(jjEŽ&om KO.. 54 , '80k SPIRIT vc. iUAG€ ©NIT L<37- Serving Cnicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, SLOVCNIAN HORNING N€WSPAP€R Indianapolis, Florida, Ely, Pueblo, Rock Springs, CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, MAY 7, 1979 Ohira pozval Kongres, naj ne ovira trgovine Predsednik japonske vlade je tekom svojega obiska v ZDA pozval Kongres, naj ne postavlja ovir mednarodni trgovini. WASHINGTON, D.C. — Predsednik japonske vlade Masayoshi Ohira je po razgovoru s predsednikom Carterjem, ki je obsegal poleg vprašanja medsebojne trgovine tudi vprašanja splošnih odnosov med Japonsko in ZDA ter posebej položaja na Daljnem vzhodu in japonske* narodne obrambe, imel daljši razgovor z vodniki Kongresa. Japonski vodnik je skušal prepričati vodnike Kongresa, da je Japonski resnično do proste mednarodne trgovine in da je Podvzela vse potrebne korake, da bi čim bolj na široko odprla Vrata tujim izdelkom in blagu. Na Kapitelu kot na tiskov-hi konferenci je Ohira dejal, da ne more razumeti zahteve po dvedbi zaščitnih carin v ZDA*, Pa pozval te, naj dajo Japonski Več časa, da bo mogla pokazati Uspešnost svojih dosedanjih u-krepov za sprostitev trgovine in Povečanje uvoza. Japonski vodnik je bil na splošno prijazno sprejet in prav tako njegove razlage in pozivi. Vendar je očitno, da ZDA niso Pripravljene čakati v nedogled da z m a n j š a nje velikanskega Primanjkljaja v trgovini z Japonsko. V Kongresu razpravljalo resno o uzakonitvi carine na 11 Voz japonskih izdelkov. Kong. L. Bentsen, načelnik skupnega gospodarskega odbora Kongresa, je opozoril na dejstvo, da je Japonska odgovorna za 75% Primanjkljaja v ameriški zunanji trgovini v zadnjih 10 letih. Ja je dosegel v tej dobi 54.3 bilijone dolarjev in hudo pritisnil da mednarodne vrednostne te-^’aje dolarja. Novi grobovi . Rfbkoff zapusti Senat j Zadnje vesti Aloysius J, Matias V Huron Road bolnišnici je umrl zaradi odpovedi srca 61 Id stari Aloysius J. Matias s 176 St. Lawrence Blvd., East-lake, Ohio, mož Jane, roj. Poc-kar, brat Mary Staley, Johna, Frances Punce, Caroline Zadro-vec in pok. Jamesa, rojen v Clevelandu, veteran druge svetovne vojne, zaposlen zadnjih 16 leč kot strojnik pri Superior Machine Co. Pogreb je danes ob 9.30 iz Želetcvega pogrebnega zaveda na E. 152 St. v cerkev sv. Justina Mučenca, 25739 Stevens Blvd., Eastlake, ob 10.30, nato na pokopališče Vernih duš. Sen. Abraham Ribicoff, demokrat iz Connecticuta, je pretekli teden objavil, da ne bo več kandidiral. WASHINGTON, D.C. — Na tiskovni konferenci pretekli če-, trtek je sen. Abraham Ribicoff s svojo ženo ob strani razkril, da ne misli prihodnje leto več kandidirati v Senat, četudi je gotov, da bi bil lahko izvoljen. “Imam naj večje občudovanje za može, ki so se znali umakniti, ko so bili na vrhuncu ... Mislim, da sem jaz v takem položaju,” je dejal Ribicoff novinarjem. Senator je razkril, da sta se z ženo odločila leta 1974, ko je bil WASHINGTON, D.C. — Včeraj je bil tu velik pohod proti l abi jedrske sile. Udeležilo se ga je do 80,000 ljudi. To je bila največja demonstracija proti rabi jedrske sile in naj- VELIKA BRITANIJA POJDE NA NOVA POTA V DOMAČI IN MEDNARODNI POLITIKI tretjič izvoljen v Senat, da ne Catherine G. Brower j bo več kandidiral. Abraham Ri-V St. Augustine negovališču bicoff je star 69 let, zaradi let je po dolgi bolezni umrla 65 let bi se mu torej res ne mudilo v stara Catherine G. Brower s pokoj. 