco. Rim. 51. maja. /. Mac Donaldov predlog, dn sc razširi program lausannske konference na aktualna gospodarska vprašanja, je bil spreje4 od fašističnega tisku /. velikim odobravanjem. Fašistični listi trdijo, da je to, kar zahteva sedaj Mac Donald prav zu prnv Mussolinijeva teza, ki jo je prod dvemi meseci oi> javil »Popo-Jo d'ltuliu<, Anglija želi, da se vprašanje vojnih dolgov in vprašanje repu racij rešita skupno ostalimi vprašanji, ki so povzročila splošno svetovno gospodarsko kri/.o. Ni dvomu, pravi >Gi-ornale d'ltaliu-, du so vso ta vprašanja v tesni zvezi in du se. morajo skupno rešiti. To stališče zastopa popolnoma tudi italijansko vlada. London. 31. maja. '/. Mac Donald jc imel snoči iz Plyinoutha ponovno telefonski razgovor z NVnshingtononi. Ta razgovor spravljajo v zvezo s sklicanjem svetovne gospodarske konference, ki bi bila popolnoma ločena od lausunn-siko konference. Čuje se in to potrjuje tudi Wa-shinigton, od pogojeni, če se na konferenci ne bo razpravljalo o vprašanju vojnih dolgov. Stran 28 >SLOVENEO, dn« 2. junija H»3, Stev. 134. Zakaj je romunska vlada odstopila Romuniji grozi finančni polom Nič nepričakovano ni včeraj prišla vest, du je romunski niiuisti.-ki predsednik prof. Jorga s celim svojim kabinetom podal ostavko, kakor je nekaj dni preje starega Venizelosu gro/er finančni polom prisilil k demisiji, tako je tudi Jorga padel radi naravnost obupnega ii|iHt)0)(eg« j>olo/nju. v katerem se nahaja Ko-I nun j ji). Znano je, du se jo /e nekaj tednov mudil v Romuniji francoski finančni strokovnjak Rist s štabom 14 faucoskih linunčnili ekspertov. du pod robno' prest udira finančni položaj države. Itomuuija je namreč zaprosila hrumijo zu večje posojilo. I Oda Francozi so s |>osoja njeni svojega denarja v zadnjem času postali silno previdni iu s„ mesto n&prošcnili milijard poslali najprej svojega finančnega strokovnjaka. Ta francoska finančna komisija je sedaj sestavila poročilo o romunskem finančnem gospodarskem položaju in ga dostavila romunski vludi po svojem poslaniku v Bukureštu. Natančno poročilo besedilu nam doseduj št- ni znano. Gotovo je le dejstvo, da je sodba francoskih finančnikov o romunskem državnem go-tpodarjunju naravnost uničujoča. \ prvem delu poročila povdurja prolosor Rist. tla Romunija »ploh nj izpolnila obveznosti, k j jih je prevzela o priliki stabilizacije svoje valute iu da se tudi ni potrudila, da svoje državne finance v zu-atevanem smislu regulira. \ drugem delu poro-'ilu j»u profesor Itist očitava nov načrt za reorganizacijo romunskih državnih linanc. Vendar francoski finančnik kategorično izjavlja, da je načrt mogoče i/vesti le tedaj, če si Komuni ju brez pridržka osvoji predlagani program in zakonito jamči, da bodo vse točke brez pridržka -tudi izvedene. Pred vsem se zahteva radikalni odpust uradništvu. ki ga je več kot polovico preveč in pa takojšnjo rnzveljuv Ijenje zakona, ki je uvedel razdolžitev kmetov. Profesor Ris t vidi namreč v poroštvu, ki ga je romunska narodna banka prevzela za izvedbo rqzdolženju kmetov, resno nevarnost /.a vrednost romunske valute. Vtis poročila je bil nu romunske merodajno kroge porazen. Takoj je postalo vsem jasno, da spričo teh dejstev Francija ne bo dala nobenega posojila. Vsa romunska politiko zadnjih let je pa igrala ravno s to karto, da jo v skrajni sili Francija gotovo ne bo zapustila. Istočasno pa je tudi francoski svetovalec v romunski narodni banki Auboin podal izjavo, da za toliko časit |M)laga svojo funkcijo v Bukarešta, dokler se narodna banka ne razbremeni obvez glede razdolžitve kmetov. Z drugimi besedami: Francija zahteva, da romunska vlada umakne zakon, ki je že nekaj mesecev v veljavi. T odi« zlu še ui koncu, kakor hitro se je zvedelo /.a Ristovo |>ornčil<), so diplomatičui zastopniki dr/uv. ki so udeleženo na romunskem sta-Jiili/.atijskein posojilu. Francija. Anglija, Ni/.o--/omska. Švedska, Švica iu Združene države Severne Amerike napravile diplomatično intervencijo v romunskem zunanjem ministrstvu in zahtevale strogo izvedbo prevzetih finančnih obveznosti. ki so bile združene z omenjenim posojilom. Pod tem pritiskom zunanjih sil se jc takoj sestal ministrski svet, h kateremu je bij pritegnjen rudi guverner narodne banke, du se posvetuje o izhodu iz kritičnega položaja. Da pn je mera težav polna, istočasno prihajajo tudj jakp vznemirjajoča poročila i/, notranjosti države, du se upirajo uradniki iu učiteljstvo, ki že mesece ni dobilo svojih plač. Položaj je tudi sicer politično jako napet, ker Jorgpva vlada še približno ni predstavljala večine narodu. Ministrski svet pa ni prišel do nikakegu pozitivnega uspeha. Kralj je sprejel v posebni avdijenci finančnega ministra Argetojanuja iu guvernerja narodne banke Angclcscuju. Takoj nato je bil sprejet kmečki voditelj Mihalahe, ki ga je vlada jjoslala v Pariz, du izposlujc posojilo, inornl je odkrilo priznati, dn v sedanjih razmerah ni niknkegu upanja nn francosko posojilo. Pod vtisom teh poročil je Romunija poskusila nekakšno demonstracijo proti Franciji. Najprej s tem. du se je no brzo roko predlagalo, du naj se sklene z Nemčijo preferenčnn pogodba. katero je Nemčija predlagala že pred daljšim časom, t rgovski minister laška jc nemškemu stavil proti pred loge. ki gredo za tem, du se ustvari enoletni trgovski provizorij s prefe-renčnimi carinami za romunsko žito. V zadnjem trenutku pa prihajajo vesti, dn se na tej bazi Nemčija nc bo pogajala. Tudi madžarska vlada v nevarnosti Budimpešta. 1. junija, tg. Med onimi člani Vladne stranke, ki pripadajo skupini malih kmetov, so v zadnjih dneh pojavlja vedno večje nezadovoljstvo. Ministrskemu predsedniku Karolyjju Je poslalo K7 poslancev te stranke memorandum, v katerem zahtevajo znižanje domače obrestne more, zagotovitev visokih cen za letošnjo pšenično žetev, ureditev kmelskih dolgov, ukinjenje sodnih Izvršb in dražb in dovoljenje, da smejo mali posestniki, ki so z agrarno reformo dobili posestva, odplačevati svoje dolgove v obrokih. TI poslanci nameravajo zahteva t i zaupnico proti vladi in izvajati vse posledice, če se navedena vpralanja ne bi redila #e v sedanjem zasedanju poslanske zbornice. Zaradi lega .je bil danes grof KaroIyi v avdienci pri llorthyju. Vesi, da je pri *em podal svojo demisijo, ui resnična. Horthy je izrekel ministrskemu predsedniku svojo popolno zaupanje in je Karolyi da-ues izjavil na hodnikih parlnmeuta, da je vlada pripravljena izpolniti želje malih kmetov in da bo po parlamentarnem sprejemu proračuna takoj odredila primerne ukrepe. Domača obrestna mera, ki znaša sedaj t»%, se bo v najkrajšem času znižala mi o'A % ali na 5%. Finančni minister Koranny pa j« Izjavi), da z ozirom na nizko cene žita v inozemstvu ni mogoče umetno zagotovili višjo ceno žjta z vladnimi odredbami. Dunajska vremenska napoved. Dosedaoie vre-mn se ne bo mnogo izpremenilo. Evharistični kongres v Sarajevu Sprejem odličnih gostov Tudi domišlja Jorgovegu kabinetu ui nič drugega kakor demonstracija. Tod« taksen korak je brezpredmeten in sploh nima nobenega stvarnega pomenu, ker ne ponienju nikakšnegu pozitivnega izhoda. Ako Romunija hoče'dobiti posojilo, bo morala ubogati Francijo oziroma slediti navodilom njenega finančnega strokovnjaka. Že nekaj času namreč vlada veliko nezaupanje med francoskimi finančniki kar ise tiče dajanju inozemskih posojil. Ako pu Romunija ugodi inozemskim finančnim zahtevani, pn mora zopet priznati, ruzdol-/itvi kmetov po načinu jn obsegu, kakor je bil uveljavljen, finančno pogrošen in s tem sama sej>i zopet sppclnese tla. Nc da se namreč tajiti, da jc omenjeni zakon bil proglašen v precejšnji meri zato. da popularizira režim, kar pu se um ui posrečilo. Da je stanje romunskih financ res težko, kaže tudi hitro padupje k ur/o v na bu-kureški borzi, 'lako je dolarsko posojilo iz. letu 1039 padlo od 41 na V<%. Na žitnem trgu v lada popolni zastoj, ( ene za vagon koruze so v Brajli padle pod 20.000 Irjov. Prav tako sc je ponesrečil sporazum / Argentino. Nova vlada bo morala seči po energičnih ukrepih. Zlusli bo morala /tttreti strašno korupcijo, ki se je razpustu. ako 11 oče rešiti državo splošnega finančnega polomu. Narod je ostavko navdušeno pozdravil Belgrad, 31. maja. 1. Vlada profesorja Jorge se je zrušila, "kakor se zruši paluča od sunka, ki pride « pravega mesta. Vlada učenjakov, kakor so jo v Romuniji imenovali, je spravilu državo v lakšne finapčne težkoče, da so nihče več ne spozna. Zadostuje samo (a ugotovitev, da je veliko število učiteljstva in državnega uredništva ostalo brez plače že šest mesecev in no samo mesec dni, kakor se je napačno javilo. V Romuniji nili časa ne bodo imeli, da se j-adujojo nad iBm, ker je odšla državna administracija, kalera po pisanju lista '.Neaca.. sploh nikdar 110 bi smela priti nn krmilo države. Novi možje se bodo morali vsesii k temeljitemu delu, da preprečijo zlom celokupne državne uprave, Značilno je pri tem, du je položaj prvi razumel in ga v vsej jasnosti ocenil kralj Karel sam. Po državnem kongresu učiteljstva je pozval k sebi ministre na sejo ministrskega sveta, kjer jim je ukazal, naj ii|u jasno obrazložijo položaj, in ko mu po dveunieiu govoričenju ministri niso mogli podati jasne slike, je bil zopet kralj, ki je od njih ullimativno zahteval, naj mu v teku osmih dni predložijo- konkreten načrl, kaljo bi se urpdništvu'-Izplačale zaostalo plače, Profesor Jorga in ujegovi kolegi so sj>oznuli, da se od njih zahteva preveč. Zato so podali ostavko, kalero je kralj seveda t.dioj sprejel. Javnost je demisijo sprejela z navdušenjem, posebno 5e:. ker sc da iz načina, kako je kralj Karel prisilil vlado, da poda ostavko, sklepati, da so bo vrudi) normalno parlamentarno življenje in da bodo via-do prevzele zopet politične stranke. Zaenkrat je dobil mandat Titulescu, da sestavi koncentracijsko vlado, Nekateri liberalni voditelji, kakor Duca. izjavljajo, da ne bodo vstopili v koncentracijsko vlado, ker so prepričani, da so sami v stanu, da sestavijo' vlado čisto na liberalni podlagi. Ostale stranko se še niso odločile. Brez dvoma bo moralo priti do novih volitev, ki bodo šele odkrile mnenje širokih plasti naroda, ki do sednj ni prišel do besede. Titulesou ne bo hotel sestaviti kake male koncentracijske vlade, ker bi rad postal rešitelj naroda v usodepolnein trenutku. Reševanje krize Itukarešt, J.' jun. tg. Rešitev vladne krize bo trajala najmanj deset dni. Titulescu bo dospel v Bukarešt v petek ali soboto in poskušal sestaviti vlado najširše koncentracije, pri čemer pa bo go-lovo zadel na velike težkoče. (tovori 6e, da bi rad sostavil vlado liberalcev in narodnih zuranistov. Liberalci pa že sedaj izjavljajo, da 110 bodo hoteli v tako vlado, da bi bili sicer v načelu za tako koalicijo, toda brez Titulesca kot minislrskega predsednika. Podpredsednik narodne zaranistiČne stranke Vajda Vojvod je bil danes pozvan v Bukarešt, da se udeleži posvetovanj za segtavo kabineta. Bivši narodnozaranistični ministnski predsednik Miro-ue3cu je izjavil zastopnikom listov, da bi bila njegova stranka, knkor zadnjič, tudi sedaj pripravljena. podpirali koncentracijsko vlado. Ravnatelje odpuščajo Budimpešta. 1. jun. tg. Največja madjarska lo-vama strojev »Dantlbius« je danes odpovedala službo 30 ravnateljem in ]>rokuristom ter 400 in-ženjerjem in uradnikom. Podjetje že več tednov nI dobilo nobenih naročil niti od države niti od privatnih oseb. Tudi v raznih drugih industrijskih podjetjih je bilo danes odpuščenih 000 inženjerjev. Italijansko posojilo Turčiji Ankara, 31. maja. ž. Službeno poročajo, da je zaradi zadnjega obiska Izmeta paše v Rimu sklenila italijanska vlada, da dovoli Turčiji posojilo 3 milijonov funtov, 1 milijon bo Turčija dobila v devizah, ostanek pa bo dobila v blagu. Atene, 1. junija, tg. Grške oblasti so generala Pangalosa in 11 njegovih najvažnejših pristašev de-portirale za 5 mesecev na otoke, ker so razburjali narod s svojo agitacijo, ki ogroža gospodarsko sanacijo države. Vlada, ki se sedaj pogaja z dvema angleškima finančnima zastopnikoma o začasnem dogovoru glede odplačevanja dolgov, hoče doprinesti vsako žrtev, da bi izpolnila vsaj del inozemskih obveznosti, <*.,,■ Gorgulov je normafUn Pariz, 1, junija. AA. Trije psihijalrl, ki so pregledali atentatorja Gorgulova, so dognali, da je atentator popolnoma normalen. Na njem niso našli niti sledu bolezni, o kateri trdi, da jo je imel pred 15 leti. Sodijo, da bo zagovornik Gorgulova zahleval drpge flubije.tre. .. Sarajevu, 1. junija, ž. Danes jo z brzoviukom prispel iz Zagrebu v Sarajevo zagrebški nadškof iu hrvaški metropolit dr. Anic Baner v spremstvu svojega tajnika dr. Slnmiča in frančiškanski pro-vipoijal Harupip iz, Zagreba, ki bo ua evhuristic-liem kongresu v Sarajevu zastopal generala frančiškanskega reda iz Rimu. Uoste so na kolodvoru pričakovali nadškof dr. Ivan Šnrič, frančiškanski provincijal Marinn Mnrič, dekan' vrh-bo-saiiskega kapitlja, predsednik pripravljalnega odbora ravnatelj Poljak, pj-edsednik Napredka« Ante Alaupotič in drugi predstavniki hrvaških društev. Ko je hrvatski metropolit stopil iz vlaka, jo intonirala hrvatska glasba »Lepo našo domovino«. Nadškof dr. Šarit" je toplo pozdravil dr. Anle Baura kot prvega predstavnika Hrvatov na kongresu in velikega svečenika, ki je prišel da se udeleži slavo bosanskih katoličanov. Tedaj je pristopila k prevzvišenapiu nadškofu di-. Ante liBiierju neka učenka ter mu izročila šopek cvet- ju lil mu želela z lepo dekluniucijo prijetno bi« vanje v Sarajevu. Skozi špalir učenk v belili oblekah je odšel hrvaški metropolit v spremstvu cerkvenih predstavnikov iz kolodvora v nadško-fovski dvor v Sarajevu. Zvečer ob 7.20 so Sarajevčani svečano pričakali na kolodvoru grško-kutoliški Ciril in Metodov zbor iz Zagreba. Nu postaji so prisostvovali sprejemu vsi predstavniki katoliških društev obenem s pevskim društvom -Trebevič: iz Sarajeva, Ob 10.20 pridejo škofje iz Dalmacije ter dalmatinske godbe, ki bodo prisostvovali kongresu. Jutri opoldne prido apostolski nuncij Pelle-grinetti, kateremu vsa katoliška in hrvatska kulturna društva ter slpvensk klub pripravljajo s.ve-čan sprejem. Ljubljana, 1 jun. Zvečer sta se na evharistični kongres v Sarajevo odpeljala nadškof dr. Anton Bonaventura Jeglič iu škof dr. Gregorij Rozmai« v spremstvu slovenske delegacije. O sistemu kapitalizma ' Pred kratkim je znani profesor berlinske trgovske visoke šole M. J. Bonu v »Vossische Zaitung objavil vrsto člankov, v katerih slika sistem iu usodo nemškega kapitalizma. Dasi pri nas položaj še dolgo ui tako nevzdržen kot v Nemčiji, vendar marsikatera misel prof. Bonna velja brez drugega ludi za naše razmere, ker se je naše gospodarstvo razvijalo po zgledu in sistemu nemškega vzorca in je še danes v precejšnjem delu pod nemškim uplivom. Kapitalizem je v svojem bistvu iii tehničnem sistemu povsod enak in si tudi v ostalih razlikah postaja v posameznih državah vedno bolj podoben, čini bolj postaja tehnični aparat kompliciran in nepregleden. Vendar pa ima nemški kapitalizem svoje posebne znake, ki ga še danes bistveno razločujejo od francoskega ali amerikanskega. Kapitalizem v Nemčiji je mistnl iz uradniških in vojaških krogov, iu nosi radi tega tudi bistvene znake teh družabnih skupin, dasi so te danes izgubile mnogo svoje nekdanje veljave. Nemški kapitalizem je osnovan na principu pokorščine in discipline, ter se mora radi tega smatrati za neke vrsto autoritativnega kapitalizma. Nadalje pravi prof. Bonn, da je Nemčija vsled svojevrstnega socialnega razvoja postala klasična dežela raznih oblik organizacije. S tem pa še ni rečeno, da zna Nemec bolje organizirati kot n. pr. član kake drugo narodnosti. Pač pa ima nemški narod v sebi to prednost, da se lažje podredi in uvrsti v organizacijo kot drugI narodi, ker na zunanjo svobodo ne polaga velike vrednosti, Široko plasti naroda se na' ta načjn osvobode osebne odgovornosti, ki se prenese v takih slučajih na poedinen. V tem gospodarskem sistemu se je svoboda nadomestila z redom in monopol je postal naravnejil mjgo svobodna konkurenca. Ce pomislimo, da je naša industrija po precejšnjem številu če že ne v nemških rokah, pa vsrij pod nemškim uplivom, bodisi fliiancijelnim, bodisi po men talite {i, se ne smemo čuditi, da vidimo marsikatero prej navedeno karakteristiko tudi v sistemu naših kapitalističnih in gospodarskih organizacij. Nočemo pa s tem trditi,' da jo bjlo po dosedanjih izkušnjah to našemu gospodarskemu življenju absolutno v. škodo, kajti slovanskemu temperamentu ln značaju je razpršitev organizacije in neko individualno, da ne rečemo lahkomiselno pojmovanje in obravnavanje važnih zadev le prepogosta napaka. Iz razvoja po sistemu vojaških 111 uradniških zgledov pa se je urinila v kroge nemškega kapitala zmota, ki je neizbežne boje med kapitalom in delavstvom le še povečala, namreč zanemarjanje in nerazumevanje faktorja : človek r. Nemčija je bila od nekdaj domovina socijallzma, čigar metode niso bile ravno vedno najsrečnejše izbrane. Enako tudj nc smemo pozabiti na medsebojna nasprofstva kapitala in delavstva v Angliji, vendar pa so se angleški kapitalisti iz teh bojev mnogo več naučili kot nemški. Tako je postala industrija pred vojno ena izmed najmočnejših opor državne avtoritete. V Nemčiji pa je prešla po vojni v nasprotni tabor, ker se je kapitalizem bal, da je prešla državna oblast za trajno v roke delavstva. Zopet se je upliv nu državno vodstvo med inflacijo nekoliko povečal, dočim so je takoj po inflaciji slika spremenila in je zopet kapital zahteval od države zaščito in subvencije. Industrija je grozila za slučaj, da se njenim željam ne ugodi, z odpuščanjem delavcev in ustavljanjem obratov, da se na ta način brezposelnost in beda še poveča, S tem postopanjem pa je kapitalizem zapustil pravno pot in pravno osnovo, kajti te grožnje so bile večkrat le pretveza za to, da se nerentabilni obrati s jio-močjo subvencijo spremene v rentabilno na račun države, t. j. davkoplačevalcev. Ko pa je bil Kapitalizem enkrat na tej poti navzdol, je pričel podobno metode v medsebojnem boju, še bolj pa v metodah napram onim, ki so šibkejši od njega, namreč, delojemalcem. Prišli smo lako daleč, da se za uresničenje načrta, ki ga smatra hi ali oni izmed voditeljev za pravilnega, sploh no vpraša več, ali je to dovoljeno ali ne, temveč se uporablja vsako sredstvo, ki bi moglo koristili, ne glede na zakone in moralne pomisleke.. Kar jc jirof. Bonn povedal lu za nemške razmere, velja skoro za ves svet brez izjeme in seveda ludi za naše razmere. Dogodki, ki so bili pred nedavnim časom v raznih panogah naše industrije, so bili dosti očiten dokaz za to. S prej omenjenim jedrom discipline v organizaciji in z naraščajočim pomanjkanjem etike pa se je sporedno poslabšalo razmerje med delavstvom in kapitalom. Na občutke delojemalca so danes nihče več ne ozira, dasi govorimo in pišemo mnogo o socijalnem delu, A tain, kjer bi se dali iz pravilnoga pojmovanja 6ocijaInega čuta pridobili tisočaki, tam smo popolnoma odpovedali. Robert Owen, angleški človekoljub jn posestnik predilnic je že v prvi polovici tO. stoletja opozarjal svoje stanovsko tovariše, da se čudi, kako podjetniki skrbo za pravilno snaženje in poslu-ževanje strojev, zn človeka pn, ki jo, ako smemo lako govorili, najbolj komplicirani slroj, pa se nihče ne briga. In vendar je osebnost ogromnega ekonomičnega pomena, ki vselej šole oni»> gočuje produktivno delo stroju. Znani socijolog prof. Forster pravilno pravi, da bi bil marsikateri podjetnik mnogo bolj : gospodar v svoji hiši,', ako bi z etičtiioii argumenti stopil pred delavstvo, kakor pa z ostrim in odbijajočim nastopom. Največje 111 najstrožje nadzorstvo ne pomaga, če ni v poe-dincu razvita odločna samostojna osebnost iti čut do odgovornosti, torej moralno čutenje. Če pa ni morale zgoraj, je tudi spodaj ne smemo pričakovati, še manj pa zahtevati. Poštenost v metode, lo velja danes za kapitalizem v enaki meri, kakor zro-dalo 1089 milijonov hranilnih vrednostnih papirjev v vrednosti nad 857 milijonov funtov. Pangalos interniran na Krfu Atene, 1. junija. AA. Ker so pristaši generala Pangalosa vnovič skušali izpremeniti obstoječi red in režim, je predsednik vlado Papanastasin izdal najstrožje ukrepe za ohranitev miru. Snoči je vlada odredila, naj policijske oblasti Pangalosa in 12 njegovih pristašev internirajo na raznih grških otokih. Generala Pangalosa bodo odpeljali in internirali na otoku Krfu. Predsednik vlade Papanaslusiu je pred novinarji obžaloval, da je morala vlada izdali tako ukrepe. Potrebni pa so 'bili, da obvaruje državo pred škodljivimi diktatorskimi vstajami in pred fašističnimi akcijami in da ohrani Grčiji njeno jto-polno notranjo svobodo. Zagrebška vremeiikn napoved: Oblačno iu [ vetrovno. Prehodno deževje z grmenjem. Poštnina plačana v gotovini LETO LX f Ljubljani, v petek 3. junija 1932 Štev. 12^ 'ena t Din Naročnina mesečno v25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo ^Kopitarjevi nI .e;, v SEO Telefoni nredniStva: dBetna^sltiffia 2050, — nočna 29%. 