1000 E. 77 St., roj'. Filiatreau v ^en Abraham Ribicoff je med Springfieldu, Ry., cd koder je najtrdnejšimi Carterjevimi pod-prišla v Cleveland leta 1937 m porni^i na Kapitolu. Gladko je bila zaposlena skozi 17 let pri ocjklonil sprejem kakega posla- niškega mesta in prav tako ka- TRW Corp. kot sestavljalka v tovarni, dokler jo ni bolezen prisilila v pokoj, vdova po leta 1949 umrlem moži Johnu, mati Patricie E. Gatto (pri kateri, je živela), Davida A., 5-krat stara mati, sestra Sybil Jiacolone (Ky.). Pogreb bo jutri, v torek, iz Želetovega pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Avenue ob 9.15, v cerkev sv. Filipa Nerija cb 10., nato na Kalvarijo. ------o----- George Bush objavil I kandidaturo za predsednika WASHINGTON, D.C. — George Bush, nekdanji direktor Osrednje obveščevalne službe (CIA), nekdanji načelnik narodnega odbora republika nske stranke in prvi zastopnik ZDA v Pekingu po vzpostavi stikov med tem in Washingtonom, je preteki torek objavil, da se bo prizadeval za dosego republi-; resnika T Moffet1; in kanske predsedniške kandidatu-v,_ j j , . ,, Kalifornija v stiski pri oskrbi z gazolinom ^olge kače pred gazolinski-mi postajami povzročajo nezadovoljstvo in napetosti. ' SACRAMENTO, Kalif. — Ko zahodna obala naše dežele ^hko petroleja, da ga ne more h°rabiti in hočejo del aljaščan-slfega usmeriti na Japonsko, se ^ pojavilo veliko pomanjkanje j&zolina. Zadnji teden so posta-6 že preje dolge kače pred ga-^°linskimi postajami še daljše, ■^katere postaje so enostavno Zaprle. Položaj je bil močno po-^°ben onemu leta 1973-74 v ča-s9 arabskega bojkota. Guverner J. Brown je odredil, v okrajih, kjer je stiska za §azolin velika, oblasti uredijo upovanje gazolina tako, da bo-a Ua dneve z datumi lihih šte-vh dobili gazolin lastniki avtomobilov s tablicami z lihimi šte-V|b, oni s tablicami s sodimi šte-Pa na dneve z datumi s so-dimi števili. Predsednik Carter je izjavil, a Je guv. Brown postopal pra-lln°, pa dodal, da bo stiska v oskrbi, ki je za enkrat najočit-eJša v Kaliforniji, brez dvoma ^astopiia tudi drugod in poma-Prepričati javnost o resnič-1 krizi v oskrbi z energijo, zla- j Stl z oljem. 1 Poleg Busha je podobno namero objavilo že več drugih, med temi zlasti John Connallv in vodnik republikanskih konservativcev Ronald Reagan. Za resnega kandidata smatrajo tudi sen. Plowarda H. Baker j a, vodnika republikanske manjšine v Senatu. ko mesto v zvezni vladi. Ko je bil dve poslovni dobi v Kongresu, je bil Ribicoff izvoljen za guvernerja v državi Connecticut in ostal na tem mestu 6 let. Bil je med prvimi podporniki J. F. Kennedyja in je po njegovi izvolitvi za predsednika ZDA prevzel mesto zveznega tajnika za zdravstvo, prosveto in socialno skrbstvo. Leta 1962 se je vrnil v Connecticut in bil izvoljen za zveznega senatorja. Na tem mestu bo ostal do konca prihodhjega leta, ko mu bo potekla sedanja poslovna doba. Predsednik Carter je dejal, da je sen. A. Ribicoff dosegel “izredne uspehe v javni službi, da je bil vzor spodobnosti, sočutja in sposobnosti”. Komaj je sen. A. Ribicoff objavil, da ne bo več kandidiral, že sta se oglasila demokratska G. Dodd, ki bi rada zasedla senatorjevo mesto. večja v glavnem mestu od Tekom volivnega boja je vodnica konservativne stranke Margaret Thatcher poudarjala potrebo po krepitvi privatnega gospodarstva, znižanju davkov, omejitvi moči delavskih unij doma, v mednarodni politiki pa se zavzemala za odločnejšo podporo NATO, Evropski gospodarski skupnosti, za okrepitev britanskih oboroženih sil in za priznanje nove v^ade čvr,e večine v Rodeziji. časa demonstracij proti vojni v Vietnamu. GENEVA, šv. — Žena predsednika ZDA Rosalynn Carter je včeraj priletela sem s svojo hčerko Amy na pot po Evropi, na kateri bo med drugim govorila na konferenci Svetovne zdravstvene organizacije in LONDON, Ve.l Brit. — Prvič bo sprejela v privatni avdien-Jv zadnjih desetletjih so imeli ci pri papežu Janezu Pavlu II. britanski volivci pretekli četr-v Vatikanu. j tek priložnost jasne izbire med PEKING, LR Kit. — Zvezna! nadaljevanjem dogoletne politi-trgovinski tajnica ZDA Jua-'ke povečevanja javnega dela nita Kreps je til danes začela narodnega gospodarstva in razgovore z vlado LR Kitaj- splošnega javnega skrbstva, ske o trgovini med obema dr- med vlado, ki naj bi se brigala žavama. |za celotno življenje Britancev SAN SALVADOR, El. Sal. — od rojstva do smrti, ter med vr-Protivladni levičarji imajo še nitvijo h konservativni politiki vedno zasedeni poslaništvi s povečanjem deleža privatnega Francije in Kostarike. Posla- gospodarstva, privatne podjetništvi so pretekli petek za- nosti, omejevanja moči delav-sedli člani “Ljudskega revolu- skih unij ter omejitve javnega cionarnega bloka” z zahtevo skrbstva na bistvene potrebe, po izpustu političnih jetnikov. Ljudje naj dobijo večji delež od MANILA, Filip. — Danes se je dohodka svojega dela neposred-začelo tu peto zasedanje kon- no v svoje roke za uporabo po ference Združenih narodov za lastni volji in misli, trgovino in razvoj, zda za- Konservativna stranka stopa poslanik Andrew Young. jma trdno večino Na tej konferenci — nekateri Okoli tri četrtine vseh voliv-jo imenujejo konferenco rev- njh upravičencev se je volitev nih in bogatih — bodo skušale udeležilo in k o n s e r v a tivna gospodarsko nerazvite države stranka je dobila skupaj 13,697,- J Konservativna stranka ima v novem parlamentu trdno večino, ki ji bo omogočila izvajati program, ki ga je izdelala za bodočnost Velike Britanije. Ta bo očitno krenila v konservativnej-šo smer v domači politiki. Obljubila je znižanje davkov, povečanje osebnih dohodkov, večjo skrb za narodno obrambo, omejitev moči delavskih unij in poživitev narodnega gospodarstva s povečanjem možnosti privatne podjetnosti. Program nove vlade V mednarodni politiki je Margaret Thatcher zagovarjala odločnejšo podporo skupni obrambi svobodnega sveta v okviru NATO, manj zanašanja na detente s Sovjetsko zvezo, povečano sodelovanje z Evropsko gospodarsko skupnostjo in priznanje nove vlade črne večine v Rodeziji v Afriki. Veiika Britanija bo pod kon- VREME Pretežno senčno in toplo z najvišjo temperaturo okoli 78 F, <11 C). Jutri še nekaj toplejše z možnostjo neviht popoldne in zvečer. doseči čim več ugodnosti od 753 aii 43.9% vseh oddanih gla- servativno vlado nemara hlad- gospodarsko razvitih. Konfe- SQV ter 339 poslancev od 635 v nejša do socialističnih in social- | renče se udeležuje 156 držav, novem parlamentu. Delavska no-demokratskih vlad v Evro- ' JERUZALEM, Izr. — Izraelska stranka, ki je bila doslej na pi. odločnejša in trša v svojih