2994 in 2050' SMv Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Ček. račnn: Ljub« Ijana št. 10.650 in 10.549 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2991 Izhaja vsak dan zjutraj, razen oondeljka in dneva po praznik« Generalska politika Akcionarji Creuzotovih in Škodovih tovarn si fe dni gotovo zadovoljno manejo roke. Zakaj predsednik nemške republike jim je storil veliko uslugo, ako se bodo zgodovinski dogodki razvijali tako, kakor to preračunava človeška pamet. Hindenburg, ki je onega Briininga, kateremu se ima Nemčija zahvaliti, da se v teh dveh letih ni zrušila pod težo gospodarske krize in je vzdržala vihar notranje revolucije, nadomestil z možmi iz predvojne plemiško-vojaške Nemčije, ni dovolj preudaril, kakšen učinek bo imel ta korak na velesile zapada. In že kričijo v Franciji oni ultra-nacionalisti, ki delajo z nemškimi roko v roki, da preprečijo upostavitev znosnejših razmer na svetu, da je edini odgovor na zmago reakcije v Nemčiji: odkloniti razorožitev; napeti vezi, s katerimi je premagana Nemčija zvezana po Versaillesu; ohraniti mirovno stanje, ki se vzdržuje po milijonih in milijonih bajonetov ter milijardnih vsotah državnih proračunov, kateri izginjajo v žepih dobaviteljev orožja! ... V resnici, stari general je napravil pravi skok v temo, kakor se izraža nemško časopisje. Hindenburg je podlegel nervoznosti, ki se je polastila mnogih Nemcev, katerim se je zdelo, da se Briining preveč izogiba definitivnemu razpletu skrajno napetega notranjepolitičnega stanja v Nemčiji. Hindenburg ima gotovo poštene namene in njegova misel, da bi nemški fašizem mogel končati z nevarno eksplozijo za Nemčijo, ako se pravočasno ne upreže v odgovorno državotvorno delo, ni brez podlage. Generali, ki so mu svetovali, naj izvrši preobrat z ljudmi, kateri ne pripadajo fašističnemu pokretu in bi ga po njihovem mnenju mogli še pravočasno obrzdati, niso ravnali iz zgolj egoističnih motivov. Zagrešili so pa veliko in zelo težko popravljivo zmoto, da iz same nepo-trpežljivosti niso mogli počakati naravnega razvoja iz sedanjega stanja, ki bi ga ne mogel nihče tako sigurno normalizirati v smislu novih smeri in teženj kakor ravno Briining, ki je bil žrtvovan brez potrebe in v opreki s pravimi interesi Nemčije. Briining — mož najčistejše stvarnosti — ni bil za večno zvezan s socialno demokracijo, kakor so mu njegovi nasprotniki od desnice vedno očitali. Katoliškega kanclerja od marksistične dogmatike ločuje celo brezdno, in če je mogel s socialisti tako sporazumno sodelovati, je to zgolj zasluga zdravega smisla za pozitivno delo v splošni blagor, ki nemško socialno demokracijo že od njenih početkov, posebno pa po vojni odlikuje; na drugi strani pa je to sodelovanje bilo rezultat objektivne državniške usmerjenosti centruma, ki se poslužuje naravno dobrih principov socialnoreformnega dela, glede katerih je lahko vsak katolfk soglasen z vsakim marksistom, za namene obče blaginje — zelo enostavno, pa edino zdravo načelo, ki ga Zal ne razumejo ne levi ne desni ekstremisti. Briining pa bi bil enako lahko v namene splošnega blagra uporablja! pozitivne in tvorne sile, ki se brez dvoma nahajajo tudi na desni strani parlamenta, saj noben velik socialen ali kulturen pokret ni gola zmota, naj je na prvi pogled še tako neobičajen in revolucionaren bodisi v »naprednem* bodisi v »reakcionarnem« smislu (naprednost in reakcionarnost sta dva hudo relativna pojma). Todja ravno državniška pamet je Briiningu kazala, da za dogle-den čas nemška desnica ne predstavlja še odgovorne vlade sposobne skupine, ampak vroč kaos, ki se mora shladiti in urediti, preden bi bil zmožen za stvarno in mirno politično delo. Briining pa je tekom svojega več ko dveletnega kanclerovanja v praksi dokazal, da ume ta kaos obvladati in sicer tako, da ni samo uspešno čuval notranjega reda in miru Nemčije, ampak je po mednarodnem ugledu, ki si ga je pridobil, tudi odprl Nemčiji pot do osvoboditve od reparacij in drugih težkih obveznosti, ki jih mora nemški narod nositi po krivdi svojega nekdanjega nenormalnega vladarja iz rodu Ilohencolernov. Veliko vprašanje je, če bo mogel to politiko s tolikim uspehom nadaljevati von Papen. Zakaj nadaljevati se bo ta politika morala — o tem ni nobenega dvoma, najsi so si generali ki so sivolasega Hindenburga pregovorili do te fatal ne izpremembe, predstavljali, bogvekakšno srečno potezo v novo bodočnost in preusmeritev nemške politike so napravili! Vsaka preusmeritev, ki bi pomenila odstop od centrumove linije, je za dogleden čas nemogoča, ako naj Nemčija ne te-lebne v prepad, pred katerim jo je rešit BrOning — tega se tudi novi kancler dobro zaveda, čemu torej ta nerazumljiva izprememba v palači na Wilhelmstrasse, se mora vprašati vsak razsoden Človek. Tukaj tiči tragika tega dogodka. Predsednik republike in oni njegovi svetovalci, ki so v dobri nameri ta korak našvetovali, so bili igrača v rokah sil, katerim so lastni posestni interesi bili več nego usoda Nemčije. Tod pretvezo, da hočejo pospešiti pritegnitev Hitlerjevega narodnega socializma k vodstvu državnih poslov, so te sile spravile na vrh vlado, ki bo orodje za varstvo njihovih sebičnih koristi. Zakaj vlada von Papena, ki si nadeva ime »narodne koncentracije«, predstavlja v rcsnici lc koalicijo pruske plemiške vele-posesti s prusko veleindustrijo pod asistenco generalov »Reichsvvehra«, ki mogočo dobro mislijo, a so zelo slabi politiki, kar so nemški generali vedno bili. Da imamo prav, dokazuje splošna des-orientacija in depresija, ki je nastopila takoj po Brtiningovi demisijl in ki se bere iz vrstic celo najbolj konservativnega poštenega nemškega časopisa — le glasila bančnih koncernov so zadovoljna, ker so padle v vodo centrumove iniciative za Svečana otvoritev evharističnega kongresa Nad vse slovesen sprejem papeževega legata Sarajevo, 2. jun. ž. Danes popoldne je prispel z brzovlakom v Sarajevo papežev legat na evha-rističnem kongresu, apostolski nuncij msgr. Her-inenegild Pellegrinetti. Z njim so dopotovali ljubljanski škof dr. Gregor Rozman, dr. Akšamovič in nadškof dr. Jeglič. Na vseh postajah od Broda do Sarajeva so pričakovali apostolskega nuncija šolski otroci z župniki, ga pozdravljali, mu metali cvetje, sprejem v Sarajevu pa je bil naravnost triumfalen. Na kolodvoru so ga sprejeli nadškof dr. .Šari?, predsednik odbora g. Poljak, predsednik »Napretka« g. Alaupovif, ban drinske banovine g. Popovič, podban g. Hadžiomcrovič, armad-ni general g. Belič, general g. Jovanovič in general g. Milivojevi?, dalje celokupno občinsko zastopstvo z mestnim načelnikom Muteveličem. Ko je brzovluk prispel na postajo, jc »Hrvatska, glasba« intonirala papeževo ^jmno. Ko jc izstopil apostolski nuncij iz vagona, ga jc pozdravil nadškof dr. Šari? ter mu želel dobrodošlico, vesel ker je pri- šel predstavnik miru in ljubezni iz večnega Rima. Njegov govor je ogromnu množica ljudstva sprejela z živahnimi vzkliki sv. očetu. Za njim je govoril predsednik odbora g. Poljak, ki ga je pozdravil v imenu Hrvatov katoličanom iz Bosne. Učenka Galič je izročila apostolskemu nunciju šopek cvetja, učenka Branka Sevka je izročila nunciju sol in kruh ob deklamaciji lepe pesmi. Nadškof dr. Šari? jo predstavil apostolskemu nunciju zastopnike državnih vojaških in občiuskih oblasti. Med tem časom se je pred katedralo zbrala ogromna množica ljudstva. Vladika dr. Dionizij Njarady, škofje Miši?, Honefačič, Mileta, Bošif, Srebrnif, Miloševi?, zastopnik kotorske škofije o. Blasic, zastopniki belgrajskega nadškofa provincial Mari?, Markulin, provincial konventualcev Polonio Bernardin iz Zagreba, zastopniki hrvatskega kaptola, kanoniki vrhbosanskega kaptola in drugo duhov-ništvo, Hrvatsko katoliško društvo, Slovenski klub, pevsko društvo »Sv. Cecilija«, »Trebevi?«, vse sa- rajevske ljudske in srednje šolo ter razna druga društva so prisr?no pozdravili papeškega nuncija. Apostolski nuncij se jn z drugimi cerkvenimi od-ličnjaki odpeljal z avtomobilom pred katedralo. Tu ga jri ponovno pozdravil dr. šari?, nakar mu je deklica Mira Ivanovi?, učenka u?iteljiš?a, izro-čila krasen šopek cvetja ob deklamariji priložnostne pesmi. Apostolski nuncij se je v prisrčnih besedah zahvalil v hrvatskem jeziku. Njegov govor so navzoči sprejeli z burnimi klici sv. očetu. Nato jc mostarski škof ponudil križ v poljub, nakar je nuncij odšel v katedralo. Po kratki molitvi v katedrali so se visoki gostje podali v nadškofor-ski dvorec. Ob 5 popoldne je bila svečana otvoritev ev-haristi?nega kongresa. Priložnostno molitev in pridigo o Kvharistiji, katero je imel nadškof dr. Šari?, so prenašali z zvočniki po vsem Sarajevu. Ljudstvo 7. velikim zanimanjem spremlja potek oi liaristifnih svečanosti. Nova nemška vlada bo razpustila parlament Volitev v začetku julija Berlin, 2. junija, tg. Novi nemški drž. kancler von Papen je danes končal svoje razgovore s politiki razen enega portfelja. Kabinetna list« ima sledeča imena: državni kancler: von Papen; notranji minister: baron von Gayl; zunanji minister: baron von Neurath; finančni minister: grof Schvrerin von Krosigk; gospodarski minister: dr. Warmbold; poštni in promet, minister: Bltz von Riibenach; vojni minister: general von Schleieher; pravosodni minister: dr. Giirtner; prehranjevalni minister in vzhodni komisar: baron von Braun; delovno ministrstvo bo začasno zastopal dr. Warmbold. Papenov kabinet ni torej samo desničarska vlada, temveč očitno plemenitaška vlada, ker sta samo dva ministra navadna meščana. Samo eden izmed njih, to jc prof. dr. Warmbold, je bil že prej enkrat minister, če ne štejemo dr. Giirtnerja, ki je bil že prej bavarski ministrski predsednik. Novi kabinet je danes popoldne prisegel pred predsednikom republike. Papenova vlada nima namena, predstaviti se nemškemu državnemu zboru. Eden izmed njenih prvih sklepov bo ta, da bo predsedniku republike priporočila takojšnji razpust nemškega državnega zbora. Smatra se, da se bo razpust objavil že nocoj ali pa najpozneje jutri. Nove volitve, ki sc morajo izvršiti po ustavi v 60 dneh, bodo začetkom ali sredi meseca julija, novi nemški državni zbor pa se bo sestal meseca avgusta. Danes sta sc sestala predsednik nemške drž. banke dr. Luther in bivši predsednik nemške drž. banke dr. Schacht, katerega jc med pogajanji za sestavo nove vlade sprejel pri sebi tudi državni kancler von Papen. Za danes popoldne pa je povabil von Papen k sebi dr. Luthra. Z nemško-nacionalne strani se je napovedovalo, da so bo v vodstvu nemške državne banke izvršila sprememba. Zakon o nemški drž. banki zagotavlja predsedniku hanke neodvisnost tudi nasproti vladi, ki ga ne more odpoklicati ali zamenjati po svoji volji. Zdi se tudi, da zaenkrat nova vlada nima namena, pritisniti na dr. Luthra, ker noče povečati bojazni pred vnlutarno-politič-nimi eksperimenti, ki se je zelo razširila med prebivalstvom po odstopu dr. Briininga. Vlada namerava sporazumno s predsednikom nemške narodne ' hanke izdati proglas, ki ho obetal varstvo valute in zanikal nevarnost inflacije. Prihodnja naloga vlade bo, urediti državni proračun. Uveljavili ga bodo z zasilno naredho. Kar sc tiče zunanje politike, lazanska konferenca ne bo njena glavna naloga. Smatrati je, da bodo zastopali Nemčijo v Laussaneu državni kancler von Papen, zunanji minister Neurath in finančni minister Schwerin, koteri je posebno verziran v reparoc. vprašanju. Now York, 2. junija, tg. Ameriško zvezno sodišče je ustavilo že pred tremi meseci obtožbo proti sedanjemu državnemu kanclerju von Papenu zaradi sabotaže, ki je tekla proti njemu že 16 let. Von Papen je tigura -vodil bo general Schleicher London, 2. junija, ž. Tukajšnji listi obširno pišejo o imenovanju nove nemške vlade in skoraj vsi listi so mnenja, da bo ukinjena prepoved na-rodnosocialističnih napadalnih čet. Berlinski dopisnik »Daily Telegrapha« se peča posebno z osebo generala Schleicherja, ki ga smatra za najmočnejšo osebnost v novem kabinetu. Von Papen bo dal kabinetu samo svoje ime, v resnici pa ga bo vodil general Schleicher, ki ho določil smernice sedanje politike in bo glavna vez med predsednikom republike in kabinetom. Napačno je, če se gleda na generala von Schleicherja kot nesrečo za Evropo, ker je ravno on tisti, ki najbolj želi sporazum s Francijo in se mu zlasti lo vprašanje vsiljuje kot najbolj nujno. General Schleicher ne namerava izročiti Nemčije hitlerjanski diktaturi in diktaturi njegovih mladih prijateljev. General Schleicher se sigurno ne bo spuščal v pustolovščine. Pariz. 2. junija. AA. List »La Lorrain«, ki izhaja v Metzu, trdi, da je novi nemški kancler von Papen oženjen s Francozinjo. Papenova žena je iz okolice Metza. V Metzu žive še nekateri njeni rojaki. Nemčija bo nadaljevala Briiningovo politiko Izjava novega nemškega kanclerja Berlin, 2. junija. Ig. Državni kancler von Papen jc nocoj sprejel zastopnike nemškega tiska in jim jo izjavil, da se je odzval samo nujnemu pozivu državnega predsednika in da mu je zelo žal, da mora stopiti na mesto dr. Briininga. Zunanjepolitične cilje svoje vlade je označil tako-le: Novi kabinet bo nadaljeval dosedanjo Briiningovo zunanjepolitično linijo, postavil bo zavarovanje narodnih potreb nemškega naroda v sredo svoje zunanje politike in vse svoje cilje porabil za obnovo gospodarskega življenja, ki se more okrepiti samo s sodelovanjem vseh narodov. Svetovni položaj je Dunajska vremenska napoved: Topleje, večja verjetnost neviht, posebno v južnih Alpah. Zagrebška vremenska napoved. Po večini oblačno, nestalno in zmerno toplo. veliko agrarno reformo in ker je odprta pot poslabšanju delavske zaščitne zakonodaje. Konser-vatlzem in nacionalni restavracijski pokret v pravih mejah ni zlo, ker lahko služi kot protiutež dobre tradicije proti vihravemu naprednjaštvu — zlo je velekapitalistični imoralizem, ki se vsakega pokreta poslužuje v svoje roparske namene, naj pokret ima še tako idealne vrednote. Gospod von Papen stoji že danes pred nemogočo nalogo, da naj vlada s parlamentom. Centrum mu je podporo že z najostrejšo izjavo odrekel. Socialisti bodo proti reakciji v neizprosni opoziciji. Hitler pa se bo najbrže zelo skrbno varoval, da bi postal orodje v rokah veleposesti, ki je proti kolonizaciji malega človeka, in v rokah premogovnih baronov, ki hočejo življenjski standard delavca še znižati. Pokret, ki računa s popularnostjo nacionalne ideje, se ne more docela vpreči v vajeti junkerjev in borzijancev. Zato von Papen že danes ve, da bo moral »Reichstag« razpustiti in napovedati v najkrajšem času nove volitve. Med tem bo Hitler pridobival sebi novih volivcev, izkoriščajoč vse, kar bo nova vlada v Lausanni dosegla ali ne dosegla, zakaj nemški fašizem more pridobivati le po demagogiji, ki bo eventualne uspehe junkerjev na mednarodnem forumu razglašala kot nezadostne, eventualne neuspehe pa kot izdajstvo. Tako je Hindenburg von Papena nehote postavil v malodane smešno situacijo, in gospod, ki je menil, da bo vodil Hitlerja, se bo mogoče kmalu sam čutil pod njegovim vodstvom. Zakaj socialna reakcija je danes tudi v najkonservativnejši deželi trajno nemogoča. V mednarodnem oziru se nočemo udajati prehudemu pesimizmu, najsi je tudi bilo imenovanje von Papena, ki je med vojno v anglosaških de- želah organiziral grandiozno vohunstvo, v New-yorku in Londonu zelo neprijazno sprejeto. V najslabšem slučaju se v Lausanni ne bo doseglo — nič, česar smo od mednarodnih konferenc itak navajeni. Da bi so položaj hudo poslabšal, to pa nujno ni potrebno, ker smo slejkoprej trdno prepričani, da bo nova nemška vlada morala v Lausanni iti točno po stopinjah Briininga, ki je itak sam izjavil, da Nemčija ne bo plačevala več ficka reparacij. Sicer pa je von Papen, ki je bil cen-trumaš, čeprav na njegovem skrajno desnem krilu, pristaš sporazuma s Francijo in je pred leti bil z Joosom in drugimi centrumaši v Parizu pripravljat teren za zbližanje. Nemška velefinanca, ki je liberalna ali konservativna, internacionalna ali nacionalna, teistična ali ateistična — kakor je treba in kakor kaže — itak nikoli ni bila proli sodelovanju s Francijo. Kar se junkerjev tiče, so zadovoljni, da neomejeno koinandirajo na svojih latifundijah v vzhodni Prusiji. Bodimo torej v tem oziru mirni in čakajmo. Trenutek, ki bo odločil o tem, v katero smer bo Nemčija krenila v mednarodnem pogledu, pride šele, ko ali če zmagajo nemški fašisti. Ta nujni razvoj, ki bo šele prinesel definitivno razčistitev, pa je Hindenburg s svojo prenagljeno odločitvijo od 30. maja po našem mnenju stvarno le zadržal nego da bi ga bil pospešil, zakaj prepričani smo, da bi bila trezna iu vseskozi premišljena ter neomajno svoj cilj zasledujoča politika Brtlningova preje privedla do razčiščenja meglene nacionalistične omame moderne Nemčije, nego zanesenjaški korak Relchsvvehrovih generalov, ki so zopet enkrat mislili, da bodo komplicirani položaj razsekali z »energično gesto«, pa so le še bolj zmešali štreno ... tako resen, da stavlja največje zahteve do < esti vseli narodov. Kabinet se zaveda svoje polne odgovornosti nasproti nemškemu narodu in vsem drugim državam. Francozi podaljšujejo kredite Nemčiji Pariz, 2. junija, tg. Generalni svet Ironcoske narodne banke je danes pristal nn podaljšanje udeležbe Francije pri kreditu za nemško državno banko za nadaljnje tri mesece, t. j. do 4. septembra 1932. Propadanje Trsta in Reke Značilen govor tržaškega župana. Rim, 2. junija, ž. Senator Pitacco, dolgoletni župan Trsta, je imel ob pričetku diskusije o proračunu zunanjega ministrstva govor, v katerem ja obravnaval podonavsko vprašanje in italijanske lu-ke na severnem Jadranu. Naglasil je, da jc podonavsko vprašanje eno izmed najbolj aktualnih in najvažnejših mednarodnih vprašanj. Italijanska vlada je v svoji spomenici 8. marca t. I. odkrito izjavila, da je proti eventuelni ekonomski federaciji držav v srednji in vzhodni Evropi ter je pri tem opozorila druge velesile, dn je vojna in krvavo dosežena zmaga dovedla Italijo v tak položaj, da je danes njeno gospodarstvo tesno zvezano 7. gospodarstvom drugih držav, ki so naslednice habsburške monarhije, ker je tu Ji ona nasledila od Avstrije važen del njene gospodarske strukture. Italijanski gospodarski interesi so zvezani 7. gospodarskimi interesi Podonavja in Balkana, vsled česar se pri ekonomski ureditvi srednje in vzhodne Evrope ne sme pozabiti na interese italijanskih luk, Reke in Trsta. Trstu konkurirajo Inke drugih držav, kakor Poljske, Romunije in Jugoslavije, močno ji konkurirajo in njegov položaj postaja od dneva do dneva vedno bolj kritičen. Jugoslovanske in romunske Inke so absorbirale ves izvoz in uvoz Avstrije in Nemčije na škodo Trsta in Reke. Tudi predsednik češkoslovaške vlade ni navdušen za Tardieujev načrt. Hotel je, da ostane Češkoslovaška rezervirana pri reševanju podonavskega problema. To vprašanje je vsekakor zelo zamotano in težko bo najti način rešitve, ki bo imela za posledico poboljšanje razmer in ugoden vpliv na tržaško in reško luko. V Mehiki vse cerkve zaprte Meksiko, 2. junija, ž. Vlada jc odredila, da se do nndaljnjcga zapro vse cerkve. Kot vzrok tega strogega ukrepa sc navaja, da so sc cerkveni krogi zoprrstavljali vladni odredbi, ki predvideva znatno znižanje števila duhovništva. Vršijo se. že polsluž-bena pogajanja zn nonovno otvoritev cerkva. Stran 28 >SLOVENEC<, dne 3. junija 1982. Stev. TSi. Misli o naši valutni politiki Iz Belgrada je prišla vest, da je veljavnost dotedanjih odredb o plačevanju obveznosti inozemstvu podaljšana zopet za mesec dni. S tem stopamo v četrti mesec omejenega deviznega poslovanja: sedaj trajajoče stanje se je namreč začelo v prvili dneh meseca marca. Po preteku tako dolge dobe so danes razvidne dobre in slabe posledice obstoječega stanja, in sicer bi bila v glavnih poležali slika naslednja: Sedanje devizne omejitve 60 omogočile Narod, ni banki, da je izdala zadostne devize za izplačilo državnih obveznosti v inozemstvu. Že večkrat smo ' imeli priliko poročati, da je naša država kljub zgledu nekaterih sosed, ki ne morejo plačevati svojih obveznosti v redu, doslej vedno zadostila svojim obveznostim ter jih ob pravem času točno izvrševala. Tako so bili izplačani kuponi Blairovih inozemskih posojil ob času dospetja in je bito nakazanih zanje 1.7 milijonov dolarjev še pred 1. majem. Nadalje smo 1. junija plačali v redu kupon 7% mednarodnega stabilizacijskega posojila iz leta 1981 v znesku 3S.4 milijonov francoskih frankov, istega dne pa tudi 687.500 dolarjev za kuponsko ■ Iitžbo 6>J% monopolskega posojila iz 1. 