vojna letala so včeraj napadla vladi, je dobila 11,509,524 ali oporišča palestinskih gverilcev 35,9% vseh oddanih glasov ter pri Tripoliju v severnem Liha- 269 poslancev. Liberalna stran-noni, danes pa v okolici Tira ka je dobila 4,313,931 glasov na jugu Libanona. V obeh na- (13.8%) in 11 poslancev, škot-padih naj bi bilo kakih 30 oseh ski nacionalisti 504,259 (1.6%) mrtvih in ranjenih. glasov in 2 poslanca. Sev. Ir- DUNAJ, Avstr. — Pri včerajš- ška in drugi pa 1,062.779 (3.4G ) njih parlamentarnih volitvah glasov in 12 poslancev, je socialistična stranka zrna- Dotedanji predsednik vlade gala in povečala število svojih James Callaghan je odšel h kra-poslancev v novem parlamen- Ijici in odstopil s celotno vlado, tu za 4 na skupno 96 od 183, Takoj po njegovem odhodu je dobila je torej absolutno ve- kraljica Elizabeta II. sprejela čino. Ljudska stranka je iz- Margaret Thatcher, vodnico gubila 4 poslance in jih bo zmagovite konservativne stran-irnela v novem parlamentu ke, ter ji izročila sestavo nove 76. britanske vlade. SLOVENSKA NARODNA ZASTAVA JE SAMO ENA V zamejskem tisku smo pred nedavnim spet opazili upravičene pritožbe, da nam večkrat ni jasno, kakšna je točno slovenska zastava. Pomote pri zaporedju barv so včasih take, da imamo nehote opraviti z jugoslovansko, hrvaško in celo z moravsko deželno zastavo. Pridružujemo se pozivom, da je treba paziti na točnost, kot moramo paziti na točnost recimo pri izpisovanju svojih priimkov. Zastava je kot simbol vredna največjega spoštovanja, spoštovanje pa izključuje nemarnost ali celo neznanje. Praktično si lahko pravilno zapo-vrstje.bele, modre in rdeče barve enkrat za vselej zapomnimo tako, da upoštevamo abecedni vrstni red. S tem pa še ni konec nejasnosti, odnosno dvoumnosti v zvezi s slovensko zastavo. Obstajata namreč dve slovenski zastavi, ena z rdečo zvezdo in ena brez nje. Vi vemo, da je prva uradna zastava Socialistične republike Slo- venije, druga pa nacionalna, historična. Razlika je tako jasna, da bi o tem sploh ne smelo biti polemik. Ne mislimo tu načenjati političnega, oziroma idejnega problema, ki sicer obstaja, kot je seveda obstajal, ko je bila za SRS (prej. LRS) uvedena zastava z zvezdo. Pristaši so pojmovali v tem uzakonitev iz NOB, nasprotniki pa samovoljno prikrojevanje tradicionalnega simbola ter so pri tem tudi uporabili zelo oster izraz “oskrunjenje”. Kvečjemu bi se tu lahko vprašali, če je spreminjanje zastav na splošno nevtralno pozitivno ali negativno dejanje. Po našem mnenju je negativno, in to mimo vsakršnega idejnega razloga. Smo namreč za kontinuiteto v simslu tradicij: naša zgodovina je tako razsekana na vedno nova obdobja z vedno novimi situacijami, da imamo trajnih vidnih simbolov, ki bi pričali o naši povezanosti v krajih in časih, zelo malo. Za- stava bi lahko bila eden takih povezovalnih elementov. Za zgled so nam Čehi in Poljaki, ki so po zadnji vojni prišli v enak političen položaj kot Slovenci v matični domovini, pa' se jim ni zdelo za malo o-hraniti svojih tradicionalnih zastav, ki sta veliko pomenili že < prejšnjim rodovom. To je pač stvar, posluha za vrednote in dimenzije, to je problem čuta za zgodovino, kar je hkrati, jamstvo tudi za zrelo planiranje bodočnosti. Verjetno nismo daleč od resnice, če trdimo, da gre skratka za narodno zavest, ki prihodnosti na gradi s tem, da zabrisuje ali kar odstranjuje spomine na preteklost. Do tu s'o naše misli odprle slehernemu stališču, ki lahko svobodno dokaže njih pravilnost ali nepravilnost. Kot Slovenci v zamejstvu pa absolutno ne moremo sprejeti bolj ali manj prikritih poskusov, da- bi bila naša narodna, tradicionalna zastavh izrinjena iz javnosti. Na zastavo z zvez- do gledamo — ponavljamo — kot na uradno zastavo SRS in kot spomin na partizanske čase (čeprav partizanstvo ne more biti sinonim za eno samo od njegovih komponent, to je za bivšo KPS). V historični zastavi pa vidimo barvne simbole vsega slovenskega naroda. Ta zastava je nad strankami sedanjosti in preteklosti. Simbolizira nam boje in sanje slovenskega naroda v vseh časih in ne le od nekega določenega sodobnega datuma dalje. Ta zastava je plapolala v dobi taborov, v časih narodnega prebujanja in u-veijavljanja. Predstavlja nam vidni simbol tiste prisotnosti, na katero se v teh krajih o-groženosti sklicujemo ne od leta 1945, ampak že tisoč tri-to let. Kdor bi skušal to starodavno zastavo potiskati v kot, bi bil strankar najhujše vrste. Dokazal bi, da zaničuje našo preteklb.st. (Mladika, Trst) odnosih do Sovjetske zveze in drugih komunističnih držav in bolj neodvisna v svoji politiki v Afriki. V kolikor bo priznala dejansko novo vlado v Rodeziji, bo pokopala skupni ameriško-britanski načrt za pomirittev južne Afrike, kjer grozijo rasna trenja med belirpi in črnimi all Ohio LETO LXXXI — Vol. LXXXI Iz Clevelanda j in okolice Kaj naj bi bil \ z rok umora?— Michael G. Levine, 35 let stari pomožni policaj s Cleveland Heights in podjetnik, ter John A. File, 26 let star nadzornik v Levinovem podjetju, sta v zaporu obtožena ugrabitve in umora Juliusa Kravitza ter ugrabitve in poskusa umora njegove žene Georgine pretekli torek. Preiskovalni organi so razrešili celoten potek zločina, ne morejo pa najti zanj resničnega vzroka. Tako vsaj trdijo poročila o preiskavi. Odgovor na to vprašanje bo verjetno dala šele sodna razprava. Pet mrtvih v prfemetni nesreči— Včeraj zjutraj okoli treh je prišlo do hude nesreče na Lakeland avtocesti v Willowicku v bližini izhoda na E. 305 St. Pet oseb je bilo mrtvih, od tega štiri ene družine, dve pa nevarno ranjeni. Mrtvi so 23 let stara Michelle Finley, njen (common-law) mož Kenithical Richardson 22 let, ter njena otroka Cy-nola, 2 leti, in Kenitha, 11 mesecev, vsi z 14112 Idarose Ave., in Stephanie Saunders, 18 let, z 949 E. 141 St., prijateljica Finley evih. Vozili so se v Fordu 1971 blizu E. 305 izhoda proti zahodu na Lakeland avtocesti, ko je mali tovornjak vozeč proti Vzhodu nenadno prešel travnati pas med obema smerema avtoceste in treščil naravnost v njihov avto. Cynthia Finley, 21 let stara sestra Michelle, ki je živela pri njih, in voznik tovor-njaka 20 let stari Roger Kilian s 731 E. 348 St. sta težko ran jena v Huron Road bolnišnici. Seja— Klub slovenskih updkojencev za Waterloo Road okolje ima jutri, 8, maja, ob enih popoldne voditi v nove, krvavejše držav- Sojo v slovenskem delavskem ijanske vojne. Bela hiša negotova WASHINGTON, D.C. — Predsednik ZDA Carter je čestital Margaret Thatcher k votivni zmagi in izrazil prepričanje, da bodo odnosi med ZDA in Veliko Britanijo ostali tako tesni in dobri, kot so bili, toda v Beli hiši ne skrivajo zaskrbljenosti in negotovosti. Pri tem se mirijo s staro skušnjo, da