1928. Po-leg lega smo jilačali v tem času tudi še nekatere sapadle kupone predvojnih srbskih pOecuil. Tudi amortizacijo posojil, ki se mora izvršiti vsako leto ob gotovem terminu, smo izvrševali v redu. Iz vsega tega sledi, da je država svoje obveznosti Izpolnjevala, kakor so to določale pogodbe z up-aiki, in da je zato državni kredit ostal v inozemstvu neoškodovan. Priznali moramo pa, da postaja breme inozemskih dolgov za nas vedno bolj težko n treba bo tu odločno kreniti na drugo pot ter prenehati z najemanjem inozemskih posojil, posebno v sedanjem času, ko bi bili pogoji izredno težki, in čeprav smo potrebni velikih inozemskih kapi-talov. Kljub izvršitvam velikih obveznosti v inozemstvu je devizni zaklad Narodne banke zaradi že omenjenih deviznih omejitev v državi znašal dne B. marca 280.2 milijonov Din (štete so tudi devize izven podlage), po najnovejšem izkazu dne 28. maja pa 3*27.1 milijonov Din. Devizni zaklad je torej aarastel v tej dobi za 47.2 milijonov Din. Na drugi strani pa smo že v pregledih o zu. nanji trgovini omenjali, da devizni predpisi niso zmanjšali našega uvoza, nasprotno je na primer v aprilu celo narastel. Drugo dejstvo, katero smo opazili, je to, da je narastel uvoz industrijskih izdelkov, ker imamo že z nekaterimi državami klirinške pogodbe (Avstrija, Nemčija in Švica; sedaj se vrše pogajanja s Češkoslovaško). Nasprotno pa postaja vedno težji uvoz sirovin, ki jih potrebujejo nekatere panoge naše industrije za svoje obratovanje. Tako prihajamo do tega, da je takim industrijam v dobi deviznih omejitev otežkočena konkurenca na našem trgu, inozemsko blago pa prihaja še vedno v istih količinah v državo. Končno moramo zabeležili še eno dejstvo: Že indeks cen za marec Je pokazal naraščanje cen uvoznih predmetov, kar se je nadaljevalo tudi v aprilu. Skupni indeks cen je sicer v aprilu padel, kar je pn pripisovati velikemu padcu cen pšenice in moke radi ukinitve žitnega režima. I/, vseh teh podatkov je razvidno, da bi morala biti devizna politika racionalnejša in bolj v korist domači produkciji, zlasti, ker vidimo, kako se povsod drugod zapirajo meje na najrazličnejše umetne načine našemu blagu. Sedanje stanje ne pozna nobene razlike med industrijskimi izdelki in sirovinami, med potrebnim in nepotrebnim uvozom, pa bi bilo koristno, da se v bodoče dajanje deviz uredi tako, da bo domača produkcija imela dovolj zaščite. Zaenkrat kaže, da bomo šele v juliju prišli do normalnejših razmer v tem oziru. Tedaj se bo namreč tudi začel večji izvoz iz naše države in nam Sprejemni izpit za srednje šole Belgrad. 2. jun. AA. Prosvetni minister je izdal odredbo, naj se sprejemni izpiti za prvi razred srednjih šol vrše nd 23. junija. Privatni učenci, ki sc prijavijo za izpit za prvi razred, ga lahko opravijo že pred 25. junijem. Prošnje za sprejemni izpit je treba vložiti pri Šolskih upravah od 20. do 23. junija, učenci iz oddaljenih krajev od srednje šole pa lahko vlože evoje prošnje do 25. junija. O tej odredbi prosvetnega ministra je ministrstvo brznjavn« obvestijo vse prosvetne oddelke ban-skili uprav. Preventivno cepljenje svinj za prodajo - odpravljeno Belgrad. 2. junija. AA. Na predlog oddelka za veterinarstvo kmetijskega ministrstva je kmetijski minister zaradi sedanjih gospodarskih razmer odredil, da se do nadaljnjega ukine izvajanje točke 83 pravilnika k zakonu o pobijanju nalezljivih živinskih bolezni. Ta točka predpisuje obvezno preventivno cepljenje svinj za prodajo pred odpremo (tli prodajo v Jugoslaviji. Tobačni hartel na Balkanu Belgrad, 2. jun. ž. Iz Carigrada poročajo, da »r je tobačna konferenca med Grčijo, Turčijo in Bolgarijo, ki se je pričela 22. maja, končala s protokolom, katerega so podpisali zastopniki vseh treh držav. Delo tobačne konference je bilo težavno, ker se je vsaka država protivila, da bi morala znižati svojo lastno produkcijo tobaka, kar je konferenca smatrala za potrebno. L. 1930 je zna-Sala letna produkcija v vseh treh državah 135 milijonov kg tobaka, 1. 1981 115 milijonov kg. Med (eni pa je konferenca zavzela stališče, da celokupna produkcija vseh 3 držav odslej ne sme znašali več kakor 80 milj. kg. Konferenca je predlagala, da naj od tega odpade na Turčijo 30 milj. kg, na Grčijo 30 milijonov kg in na Bolgarijo 20 milijonov kg tobaka. Bolgarska delegacija je tej razdelitvi nasprotovala, ker njeni kmetje že tri leta niso mogli vnovčili svojega pridelka. Konferenca je sklenila nadalje, da se ustanovi v Carigradu osrednja pro-lajna centrala za grški, turški in bolgarski tobak, Ki bo v bodoče igrala neke vrste vlogo tobačnega kartela. Obžalovati Je treba, da se na5a tobačna industrija te zn naše gospodarstva tako vafcae konference ni udeležila, bo aktivna trgovinska bilanca prinesla dovolj deviz za kritje potreb uvozne trgovine. Seveda se bodo do tedaj potrebe nakopičile in bo treba zbrati večje količine, kot je bilo doslej običajno, ker bodo obenem tudi pritisnila plačila za sedanja »pomladna naročila ter si bo trgovinn skušala zopet čim bolj spopolniti deloma izpraznjene zaloge. Zadnje čase čitamo povsod o stremljenjih, izogniti se določbam o odstotku kritja, ker sedanja kriza na denarnem trgu zahteva povečanje obtoka bankovcev, saj je brezgotovinski promet sedaj zelo zmanjšan. V naši državi je obtok bankovcev ter drobiža zelo majhen. Če primerjamo obtok denarja, izražen v dinarjih na enega prebivalca, vidimo, da imajo vse evropsko države, razen Poljske in Bolgarije, večji obtok bankovcev, zlasti pa kovane-ga denarja. Kovanega denarja na primer ne prtdc na enega prebivalca niti 12 Din ne, dočim pride v Romuniji 40 Din, v Bolgariji 49 Din, v CSR 51 l)ln, ravno toliko v Poljski itd. Iz tega je razvidno da se s tega stališča da misliti posebno na povečanje obtoka kovanega denarja. V tej smeri je želeti da dobimo čim prej lani naročeni srebrni denar, katerega obtok bi znašal 450 milijonov Din. Predpisi o kritju v. zlatom in devizami, ki 60 bili utemeljeni v drugačnih razmerah na denarnem Irgu. danes ne dopuščajo elastičnosti notnim bankam. Zato je razumljiv češki predlog, da naj se mali bankovci izločijo iz obtoka bankovcev, ki mora biti po zakonskih določilih krit v gotovem od. stolnem razmerju. V tem smislu bo deloval tudi naš novi srebrni denar, ker se bodo izločili iz prometa mali bankovci, katere bomo ob nespremenjenem odstotku kritja lahko nadomestili z velikimi. Ta zamenjava je razumljiva, ker so mali bankovci že itak stopili na mesto prejšnjega zlatega in srebrnega denarja in so poslali plačilno sredstvo bolj v konsumnem prometu kakor pa v podjetniški gospodarski delavnosti. Na drug način zopet skuša Italija vzdrževati kritje lire. Banca d'Italia je začela zadnje tedne kupovati zlato ter ga porabljati za povečanje svojega zlatega oziroma deviznega zaklada, kar dosledno omogoča bolje kritje lire ali pa celo povečanje obtoka. Italijanska državna banka ne kupuje samo zlatih in srebrnih novcev kot druge banke, ampak tudi druge predmete (za okras ali vsakdanjo rabo), če vsebujejo določen odstotek zlata. Blagajne državne banke plačujejo tako zlato, ko ga natančno preiščejo, po vsakodnevnem tečaju, ki je sedaj približno 12.60 lire za gram finega zlata. Vsi časopisi delajo za to veliko propagando ter prihajajo že večje količine zlata v banko. Tako je sedaj omogočeno italijanski državni banki, da lahko še naprej ob naraščanju zlatega zaklada oddaja devize za kritje potreb gospodarstva. Vsekakor so danes po vsem svetu težavne gospodarske razmere in vsepovsod vidimo smotre-ne poskuse, olajšati sedanji težki položaj. Vidimo pa, da manj dalekosežni ukrepi marsikdaj lahko prinesejo večje koristi kot pa na primer inflacija. Zalo je prav, da naša država no išče izhoda iz gospodarske krize v uvedbi inflacije, kakor vedo to predlagati nekuteri, ki si obotajo od tega koristi, ne pomišljajoč na ogromno škodo vsemu gospodarstvu. Inflacija ni zdravilo. Kavno lako tudi ni zdravilo zmanjšanje mednarodne vrednosti denarja. Saj vidimo v Angliji, ki je prva šla po tej poti. da brezposelnost ni padla, ampak da še vedno narašča, in ludi zaposlenje industrije se ni izboljšalo. Tudi Japonska, katere jen je izredno padel, ni mogla pridobiti novih tržišč v državah, ki so obdržale prejšnje mednarodno valutne tečaje. Inflacija pa j »osebno ni mogoča v onih državah, kjer so jo že kdaj imeli v večji ali manjši meri. Zato tudi naša držuva ne more in ne sme slediti glasnikom, ki kaj takega priporočajo. Lausannska konferenca se bo spremenita v svetovno gospodarsko Sodelovanje Amerike Drobne vesti Belgrad, 2. junija. 1. V Belgradu biva zgodovinar in sedanji profesor na dunajskem vseučilišču Marcel Dinan, katerega je pariški »Temps« naprosil, naj obišče našo državo in tukaj izvede obširno anketo o položaju naše domovine. Marcel Dinan je obiskal več članov vlade ter imel z njimi daljše razgovore. Njegovi tukajšnji univerzitetni tovariši so mu priredili večerjo, katere so se udeležili ludi nekateri stari osebni prijatelji francoskega učenjaka kakor tudi druge osebnosti, s katerimi se je Dinan hotel razgovarjati, da dobi čim jasnejšo sliko o predmetu, o katerem namerava napisati svoje članke o naši državi. Na svojem potovanju bo obiskal še nekatere druge pokrajine naše države in zbiral vtise za svoj študij, ki obeta biti zelo zanimiv. Belgrad, 2. junija. AA. Na podlagi mišljenja glavnega sanitetnega sveta in zakona o zdravnikih specijalistih z dne 25. novembra 1931 je minister za socijalno politiko in narodno zdravje odredil, da se smatrajo vojaške bolnišnice, in sicer glavna vojaška bolnišnica v Belgradu in armijske stalne vojaške bolnišnice v Skoplju, Zagrebu, Sarajevu in Nišu za bolnišnice prvega reda, v katerih se je mogla in se more pridobiti zdravniška specializacija. Belgrad, 2. jun. 1. Premeščeni so sledeči učitelji in učiteljice: Ljubica Pavlovič z osnovne šole v Bihaču na osnovno šolo v Kranj; Josip Napokoj t. Jesenic v Moravče; Dostal Jože! iz Karavukova v baranjsko Petrovo selo, Potočnjak Viktor v Zagreb; Medveščak Ivica v Bučniško taborišče. Belgrad, 2. jun. 1. V Belgrad jo prispela ga. Kdsler, vdova pokojnega dr. Kosterja, prvega nemškega poslanika v nasi državi. Ga. Kdster je bila sprejeta v posebni avdienci od Nj. V. kralja in Nj. V. kraljice, nakar je Društvo prijateljev Nemčije priredilo čajanko, katere so se udeležili različni zastopniki političnih in diplomatskih krogov. Dunaj, 2. jun. ž. Pri Dunaju Donava vedno bolj narašča in je včeraj dosegla 2.70 metra nad normalo, ponoči pa je narastla zopet na 3.18 metra nad normalo. Nekateri kraji, ki ležijo v spodnjem delu mesta ob Donavi, so že deloma poplavljeni. Washington, 2. jun, ž. Pravni odbor senata je sprejel zakonski načrt, ki predvideva smrtno kazen z.a ugrabitelje ljudi. Budimpešta, 2. jun, ž. Sovjetska vlada je kupila neko tukajšnjo tovarno umetne svile. Takoj, ko je bila kupnina izplačana, so demontirali vse stroje ter jih bodo prepeljali v Rusijo, kjer bo tovarna znova pričela obratovati po dnadzorstvom dosedanjega glavnega ravnatelja le tovarne, ki je stopil v sovjetsko službo. Pariz, 2. junija. AA. Po poročilu iz Ajaccia je tamognje orožništvo prijelo proslulega korzikan-»kcjia ragb,aiflika Sjjado. . London, 2. junija. AA. Načrt o mednarodni gospodarski konferenci, ki naj prouči ves položaj svetovne trgovine, že dozoreva. To izhaja zlasti iz pomembne izjave zunanjega ministra Simona v spodnji zbornici. To izjavo je podat zunanji minister Simon kot odgovor na pripombo opozicijskega voditelja Lansburyja, da je po poročilu listov taki konferenci naklonjena tudi angleška vlada. Simon je v svoji izjavi obrazložil, da dnevni red lausannske konference ne vsebuje samo ureditve reparacijskega vprašanja, marveč da bo na tej konferenci šlo tudi za ukrepe, ki naj odstranijo tudi druge gospodarske in finančne težkoče, ki povzročajo in ki podaljšujejo svetovno krizo. Zunanji minister je dodal še to-le: »Baš ker žele Združene države poslati na drugi del lausannske konference svoje odposlance, je nastala nevarnost, da bi vsa prireditev ne bila dobro izpeljana. £ato je treba urediti tudi vprašanje časa in prostora. Udeležba Združenih držav pri taki razpravi je tako pomembna, da angleška vlada ni hotela izgubiti čo«a tn jc *akoj -topila v stike z drugimi državami, ki sa bodo udrlcrtle l.v^annske konference, da se ž njimi porazgovori o tem novem predlogu.« Zunanji minister je soglasju .i to izjavo v spodnji zbornici že včeraj imel sesta ike 3 francoskim in italijanskim veleposlanikom. S francoskim veleposlanikom De Fleuriaujem se posebej sestane danes. Podobni so stiki tudi z drugimi zainteresiranimi strankami. Vprašanje posebne gospodarske konference je težko zaradi kratkega roka do lausannske konference in ker je zato ta konferenca pred durmi. Sklicanje posebne in sočasne konference z lau-sannsko bi delalo težkoče. Zato se je pojavil pred- log, naj bi lausannska konferenca razdelila svoji> delo na dvoje. Prvi del konference naj bi bil posvečen evropskim vprašanjm, problemom vojnih dolgov in reparacij, drugi del pa naj bi zajel vprašanja gospodarske in finančne obnove sveta in rešitve sedanje krize. Zdi se, da se je ta predlog križal z ugodnim odgovorom Združenih držav. Zadnja časopisna poročila iz Washingtona navajajo, da so uradni krogi izjavili, da se Združene države brez Zadržka udeleže drugega dela lausannske konference, zlasti v primeru, da bi bil dnevni red raziprav povsem opredeljen. Drugi del konference naj bi razpravljal o splošnih gospodarskih pojavih. Po poročilih iz Pariza so tamkaj sprejeli vesti o uradnem sodelovanju Združenih držav na drugem delu lausannske konference z veliko pozornostjo, Herriot in drugi ministri sicer odklanjalo vsako izjavo o tem, dokler nc bo njihova vlada imenovana. Vendar francoski politični krogi poudarjajo, da Francija absolutno ne bi imela povoda, da se taki razpravi upre in da ne sodeluje na gospodarski konferenci. Pripravljena bi bila celo sodelovali na posebni denarstveni konferenci. Francija bo celo zahtevala, da se taka konferenca skliče pod vodstvom Društva narodov, London, 2, junija, ž. Čeprav še ni določen program za delo mednarodne gospodarske konference, prevladuje že splošno mnenje, da bo ta konferenca zelo potisnila v ozadje lausannsko konferenco vsaj v pogledu reparacijskega problema. Število onih, ki pričakujejo od lausannske konference podaljšanje Hooverjevega moratorija, raste v Angliji vedno bolj. Končno rešitev reparacijskega problema bo po mnenju angleških krogov mnogo lažje dosegla mednarodna gospodarska konferenca, Avstrija dobi posojilo Pariz, 2. jun. Ig. Konferenca strokovnjakov, ki jo je imenoval Svet Zveze narodov za proučevanje finančnega stanja Avstrije in jugovzhodnih evropskih držav, je imela danes zopet dve dolgi seji. Četudi so nastale politične ovire radi izpre-membe vlade v Franciji, so strokovnjaki vendar našli pot za finančno pomoč Avstriji. Strokovnjaki hočejo porabiti čas krize za to, da bodo izdelali natančni načrt za avstrijsko posojilo. O številkah seveda še ni mogoče govoriti, preden niso znani določeni rezultati. Dunaj, 2. junija, tg. Dunajska vlada pripravlja dodatek k državnemu .proračunu, s katerim hoče radi krizo zmanjšati izdatke, ki so izračunani z zneskom 2 milijard šilingov, za okoli 20o milijonov, in z novimi dohodki, ki naj bi tudi znašali okoli 20O milijonov, pokriti primanjkljaj, ki je proračunan na 391 milijonov. Pri tem mislijo na zvišanje promet, davka od 2 do 3 groše na enoto ter na zvišanje poštnih in brzojovnili tarif Ln carine na kavo, čaj itd. Avstrijski delni moratorij Dunaj. 2. jun. AA. Predsednik avstrijske narodne banke dr. Kienbeck je dal nekemu nemškemu novinarju izjavo o predstoječem transfernem moratoriju. V tej izjavi pravi med drugim: Prvo, kar poudarim, jc to, da beseda moratorij ni na mostu. Tu nikakor ne gre za moratorij, uredba ne bo govorila o splošnem moratoriju, marveč bo veljala lo za tiste kredite, ki jih dolžniki ne morejo odplačati v tuji valuti in sicer zategadelj, ker jim narodna banka ne more izročiti potrebnih deviz. O splošnem moratoriju torej ne more biti govora! Svoje devizne zaloge smo občutno zmanjšali, ker smo izvršiti velika izplačila. Naše poročilo v Ženevi je resnično. Velikega pomena bo, če bo komisija, ki bo prišla od Društva narodov, svoje delo hitro opravila. Prepričani smo, da bo imel uspeh ali neuspeh to komisije posledice, ki jili bodo čutili tudi izven Avstrije. Novo parlamentarno življenje v Franciji »1« Obrisi Herriotove vlade Pariz, 2. jun. A A. Novi francoski parlament je bil včeraj ob 1 otvorjen brez prisotnosti Tar-dieujeve vlade, ki se nahaja, kakor je znano, v ostavki. Občinstva jo bilo prav malo. Nekateri člani Tnrdieujevega kabineta so bili v poslanskih klopeh. Seji je predsedoval najstarejši poslanec Grous-seaux. V svojem otvoritvenem govoru se je spomnil nedavno tragično preminulega predsednika francoske republike Doumerja, nakar je bila seja v znak žalosti prekinjena. V nadaljevanju seje je Grousseaux pozdravil novoizvoljene poslance. Sledile so formalnosti, ki naj omogočijo čimprejšnje redno delo parlamenta. Danes Im verifikacija mandatov, v petek pa si bo parlament izvolil svoje predsedništvo. Predsednik republike Lebrun bo v petek, soboto ali pa v nedeljo, koj po sestavi predsedništva, začel s posveti in povabil k sebi nove predsednike senata iu parlamenta. Še istega dne bo llerriotu poverjena sestuva novega kabineta. Ni izključeno, da bo Herriot sestavil svojo vlado že v soboto ali v nedeljo, lako da bi se mogla predstaviti parlamentu že v ponedeljek ali v torek. Pariz, 2. jun. AA. G. Grousseaus, ki je predsedoval včerajšnji prvi seji novoizvoljenega francoskega parlamenta, se je v svojem otvoritvenem govoru dotaknil tudi vprašanja rodbine in njene krize. Dejal je, tla je danes rodbina v nevarnosti. Navedel je statistične podatke o tem, da se v Pa- Titulescu se vrnit Bukarešt, 2. jun. tg. Titulescu bo dospel v Bukarešt popolnoči in ga bo jutri dopoldne kralj sprejel v avdijenci. Mnogo časnikarjev se mu jc peljalo nasproti do meje, Titulescu pa je odklonil njihov sprejem in ni dal nobenih izjav. Splošno vlada mnenje, da bo Titulescu, če so mu ne posreči sestava koalicijskega kabineta, sestavil tako vlado, ki bo izvedla samo nove volitve. Krvavi nemiri v Španiji Madrid, 2. junija, ž. Nemiri še vedno trajajo v južnih pokrajinah države. V bližini Malage je prišlo do oboroženega spopada med komunisti in policijo. 