so votivni govori in obljube eno, stvarno vodenje in odločanje vlade kake države pa drugo. Na Johnu Waynu odkrili nove rakaste tvorbe LOS ANGELES, Kalif. — Tekom preiskav znanega filmskega igralca Johna Wayna pretekli teden so odkrili nove rakaste tvorbe, ko so preje mislili, da so Euclid, Ohio 44119, tel. 261-5568, z odstranitvijo Waynovega že- blagajničarka Terri Jarem, za-lodca odstranili tudi raka iz nje- pisnikarica Mojca Slak; pro-govega telesa. j gramski odbor Janez Tominc, John Wayne bo ostal v bol-| Ivan Hauptman, Ivan Jakomin, nišnici več tednov, tekom kale- j Mojca Slak, Zdenka Zakrajšek, domu na Waterloo Road. Vse članstvo je prošeno, da prinese s seboj kake ročne izdelke za razstavo. V bolnišnici— Jake Strekal je v Richmond Heights Memorila bolnišnici. Seja in obhajanje Materinskega dne— Podružnica št. 47 SŽZ na Garfield Heights ima v soboto, 12. maja, ob enih popoldne sejo v SND na 5050 Stanley Avenue, Maple Heights. Članice bodo obhajale Materinski dan in počastile “mater leta” Elsie Gaz-decki. Vse vabi j en e. Nov odbor— Društvo Lilija ima za leto 1979-80 naslednji odbor: predsednik Peter Dragar, podpredsednik France Zalar Jr., tajnica Silvija Krulc, 21280 Miller Ave., rib bodo zdravniki skušali širjenje raka ustaviti. V Zahodni Nemči ji le 3.8% brezposelnih BONN, ZRN. — V letošnjem aprilu se je brezposelnost v Zvezni republiki Nemčiji zmanjšala za 0.4% na skupno 3.8%, ko se je gospodarska dejavnost povečala in z njo vred tudi število zaposlenih. Srečo Gosar; odrska, mojstra Stavko Štepec, Frank Jenko; arhivar Srečo Gaser; bara Tone Štepec, Rudi PIren, Pavle Hren, Miro Celestina; kuhinja Vida Jakomin, Rezka Dragar, Marija Hočevar; reditelji August Dragar, Ivan Tomc, Jože Tomc; knjižničar Frank Jenko; športni referenti Tone Hauptman, Rudi Hren. Štefan Režonja ml.; nadzorni odbor France Hren, Miro Erdani, Stane Krulc. / M Ameriška Domomwi asuHFI «117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 »/It* *—MO \ll AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) James V, Debevec — Owner, Publisher Funi.s&eci .Vioru, Wed., Fri., except holidays and 1st two weeks in July NABOČN1NA: Združene države: J28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in deželo izven Združenih držav; $40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece P-tkovn izdaja $10.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months ffRIUAYS ONLY: $10.00 per year;—Canada and Foreign: $15.00 a year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio •fir-F'Ss. 83 No. 54' Monday, May 7, 1979 Poglavje o izdajalcih L Ob smrti nedvomnega in od nobene strani 'ospora-vanega suverenega voditelja medvojne komunistične revolucije v Sloveniji Edvarda Kardelja je ne samo umestno, marveč potrebno in naravnost imperativno, razmisliti. razčleniti dogodke in dognati resnico, podprto z neizpodbitnimi dokazi, o enem izmed mnogib vprašanj, ki jih je rodila revolucija, a so ostala samo enostransko in pristransko rešena. Vprašanje vsebuje pojem in vsebino besede izdajalec. Naj se objektivno razišče in ugotovi, ali ta beseda, v komunističnem taboru na široko, in v njihovem žargonu dosledno uporabljena za označbo protire-voludonarjev, ima v slbi sledi resnice ali pa je zgolj psovka za mazanje dobrega imena nasprotnikov revolucije.