14 oseb jo bilo hudo ranjenih. Policija je dobila okrepitev 150 policistov. V Almeriji so pričeli delavci stavkati. V Grandi jo pred poslopjem delavsko borze eksplodirala bomba, ki je povzročila veliko škodo. Amerika vstopi v haašho razsodišče AVashington, 2. junija, ž. Zunanjepolitična komisija senata je sprejela predlog za vstop Združenih držav v mednarodno razsodišče v Haagu. Združene države so sklenile vstopiti v lo razsodišče vsled tega, tako komentirajo politični krogi, ker hočejo preprečiti novo vojuo tragedijo. rizu tedensko narodi po 200 nezakonskih' otrok, kar je izredno veliko napram skupnemu tedenskemu številu porodov, ki znaša 800. Zaščititi rodbino pomeni, je dejal govornik, okrepiti napredek Francije. Pariz, 2. junija, tg. Polagoma se je zopet začelo parlamentarno delo. Včeraj je bila otvorjena poslanska zbornica, danes pa se je zopet 6estal senat, da izvoli predsedništvo. Zagotovljeno je, da bo zopet izvoljen za predsednika senata Buisson. Ze pred volitvami v Versaillesu se je dogovorilo, da ima dobiti mesto predsednika v senatu sedaj pristaš levice, ki predstavlja v senatu najmočnejšo skupino. To je plačilo za to, da sta v Verseaillesu obe zbornici glasovali za predsednika senata Le-bruna, da je postal predsednik republike. Dosedanji levičarski meščanski predsednik senatove finančne komisije Jeanneney bo nedvomno brez pro-tikandidaturc soglasno izvoljen za predsednika senata. Ta izvolitev za sedanjost ne pomeni veliko, j pač pa mnogo za bodočnost, ker so bivši senatni predsedniki že večkrat postali predsedniki republike. Politično delo v poslanski zbornici se bo začelo šele prihodnji teden z debato o vladni izja-I vi. Domneva se, da bo Herriot potem, ko je vprašanje udeležbo socialistov razčiščeno v negativnem smislu, zelo hitro sestavil svoj kabinet. Najvažnejši dve imeni sta že znani in sicer bo Herriot sam prevzel zunanje ministrstvo, linančno pa najbrže Gcrmain Martin. Pred novo krizo na Grškem Atene, 2. junija tg. Podoba je, da je v Grčiji neizogibna novu ministrska kriza, ker je Papanastasiu vložil nov predlog zakona o socialnem zavarovanju, katerega venizelietična večina poslan, ske zbornice pobija najodločneje. Če sporazum 110 bo mogoč, bo vlada odstopila. Kreugerjevo „brodovje44 na dražbi Berlin, 2. junija, ž. Po vesteh iz Stockholma je zbrano Kreugerjevo »brodovje« v stockholmski loki in pričakuje javne dražbe. To »brodovje« sestoji iz 6 elegantnih in najmodernejših motornih čolnov, od katerih so bili trije Kreugerjevi, trije pa njegovih ravnateljev. V najkrajšem času bo dražba za prodajo teh motornih čolnov. Afera newyorškega župana New York, 2. junija. Ig- Zaradi preiskave, ki jo vodi poseben preiskovalni odbor proti newyor-škemu županu \Valkerju, postaja položaj župana Walkerja vedno bolj dvomljiv. Njegov brat je v preiskavi priznal, da si jo v štirih letih nabral skoraj pol milijonu dolarjev kot delež:; pri pristojbinah mestnih uradnih zdravnikov. Tokio, 2. junija, ž. Včeraj se je sestal japonski parlament k izrednemu zasedanju, ki ga je otvoril sam mikado. Za varnost zastopnikov in ministrov je bilo »oskrbljeno z mačnimi policijskimi četainu Stev. 127. »SLOVENEC«, dne 3. Jtmija 1932. Stran 5. Trboveljski rudnik sloji Ura groze v Litiji Voda udrla iz starega rudniškega rova Litija, 2. junija. Danes kmalu po 4 zjutraj je prebivalce, ki sta nujejo ria litijskem glavnem trgu, prebudilo močno bobnenje, kakor da bi bila Sava v svojem najhujšem elementu — ko pa so pogledali skozi okno, se jim je nudil strašen pogled: Umazana rjavkasta voda je drla kakor hudournik izpod hriba Sitarjev-ca po glavnem trgu proti savski strugi ter nosija s seboj težko kamenje. Del litijskega trga je bil pod vodo, posestniki pa so hitro skušali zamašiti vrata z gnojem, da bi na la način zaprli vodi pot v stanovanja. Na lice niesla so takoj prihiteli gasilci z načelnikom g. Emilom Koprivnikarjem, ki so hiteli reševati, kar se je pač še dalo rešiti... Katastrofa se je zgodila na ta način, da 6e je talna voda v hribu Sitarjevcu, kjer so, kalior znano, kopali pred 25 leti svinčeno rudo, nabirala po jamah (hrib je namreč skozi in skozi preluknjan). Ker je pa voda po zadnjih nalivih napolnila ves hrib, je danes zjutraj bruhnila na dan. Voda je namreč v jami nad Oblakovo hišo predrla pred več leti zgrajeni betonski nasip ter drla z vso silo, noseč s seboj kamenje, iz jam in nasipov. Pri tem je podrla vrtno ograjo nad Oblakovim vrtom, po- Pri vhodu t rov, skozi katerega je bruhnila voda. polnoma zasula krasni vrt, vdrla v vse notranje prostore, tako da so morali zid pri Oblakovem gospodarskem poslopju preluknjati, da je voda lahko odtekala. Voda stoji še sedaj na kegljišču in vrtu v starejših časih dobro znane Oblakove restavracije. Še huje pa je voda gospodarila pri posestvu gospe Julke Modičeve, kjer je nanesla skoz okna v gospodarsko poslopje najmanj tri vagone kamna, umazana blatna voda pa je tekla po stropu keglji-6ča in gospodarskega poslopja, tako da bo treba vse to nanovo napraviti. Največ škode ima najemnik Modičeve gostilne g. Polči Bren. Voda je kar skoz okna vdrla v kuhinjo, kjer je kuhinjsko kredenco vrgla, oziroma odnesla iz enega kota v drugi kot ter uničila in odnesla s seboj vse polno kuhinjske oprave. Voda stoji še sedaj v kleteh in na dvorišču. Komisija občinskih mož je ocenila skupno škodo na najmanj 200.000 Din. Uničena je tudi idilična steza od cerkve proti kopopališču, voda je namreč nanesla celo goro kamenja na to pot, ki je popolnoma zasuta in bo treba odpeljati par vagonov kamenja, da se steza zopet uredi. Kdo nosi krivdo na tej katastrofi, bo ugotovila komisija rudarskih veščakov. Preden je namreč ta rudnik prešel v last sedanjih lastnikov, je prejšnja lastnica tvrdka Odendall na Dunaju, ki pa v rudniku ni več obratovala, pustila redno pregledovati jame in jih vzdrževala. Tako je tudi v tej jami, kjer je voda predrla betonski nasip, pred najmanj 12 leti dala ta tvrdka zgraditi betonski zid, skozi katerega pa je bila položena železna cev, dako da jo voda, ki se je v jami zbirala, lahko nemoteno počasi odtekala. V teku let pa se je nabralo v tej cevi blato, ki je odprtino zamašilo, da voda ni mogla več redno odtekati. Slična katastrofa se je zgodila prvič leta 1890, ko je bil rudnik Sitarjevc v polnem obratu. Tedaj St. Jernej, 1. junija. Brezposelnost, ki je zajela najširše plasti našega naroda, je tudi mnogim mladim ljudem podala v roke beraško palico, da sedaj nemirno begajo iz kraja v kraj, se bore za ohranitev življenja in za burni vsakdanji kos kruha. Splašenih oči trkajo na usmiljena srca svojih sobratov in sester in hvaležno sprejemajo darove, ki jim jih — po božjem naročilu — nudijo dobrotni ljudje. Ginljiva je hvaležnost in zahvala mnogih trpečih, a obenem sladko zadoščenje dobrotnim darovalcem, ki si morajo često od svojih ust pritrgati te, ubogim trpinom iiročene darove. Toda ne samo hvaležnost in lepa zahvala, tudi črna nehvaležnost se često pokaže med temi po-uopotniini. Dogodi se pogostoma, da v ošabni objestnosti zametavajo podarjene darove, godrnjajo, preklinjajo in nastopajo s silo. O, ludi taki nas pogosto obiskujejo in zlasti po hišah, kjer najdejo doma samo Ženske, oblastno nastopajo in s surovimi zahtevami izsiljujejo zaželjene darove. Prihajajo dnevno krepki možje in mladeniči, tožijo o brezposelnosti in težkih časih, a ko jim — sedaj v času največjih opravil na polju — gospodarji ponudijo delo za hrano in skromen zaslužek, ne marajo nič slišati o tem in se naglo izgube dalje. — Mnogim delo več ne diši in kakor vse kaže, bo ta doba rodila mnogo trajnih delo-mrznežev, ki bodo v nadlego svojim bližnjim še tudi v poznejših, boljših časih. — V dokaz tem Izvajanjem naj služi dogodek, ki se je odigral pretekli teden v neki tukajšnji gostilni. V gostilno, ki združuje pod eno streho tudi mesnico, sta 6redi dneva vstopila dva krepka, 80 letna mesarska pomočnika, doma tam nekje iz Zasavja. Pozdravila sta, sedla k mizi in zahtevala liter vina. Gostilničar jima je ustregel in takoj sta v redu plačala. V nadaljnjem razgovoru sta se izkazala, kdo sta; kot mesarska pomočnika sla nato prosila gospodarja, naj ju vzame v službo. Toda go- >a dvorišču pri Oblaku. | je voda pridrla pri »Urbanovcu« izpod hriba, tako ' da so morali postaviti v zemljo pilote. Odnesla je S tedaj precej hriba, ki se je usedel nad »Frticoc. i Druga slična katastrofa se je zgodila 3. februarja 1896, ko je voda pridrla na litijski trg kar naravnost skoz okna salona Oblakove restavracije. V tistih časih pa je takratna rudniška družba, ki je kopala tod svinčeno in tudi srebrno rudo, povrnila oškodovancem vso škodo. Na V6ak način zadene krivda sedanje lastnike, ki se gotovo premalo bri-i gajo za varnostne naprave v svojem rudniku, čeprav na tej strani hriba že delj časa niso pridobivali 6vinčene rude. Našemu dopisniku je izjavil o tej katastrofi g-! L. Bren, najemnik gostilne g. Modičeve: Ko sem se nekako ob 4 prebudil, sem čul brne-| nje, kakor od motorja. Mislil sem sprva, da imajo ; litijski gasilci svojo vajo z motorko, nato sem zopet malo zadremal, kar me prebudi silno bobnenje na dvorišču. Skočim napol opravljen iz postelje ter hitim proti dvoriščnim vratom. Ko sem jih odprl, je butnila voda vame in me podrla po tleh, da sem se komaj rešil nazaj v sobo. Takrat je bila moja gostilna že vsa preplavljena z umazano rjavo vodo. Hitro sem zbudil vse druge in šel na trg klicat na pomoč. Tesarski mojster g. Paradiž, ki spi v gospodarskem poslopju gospe Modičeve, se je komaj rešil napol napravljen na pod, sicer bi ga bilo zalilo. Rinža od steze do rudniškega nasipa. stilničar je odklonil njuno ponudbo z utemeljitvijo, da v teh težkih časih še sa mnima dela v mesnici in da zato ne rabi pomočnikov. Gosta sta se ujezila, postala nasilna in pričela razgrajati. Da ju gospodar pomiri, je ponudil vsakemu primerno darilo z željo, naj se napotita dalje. Toda, to jc še bolj podžgalo njuuo nasilnost, da sta pričela kričati: »Kaj nama mar Vaše darilo, delo nama dajte, delo in zaslužek! Ne marava Vaše milosti I« »Dobro, pojdita na polje,< je odgovoril vznevo-Ijen gospodar, »pojdita na polje, tam je dela dovolj!« — Toda, komaj je to izrekel, je eden izmed nasilnežev naglo vstal, pograbil na mizi velik kuhinjski nož in ga v divji jezi z vso silo zagnal proti dobrodušnemu gostilničarju. Ta se je še pravočasno nagnil ua stran, da je nož zgrešil cilj, zadel v kuhinjska vrata in razbil ondi šipe, ki so vdelane v njih. Po tem dogodku je gostilničar odšel v kuhinjo z izgovorom, da gre po kosilo, a v resnici jc skrivaj odšel po orožnike. Ko je orožnik prišel, sla postala razgrajača takoj mirna in ponižna. Želji, naj pokažeta knjižici in se izkažeta, kdo sta in odkod, sta se dolgo upirala a končno le udala sili in ugodila zahtevi orožnika. Komaj pa je mož postave zagledal sliko in rojstne podatke surovega napadalca, se je zadovoljno zasmejal, prijel moža z obema rokama in mu zaklical: »Aa, ptiček, ravno iskali smo te. Tam v Zasavju, kjer si zakrivil rop in najbrže tudi uboj, se zanimajo zate, in so tudi nam sporočili, naj te iščemo in primemo, če se pokažeš v našem kraju.« — In že mu je mož posiave vrgel na roke težke verige in ga kljub mi-jim prošnjam odpeljal v kostanjeviške soclne zapore, kjer čaka sedaj plačila za svoja grešna dejanja. Tako je torej z delomržniini »brezposelniki«, ki dnevno potujejo skozi naše kraje. Bodimo previdni, da no bomo zločinskih tipov nasilnežev in lenuhov vzdrževali in redili s svojimi darovil Trbovlje, 2. junija. Delo v rudniku je bilo s 1. junijem nenadoma ustavljeno in tudi danes ne delajo. Kaj bo zanaprej, še ne vemo. TPD se izgovarja, češ, da ni naročil, da železnica ne vzame nič in drugi tudi ne. S pogodbo, ki bi_ se naj bila sklenila pred dvema mesecema z državo, menda ni nič. Bilo je baje samo začasno nekaj dogovorjeno, določnega pa nič sklenjenega. Sedaj bo pa zopet delavstvo plačevalo račun za tisto omahovanje in vedno odlaganje Osjek, 1. junija. Ciklonska katastrofa preteklo nedeljo, o kateri smo že poročali, je bila mnogo hujša, kakor se je mislilo prvi hip. Vihar ni divjal samo v zapadnem delu okraja Valpovo, marveč je povzročil tudi v drugih krajih Slavonije in Baranje zelo veliko škodo. Padala je debela toča, ki je skoraj popolnoma uničila vinograde, sadovnjake in polja. Neko ženo z otrokom je nedaleč od Dalja na prostem polju presenetil vihar. Ženo je orkan vrgel na tla, otroka, katerega je mati pri padcu izpustila iz rok, pa jo odnesel iu so ga drugi dan našli mrtvega precej daleč proč. V sosednji Baranji je po dosedanjih poročilih najbolj trpela vas Jagodnjak. Več hiš, med njimi tudi protestantska cerkev in l judska šola, je močno poškodovanih. V Jagod njaku je porušeno zidovje ubilo nekega moža. Tudi vas Kneževo je zelo trpela. Neka hiša se je popolnoma zrušila in pokopala pod seboj nekega moža, katerega 60 pozneje izkopali izpod ruševin popolnoma zmečkanega. V valpovskem okraju so najbolj prizadete vasi Samatovci, Brodjanci in Habjanovci. Prebivalci vasi Samatovei, ki je takorekoč popolnoma porušena, so večinoma priseljenci iz Črne gore, Like in Dalmacije, ki so se tu naselili pred par leti in njihove hiše še niso bilo izplačane. Vihar je bil tako silen, da jo najtrdnejšo hišo kmeta Ivana Kovačeviča v i par minutah porušil, kakor da bi bila zgrajena iz papirja. Komaj pet minut jc divjal uničujoči ciklnn j in nato jc bilo zopet vse tiho. Vasi pa po ciklonu ni bilo več spoznati. Prebivalci so so mogli še pravočasno rešiti. Stare žene so mislile, da je prišel sodni dan. Od živeče generacije se nihče ne spominja na niti približno tako strašno katastrofo. Zapadnega dela vasi Brodjanccv ni moči spo. ; znati. Vse hiše leže v razvalinah in vas izgleda kakor po bombardiranju s težkimi topovi. Vse jo uničeno. Vas Habjanovci, ki je čisto hrvatska, je tudi Ljubljanico Ljubljana, 2. junija. Lani je imela Ljubljana svojo največjo zanimivost prav pod Gradom. Gradili so trimostovje in gradiii obrežno zidovje do izliva Gradaščice v Ljub-Ijanico. Letos je sicer zopet prav dobro poskrbljeno za ljubljanski »firbect, vendar bodo morali Ljubljančani stopiti skoraj iz mestu, da si bodo mogli ogledati zanimiva dela pri poglabljanju Ljubljanice v Vodmatu. Mogoče bo pri tem celo tramvaj kaj več zaslužil. Gradbeno podjetje »Slogradt je letos prevzelo poglobitev Ljubljanične struge od stare cukrarne do 120 metrov niže od vodmatskega mostu. Struga, ki jo bodo letos poglobili, je dolga 1070 metrov. Strugo bodo poglobili do globine 3—4 metre in jo ob levem bregu razširili. V tem dobrem kilometru struge bodo izkopali nad 40.000 kubičnih metrov gramoza, kamenja in blata. Kopali bodo s pnevmatičnimi kladivi s pomočjo kompresorjev, to pa zato, ker je v tem delu dno struge po večini iz precej trdnega konglomerata, na katerem le kramp in lopata ničesar ne opravita. Seveda zahteva poglobitev Ljubljanice obširnih predpriprav, katere so sedaj zahtevale že cel mesec dela. Ker je pri poglabljanju prva potreba, da je struga sulia, so se najprej lotil i jezov, oziroma zagalnih sten. S polhočjo teh so zaprli strugo tako, da dotekajo v ta del struge le še jcanali, ki se ob za poglobitev določeni strugi izlivajo v Ljubljanico. Pri cukrarni so napravili gornjo steno, oziroma začasno zatvornico. Ta zatvornica mora biti seveda močna, saj se bo vsa voda, ki se bo iztekala iz 11 : mesta v strugo, morala obrniti nazaj in teči v Gruberjev prekop. Zato je zatvornica pri cukrarni iz betona in je prav za prav močan jez. Jez je že v dveh tretjinah dograjen, čez nekaj dni pa bodo zabetonirali tudi še srednji del. Za sedaj teče skozi | jez še voda skozi nalašč narejeno odprtino, ko bo pa jez dograjen, pa bodo zaprli seveda ludi to. Veliki zbiralni kanal, ki teče ves čas za levim ob-i režnim zidovjein in kateri se steka za tem začasnim jezom v strugo, pa bodo napeljali tako, da bo ; tekel čez jez v gornji del struge nazaj. Drug jez, oziroma zagatno steno pa so zgra-i dili dobrih sto metrov nižje od vodmatskega mostu na Kodeljevem. Tam so zaprli strugo z nad j 1 m široko steno ilovice, ki je stlačena med močnimi plohi. Ta stena bo zadrževala vodo, ki bo pritiskala nazaj iz Gruberjevega prekopa. Nad to steno so postavili močen oder in montirali kar tri črpalke, ki bodo iz struge, katero bodo poglabljali, izčrpale zaostalo vodo in malenkost, ki bo po malih kanalih sproti dotekala. Preden bodo začeli s črpanjem, pa bodo zaprli tudi zatvornice v Gruberjevem prekopu. Ljubljanica ne bo mogla teči niti skozi mesto, niso skozi Gruberjev prekop ter bo začela zastajati. Iz strugo v Vodmatu in v Mostah pa se bo voda odtekala naprej. Ker pa nc bo dotoka, i bo gladina vode padla za kakih 30 cm; takrat bodo , skozi spodnji jez spustili vodo, tako da bo tudi v zajezenem delu struge padla voda za kakih 30 cm. Nato bodo zopet odprli zatvornice v Gruberjevem urekopu, odprtino v spodnjem jezu Da zaDrli. tnko /ra teden so delali samo v torek. Ali bodo še v petek, je neodločeno. Pred nedavnim so obetali, da se bo z junijem stanje izboljšalo in zmanjšalo praznovanje, če ne popolnoma odpravilo. Obljubljali so celo sprejeti nove delavce, a sedaj je naenkrat slabše ko prej. llazumenio, da so težave za podjetje, če ni naročil. Ampak, če delavci ne smejo na vsem lepem zapustiti dela, bi tudi rudnik ne smel kar naenkrat vsega ustaviti, saj ima ogromna skladišča, kamor lahko začasno spravi premog, da ne bo vso težo praznovanja nosilo samo delavstvo. strašno prizadela. Pero jo preslabo, da bi moglo to opisati. Pod ruševinami svoje hiše je izgubila iiv-ljonje 50 letna Ceea Domanovič. Število smrtnih žrtev v vaseh vailpovskega okraja znaša pet. V osješki bolnišnici jc 30 hudo ranjenih, 150 družinam so hišo čisto porušene, 100 nadaljnjih družin pa je brez strehe, ker so njihova bivališča tako poškodovana, da bo treba temeljite poprave. Ljudje so: ostali brez vsakih sredstev za življenje. Zato se ni čuditi, dn ljudstvo joka noč in dan ... Iz Filipova poročajo: V nedeljo zjutraj je nad Filipovim in okolico divjal strašen vihar s točo, ki je v 30 minutah vse uničil. Pšenico bodo morali pre-orati, vinogradi so razbiti iu tudi vsi drugi posevki so uničeni. V okolici Karavukova je od 11.500 oralov toča prizanesla deloma samo 1500 oralom. Toča je mestoma ležala na tleh do 15 cm visoko. Posevki so popolnoma uničeni. Ker je Karavukovo že dvo leti zaporedoma močno trpelo od povodnji, je velika nevarnost, da bo ljudstvo te hudo prizadeto občine popolnoma obubožalo. Tudi v južnem Banatu sta vihar in toča posebno po vinogradih povzročila velikansko škodo. Središče ciklona je bila hrvatska vas Habjanovci. Ljudje pripovedujejo, da je ciklon zudivjal kar nenadoma in zdelo se je. da je prišel sodni dan. Vihar je ruval stare hraste s koreninami in jih nosil daleč naokrog kakor perje, hiše so pa zgi-njalc s površja zemlje, kakor zginejo koščki papirja na mizi, čo vanje pihnemo. Strašen je pogled v gozdove, koder je divjal ciklon. Od gostega in visokega drevja jc ostalo sem pa tja golo steblo, vse drugo pa leži vso navskriž p« tleh. Od 200 hrvatskih hiš v Hahjanovcih skoraj nobena ni ostala nepoškodovana. 