- Kdor bi mislil, da je po tolikih letih razpravljati o tem vendarle odveč, da je le pogrevanje starega sovra-štva med brati istega naroda, bi bil v zmoti. Pozabil bi n.r mi eč, da zgodovino piše redno zmagovalec, nikoli pre-rm: vanec. Prvi razpolaga z močjo in oblastjo, ima v ro-mm vsa obveščevalna in propagandna sredstva in svoja zastopstva po vsem svetu, med tem ko drugi vsega tega nima. je razkropljen po svetu in dostikrat neenoten ter povrh še malodušen. A resnicoljubni zgodovinopisec ne more in niti ne sme biti zadovoljen s podatki iz enega sameva vira, on vztrajno išče in zasleduje ter pretehtava glasove iz drugih, nasprotnih virov,'jih primerja s prvimi in po rosnem študiju vseh okoliščin skuša izluščiti res-nmo. če takih drugih virov ni ali če so nepopolni in brez dol m m mg e pač zgodovino v izključni luči zmagovalca. Kogrd zadene krivda? Pač tiste med nasprotniki zmagovalca, ki so imeli možnost in priliko pravočasno in zadosti jasno naslikati drugačno podobo o minulih dogodkih, kot jo prikazuje oblast v domovini, ter svoje tr d P ve podpreti s prepričljivim dokazilnim materialom Kar se torej v tem smislu piše med slovensko povojno emigracijo o revoluciji v domovini, je treba vzeti in oce-nWar kot eminenten prispevek k resnični sliki naroda v kritični dobi njegove zgodovine,'med katero in po kalen is zmagovalec — in to zmagovalec po volji medna-' rodne sebične politike ne po volii lastnega naroda — nv.-mnm! ‘n še vedno proglaša svoie aktivne protirevolu-cioi : n nasprotnike za — izdajalce. :ek je hud. Tako hud, da vojaška oblast redno, civilna v 'Kveč slučajih, kaznuje izdajo z naivišjimi kaznim" ' krat s smrti o. Ne gre torej za majhne, neznatne stvari, ki jih je najbolje pozabiti; v našem slovenskem primeru n še posebno ne zato, ker so s to označbo na čelu bdi n obiti tisoči najboljših fantov in mož, ki se pred zgodovino ne morejo braniti. Označila jih bo, da so padli krt wf'gm’ci naroda, če jim ne rešijo dobrega imena tisi'. Ih je še mogoče pokazati drugo stran medalje, ' pred svetom kot “boj za svobodo”. V luči takega visokega posjanstva bomo v nasled-oKstmhdh kratko navedli m analizirali tiste dogod-r naši domovini od začetka druge svetovne vojne je-- p TP39 do poletja 1945, ki bodo razjasnili in dokazali, da dčitek mhrhstva borcev zoper komunistično revoluci- 10 m vsebuje resnice, ampak da je krivična psovka, ki jo mera zgodovina v interesu resnice zavreči. ■g Ko je po sklenjenem zavezništvu med Hitlerjem m StsKnom konec avgusta 1939 Hitler napadel Poljsko ir m Potem to deželo razdelila, je pod vtisom začetka miio-0 svetovne volne in v očigfled varnosti rneia, Ju^’0-p rvh' izvedla delno mobilizacijo. Mobilizacijski. odlok K reMM na podtalen, subverziven odnor komunistične r.artije v državi, in se ie izkazal za najbolj učinkovitega i/ Škveniii. kier ie bila partija takrat že strumno organizirana. Ta pisec je sam osebno doživljal nezdravo po--č-iv o c zrači e. ki ga ie s skrivno propagando pnsepeta-v ia zastrupljala partija, odvračala pozivnike od voja-;]CP zn varnost in obrambo naroda nmiih nava- a.rn v rP-nkn--Kui |n sabotaži. Akcija partne ie bila od-, Tvvč-UngHvra iP protinarodna. narodno varnost m svobodo je zamenjala za komunistične interese. ^ b) Vodniki medvojne Jugoslavije so v najtežjih tre-futkih odločania o nevtralnosti ali zapletku v yoim me-• ■/ r’nivo vedeli za notranjo'šibkost mlade države; ve->P za nevarnost njenega razpada spričo nerešenih vpra-kroievalnega delovanja protidržavmn elemen-ov s komunistično partijo na čelu, če bi se zanletla v volva Zatn so .se odločili za trpko nevtralnost ki na jo je v ev.