80 jih je popolnoma porušenih, ostale so pa močno poškodovane, V Brodjancih je porušenih 15 hiš, 30 jih je pa močno poškodovanih. Ljudstvo obupuje. Potrebna je nujna ter izdatna pomoč. poglabljajo da voda ne bo več mogla teči nazaj v zajezeni del struge. Na la način bo prihranjeno mnogo dela črpalkam, ki bodo izčrpale iz struge le ostanek stoječe vode. Seveda niso la dela edina, ki so pri predpripravah potrebna. Ker bodo iz zajezenega dela struge izkopali silne množine kamenja, katerega bodo morali celo razslreljevati, tako da bodo porabili več sto kilogramov smodnika, ter gramoza in blala, bodo ves ta izkop nunrali ludi odvažati. Vsak dan bo treba odpeljati najmanj 300 voz nakopanega materiala in razumljivo je, da to ne gre niti s konji, niti s tovornimi avtomobili. Zato so zgradili že sedaj ozkotirni in začasni železniški lir, ki pripelje v bližini Mladinskega doma na cesto in gre naprej do velikih gramoznih jam, katero bodo z izkopanim materialom zasuli. Od Mladinskega doma navzgor pa se spušča tir po obrežju v strugo Ljubljanice do vodmatskega mostu. Iz struge bodo po tem ; tiru vozili z dvema malima 7 in pol tonskima loko-| motivama dolge vlake malih vagončkov, katerih je : pripravljenih že okrog 50. — V gramoznih jamah, katere bodo zasuli, stoji sedaj okrog 30 stanovanjskih barak, katere se bodo seveda morale umakniti grušču iz Ljubljanice. Avto povozil družinskega očeta Pretresjiva nesreča se je pripetila v sredo zvečer v Škofji Loki. Iz mesta je odpeljal okoli 7 zvečer tovorni avto trgovca Kašmana. Poleg šoferja se je vsedel 34 letni Kašmanov hlapec Franc Piškur. Piškur je sredi pota prosil šoferja, naj malo počaka, da bo nekaj blaga odložil, šofer je zavrl avto, še preden pn se je avto povsem ustavil, je Piškur že skočil z avta, pri tem pn tako nesrečno padel, da jo šlo kolo avtomobila čezenj. Kolo je Piškurju prebilo lobanjo. Prvo pomoč jo nudil nezavestnemu ponesrečencu 7/1 ravni k dr. Hafner iz škofje Loke, nakar je ponesrečenca prepeljal neki osebni nvto v ljubljansko bolnišnico. Poškodbo pa so bile tako hude, dn je Piškur včeraj zjutraj umrl. Bil je oče enega olroka. Nesreča je vzbudila v škofji Loki mnogo sočutja. — Bolne žene dosežejo z rabo naravne »Franz-Josei« grenčice neovirano, lagodno izpraznjenje črev, kar večkrat izredno dobrodejno vpliva na obolele organe. Pisatelji klasičnih učnih knjig pišejo, da so potrjeni ugodni učinki »Franz-Josei« vode tudi potom njihovih raziskovanj. — »Franz-Josei« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in specer. trifovinah. Brezposelnost in njene zle posledice Napad delomržneža z nožem Sodni dan v Slavoniji Strašno divšanje ciklona - Na stotine hiš porušenih - 5 smrtnih žrtev, 30 hudo ranjenih - Kar ni uničit ciklon, je pobila toča Stran ?,» »SLOVENEC«, dne 4. junija 1932. Stev. 127. Ljubljana \ Siarinarji za Ljubljanico se starajo in zdihujejo Ljubljana, 2. junija. Ne vem, če je na svetu še kaj mizernejšega, kakor biti taktu starinar s tesnim lokalom tam nekje na obrežju Ljubljanice in zehajočim dolgočasjem v srcu in na obrazu. Od jutra do večeru, dan za dnem takole brezupno na pragu stati ali na stolu pred lokalom posedati in potrpežljivo čakati, da pride kdo, ki bo s Upajočimi prsti obrisal prah s pisane šare, ki se je v teku let nagrmadila okoli njega — ne, starinar pa res za vse na svelu ne bi bolel biti! Nam življenje že tako prehitro zmaliči in postara obraze; starinar pa, se mi zdi, sploh nikoli ne more biti mlad. Vzdušje, v katero se je zagrizel kakor črv, mu v najkrajšem času vsili svojo podobo, svoj pečal. Kmalu, kmalu — in naj bo še tako mlad — skopni vsak kontrast med njim in oguljeno robo, v katero je z vsemi svojimi mislimi in željami, z vsemi svojimi razočaranji in skrbmi kakor živ zakopan. Prah in osivela barva predmetov, s katerimi kupčuje in se tolče 6kozi svoje dni, s časom pokrijeta tudi njegov obraz. In še v njegove kretnje, se mi zdi, se zagrizeta in še v njegov glas, se mi zdi, se vtihotapita, da postane čudno medel in hrapav. Kakor da ni od danes. Kakor da je ves ovit v star, preperel plašč — in govori iz preteklosti, iz minulega stoletja ... Sleherni od starinarjev ima v svojem lokalu nekaj, kar diši po minljivosti in grobovih. Seveda takih reči dandanes nihče več ne kupuje. Brez koristi, a ludi brez škode jim ležijo zdaj po policah in izložbah — in prah pozabnostl lega nanje in zob časa tiho gloje na njih. Polagoma so se tako privadili nanje, da jih skorajda pogrešati ne bi mogli več. Kakor zaprašeni ornamenti v zaprašenem okvirju njihovega življenja so jim — — — Niti za stare zemlje ne zasluži... Stopil sem pred izložbo prve trgovine in se nehote nasmehnil ob pogledu na najrazličnejšo kramo, ki je razstavljena tam — očem mimoidočih na vpogled in v skušnjavo, čudo božje, sem strmel in zmajal z glavo, čudo bcžje, ali se res še najdejo na svelu ljudje, ki jim takele reči delajo skomine? — Slare (ne starinske!) ure. polomljene svetiljke, pipe za sod, okrušene vaze, kravji zvonci, klešče, doza s konjsko glavo, ogromni uhani (iz pločevine, če se ne motim), podkve, skrivljeni žeblji, steklenice, posamezni deli raznih predmetov, ki jim nili imena ne vem, ild. Vse brez reda iu sistema. Čez in če/, pokrilo s prahom, rjo in osamelostjo. Sredi le ropotije pa dominira in se šopiri kakor buržuj med proletarci — veliko staro odlikovanje. Sam Hog ve, kako je zašlo med to pisano druščino. Zares klavern konec nekdanje slave in časti starega odlikovanja! Minljivost... Pri vhodu v lokal bi se bil kmalu spodtaknil nad staro gumijasto cevjo in zarjavelimi obroči od sodov, ki so menda tudi zato tam, da vabijo kupce v trgovino ... --Dober dan! Pepelnato siv obraz starega moža, podobnega oživeli mumiji, se je izluščil izza temnega ozadja ir. me s kalnimi očmi sumljivo premotril od nog do glave, (iube na čelu so se mu poostrile, na oslnelili ustnih pa mu je rastlo nekaj kakor velik, osorno zverižen vprašaj. Dober dali! sem ponovil in mu hotel prijazno eeči v roko. Toda takšnih formalnosti in vljudnosti mož očitno ni vajen, kajti prav nič ni reagiral na mojo kretnjo. To pa me ni oplašilo. S podvojeno prijaznostjo sem skušal premostiti prepad nezaupljivosti med nama. Napisal bi rad nekaj o starinarjih za časopis. Prosim, povejte mi kaj! Kako gre s kupčijo?« Oso me gube na starinarjevem obrazu so se /.a »poznanje ublažile. Stopil je iz rezervirane poze in izpregovoril z neskončno trudnim in ubitim gla-lom. še nikoli v življenju nisem slišal tako trudnega, tako ubitega glasu. -Zanič gre kupčija, tako zanič, da bolj zanič iti ne moro! Davki so veliki, najemnina visoka — zaslužku pa toliko, da včasih nili za slare žemlje nimam.« ^Kaj pravite?« sem se čudil. Ljudje pa trdijo, da delale siarinarji sijajno kupčije in dobičke!« »Nenrnnina laž! se je razburil in v očeh luu je zagorelo nekaj kakor sveto ogorčenje. »Ljudje tUTZ- PEČ Ing. Guzelj, Ljubljana VII govoričijo tja v en dan — sami ne vedo kaj. Ce vam rečem, da gre kupčija zanič, potem gre zanič!« Čudno neskladje to: njegov jedki gnev in njegovo neskončno trudno, ubito govorjenje. ».le vaša trgovina že stara?« »Stara pa je, stara. Že 24 let obstoji.« -So bile kupčije pred vojno kaj boljše?« Seveda! Saj sem plačal takrat komaj 200 kron najemnine za vso leto. Zdaj moram pa plačati 1000 Din vsakega četrt lota. lil davki, davki...« »Potem je res hudo,« sem poklmal, čeprav mi v računu nekaj ni šlo vkup. »Pa kako poleni izhajate in zmagujete vse to, če včasih nili za slare žemlje ne zaslužite?« Skomignil je z ramami: -Kakor pač vem in znam!« Ozrl sem se po trgovini. Po stenah je viselo nekaj oguljene obleke, po kotih in policah pa je bilo razmetanih še vse polno podobnih reči, kakor sem jih videl v izložbi. -Dobite dovolj stare obleke na prodaj?« »Če bi imel denar, bi jo že dobil. Tako pa.. ,c Resienirano je oplazil z očmi svojo revščino in pri-1 stavil: To je vse, kar imam!« •Ali gre vsem starinarjem tako zanič, kakor vam?«' »Vsem že ne. Dva imata svojo hišo. Njima si prvega vsaj ni treba ubijali glave, kje bosta dobila denar za najemnino. Drugim pa ne gre dosti bolje ko meni. Vsekakor pa gre meni najslabše. Žena mi je bolna že 11 let. Že pet let ne more sama jesti; kakor otroka jo mora pitati postrežnica.« Njegov glas je postal tako zagrenjen, da me je žgoče spreletelo. Poslovil sem se naglo in še dolgo mi je kakor ubit zvonec donel po ušesih jek njegovih poslednjih besedi: »Če ho šlo tako dalje, bom mtral kmalu pustiti vse in potrkati na vrata mestne ubožnice tam v Japljevi ulici...« O življenju ostalih starinarjev pa prihodnjič kaj. B Kaj bo danes ? Drama: »Leda«. Red A. Opera: Zaprta. Hotel Mikiič: Društvo »Krka . Literarni večer Ivana Zorca. Ob 20. Nočno službo imajo lekarne: mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Ustar, Sv. Petra c. 78 in mr. Hočevar, Celovška c. M. © Namesto venca na krsto i>ok. g. Ivana Pen-gova je darovala rodbina Ložar 300 Din akademski Viucencijevi družbi. Srčna hvala! 0 »V Kraljestvu Zlatoroga« — Od jutri dalje, se prične predvajati v veliki dvorani hotela Union ta velezanimiv alpinsko-propagandni film, ki ga ie izdelal v svojem lastnem laboratoriju Turistovski j klub Skala. Opozarjamo vse posetnike ljubljanskega velesejma, da si to edinstveno delo ogledajo. Film predvaja Krajevni odbor Rdečega križa pri izredno nizkih cenah od Din 4.— dalje. 0 Starše srednješolcev opozarjamo, da imajo priliko poslati med počitnicami svoje otroke nn morje v državno letovišče v Martinščici pri Su-šaku. Oskrba za ves mesec stane 750 Din, v juliju se sprejemajo dečki, v avgustu deklice. Podrobne jiodatke dajejo ravnateljstva ali pa vodja ljubljanske skupino jirof. dr. Novak na realki. Prijaviti se je trebu takoj. © Velesejinski poštno-brzojavni in telefonski urad bo posloval na sejmišču Ljubljanskega velesejma od 4. juniju do 13. junija t. I. Uradne ure bodo sledeče: 1. za vso poštno, telegrafsko in j telefonsko službo dnevno od V) do 18, 2. za blagaj-I niško službo ]>a od 0 do 17. 0 Asfaltni pločnik okrog mestne hiše in spomenika kralja Petra še danes, skoraj 1 leto po odkritju spomenika, ni popravljen. To ne dela na tujce baš najboljšega utiša. Tudi troinostovje bi so moralo že dovršiti in zlasti srednji most na en ali drug način urediti. O Kopalne obleke, damsko perilo, torbice, i rokavice In nogavice, ima najceneje šterk nasl. Karničnik, Stari trg 18. 0 Prostor okroc ilirskega stebra so pred kratkim poživili s primernim živim zelenjem, ki so ga vsadili ined ogelne stebriče. Da bo okolica stebra v resnici dovršena, bi bilo treba ves prostor okrog stebra tlakovati z običajnimi maiimi 11 mnTL k^a^VjI kulturna potreba vsake I i II r.M M 7 fi| PL^f^g redoljubne gospodinje || Maribor □ Novo palačo Hranilnico dravske banovine je včeraj popoldne blagoslovil prevzv. vladika la-vanlinski dr. Andrej Karlin ob asistenci stolnega župnika msgr. Unieka in ravnatelja bogoslovja, stolnega kanonika dr. Cukale. Po blagoslovu je pozdravil predsednik upravnega sveta Hranilnice dr. Bartol prevzv. knezoškofa dr. Karlina, podba-na dr. Pirkmajerja, senatorja dr. Ravniharja, msgr. Unieka, dr. Culuilo, oba okrajna načelnika in druge goste. □ Nedeljcne uradne ure v študijski knjižnici. S 6. junijem se uvedejo v Študijski knjižnici nede-ljene uradne ure, kakor so uvedene v ostalih mestnih uradih. Čitalnica ostane za dobo šolskih počitnic zaprta. Knjige se bodo izposojale po dvakrat na teden, vsako sredo in soboto od 8 do pol 13. Posebne želje glede uporabe knjižnice naj se javijo ravnateljstvu. □ Dan Rdečega križa priredi tukajšni mestni odbor Rdečega križa dne 4., 5. in 6. t. m. s pobiranjem prispevkov po trgovinah, obratih in uradih. Nabiralci bodo nosili znak Rdečega križa ter bodo imeli nabiralne pole, opremljene z društvenim pečatom in s podpisi društvenih funkcionarjev. □ Na pragu življenja. Z ulic so zadnje čase čisto izginile prešerne in vesele skupine mladine, ki je tvorila glavni kader promenade. Srečujemo te znane obraze le še posamezno v parku s knjigami v rokah in skrbipolnim izrazom v očeh. Matura je pred vrati, prične se že prihodnji teden. Na vseh mariborskih srednješolskih zavodih bo maturiralo 238 mladih ljudi. Humanistična gimnazija jih pošlje k maturi 47. realka 27, realna gimnazija 20, moško učiteljišče 45, žensko učiteljišče 59 in zasebno učiteljišče Šolskih sester 30. □ Ljudski oder v Mariboru. S predstavo, ki ho v soboto ob 20 v dvorani Zadružno gospodarske banke, zaključuje mariborski Ljudski oder letošnjo sezono. Ljudski oder je tokrat znižal cene vstopnini, da tako olajša obisk zaključne predstave vsem svojim prijateljem. Na svoje delo v pretekli sezoni lahko gleda Ljudski oder s ponosom. V tej sezoni, ki je bila deseta od obstoja tukajšnjega Ljudskega odra, ni njegovo delovanje ostalo ne-opaženo. Delal je vztrajno, nastopal v Mariboru in gostoval v okolici, dasi ni v polni meri užival podpore pri onih, ki bi mu jo po svojih močeh lahko in celo morali nuditi. Pokazal je tekom svojega delovanja neko zdravo odersko tendenco, kar se tiče repertoarja in igre. Dosedanje delo in vztrajna pot Ljudskega odra navzgor nudita jamstvo, da bo drugo desetletje, v katerega stopa Ljudski oder, dalo Ljudskemu odru spričevalo važnega prosvetnega činitelja v naši obdravski pre-stolici. Ljudski oder je prepričan, da bodo njegovi prijatelji v soboto, dne 4. t. m. napolnili dvorano Prosvetne zveze ter s tem dali priznanje idealnemu stremljenju odra in nove pobude za bodoče. □ Oskrba Maribora z mlekom. V sredo popoldne se je vršila v posvetovalnici mariborskega magistrata anketa glede oskrbe Maribora z mlekom in glede pričetka delovanja lansko leto ustanovljene mlekarske zadruge. Ankete so se udeležili mestni načelnik dr, Lipold, podnačelnik R. Go-louh, banovinski referent za mlekarstvo iz Ljubljane inž. Pavlica, vodja Zdravstvenega doma dr. Vr-tovec, načelnik mlekarske zadruge posestnik Jan-žekovič ter člani inž. Kovačič, veleposestnik pl. Jurkovič, Vollmayer in drugi. Referent inž, Pavlica je poročal, o pripravljenosti banovine, da bo podprla zadružno mlekarno z večjim zneskom, čim bo pokazala znake uspešnega dela; podal je tudi nekaj važnih smernic za delo na polju zadružnega mlekarstva. Za mestno občino je zagotavljal načelnik dr. Lipold, da bo zadrugo v vsakem oziru podpirala, ker je vprašanje oskrbe Maribora z zdravim, mlekom pereče in važno. Do končnih sklepov na anketi ni prišlo; pokazalo pa se je, da stvar do- kockami. Tako bi ludi blato ob deževju okrog stebra izginilo in bi se ustvaril ugoden prehod iz Vegove ulifce na Knionsko cesto. 0 Pogrešan otrok. Čevljarskemu mojstru Antonu Kaplu na Ižanski cesti je v sredo izginil 7 letni sin Zvonko. Deček je odšel opoldne z doma in se polem ni več vrnil. Oče se boji, da se jo sinko šel morda kopat, pri tem pa utonil. Oče in policija prosita, naj bi vsakdo, kdor kaj ve o otro-itu, to sporočil. Med Berlinom in Parizom (Uuda Jurčec.) Gradovi v oblakih. Z Lufthanso Berlin—Kdln. »Gospod Huda letalo za Berlin—Koln—Pariš je pripravljeno za odhod. Izvolite zasesti svoje mesto,« —in boy mi je odvzel prtljago in me od-vedel v naslonjač v letalo. Živčna napetost pričakovanja prvega potovanja z letalom se nenadoma raztegne v neko čudno naslado poslušanja silnega brnenja trimotomega lelala. Aluminijasta vrata so laloputnilfl za nami, letalo je začelo drseti in komaj se je bilo mogoče še ozreti nn ostalo brodovje hkrati odhajajočih lelal za London, Hamburg in Itigo. Ves Tempelhof je s svojimi hangarji, polnimi srebrno elegantnih zračnih orjakov zasijal za nami, kakor da je bil vesel igre svojih največjih aluminijastih otrok, ki so ravnokar orjaško začeli za svoj vsakodnevni običajni izprehod. V silnem vzponu smo se nenadoma dvignili nad Berlin. Gedachtniskirche KurfUrstendaina je kmalu popolnoma skopnela v deževno mračnost Berlina in še trije močni sunki letala in bili smo v popolni sivini oblakov. Sopotniki so mirno razgrnili svoje časopisje, da se polope v banalnost zemeljske oble pod nami, tovarišu-novinarju iz Pariza je vožnja že tako enostavna, da je kmalu začel zibali svojo glavo obenem vzporedno z zibanjem letala in kmalu utonil v brezbrižni spanec. Ho-landski kanonik in nemška dijakinja pariških šol, ki so v soboto vozi iz Pariza v Berlin domov in v ponedeljek nazaj, sta z menoj radovedno sledila poteku vožnje. Uho so kmalu privadi bučanju motorjev, oko umirjeno opazuje nervozno iskanje radio-telegra-fista, ki najbrž išče usodno zvezo ugotovitve pozi-rije in melanholično svečano razpoloženje se kmalu rnzprede v velikodušno meditacijo o čudni zakonitosti narave in ustvarjanju človeške civilizacije v okrilju njene naklonjenosti. Silna gumijasta kolesa, ki so nas zdrsela od zemeljske oble so še zmlraj prijetno vrlijo in njih tovarniška mamka r-Goodyaar — »rečno leto« skoraj da nagajivo zvenijo v nastajajoči nijansi naravno člo- večke zadovoljnosti. Elegantno vzpeta aluminijasta krila nedolžno vljudno lovijo snežinke, da se človeku čudno zazdi pomisliti, da nas nosijo v ozračje s 150 km hitrosti na uro. Kot pravljičen srednjeveški grad s svoje skale tako smo nenadoma zasijali izven oblaka in bleščeč val solnca nas je sprejel nad krasno belo mlečno gosto planjavo oiilakov pod nami. Kakor da so v nebeškem območju gore in strmine ustvarjajo in izginjajo v sekundah, tako se je prerival vsemir pod nami. Naša zračna trdnjava se je sprehajala po tej lepoti le v obliki nemirne, a vedno enake sive sence. Svetovje pod nami se je začelo prerivaje odpirali. Kot da je tragedija vulkanskega izbruha v območju vsemirja le izraz vsemogočnega trenutnega hotenja, tako so začeli plesati oblaki pod nami iu ustvarjali grozeča žrela in zopet prekipevajoče čase energije in življenjskega veselja. Med to igro vsemirja jo zdaj pa zdaj zasijala majhna krjia človeškega bivališča, bili smo v taki višini, da ni bilo mogoče opazili niti trohice življenja nu tej ubogi zemeljski plasti nemške domovine. Kot v posmeh v ozračje in njegovemu mističnemu igračkanju, kjer je žo najbrž trenotek pravzaprav večnost in večnost trenotek, nam je zasijala zemlja v svoji kruti, nerodno stisnjeni obleki. Noben košček zemlje ni več svoboden, vsaka ped zemlje je odmerjena in vsak potoček je nerodno, nenaravno stisnjen v svojo regulatorne oblike. Iz odmerjenega, posekanega gozda niti eno drevesce več ne štrli v zrak osamljeno in človeku se nenadoma stesni srce, ko pomisli, kako se ptički, metuljčki in drugi fantastični krasilci božjega stvarstva še upajo spustiti na to tako tragično raz-sekljano in materialistično nevsebinsko zemeljsko oblo. Vse ceste in pota so ravna iu ostro začrtana v najkrajšo »mor in ubogi človeški ljud niti toliko ni več svoboden, da bi si v svoji monotoni vsakdanjosti dovolil le trenotek fantazije in romantičnega razpoloženja. Cerkvice na gričkih gradovi v gozdovih Harzn pod nami zapuščeno samevajo. Komaj da človeško oko 5e razloči steze in stezice, ki vodijo do teh svetišč polpretekle mistiko in čarobne poezijo. Izžeta zemeljska plat danes nosi le še kot igračke brzeče železnice in na svojih ujetih rekah zadim- I ljeue parnike z lieukusnimi vlačilci. Le človek , sam, gledan s tisočmeterske višine, je zanimiv, j ker je na svojih vozilih tako tragično srčkan, kot ' da je mravlja, ki se je v preveliki zasopljenosti i obložila s prevelikim bremenom, a ga krčevito j drži iu vleče, ker preveč skrbi za svoje drage svo-i jega bivališča. Spomnil 6em se obiska pri Junkersu v Des-j sau-u in razgovora z enim vodilnih inženjerjev te I svetovne letalske tovarne. >Wir Deutsche verlan-gen besonders eine grlindliche ethisehe Erneue-rung unserer Rasse. Dieser Standpunkt verfoigen wir bel ganzem unseren Arbeitsplan — mi Nemci hočemo predvsem popolno etično prenovljenjc nemške rase. Ta cilj zasledujemo pri vsem svojem delovnem načrtu.« Naše letalo je eno otrok Junkersovih rok v Dessau-u. V nekaj desetletjih bo zračna plovba tako razpredena kot je danes železniška. Ali je imel moj dessauski mentor v vidu veliko tiranijo, v katero je danes vkovano vse zemeljsko državljanstvo. Kot je svobodna jadrnica na morju, planinar v območju neoskrunjenega planinskega raja, tako je danes svoboden avijon in njegov pilot v sferah vsemirja. Kot nenaden sunek so pred mojimi očmi zdrsele kot film vse zgodbe berlinsko ulice in njenega neiskrenega obračunavanja. Kot hripav gjas zakrknjenega, zagrenjenega asketskega pesimista je donelo v mojih ušesih pridigarstvo des-sauskega inženjerja. Kdaj se bodo piloti in palri-jarhi velike svetovno letalske industrije spomnili, da jo ljudem treba znova vrniti prisrčnost in enostavnost priprostih otrok božjih. Kakor da je zaupanje v bodočnost prelepo, so je letalo nenadoma začelo sukati. Kot dolga koča sc je zvll pred nami Ren, na levi je nenadoma i/, oblakov tovarn in dima vzkipela kOlimka katedrala, še nekaj sijajnih igračkanj z plesanjem obzorja in elegantno smo pristali tik pred izhodom modernega zračnega pristanišča. Ko sem zapuščal letalo, sem nehote obslal ob zgradbi, po kateri mi bo najbrž tako kmalu domotožje. V daljavi sem še opazil igro oblakov in bil sem vesel pilotov, ki so mi omogočili tako lepo igro čustev, dasi nisem bil siguren, ali sem doživljal resnico ali pa sem zidal le — gradove v oblake. zoreva ter je obilo dobre volje za nadajnje delo T započetem pravcu. Med okoliškim prebivalstvom vlada za zadružno prodajo mleka mnogo zanimanja, istotako pa tudi med meščanstvom, ki si želi na trgu dobrega in zdravega mleka. Kakor kažejo sedanji znaki, je zadruga že iz početnih težav; v teku so že pogajanja za prostore zadružne mlekarne s pivovarno Union, ki potekajo ugodno. □ Tragična smrtna nesreča. Huda usoda je udarila znano in ugledno rodbino župana Vizovi-šeka iz Nove vasi pri Mariboru. V sredo zvečer se je smrtno ponesrečila hčerka Marica, uradnica pri železnici. Vozila se je s kolesom po končani službi domov v Novo vas. Malo pred domom jo je zadela usodna nesreča. Padla je s kolesa ler udarila ob trda cestna tla s tako silo, da je obležala nezavestna. Mimoidoči so jo kmalu našli ter spravili na dom. Prestrašeni domači so takoj poslali po rešilni voz, vendar ni nihče mislil, da bodo poškodbe radi padca s kolesa smrtne. V bolnišnici so ponesrečenko takoj po sprejemu rentgenizirali ter dognali, da ji je dvakrat počila lobanja. Nastopilo je nevarno notranje krvavenje in uboga mladenka je malo pred polnočjo umrla, ne da bi bila prišla k zavesti. Tragična nesreča in smrt simpatične, komaj 19-letne Marice, je globoko pretresla vse številne znance in prijatelje Vizoviškove rodbine. Pokopana bo jutri v soboto ob pol 4 popoldne ter se vriši sprevod iz mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče v Radvanju. Naj počiva v miru, hudo prizadeti rodbini, s katero sočustvuje cela j>kolica, naše globoko in iskreno sožalje. □ Umrla je v Dravski ulici 15 vdova po pomožnem strojniku Ivana Simič. Pokojna, ki je bila blaga in spoštovana žena, je dosegla starost 60 let. Pogreb se vrši danes popoldne iz mrtvašnice na mestno pokopališče. Svetila ji večna luč, žalujočim naiše sožalje. □ Za revne dijake je daroval v naši upravi vrli podpornik mariborskega dijaštva g. ravnatelj Josip Ajdišek dinarjev 100. Prisrčna hvala v imenu prizadetih dijakov! □ Kolporterji se sprejemajo za razprodajo našega lista. Javiti se je v upravi na Koroški c. 1. □ Poučna razstava. Razstava perila, vezenin in risb na zavodu »Vesna« se vrši dne 5. in 6. t. m. Odprta dnevno od 8 do 12 in 14 do 18. v □ Mesto vrane usmrtil očeta. Včera j se jo vršila pred mariborskim okrožnim sodiščem razprava proti Jono Kerčmarju iz Selu v Prekinil r ju. Obtožen je bil radi očetomoru, izvršenega radi malomarnosti. Tragičen dogodek so je pripetil dne 10. marca 1932. Omenjenega dne je priliitel obtoženi Jeno na vse zgodaj v I'o-kovce na orožnišiko postajo ter izpovedal, da jo izvršil njegov oče Adam samoiimor. Orožniki so pohiteli na dom nesreče ter našli mrtvega logarja Adama Korčmarja sedečega na klopi poleg okna. Na zatilniku je imel smrtno rano, prizadeto od strela. Dasi je položaj mrtveca izključeval domnevo samoumora, je vendar tudi žena pokojnega, Terezija, zatrjevala da si je končal njen mož življenje isam radi družinskega prepira, šele ko so orožniki obema. materi in sinu, napovedali aretacijo' ^h-r zaslišali tudi sosede,_ jo prišlo na dan, da je postal pokojni Adam Kcrčmar žrtev nesrečnega slučaja. Sin Jenii je hotel ustreliti vrano, ki je sedela na drevesu tik hiše. Komaj pa jo snel nabito puško s stene, jo zagrinel strel ter po nesreči zadel očeta v tilnik in ga na mestu usmrtil. Izkazalo se jc nadalje tudi, da je \ la-dalo med pokojnim in njegovim sinom najlepšo razmerje ter je vsaka zločinska namera izključena. Radi tega je obsodilo sodišče obtoženca samo na Iri mesece zapora in šc lo pogojno, in sicer za tri lota. Celje er Stanje brezposelnih je padlo od 910 moških na 852, pri ženskih delovnih močeh pa je ostalo stanje neizpremenjeno 153, tako da je celotno stanje brezposelnih sedaj 1005. ■& Smrtna kosa. V javni bolnišnici je umrl v četrtek 2. t. m. v starosti 05 let Černoša Jurij, posestnik v Rogatcu. — Isti dan je umrla na Uregu v starosti 07 let zasebnica Ana Schlosserjeva. — Na Ostrožnem je umrl v četrtek 2. t. m. posestnikov^ sin Breznik Anton. — Umrlim blag spomin, žalujočim preostalim pa naše iskreno sožalje. ■ y Nov športni klub v Celju. V nedeljo 29. maja se je vršil v Narodnem domu ustanovni, občni zbor športnega klubu Jugoslavija. Predsednik pripravljalnega odbora, g. Kunej je obrazložil v kratkih besedah delovanje pripravljalnega odbora. Za njim je g. 1'leteršek prečital klubova pravila. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika g. Žerovc Franjo, za podpredsednika pa g. černe Ivan. JSS Nočno lekarniško službo ima od sobote -!. t. m. naprej do vštetega petka 10. t. m. lekarna Pri orlu na Glavnem trgu. & Umrlo jo v preteklem mesecu v Celju 30 oseb in sicer 31 v javni bolnišnici, 4 v mestu in 1 v vojniki bolnišnici. & si tropile peste! Apeliramo na občinski odbor okoliške občine, da da škropiti cesto v Za-vodni ne samo do stopnjic pri hribu Sv. Jožefa, kjer ni tako velikega prometa, ampak tudi glavno cesto proti Rogaški Slatini, lako da ne bomo stanovalci Zavodne prisiljeni poleti imeti ob lepem vremenu zaprtih oken. Komaj smo se rešili smradu pn odpadnih vodah z VVestenove tovarne, pa smo prisiljeni zaradi neznosnega prahu čepeti za zaprtimi okni. — Stanovalci Zavodne. Ptui Požar, Pri Juriju Filipanju, kočarju v .Ilirov« cih, je izbruhnil dne 29. majnika t. 1, opoldne požar, in vpepeljil stanovanjsko poslopje. Požar je nastal radi tega, ker jc gospodinja preveč zakurila peč, kar je povzročilo, da se je vnel lesen dimnik in za tem s slamo pokrita streha. Razširjenje ognja na sosednja poslopja je preprečilo domače prebivalstvo, ki je prihitelo na kraj nesreče. Škoda znaša 18.000 Din, ki je pa le deloma krita z zavarovalnino. Nalezljiva bolezen. V Ptuju je izbruhnila dif-torija. V liolnlšnici je žo veliko otrok, ki so jih spravili v Izollrnico. Ni ga dneva brez nesreče. Ponesrečil se je Tomaž Ogrizek, zvanlčnik tukajšnjega okrajnega načelstva. Vozil se je s kolesom z Vurbprga in padel. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili pretres možganov. Njegovo stanje je zelo nevarno ter jc ponesrečence Se vedno v nezavesti. Kavnotako so prepeljali v tukajšnjo bolnišnico viniearja Ivana Potorn Iz Gorenjskega vrha v Halozah. V gozdu je sekal drva in si je pri delu po nesreči popolnoma razmesaril desno roko. Štev. 125. »<3.T.fWFVT!W dno 3 m^i.'« moo — 171 i\J 1 —- ' — —, ——w vm .JL.M.JM. 1 UU^, otran o. Dnevna kronika Dijaško marijansho zborovanje v Št Vida in Celju Obveščamo vse kongreganiste in kongregani-stinje, da se ie pred zaključkom šole javijo svojim gg. voditeljem, da se bodo udeležili jiočitniškega zborovanja. (Vabljeni so tudi akademiki in altade-mičarke, ki so člani kongregacij. Prijavijo naj se na naslov: Vodstvo dij. Mar. kongr. v Marijanišču v Ljubljani.) — Opozarjamo, da se bodo pred zborovanjem vršile za kongregafiiste duhovne vaje v št. Vidu od 22. julija zvečer do 26. julija zjutraj. Prijavili so se že tovariši iz Koroške in iz vse Slovenije. Predavatelji so prvovrstni. V naši sredi bo vse dni ljubljanski vladika dr.. Gregorij Rož-man. Zborovanje za lcongreganistinje v Celju bo od 27. jul. zvečer do 29. jul. Dijakinje, prijavite se takoj pri svojih gg. voditeljih dij. kongregacij! Oskrba in prehrana v Št. Vidu in v Celju bo brezplačna. Ob tej priliki prosimo svoje dobrotnike, da nam priskočijo s podporami na pomoč. V KAZINI BLED se vrši v soboto dno 4. t. m. zvečer OTVORITVENI KONCERT svetovno znane kapele »HERSEc Koledar Petek, 3. rožnika: Srce Jezusovo. Pavla, de- vica. Novi grobovi ■f" V Križevcih pri Ljutomeru je umrla v četrtek 2. junija ob petih zjutraj blaga Slavičeva mamica, daleč naokoli v vsej križevski fari znana in od vseh, ki so jo poznali, spoštovana. Dosegla je redko in častitljivo starost 84 let. V vsem svojem življenju je poznala samo dvoje: delo in molitev. Vsa njena skrb in ljubezen, je bila posvečena strogo katoliški in slovenski vzgoji svojih otrok, od katerih je Matija vseučiliški profesor in prelat v Ljubljani, v slovenskem javnem življenju znana ter odlična osebnost, drugi sin Anton je vzoren gospodar na domačem posestvu in ugleden mož v vsej križevski fari in tudi v sosednih župnijah. Tudi obe hčerki sla v čast in ponos blago-pokojni Slavičevi mami. Prva pomaga pridno bratu na posestvu, druga pa je poročena v Ključarovcih z uglednim možem. Pokojna Slavičeva mamica je bila vzorna žena skozi vse svojo življenje. Zadnja leta jo preživela edinole v molitvi. Njeno dobro src« je bilo odprto vsem, ki so se zatekli k njej, dn nihče ni odšel praznih rok. Od pomladi je pričela, dasi trdnega zdravja, bolehali, dokler ni za-tisnila, obdana na smrtni postelji od hvaležnih svojcev, svoje trudne oči. Gotovo bo vsa križevska fara zbrana ob njenem pogrebu ob 9, ko bodo njene zemeljske ostanke pokopali na domačem farnem pokopališču. Blagi rajnki bo ljubi Bog plačal vsa njena dobra dela, ki jih je v svojem življenju storila svojcem in drugim, Težko prizadetim žalujočim naše iskreno in globoko sožalje. Naj počiva v Bogu! Trajno kodranje! SAMO ŠEST MINUT ostanete pod patentnim z avtomatskim hlajenjem opremljenim aparatom v DAMSKEM SALONU »FANčI« Ljubljana, Aleksandrova cesta 4 (pasaža) Friziranje, manikiranje, masaža Ostale vesti — Službeni pogoji v južnih krajih. Ker se stalno širijo vesti, da so službeni pogoji v južnih krajih naše domovine slabi in da naša dekleta, ki hodijo tja v službo, zaradi tega pogosto zaidejo na slaba pota, je : Zveza uriiverzitetsko izobraženih žene vprašala svoje sekcije v onih pokrajinah, kako je z zaposlitvijo Slovenk, gospodinjskih pomočnic, izven naše banovine, predvsem v južnih krajih države. — Prejeli smo sledeče odgovore: Sekcija Šabac piše: Zaposlitev Slovenk, gospodinjskih pomočnic, pri nas ni mogoča, kajti vsa mesta so zasedena po dekletih iz bližnjega Srema. V javnih lokalih, I. j. v gostilnah in kavarnah, jo nameščen moški personal; ženske, zaposlene v takih lokalih, so na slabem glasu. — Sekcija Novi Sad: Informirali smo se glede zaposlitve Slovenk v našem kraju, odgovor je nepovoljen. V Novem Sadu samem je okoli 4(1() deklet raznih poklicev brezposelnih. Za posredovanje pride v poštev le borza dela, privatiili posredovalnic Vam nikakor ne moremo priporočali. — Sekcija S kopi je: V Skoplju ne eksistira nobeno zavetišče za brezposelne, niti organizacija, ki bi preskrbovala službe. Naša sekcija bo po : Ženskem pokretu« v Skoplju prevzela to nalogo. Javljali Vam bomo naslove poštenih družin, ki nudijo stalno službo, primerno plačo in dobro nadzorstvo. Službe v kavarnah in hotelih ne priporočamo, kajti nadzorstvo v teh lokalih nam ni mogoče. Sporazumeli smo se ludi z Borzo dela, obljubila nam je, da bo naše delo v vsakem oziru podpirala. V tem času ni v Skoplju na razpolago nobene službe, kajti vsled neugodnega podnebju odhaja večina družin za dva meseca na letovišče. — Ker je to vprašanje brez dvoma važno za naša dekleta, se jo Z. U. L Ž. odločila, da te odgovoire objavi. — 25 letnico mature proslavimo lelos matu-ranlje ljubljanske realke letnika 1907. Da. se ta spominski dan primerno izvrši s polnoštevilno udeležbo, vabim na pobudo tovarišev vso maturante in Mihove sošolce, da naznanijo takoj svoj točen naslov iu event. predloge za kraj in datum proslave, nu naslov: Ing. Jožko Kobi, Ljubljana, Gosposvetska cesla 4. — Dva požara pri Vinici. V noči od 10. na 17. maja pogorel je g. Mikuliču iz Vinice čebeljnak, v katerem je pogorelo 28 panjev čebel. Lastnik trpi občutno škodo. G. Mikulič je priznan čebelarski strokovnjak, ki je svoje izdelke večkrat razstavil na ljubljanskem velesejmu. — V noči 17. maja pa je zopet nastal požar v vasi Drežnik, kjer je pogorel skedenj posestnika Muhiča. Za oba požara se sumi, dn je zažgalu zlobna roka. -— Nevarno sc je poškodoval pri padcu s kolesa Evzebij Sutlič, zidarski pomočnik iz Vinice, ki se zdravi v kandljski bolnišnici. Na mestu v Zilj-skem klancu, kjer se je zgodila nesreča, Je oster in nezavarovan ovinek, katerega bi bilo treba teme-liilo pouravili in zavarovati. Cas je tudi, da cestna uprava in banovina začne z delom prt preložitvi klanca v Ziljah, katero delo je bivši oblastni odbor žo čez polovico dovršil, a se po njegovi likvidaciji ni niti malo mislilo za kako nadaljevanje. — Aluminijevo rudo so našli pri vasi Hrast na kraju »Kriveče,- in pri vasi Lahinja v Beli krajini. Za stvar se zanima — kakor čujemo — trboveljska premogokopna družba, ki je žo začela z raziskava-njem. Dobro bi bilo, da pride ludi v Belo krajino malo industrije. Morda bi tamkajšnji kmet nekoliko lažje živel. « DA J Ledeno kavo DAM — Posledica strele. V noči od torka na sredo je udarila strela v oreh posestnika Jordana v gornjem delu Šl. Jerneja na Dolenjskem. Od lam jo prešla na električno napeljavo, prežgala po nekaterih hišah varovalke, vrgla ven razvodnice in ponekod zelo razrušila zid. Poleg materijelne škode je strela s svojim neugnanim divjanjem povzročila ljudem tudi preeej strahu, lako da si je nihče več ne želi na obisk. — Nesreča v kamnolomu. V vasi Razdrto pri Šmarju na Dolenjskem se je pripetila včeraj dopoldne huda nesreča. V kamnolomu je delal 36 letni posestnik Josip čoš iz Sapa 26. Naenkrat se je plast kamenja udrla in Čoša zasula. Dobil je hude poškodbe po vsem telesu. V bolnišnico ga je prepeljal ljubljanski reševalni avto. Coševo stanje je skrajno nevarno. — Veja parila na delavca. Pri delu se je včeraj ponesrečil 69 letni Auerspergov delavec Ivan Štampfl iz Gotenice pri Kočevju. Padla je nanj težka veja in mu prebila lobanjo. S popoldanskim vlakom so ga pripeljali v Ljubljano. — Vrat si jo prerezal. V sredo zvečer si je hotel brivski mojster Josip Merlak iz Zagorja ob Savi prostovoljno vzeti življenje in si je prerezal vrat z britvijo. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico, kjer se zdravniki trudijo, da bi mu rešili življenje. — Pri bledi sivorumenkasti barvi kože, utrujenosti oči, slabem počutku, zmanjšani moči za delo, žalostnem razpoloženju, težkih sanjah, bolečinah v želodcu, pritisku krvi v glavi in strahu pred boleznijo se svetuje, da se skozi nekaj dni zjutraj na tešče pije čaša naravne »Franz-Josei« grenčice. V zdravniški praksi^se uporablja »Franz-Jose!« voda največ radi tega, ker na mil način odstranja vzroke mnogih bolezenskih pojavov. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Razstava poljedelskih strojev in orodja. Letošnja razstava strojev ob priliki XII. Ljubljanskega velesejma od 4. do 13. junija bo zelo bogata. Razstavljeni bodo vsakovrstni stroji, od preprostega do najbolj dragega in za vse vrste gospodarstva. Nudena bo velika izbira poljedelskega orodja in strojev za mlekarstvo. Večina strojev, ki bodo obsegali približno 2000m- razstavnega prostora, bo v obratu. Razstave se udeležijo domače tvrdke in one iz inozemstva, zlasti Cehoslovaške, Avstrije, Nemčije, Ogrske, Francije, Amerike, Švedske in Danske. Poljedelske stroje, poljedelsko orodje, male bencinske motorje za pogon strojev, stroje za mlekarstvo razstavi veliko število tvrdk. Vsak imetnik velesejmske legitimacije, ki stane 30 Din, ima pravico do polovične vožnje po železnici. Naročite legitimacije pri razprodajaleih ali direktno pri velesejmskem uradu v Ljubljani. Dopisnica zadostuje. Zamorete pa kupiti tudi navadno vstopnico za enkratni vstop po 10 Din. Kmetovalce opozarjamo, da bodo razstavljeni na velesejmu najrazličnejši predmeti. Naj omenimo samo še zvonove, gasilsko orodje, jermenarske izdelke, verige, različne vozove, bicikle, obleke, čevlje, si-rarske izdelke, plemensko perutnino, domače zajce itd. — Nove telefonske proge. Prometno ministrstvo je odobrilo, da se otvori telefonski promet na progah Konjice—Fehring (v Avstriji) dalje Zreče— Praha in Maribor —Aflenz, Feldbach, Fernitz, Strass in Leobersdorf (v Avstriji). Takse za navedene tri proge so 2.70, 4.95 in 3.45 oziroma 1.50 zl. fr, za tri minutni pogovor. — V prilogi Službenih novln št. 122 od 31. maja t. 1. je objavljen »Dopolnilni sporazum za pogodbo o trgovini in plovidbi med kraljevino Italijo in našo državo«. — Učiteljstvo kočevskega okraja so opozarja na zborovanje, ki bo v Vel. Laščah dne 6. junija t. 1. po prihodu jutranjega vlaka iz Ljubljane. — Predsednik. — Upraviteljstva osnovnih šol opozarjamo, da bo v nedeljo 5. junija ob 10 dopoldne otvoritev srednješolskih telovadnih nastopov. Otvoritveni govor bo imel v radiu prosvetni minister dr. Kojič. Govor bo oddajala tudi ljubljanska radio postaja. — Sekcija združenja zvaničnikov finančne kontrole v Ljubljani poziva svoje člane, ki so bili s koncem marca 1932 reducirani in do danes še niso dobili nameščenja, da nemudoma vložijo prošnje za podelitev podpore. Prošnje naj se naslovijo na sekcijo združenja zvaničnikov finančne kontrole v Ljubljani. — Našim gospodinjam je namenjena najnovejša knjiga: Naši gostje — kako jim strežemo, ki jo je spisala S. Deodata Kump, učiteljica gospodinjske šole. Knjiga ima 63 strani besedila, 66 slik. Cena vezani knjigi je Din 45.—, Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. To je po vojni prva slovenska knjiga, ki bo izpolnila veliko vrzel v slovenski literaturi vsake gospodinje, t. j. o strežbi (servi-ranju) pri mizi in predpripravah za razne pojedine, ki se prirejajo v domačem krogu in med znanci in prijatelji ali izrednih družabnih slavnostih (čajanke, banketi itd.). Knjiga je razdeljena v dva dela: a) v splošni, b) v posebni del. V splošnem delu obravnava pisateljica prav spretno in s popolnim strokovnim znanjem vse, kar je treba vedeti o obednici, mizi, namiznem perilu, namizni posodi in krašenju miz; poleg tega baje še nekaj prav dragocenih nasvetov kuharici glede priprave jedil. V posebnem delu obravnava pisateljica podrobneje naslednja poglavja: pogrinjanje mize, strežba pri zajterku, pri mali južini (malici, pred-luzniku), pri obedu (kosilu), popoldanski južini, večerji, routu. Posebej razpravlja o strežbi pri mizi sploh in razvrstitvi prostorov pri mizi, o buffetu, o pikniku.—- Knjigo priporočamo tudi kuharicam, gospodinjskim pomočnicam, bivšim učenkam gospodinjske šole in tečajev, ter natakaricam in natakarjem. — Bakrene, medeno in aluminijasto predmete izdeluje Josip Otorepcc, Ljubljana, Za Gradom <>. razstava na velesejmu Penitninarska razstava na velesejmu se vrši od 4. do 13. junija t. 1. Razstava bo obsegala: 1. oddelek za živali: a) selekcionirana štajerska kokoš — standard 1930 Celje, raznih rejcev članov odsekov; b) štajerska kokoš drugih rej; c) različne pasmo perutnine, ki jih goji,jo rejci v Dravski banovini; č) druga perutuina (race, gosi, purani); d) kapunL Strokovni listi o dr. Korošcu. »Kmetovalecc, glasilo Kmetijske družbe v Ljubljani, Vinarskega društva in Konjerejskega društva za dravsko banovino v Mariboru, prinaša v svoji zadnji številki članek pod naslovom »Voditelj našega zadružništva dr. Anton Korošec — 60 letniki Članek se predvsem peča z zaslugami dr. Korošca kot zadružnika. Ves čas svojega delovanja pa je stremel za izboljšanjem gospodarskega stanja zadružnikov kmetov, člani Kmetijske družbe, ki so povečini zadružniki, se morajo s hvaležnostjo spominjati njegovega uspešnega delovanja na tem polju ter mu želeti, da ga Bog ohrani šo mnogo let v prid našemu kmetu. — »Zadrugar«, glasilo Nabavljalne zadruge uslužbencev državnih železnic, Ljubljana, prinaša prav tako v svoji zadnji številki uvodnik z naslovom »Dr. Anton Korošec — 60 letnike ler prinaša ludi njegovo sliko. Obširno se bavi z njegovim delom za zadružništvo ter mu želi, da bi oslal še dolga leta zdrav in čil na čelu zadružnega gibanja v naši državi. List ugotavlja, da bo Jugoslavija sposobna ohraniti svojo svobodo, neodvisnost in bodočnost le, ako bo narod v zadrugah strnjen živel in delal po smernicah velike zadružne ideje. Obiskovalcem XII. Ljubljanskega velesejma od 4. do 13. junija t. 1. Uprava Ljubljanskega velesejma je tudi letos kakor druga leta izdala permanentne legitimacije, in sicer po 30 Din- Z njimi je združena udobnost polovične voznine pri potovanju na velesejem in na povratku. Na odhodni postaji je treba kupiti celo vozno karto in istočasno dati žigosati legitimacijo. Velesejem obisk potrdi, nakar se da pri povratku žigosati na postajni blagajni v Ljubljani legitimacijo, vozni listek pa velja potem za brezplačno vožnjo nazaj. Zato pri dohodu ne oddajte karte postajnemu vratarju, ampak jo dobro shranite. Legitimacija mora bili od imetnika lastnoročno podpisana. Legitimar cije se dobe v vseli večjih krajih po vsej državi, naroče se pa lahko z dopisnico pri velesejmskem uradu. Za zdrava in poceni stanovanja v hotelih in privalno je preskrbljeno. Razstava pohištva na letošnjem Ljubljanskem velesejmu od 4. do 13. junija bo ena dosedaj največjih tovrstnih razstav v Jugoslaviji sploh. Za to razstavo izide novi ilustrirani katalog modernega pohištva pod naslovom »Novodobna oprema«. Katalog bo na razpolago za ceno 20 Din pri vseh raz-stavljalcih pohištva na velesejmu in opozarjamo na ta priročni katalog, kateri prinaša prav lepe modele sodobne stanovanjske opreme. Zadružna matica v Splitu. Število članov Zadružne matice v Splitu jo lani narastlo za 19 zadrug na 101 zadrugo. V včlanjenih zadrugah je bilo 12.000 članov z 8.6 milj. Din deležev in rezerv ter 75.5 milj. Din vlog. Na glavni skupščini je bilo tudi sklenjeno, zahtevati popolno ukinitev trošarine na vino. V načelstvo zvezo jo bil na novo izvoljen dr. Stojan Brajša. Nepričakovan dvig tečajev na svetovnih borzah. V Nemčiji so jo v sredo začel velik dvig tečajev na borzi. Skoraj vso vrednote so več ali manj narasle. V Nemčiji pripisujejo ta dvig tečajev psihozi strahu pred bodočim razvojem, deloma pa je vzroke iskati tudi v malem številu razpoložljivih efektov, ker se radi strahu pred inflacijo ali pa kakšnimi drugimi valutnimi eksperimenti pojavlja beg v stvarne vrednote, mod katerimi delnice niso na zadnjem mestu. Opaža ]«i so tudi nevarni beg v blago. Tudi iz Curihu poročajo, da so točaji začeli naraščati. Prav tako je ludi New York zabeležil zelo čvrslo tendenco. Kakor znano, bo Amerika sklicala na angleški predlog veliko valutno konferenco v London, kjer bodo predvsem govorili o stabilizaciji blagovnih cen. Poleg tega je vzbudilo nokaj več zaupanja tudi razpravljanje v ameriškem senatu glede kritja deficita z ameriških financ, kjer so bili sklenjeni zadovoljivi ukrepi. Končno javlja Pariz znaten dvig tečajev. Naše posojilo (lansko stabilizacijsko) je naraslo od 40.."0 na 41, delnice pa šo v veliko večji meri, med njimi Union Parisieune za celih 30%. Temps pripisuje ta dvig tečaju sklepu socialistov, da ne sodelujejo v radikalni vladi. Vsekakor bo treba počakati nadaljnjega razvoja, ker lahko postane In dvig tečajev odločilen za nadaljnji razvoj svetovno konjunkture. Zagrebška avkcija kož. Prošli mesec se je vršila redna mesečna avkcija kož zagrebškega mesarskega zDan Rdečega križa«. Od hiše do hiše bodo šle članice H. k., ne zapiratje vrat pred njimi. Vsak dar, še tako majhen, bo hvaležno sprejet. - oddelek: krmila, orodja in priprave te* pripomočki za uspešno rejo perutnine. 3. oddelek: bolezni perutnine, v. Islt>časiio bo prirejena tudi razstava kuncev čistih pasem, ki bo obsegala: 1. oddelek: živali. 2. oddelek: kožico in izdelki iz kožuhovine. 3. oddelek: razno orodje, posode in kletke. 4. oddelek: strokovna literatura, slike itd. ter blagajna in menice, dočim so se debitoriP v *Brutto <<«"<* je padel od 82.fii na 7o.6, čisti dobiček pa od 19.5 na 18.0 . 0) 7% Bler. pos. 37-38 (38.50, 38, 37.50, 37.75. 39* 7% pos. Drž. hip. banko 42—46, 6% begi obv. 31—32, Narodna banka 3800—4200, Priv. at/r. banka 202 den. K Belgrad. Narodna banka zaklj. 3900, Privi) agr. banka zaklj. 207, 7% inv. pos. 49—51 (50)" agrarji 24.50 bi., vojna Skoda 174—175 (175 17«V 7. 178 bi., 6% begi. obv. znklj. 32.50, 82.25 81 BO 7% Bler. po«, zaklj. 38, 7% pos. DHB zaklj. 44.50' Dunaj. Dom sav. jadr. 59.25, Wiener Itank-verein 10, Escompteges. 100, Aussiger Chemischo 94, Mundus 63, Alpino 9.30, Trboveljska 20.30, Žilni trg Novi Sad. Koruza: bč. gar. 07—90. - Otrobi: b?., srem. jutavrečo 86—88, ban., jutavrečo 84—8(1 - Vse ostalo neizpremenjeno. - Promet: 66 vagon. Budimpešta. Tendenca: slabša. Promet- sred nji. Pšenica: junij 12.86—18.05, zaklj. 12 94—12 96 Rž: junij 13.90-13.95, zaklj. 13.70-13.75. Koruza-' julij 15.40—15.45; avgust 14.90—15.00, zaklj. 14 88 10-11—10.60, zaklj. 19.45-19. W. Chicago (začetek). Pšenica: julij 55,25, sept 57.25, december 60. Koruza: julij 29, september oo nV 6^,?J2'75" ()vos: 22. september 22. Rt: julij 33.75. W in ni peg (začetek). Pšenica: julij 69.625, oktober t>3.<5, december 64.25. Radio Programi Radio-Lfubffana t Petek, 3. junija: 11.30 Šolska ura: ing. Lupši-V pragozdu. 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 1300 Cas, plošče, l>orza. 18.00 Salonski kvintet. 1900 Dr. L. Sušnik: Francoščina. 19.30 Gospodinjska ura, vodi gdč. Krekova. 20.00 Dr. Glavinič- čeho-slov. in jugoslov. aaradnja (sokolska ura iz Beograda). 20.30 Prenos iz Belgrada. 22.80 Čas, poročila. ' Sobota, 4. junija: 10.00 Otvoritev velesejma:. 1. Govor predsednika. 2. Govor ministra dr. Kra-merja. 3. Govor poljskega poslanika. 4. Koncert vojaško godbo. - 11.00 Zadnja Indija v luči trSlogec, godbe na pihala - 21.30 Samospevi gdg. Anite Mezetovo - 22.0u Dnevne vesti, čas -22.1o Salonski kvintet. Drugi programi i Sobota, 4. junija; Budapest: 19.40 Ogrske arije in pesmi - 20.1 .V \ lolinski koncert — 21.00 Koncert vojaške godbe. — Dunaj: 19.35 Večer dvospevov — 20.25 »John Law<, igra. — Pra^a: 19.40 llumorislični večer — 21.00 Večerni koncert. — Langenberg: 20.00 Pester večor — 22.20 Nočna glasha. - Bcromiin-ster: 20.00 Švicarsko in inozemsko pesmi — 21.45 Stari in novi plesi. — Rim: 12.45 Instrumentalni koncert — 20.45 Igrn. — Belgrad: 21,45 Saksofon. — Berlin: 19.10 Operni fragmenti — 20.00 Miin-clien. — Toulouse: 20.30 Koncert vojaško godhe — 21.45 Operetne pesmi. — Stuttgart: 20.00 Pester večer — 22.45 Nočni koncert. — Barcelona: 22.00 Simfonični koncert — Milano: 20.15 Pestra glasba — 21.00 Operni prenos — 28.00 Plesna glasba — Zagreb: 20.30 Komorni koncert — 21.45 Jazz. Stran 6. »SLOVENEC«, dne 5. junija 1932. Stev. 127. Po železnici 500 km na uro Nove osebnosti nemške vlade Prihodnje dni začno nemške državne železnice preizkušati novo iznajdbo takozvano »zrakoplov na tračnicah«, ki bo vozil tako hitro, da bo dosegel 120 km na uro. Že prej so poskušali uvesti nekake nove železniške stroje, ki bi jim dajal posebno brzino propeler, kakršnega imajo letala. Vendar se to ni obneslo, ker je bilo predrago za hitrost, ki je manjša kakor 200 km na uro. Sedaj bodo uporabljali nov stroj, ki ga bodo gonili lahki motorji. Ce se bodo ti poskusi obnesli, bodo nemške železnice takoj naročile več takih strojev. Pozneje bodo hitrost še povečali, tako da bo tak stroj iz Berlina v Hambu rg, ki sta -100 km narazen, p r i -vozil v dveh urah. Če se ti poskusi posrečijo, bo s tem po preteku 100 let železnica dobila popolnoma novo obliko, saj se v tem času od svojega začetka ni bistveno izpremenila. Profesor na curiški univerzi \Viesingcr, ki je bil že pred vojsko znan železniški tehnik ter je tudi iznašel stroje iz lahke kovine, ki jih gonijo lahki motorji, pa je sedaj iznašel nove vrste brzo-vlak, ki ga imenuje »ullra brzovlak* in kateri naj bi vozil 500 km na uro. Pri vsem tem pa je njegova iznajdba zanimiva že zaradi tega, ker železniških tirov ne bo treba bistveno popravljati, ampak bodo tračnice samo nagnili nekoliko naznotraj, tako da bodo dosedanji vlaki še vedno lahko vozili po njih .llltra-brzovlak« prof. Wiesingerja je nekaka mešanica letala in lokomotive. Gonil ga bo propeler, ki se v tem slučaju izplača, ker bo hitrost tako velika. Kakor sc vidi, se prav zares hitro bližamo časom, ko bo iz Ljubljane v Belgrad mogoče priti vsaj v poldrugi uri. Ne posnemajte tulcev l IZVlfl i«i dolgi most čez Mali Belt. ki bo vezal dannski provinci Jutland in Ftinen. Po njem bo položen žel. tir, zraven pa bo tekla cesta za avtomobile in pešce. Letalska smola Poročali smo že. s kako težavo je odletel z newyorškega letališča ameriški letalec Nat Brovv-ne, ki je hotel nad Ameriko in Tihim oceanom poleteti v Tokio na Japonsko. Ker se ni mogel dvigniti, je izpustil toliko bencina, da so se strokovnjaki bali, da mu ga bo med potjo zaradi tega zmanjkalo. Brown pa se je bil med tem dogovoril, da mu bodo nad Tihim oceanom dovažala bencina druga letala. In res! Letalo je Brovvnu pripeljalo bencina in Brown je hotel po posebni cevi kar v zraku pretočiti bencin iz onega letala v svoje. Pri tem pa se je zgodila nesreča. Letalo se je vnelo in padlo goreče v morje... Brcvna so k sreči živega rešili Ko so pleskali kaznilnična vrata Iz Berlina poročajo naslednjo smešno zgodbo, ki pa ni smešna za prizadete kaznilniške paznike: Pred kratkim so odprli novo kaznilnico Bran-denburg, pri kateri pa je bilo treba še marsikaj del, čeprav so jetniki že bivali v njej. Za dela, ki •o bila potrebna, so porabljali jetnike-profesijo-niste. Te dni so jetniki pleskali velika dvoriščna vrata, stražili so jih številni pazniki, ki so strogo pazili na svoje jetnike, da ne bi jo kdo pobrisal od odprtih vrat v svobodo. Znotraj na dvorišču pa je nekaj drugih kaznjencev opravljalo druga dela. Na te pa niso tako strogo paziil, ker so paznik! ve- deli, da so glavna vrata dobro zastražena. To pa sta spretno izrabila dva kaznjenca, ki sta bila obsojena na večletno ječo. Naenkrat je z dvorišča proli glavnim vratom pritrobil in priropotnl velik tovorni avto neke berlinske tvrdke, kateri je malo porej pripeljal na dvorišče blago. Pazniki in kaznjenci , ki so bili ob glavnih vratih, so se spodobno umaknili, da je avto lahko neovirano vozil mimo. Ko je avto počasi odpeljal, so se kaznjenci lotili zopet svojega pleskarskega dela, pazniki so jib stražili in vse je bilo v redu. Čez več časa pa sta pritekla z dvorišča h glavnim vratom dva na-stavljenca berlinske tvrdke in vsa v strahu pripovedovala, da je njun avto, s katerim sta pripeljala od tvrdke blago v jetnišnico. z dvorišča izginil. Šele sedaj so se paznikom odprle oči. Začeli so preiskavati in šteti kaznjence in ugotovili, da dva manjkata. Ta dva sta se očividno vsedla v prazni in nenadzoravani avto ter se lepo skozi špalir svojih tovarišev in paznikov odpeljala v svobodo. Najbolj smešno pri celi stvari je pa to, da niti do danes še niso mogli najti sledu ne za avtom, ne za kaznjencema. Strela v hrast in bukev Ko smo bili še kmečki fantje in smo morali skozi gozdove hodili v oddaljeno ljudsko šolo, so nas doma podučevali: Stari ljudje, ki so vse vedeli, vele, da strela strašno rada udari v hrast. Če te dobi nevihta zunaj, ne hiti vedrit pod hrast, ampak le pod bukev ali pod gaber. V ta dva nikdar ne trešči. Tako je prišlo ustno izročilo starih do nas in gre tudi sedaj naprej. Kaj je na tem? V nekem znanstvenem časopisu beremo, da so učenjaki res opazovali kam strela rajša udari. Pa so na podlagi posebne statistike ugotovili, da je za mnogo večkrat treščilo v hrast kakor v bukev. V tem oziru je znanstvena statistika potrdila staro ljudsko prepričanje, da udarja v hrast, ne pa v bukev. Sedaj pa se je oglasil hamburški fizik B. Wal-ter, ki hoče ljudsko izročilo pripraviti ob vso veljavo. Ta mož trdi, dn jc statistika, katero so učenjaki zbirali, slonela le na tem, kar so ljudje videli. Videli pa so, da je od strele razklanih ali vsaj ranjenih mnogo hrastov, pa zelo malo bukev. Po tem so delali statistiko, ki pa je zaradi tega pomanjkljiva. \Valter trdi, da skoro vsaka strela poškoduje hrastovo drevo, medtem, ko na gladki bukvi strela sploh ne pusti nobenega znamenja. Walter s tem slccr še ni dokazal, da v bukev ravno tako rado treska, kakor v hrast, pač pa je dokazal, kako se motijo učeni' statistike. Če bi me — kar me Bog obvaruj! — ubila strela pod drevesom, bi mi bilo prav vseeno, ali .ie pri tem na drevesu pustila kako sled ali nc. Zn človeka gre! Zato se varujmo drevja, kadar treska! Čas potovanj se je zopet približal. Po mestih in vaseh naše lepe domovine se bodo za nekaj časa naselili tujci, ki so v nekaterih ozirih nevarni našim katoliškim hišam in našemu katoliškemu prepričanju. Tirolski župnik Krapf upravičeno poudarja, »da nam dajejo nekateri tujci zelo lep zgled, n. pr. oni, ki se v cerkvi lepo in dostojno vedejo, radi hodijo k sv. maši, vsak dan pristopajo k svetemu obhajilu, zbrano molijo...« Je pa mnogo stvari, ki jih od tujcev ne smemo sprejeti. Pomisliti moramo, da je med njimi mnogo drugovercv, nekateri so pa celo brez vere. Med temi so taki, ki o veri sploh ne govore in se zato za njo ne zmenijo, drugi poizvedujejo in povprašujejo o raznih verskih navadah in naukih bodisi iz radovednosti ali pa iz dobre volje, so pa tudi ljudje, ki se iz vere naravnost norčujejo in našo vero napadajo. Ljudem ne smemo zameriti njihove strahovite nevednosti v verskih rečeh. Saj je mnogo takih, ki poznajo katoliško vero samo po imenu, ki niso o njej prav nič jioučeni in mogoče niso niti krščeni. Ti ljudje so lahko v svoji službi, v svoji stroki, v svojem poklicu zelo vestni, zmožni in učeni, toda o veri, zlasti katoliški veri, ne vedo ničesar ali vsaj dosti ne. Dobe se ljudje, ki naše versko prepričanje spoštujejo, četudi so sami dru-govercl ali pa sploh nimajo vere. To so v resnici izobraženi ljudje. Če kdo sramoti prepričanje drugega ali ga celo izziva, dokaže s tem, da je neolikan in neizobražen, torej surov. Kako bi sicer v popolnoma tujem kraju zaničeval in poniževal ljudi zaradi njihove vere! Osvojiti si ne smemo napačnih načel, ki jih nekateri širijo namenoma ali pa iz navade. Svo-bodomisleci so vprav v zadnjih letih poizkušali, da bi potom tujcev zasejali svoje nauke tudi po deželi. Taki napačni nauki so, n. pr.: Popolnoma vseeno je, kakšno vero ima kdo. — Med katoli-čanstvom in drugimi verstvi ni razlike. — Za življenje ni merodajna vera, ampak to, kako živimo. — Nikomur storiti kaj žalega, to jc najboljša vera. Brezžično prenašanje klišejev: Curiškemu inženjerju Adalbertu Guthu se je posrečila iznajdba, da inore klišeje slik pošiljati brezžično v najodaljenejše kraje. Zadnje poskuse so delali med družbo Radio-Typo v Curihu in parnikom »Bremen«, ki je plul po globokem morju. Na sliki vadimo spre- jemajočo komisijo ua »Bremenu«. Vojni minister von Sclilcirhcr. Zunanji minister von Ncnrath. V ponedeljek se je mudil v Curiliu v Švici znani belgijski prof. Piccard, ki je že. lani s svojim zrakoplovom poletel v stratosfero. Pri tej priliki je švicarskim časnikarjem izjavil, da misli kmalu zopet poleteti v skoraj brezzračne višave. Tokrat pojde z niim belgijski fizik Cosyns. Ne ve pa še odkod bi odletel ali iz Augsbuga ali iz Cu-riha. To bo odločilo podjetje, ki bo dalo denar za ta polet to je belgijski narodni fond. Gondolo bodo montirali na „i-akoplov najmanj dva do tri tedne-potem jo bodo zopet vzeli proč ter jo pripeljali na kraj, odkoder bo zletel v zrak. Zleteti hoče le pri zelo ugodnem vremenu. Zrakoplov bo vodil prof. Piccard sam, Cosyns pa bo opazoval in upravljal fizikalne instrumente. Namen tega poleta je zopet | ta: analizirati takozvane kozmične žarke. Asistent Kipfer, ki je prvikrat spremljal prof. Ifciccarda, sedaj ne pojde z njim, pač pa bo navzoč pri zletu od tal. Piccard misli s seboj vzeti tudi majhno ra-dio-postajo, da bo z njo pošiljal kratka poročila in ]>a, da bo z njo, če bo treba, klical tudi na pomoč. Vse instrumente bodo sedaj spravili v notranjost gondole. Zrakoplovca bosta poskušala sedaj priti še višje kakor prvikrat. Prof. Piccard je izrazil željo, da bi enkrat rad zletel tudi iz Amerike, posebno pa iz Kanade, da bi lahko natančneje opazoval vpliv magnetnega pola na kozmične žarke, kar je doslej še popolnoma neznano. Hitlerja pozdravljajo njegovi pristaši, ko se vrača iz predsedniške palače od avdijence, kamor so bili načelniki strank vabljeni na posvet zaradi sestave nove vlade. — Tenkosrčni ne smemo biti, ampak širokogrudnl Katoličan se ne sme ravnati po letoviščarjib z ozirom na takozvano goloto: kopanje v rekah in na drugih laliko pristopnih krajih, solnčenje bre2 zadostne obleke, sprehodi v koj>alnih oblekah, skupno kopanje itd. Katoličan ne sme uravnavati svojega zakonskega življenja ix> nenravnih naukih glede omejitve števila otrok. Večkrat svetujejo tujci mladim zakoucem, naj ne imajo otrok, zasmehujejo jih ali pa porailujejo, če so tako »neumni«, da imajo več otrok, češ, v mestu ljudje niso več tako nespametni, ampak si poiščejo pota in sredstev, da to preprečijo. Tujcev ue smemo posnemati v nedostojni noši. Ne mislite, da je obleka že lepa zato, ker jo nosijo letoviščarji. Posnemanje slabega ne more biti nikdar dobro. Bolje je, da smo do ljudi, ki jih ne poznamo, nezaupni, kakor pa, da bi bili preveč zaupljivi. Tu in tam se zgodi, da tujci namenoma razširjajo med mladino kriva nravstvena načela ter zavajajo mladeniče, zlasti pa mlada dekleta v nedostojne grehe, če treba tudi z denarjem. Zato morajo biti starši, otroci, delodajalci in služabniki previdni. Ni dobro in pametno razpravljati s tujci o verskih vprašanjih. Svetujte jim, naj se obrnejo na duhovnika in prekinite pogovor z njimi. Če se boste ravnali po teh načelih, bo tujski promet naši domovini ne le v gmotno korist, marveč bo domačinom in tujcem tudi v verskem in nravnem oziru mnogo koristil. (Napisal P. G. v »Cvetju z vrta sv. Frančiška.«) »Vaši fantje so pa dosti denarja zaštudirali.. .< »Res je; a edini, ki je pri tem bolj pameten postal, sem jaz!« Nov polet v stratosfero Kancler von Papen. Urednik: »Članek ni slab. Le tako jasno morate pisati, da vas bo razumel vsak norec.« »Česa pa niste razumeli, gospod urednik?* Američan Urix Je sunil kroglo 16.07 m daleč, ter a tem dosegel nov rekord. Vrban je v konkurzu. Zborovanje upnikov. Vrban: »Gospodje, ponujam vam 30 odstotkov.« Upniki zahtevajo 50 odstotkov. Vrban: »Ne! Kaj bom pa pri kupčiji potem jaz zaslužil?* Štev. 125. »SLOVENEC«, dne 3. junija 1932. Stran 7< Naša kri v Srbiji in naša naloga Poglejmo si zdaj stanje katoliške cerkve v Srbiji, kateri pripadajo tudi naši ožji rojaki, — naša kril Pravkar je izšel šematlzem nadškofije bel-grajske, po katerem posnemamo sledeče podatke: Nadškoiija šteje 10 župnij: 5 v Belgradu, 5 po deželi. — V Belgradu so: 1. župnija Kristusa Kralja z 8000 dušami, župnik msgr. Wagner; 2. sv. Antona, frančiškanska, šteje 6150 duš; 3. Marija v nebo vzeta, ki jo upravljajo francoski asumpcioni-sti, 7000 duš; 4. sv. Cirila in Metoda, »Čukarica«, ki jo upravljajo slovenski lazaristi, 3562 duš, v mestu 3000, ostali so raztreseni po deželi tja do Mlade-novca na 15 krajih; 5. sv. Petra, ki jo vodijo je-zuitje, z 8000 dušami; ustanovljena šele 1. januarja 1931. — Po deželi; 1. v Šabcu, 690 duš; 2. v Smedercvcm, 1418 duš; 3. v Kragujevcu 2155 duš; 4. v Boru, 1400 duš; 5. v Nišu, 7639 duš. — Razen teh župnij sta še ekspozituri v Valjevu in v Za-ječaru, ki jih opravljata vojna svečenika naša rojaka, prvo msgr. Rihard Zaje, ki oskrbuje poleg 100Q vojakov še 200 duš, drugo Franc Pavlic, 300 duš. Zdaj pa si poglejmo posebej župnijo niško, v kateri je večina naših ljudil V mestu samem je 2000 katoličanov, ostali so raztreseni po deželi, kakor šematizem pove, na 45 krajih, a župnik pravi, da je teh krajev še dosti več. Teritorij župnije je približno tolik, kakor je cela Slovenija; obsega večji del moravske banovine, ki je večja od dravske. Na severu sega župnija do Donave; po dolžini meri 305 kilometrov. Samo do Negotina, ki še ni najbolj severna točka, je vožnje z osebnim vlakom (brzi ne vozijo) 8 ur. — Na tem ozemlju je kakih 15 rudnikov in 10 gimnazij, na katerih so vseh tudi katoliški dijaki, ki potrebujejo veronauka; osnovnih Sol pa seveda nešteto. — Župnija je imela do letos le enega dušnega pastirja, župnika; šele pred par meseci je dobila tudi kaplana, ki je rodom Srb, g. Milorad Avramovič. Zdaj si pa mislite, kako more biti dušno pa-stirovanje v taki župniji in v takih razmerah! Priznati se mora, da se gospod župnik (kakor se je tudi njegov prednik g. Hrdy) trudi, kolikor se more, se vozi, leta in teka na vse strani. Poučuje n. pr. verouk na vseh deseterih gimnazijah (!!). A prosim vas, kaj more en duhovnik, kaj moreta storiti tudi dva pri tem številu duš, pa pri tej raz-tresenosti in pri teh daljavah! Kako in kje more opraviti le vse krste, poroke in pogrebe, ko za en sam krst ali pogreb zgubi morda dva dni! In če na enem kraju je, ga manjka ob istem času na dveh, treh, morda petih ali desetih drugih krajih. Ni čudno, če katoliške otroke časih krsti, katoliške mrliče pa pokoplje pravoslavni sveštenik; večkrat pa je pogreb brez vsakega duhovnika. Pa to bi se že vae preneslo. Kaj pa bolniki na smrtno uro?! Kako umirajo ti? . .. Kako umirajo — ko ljudje niti ne čutijo veliko potrebe klicati duhovnika k bolniku. — ko na Srbskem te navade sploh ni... Veliko bolj pogrešajo duhovnika pri pogrebu, kakor pa za to, da bi bolnika za smrt in za večnost previdel . .. Potem ni čudno, če večina ljudi umrje brez duhovnika, brez zakramentov,.. Sami pravijo: umiramo kot žival... Na nobenem teh krajev, kjer so katoličani, razen Niša in Zaječarja, ni cerkve, ne kapele, ne zvona. Če pride duhovnik parkrat ali nekaterikrat v letu, mora maševati po šolah ali zasebnih hišah, kamor postavi zasilen oltar, ki ga prinese s seboj. G kaki spovednici seveda ni sluha. In če je tam nekaj ur ali en dan, — ali menite, da ljudje z veseljem privrejo skupaj, češ, zdajle je priložnost, hitimo, hitimo, da je ne zamudimo, pojdimo k spovedi! Kajpakl Če tako mislite, potem ne veste, kako je z izseljenci, ne veste, kako se človek v tujem kraju odtuji cerkvi, kako lahko se privadi živeti brez cerkve, brez Boga, in vsega božjega, — seveda tudi brez milosti božje... In umirati brez nje... Potem pa otroci! Pri nas hodijo otroci v šolo , po šest in osem let, in koliko znajo veronauka? Po takih krajih pa prvič matere otrok večinoma doma nič ne uče, šole ponekod še nimajo, in če jo imajo, kdo naj poučuje katoliški veronauk? Kjer ni katoliškega učitelja ali učiteljice — in to je le na redkih krajih — skuša dobiti župnik kakega dobrega in sposobnega katoličana, če ga more dobiti, da otroka malo poučuje; drugod poslušajo pravoslavni nauk, ki jim ga daje učitelj. Po pravici tožijo in se poprašujejo starši, ki imajo še nekoliko brige in skrbi za otroke: Kaj bo z na-Simi otroci, ki še niso videli nikoli cerkve, ki niso skoro nikoli pri maši in pridigi, ki ne morejo hoditi k spovedi, ki ponekod sploh nimajo nobenega verskega pouka?!... Po poganskih misijonih so kristjani brez dvoma mnogo bolje versko oskrbljeni kakor tukaj. Tu je naš najpotrebnejši misijon! Saj smo prijatelji poganskih misijonov. In vendar — ali nam niso ti ljudje mnogo bližji po kraju in po srcu kakor oni v Afriki in Aziji?! Na Nemško, Francosko, v Belgijo in Holandijo so Sli slovenski duhovniki za izseljenci, da jih versko oskrbujejo. Prav! Še več bi jih bilo treba. — Toda kdor tam hoče v cerkeV, k sv, maši in zakramentom, lahko gre; cerkve so povsodi, — tukaj pa če bi tudi hoteli, ne morejo. V taki zupuščenosti teh ubogih ljudi ne smemo več puščati!! Predolgo smo pozabljali nanje. Smrtni greh bi Imeli, če bi te siromake še tako puščali!! Kaj nuj pa zanjo storimo? Denarja jim veliko ne moremo pošiljali, ker ga sami nimamo. A kar moremo, to storili moramo! Najbolj bi potrebovali duhovnikov. Z duhovniki bi prišlo tudi drugo. Eden se je že radovoljuo priglasil, da pride sem doli. Čast mu in hvala! Treba pa bi jih bilo deset. Zu m bule gospode — idealen poklic! Duhovnik pa brez cerkve ne more veliko delati. Zato so potrebne po teh krajih nove cerkve. Ne kake katedrale, ampak male, preproste, vsaj zasilne cerkvice, — ali recimo rajši: kapele. V vsakem kraju, kjer je vsaj 101) katoličanov, bi morala stali kapelica, — čeprav lesena. To je brž nekaj drugega, kakor če je služba božja v navadni hiši; lo je hišica božja, v kateri se ljudje drugače počutijo kakor v profattem stanovanju. Saj so mi ljudje nekje rekli: Saj bi bolj prišli, ko bi bil kaj bolj svet prostor. Taka kapela se postavi lahko za par tisoč dinarjev. Čo imajo na Nemškem, na Du-naju in po pariških predmestjih zasilne napol lesene cerkve, bodo tudi za tukajšnje hribe dobre. Zato no praznih izgovorov, da lo ni mogoče! Če jc le dobra volja, potem ni nemogoče. Ravnokar slišim, da v Pirotu, kjer je le 130 katoličanov, pripravljajo novo cerkvico. Neke dobre gospe se trudijo za to. Če je tam mogoče, je tudi drugod. Kapelo naj bi skušali ljudje postaviti sami. Za notranjo opravo pa naj bi skrbela tudi domovina! Da, domovina, zavedaj se tc dolžnosti! Saj je lepo, če imate doma lepe cerkve in lepo opravo za božjo službo; a pomislite, v kaki jedinščini žive ti ljudje, ki so bili doma ludi vajeni lope božje službe, tukaj pa nimajo nili ene svete podobe, niti križa, niti blagoslovljene vode! Pomagajte jim! Prosim in poživljam vso slovensko in hrvatsko katoliško javnost, naj pribiti na pomoč svojim rojakom v teh krajih, naj zbira zanje in jim jo pošilja ali v denarju ali v blagu. Kako skrbni iu delavni so za svojo diasporo katoličani v Nemčiji! Društvo sv. Bonifaciju zbere nn leto za diasporo tri milijone mark, to je kakih 40 milijonov dinurjev. Posamezne katoliško škofije imajo patronat nad posameznimi škofijami v diaspori, jim pošiljajo duhovnike in denarna sredstva. Seveda vlada v tem oziru v Nemčiji danes popolnu verska svoboda. Katoličani storijo za svoje sovernike kar morejo in kar hočejo. Tudi pri nas je ustavno priznana verska svoboda in naša dolžnost je skrbeti za našo zapuščene sovernike. Zbirajnto zanje, česar živo potrebujejo za versko in duševno življenje vobče: 1. Knjige in časopise! Mohorjeve knjige, ko ste jih prečitali, kako lahko bi jih odstopili tem rojakom, ki stradajo duševne hrane! Enako tudi prečitane nabožne in druge liste. Dalje vsako vrsto druge dobre knjige, zlasti še katekizme in biblične zgodbe za otroke, ki nimajo nikake katoliške veroučne knjige. Za te so me ljudje so posebno prosili. Potem molitvenike za otroke in odrasle. Tudi svete podobico za otroke; kako veselje bodo imeli ž njimi, saj jih večinoma še nikoli videli niso! Nekaj rožnih vencev bi tudi ne škodilo, četudi ga ne molijo veliko. — 2. Pa cerkvene potrebščine, predvsem oltarno in mašno opravo. Pri župniji v Nišu imajo dva kovčega, v katerih vsakega je stlačena vsa ta roba in jo mora mašnik, kamorkoli gre, s seboj nositi. Vendar naj bi imel vsak vsaj malo večji kraj svojo oltarno opremo. Obljubil sem jim: kjerkoli boste postavili kapelo, za tam bomo notranjo opravo poslali od nas. Ali sem obljubil preveč? Domovina, oziroma dobri ljudje, kajne, da me ne boste pustili na sramoti? Skoraj vsaka cerkev ima kaj, kar bi lahko brez škode odstopila tem krajem. Vendar preslubi predmeti naj se nikar ne pošiljajo; takih nimajo nikjer radi. Kar pa se napravi novega, mora imeli primerno malo obliko, kakor za vojne ollarje. »Na-a Sloga« v Ljubljani, Dunajska cesta 17, je tako prijazna, da je pripravljena sprejemati vse take predmete za te kraje in jim jih odpošiljati. Kjer imate kaj takega, prosimo, da njej dostavite! Vsega tega, zlasti še knjig, ne bo nikoli dosti; še manj pa preveč. Dajte torej obilno, natlačeno, zvrhano mero! Pomnite, da je to naš prvi in najpotrebnejši misijon! Če hočemo v vsakem leh krajev napraviti malo knjižnico, koliko knjig bo treba! Tudi zgodb in katekizmov nikoli preveč! Potem pa kino, filmi, — v tem nisem prav nič strokovnjak, zato prosim strokovnjake, naj povedo, če bi se dalo tudi s tem od nas kaj pomagati. Pa še nekaj prav važnega! Starši, ki imajo nekaj skrbi za otroke, bi bili gotovo srečni, ko bi mogli kakega otroka oddati v domač kraj v kake varne dobre roke. Zavodi jih ne morejo veliko sprejeti; kaj pa dobre družine? Ako bi katera družina hotela sprejeli kakega teh otročičev-siromakov, da bo mogel tukaj v šolo hodili in uživati takoj dobro vzgojo, kako veliko dobroto bi storila! Upamo, da se bo takih družin javilo več. Da bo vsa akcija za te kraje koncentrirana, naj se tudi prijave pošiljajo »Naši Slogi«. Nasznanila Ljubljana 11. javna produkcija gojencev operne šolo drž. konservatorija v Ljubljani bo v ponedeljek, dne t>, l. m. ob 20 v dramskem gledališču. Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi po globoko znižanih cenah. — 111. produkcija operno 'šolo bo pa v lorek, dne 7. junija ravnotako v dramskem gledališču. Jugoslovanska strokovna zveza — dramatični odsek vprlzoni na predvečer občnega zbora v soboto dne 4. junija 1032 ob 20 v dvorani Delavske zbornice, Miklošičeva cesta, Dva bregova , drama v 3 dejanjih. Čisti dobiček je namenjen brezposelnim delavcem. Francoski institut v Ljubljani opozarja, da bo predaval v petek -N S . ® - ® 22 t) ir; t» os K SN ~ N <-S ■ £ • I 05 tJcoOOT .<0 ° i 5 S I « 1 Q "S a o, N N M" > (M-jg eo tu .. iS n . -M — a; N „ 01 J3 N > ® a n (U N > -S POT s—S ^ KI 0O° | fi N C1 W I 49 Roland Dorgeles: Leseni križi Kljub temu smo legli. In zaspali. Ob zori je Berthier zopet prišel; bil je videti pobit in v skrbeh, kakor ga še nismo bili videli; to nas je takoj vznemirilo. Kaj je vedel? Še vedno je bilo slišali trkanje in še na zemljo ni bilo treba leči zato, kajti udarci so bili sedaj razločnejši. Prevzela nas je nejasna slutnja, nekak zmeden strah. Berthier je dvignil glavo. Skupina Brčval, pozor!« Po vrsti nas je pogledal s presunljivim pogledom poštenega moža, potem mu je pogled obstal na Bre-valu (katerega obveza, ki jo je nosil, odkar je bil oni pot ranjen, je bila videti kakor visok ovratnik) in mu rekel: »Kakor sto uganili, delajo Nemci podkop. Pionirji bodo skušali skopati protirov, a Nemci so najbrže že pregloboko, da bi jim mogli rov presekati. Tak torej.. . kaj ne ... ni treba, da bi vsi ostali tukaj... Saj razumete ... Torej... Vaša desetnija ostane tu, Breval: žrebali smo. Oba poluvoda se umakneta na drugo linijo in vi ostanete s svojo desetnijo in strojničarji tukaj... Saj ni bogve kakšna reč, ampak polkovnik vam zaupa: ve, da ste pogumni... In potem se vam ni bati kakega napada, ker delajo podkop... Sploh pa podkop še davno ni gotov in je vsak strah odveč... Nobene nevarnosti ni, prav nobene... Vse je le zaradi previdnosti.. Začel jc jecljati, v grlu ga je dušilo. Vse nas je še enkrat po vrsti pogledal in nam poskušal videti v oči. Nihče ni spregovoril; samo Fouillard jo jecljal: »Mogli bi pa vendarle iti, po menažo, mislim.< »To vam prineso.« Ostali so molčali, nekoliko bledi, to je bilo vse. Pogum? Ne. Discipl ina. Bili smo pač na vrsti... »Potemtakem jc z nami pri kraju,« je dejal preprosto Vieuble. »Ah, kaj še, menda norite,« ga je živahno prekinil poročnik. »Samo kaj takega naj vani ne hodi na misel! Glejte ...« v zadregi je povesil pogled — »rad bi bil ostal z vami tukaj. Sem tudi spadam. Polkovnik pa ni dovolil... Tak pa... dobro opravite!« Spodnja ustnica mu jc drhtela, solza mu je pod ščipalnikom orosila oko. Nato nam je naglo vsem po vrsti stisnil roko in odšel s stisnjenimi zobmi in bled ko zid. Že so sc tudi tovariši gnetli ven, kakor da bi sc bali, da jih ne bi zgrabila smrt. Čudno so nas pogledovali, ko so šli mimo nas, in zadnji so nam klicali: »Dobro opravite!c Rožljanje vcrižic na skodelah se je oddaljilo, žvenket praznih čutar je postajal tišji, par kamenov se je zakotalilo, še nekaj daljnih glasov... Ostali smo sami. Strojniški strelci so sedli k svoji mašinici. Trije možje desetnijo so odšli doli v strelski jarek, mi pa smo se vrnili v svoj podzemski svod. »Zdaj nam potemtakem ni treba drugega kakor čakati,« je dejal Demachy s kolikor mogoče ravnodušnim obrazom. Čakati — na kaj? Vsi smo sedeli na kraju naših ležišč in gledali predse v tla, kakor gleda obttpanec v temno vodo, proden skoči vanjo. Zdelo se nam je, da je kramp sedaj glasneje udarjal, tako glasno kakor naša utripajoča srca. Nismo si mogli kaj, da nc bi vedno znova poklekali na zemljo in prisluškovali. Fouillard se je zleknil v kot in potegnil odejo čez glavo, da ne bi ničesar več slišal ne videl. Breval je začel s tipajočim glasom: »Predvsem še dolgo ni rečeno, da ix>jdcmo v zrak... To ni lako enostavna reč, podminirati ves grič...« »Posebno v živo skalo ...« »Človek bi dejal, da so že čisto blizu, pa bo trajalo nemara še teden dni.« Sedaj so govorili vsi navzkriž, lagali so drug drugemu, da bi si dajali pogum in se navzeli vsaj malo upanja. Že so čebljali in hrumeli, vsak jc vedel povedati zgodbo o kakem podkopu, in ko so začeli nato znova (prisluškovati, se jim je zdelo, da so udarci že tišji. Mehanično smo razvili odeje in legli. »Zbudili se bomo nemara že v zraku,« de Vieuble in si čemerno sezuva čevlje. Kje se bo razparala zemlja? Zatisnem oči in že menim videti prostaške sliko ilustriranih listov, tiste zijajoče, s tramovjem, železjem in z le napol zakopanimi mrliči napolnjene lijake. Tako ležeč, s krušnikom pod glavo, nismo slišali ničesar več razen groznega trkanja, ki se jc glasilo rednojtakor tiktakanje ure in nam kopalo grob. »To utegne prilično reskniti,« jc mrmral Belin. »To ti jc treba že pošteno nabiti luknjo, če naj odpihne takole goro. »Še tri dni, preden bomo mogli odpetati odtod.c »Ne, samo dva dni in pol: v sredo zvečer mora priti zamena.« Brčval je ves zamišljen pisal pismo, j>ri čemer so mu služila kolena za pisalno mizo. »Ti bi najbrže rad malo ostrašil svojo staro?« sc jc norčeval Lemoinc. »Pišeš ji, du pojdemo v zrak, a?« Stran U. »SLOVENEC«, dne 3. junija 1932. Štev. 125. Posetniki 50% popust na železnicah. Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice 1'50Din. Najmanjši znesek5Din.Oglasi nad 9 vrstic se računajo viš/e.Zaoglase strogo litovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica 2Dm. Najmanjši zneseklODin.Pristojbina za šifro 2Din.V>akogla> treba plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo le,čejepriloiena rnamka.Cek.račun Ljubi ja na 10-3H9-- ' - I! Službe isceio Beseda samo 50 par Postrežnica ki zna dobro kuhati, išče čez dan zaposlenja. Grs tudi v pisarno. Naslov v upravi »SI.« pod št. 8751 a Pošteno dekle ki zna kuhati, prati, likati, pospravljati sobe in vsa druga dela, išče službo v Ljubljani. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7248 a Beseda samo 50 par Konjar in kravar ki zna molzti, se spreime na kmetijo pri Ljubljani. Naslov v upravi »Slov « pod št. 8731._ib) Postrežnica ki zna tudi kuhati, se išče k tričlanski družini. Oglasiti se na Resljevi cesti 11, pri Podržaj, od 12-2. Ib) Mehanična pletilnica blizu Ljubljane išče spretnega delavca, ki se razume na manjša popravila gtrojev, transmisijskib terminov itd. in bi imel ve-spljp do pletilne industrije. Stalno. Nastop takjj. Ponudbe z navedbo dosedanjega zaposlenja pod »Veselje do dela« št. 8?52 na upravo Slovenca«. !b Križniški red v Veliki Nedelji razpisuje mesto gozdarskega strokovnjaka v smislu gozdnega zakona. Plača po dogovoru. Dopise samo na naslov: Križniška uprava, Velika Nedelja. Črtajte in širite »Slovenca«! Strežnika starejšega in močnega, iščem k bolnemu gospodu. Ponudbe na: Pausr, Braslovče. 'b) Služkinja za vsa poljska dela, vešča molže, samo z dobrimi spričevali, se sprejme na graščino. Stalna služba. Predstaviti: Ljubljana. Miklošičeva c. 2. (b) Beseda samo 50 par Posojilo ali družabnika z zneskom do 100.000 Din iščem za razširjenje in povečanje tehn. podjetja v Ljubljani. Denar je popolnoma krit. Dopise na upravo »Slov.« pod »Bodočnost« 8671. (d) Kot družabnik pristopim z večjim kapitalom k prvovrstnemu cassa-podjetju. Ponudbe na upravo > Slov.« pad št. S738. ;d) Beseda samo 50 par Trisobno stanovanje komfortno, s centralno kurjavo, v palači na Miklošičevi cesti oddam. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8761. (č) Beseda samo 50 par Razmnoževanja prepisovanja in druga pisarniška dela prevzame The Rex Co., Gradišče št. 10, telefon 22-68. (r) Pomagajte brezposelnim! Vse prodajalce srečk Lu trije za pomoč brezposelnim vljudno prosimo, da čim intenzivneje delujejo na prodaji istih in s tem realno pomorejo akciji velikega narodnega značaja. Pomagati brezposelnim je prva dolžnost vsakega človeka. Cena srečke 10 Din, velika množina dragocenih dobitkov, (r) Pozor mi zarit! NOVOST! Na velesejmu si ne pozai bite ogledati novoizumlje-nega oblica za čiščenje furnirjev pri tvrdki Peter Angelo, zunaj paviljona F na vogalu. Zahtevajte, da se Vam v obratu predvajal 7543 Hiša v dobrem stanju, ob ba-novinski cesti, zraven 'ep vrt in nekaj gozda, naprodaj. Cena 10.000 Din. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8742. (p) Večjo hišo v Ljubljani, ki je v dobrem stanju, bi kupili. — Ponudbe na upravo »SI« pod šifro »Dom« št. S739. ____ _________(P) Hiša novozidana, z ve'i! iiu vrtom, naprodaj. Pripravna za upokojenca. Maribor, Pobrežje, Gubčeva št. 45. (p) lrrmni Klavir črn, dobro ohranjen, ceno naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8619. (gj Klavirji Velika izbira klavirjev. -Strokovnjaško popravilo in čisto uglaševanje. Nizke cene tudi na obroke. Solidna postrežba. War-binek, Ljubljana, Gregorčičeva ulica 5. (g) Opremljena soba lepa, parket, elektrika, poseben vhod, se odda s 15. junijem. Streliška ul. št. 24, I. nadstr., desno. |s) Sostanovalko boljšo, sprejmem v solčno sobo. Istotam sprejmem nekaj oseb na dobro domačo hrano. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 8740. (si m Beseda samo 50 par Travnik primeren za stavbišča, se proda v Dravljah. Sprejme se tudi hranilna vlo-la Mestne hran. v Ljubljani. Ponudbe na upravo »Si.« pod »Dravlie« (p) Hiša 3 sobe, hlev, mala njiva, hišna vodna moč (bivši mlin), v večjem industrijskem kraju, blizu postaje Jarše, takoj naprodaj r a 25.000 Din. Luka Sevnik, Radomlje 26. 'p) JOŽEF ŠORN SLIKAR /N PLESKAR Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem se p r e s e 11 / na Sv. Petra cesto štev 43 (Mencinger) ter se priporočam tiadal/nji naklonjenosti Čebelni vosek pristen in čist kupujemo po najvišji ceni v vsaki množini. — Golob & Ko., tovarna kemič. izdelkov, Vič pri Ljubljani. (k) Vrednostne papirje kupuje Komanditna družba M Jankole. Šelenbur-gova 6/11. (k) Beseda samo 50 par Konfekcija — moda! Najcenejši nakup. Anton Presker, Sv. Petra cesta št. 14. Ljubljana. (1) Novi obrtni zakon se naroča pri Komandit-ni družbi M. Jankole — Šelenburgova 6/II. (1) Novo kolo prav poceni naprodaj. — Miklošičeva 7/III., vhod poleg Delav, pekarne. (1) Več praznih zabojev po nizki ceni proda Vele-prodaja tobaka, Breg 20. SuHoia drva in ogife kupuje stalno Uran Sram LjubLaua Sv. Petra cesla 24. Rž | kupim ali zamenjam za pšenico. ' FRAN POGAČNIK trgovina z žitom, moko in deželnimi pridelki, Ljubljana, Dunajska c. 67 (nasproti mitnice.) - MŠBSSŠ 'mm . umuvmnuaacac-U' Velika izbera SVILE v vseh modnih barvah, gladka in vzorčasta, različne kakovosti, za obleke, bluze in perilo Pri »Škofu« Ljubljana Šivalni stroj nov, naprodaj za 1250 D. Miklošičeva 7/III., vhod poleg Delav. pekarne. (1) Vodovodne cevi rabljene, a še kakor nove, se prodajajo po nizki ceni v sledečih dimenzijah: 80 kom. 70x87 mm po 3 m dolge; 23 kom. 170 x 195 mm po 3 m dolge. — Naslov pove uprava »SI.« pod št. 8686. (1) Puhasto perje čisto, čobano po 48 Din kg, druga vrsta po 38 Din kg čisto, belo, gosje po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg. Razpošiljam po poštnem povzetju. L. BROZOVIC - Zagreb, Ilica 82. Kemična čistilnica perja. Volna, svila, bombaž stalno v bogati izbiri v vseh vrstah, za strojno pletenje iu ročna dela. po najnižjih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana — Židovska ul. in Stari trg. Delikatesna trgovina v centru Maribora, se radi bolezni takoj proda. — Vpraša se pri — Avgust Riickl, Medlog, Celje. (1) Prodaja košnje I. Knez iz Ljubljane bo prodajal v nedeljo 5. junija t. 1. travo za obe letošnji košnji. Prodaja se prične ob 2 popoldne pri Ančnikovem kozolcu v Spodnji Šiški. (1) Pisalni stroj nov, naprodaj za vsako ceno. Miklošičeva 7/III., vhod poleg Delavske pekarne. (1) Beseda samo 50 par Entel raznovrsten takoj pri Ma-tek & Mikeš, Ljubljana, poleg hotela Štrukelj, (t) Krušno moko in rženo moka vedno ftveio. kupile telo ugodno P H A. VOLK, LJUBLJANA Resi teta cesta 24. Deering kosilnice - najnovejšega modela, in vse poljedelske stroje kupite najceneje v trgovini Stupica Fr., železnina, Ljubljana, Gosposvetska cesta 1. (1) FURNIRJI vsake vrste pri tvrdki P. R. A L L E S , Ljubljana — Frankopanska 18, Umrla nam je naša nad vse požrtvovalna in dobra soproga in mati ojdigo roj. Kraje Brez posebnega obvestila. Umrla nam je naša ljuba mati Pogreb bo v soboto, dne 4. junija ob 10. uri dopoldne na domačem pokopališču. Sodražica, dne 2. junija 1932. Fran Fajdiga, soprog z otroci. Telefon št. 2951 Tvrilka IV. SCIIUMI Dolenjska cestn, nuilt lepa, suha drva in prvovrsten premog. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦'i Širile »Slovenca«! i, ♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦ po daljšem bolehanju in večkratnem prejemu sv. zakramentov. Pogreb bo v soboto, dne 4. junija 1932 ob 9. uri dopoldne. Priporočamo jo v pobožno molitev in blag spomin. Sv, Križ pri Ljutomeru, dne 2, junija 1932. Marija poroč. Kosi, univ. proi. dr. Matija, Alojzija in Anton otroci Alojz Kosi, zet, Marija S/avič roj. Štrakl, snaha Za Jugoslovansko tiskarno t Ljubljani: Karel Cefc vnuki in vnukinje Izdajatelj: Ivan Uakovec, Uvsdnik: Franc Kremzar.