-ni znani nuč v Beogradu. Hitler m Mussolini sta jp.»plo raredJp in okupirala, kraljevske Jugoslavije je v*r.; .-...p.. MoiRii veselo so njen razna d pozdravili do-.... i.0TV,,V(11ufi Oni so v interesu komunizma raznad ho-,u , . planirane notranje revolucije, so oknnatona rr,t q v-., m veznika pozdravili, z nacisti sodelovali 11 svoje nasprotnike ovajali. Nič jim ni pomenila svobo- da naroda, nič njegovo neizmerno trpljenje, vse je pomenil le Stalinov ukaz sodelovanja. To niso nova odkritja, to so dokazana dejstva, ki pa o njih danes tisti, kateri nasprotnikom obešajo okrog vratu tablico izdajalca, molčijo kot grob. Taka je resnica, ki jo je nepristranski zgodovinar dolžan upoštevati. c) Široke plasti slovenskega naroda so bile o takem resničnem razvoju položaja pod sovražno okupacijo skozi zaupne tajne obveščevalne kanale na tekočem, so poznale situacijo in zatorej odklonile Osvobodilno fronto (OF) kot komunistično orodje za izvedbo revolucije in zaseg vladanja nad narodom po vojni. Začelo se je krvavo nasilje nad tistimi, ki so javno obsojali preokret domačih komunistov, ki so po Hitlerjevem vdoru v Stalinovo Rusijo ustanovili OF in pozivali narod k oboroženemu uporu zoper okupatorja in v boj za “svobodo naroda”. Krvavo nasilje OF je priklicalo v življenje vaške straže, da bi ljudstvo branile in ščitile pred tem nasiljem. (Dalje) L. P. BESEDA IZ NARODA Spominska maša Harij! majnika pozdrav! • *i njih ke i CLEVELAND, O". — Zgodovina je proučevanje vsega, kar je človeštvo storilo do tega trenutka. Četudi bi bila zgodovina omejena samo na- tiste besede pa drugi svetovni, vojni, bi en sam človek ne mogel vedeti za to ogromno število datumov, krajev in imen. Vendar v šest tisočih letih, odkar se zgodovina piše, je vzcvetelo le nekaj slavnih vzorov, za katere so ljudje voljno žrtvovali družino, dom in življenje. Vsak človek lahko pozna te vzore in je z vsem svojim srcem in razumom prepričan vanje. Med najvažnejšimi vzori v zgodovini je demokracija, ki daje svobodo in dostojanstvo narodu. Narod ima svojo kulturo in svoje običaje. Narod ne pozna meje časa. Slovenci, ki so živeli pred tisoč leti, so enako člani slovenskega naroda kot Slovenci, ki danes živimo kot oni, ki niso še rojeni. Naš narod je imel uspehe v VENICE, Fla. — Zopet je v naravi pomlad, njene lepote čutimo vsepovsod, kar vdihavamo jih. Zelenje in cvetje se razkazujeta v vsej svoji razkošnosti, posebno še tu v sončni Floridi deželi oranž in citron, lovorja in palm. Zopet smo dočakali prelepi maj Komaj so se vrnile naše misli od doma, kamor so poromale za Veliko noč, že hite v skrivnostnem pričakovanju pred Marijin oltar, h Kraljici majnika. Spominjam se šmarnic in okrašenih Marijinih oltarjev in obiskov v božjem hramu, ko smo v njeno čast peli majniške pesmi. Moje srce ima še globje razloge, da se maja radujem in veselim, kajti maj je zame mesec ljubezni, milosti in še posebnega blagoslova. V začetku meseca maja sem zagledal luč tega sveta in pri sv. krstu dobil skrivnostni objem Kristusa. Bilo je v maju, ko sem v Ljubljanski splošni bolnici zgubil levo svoji zgodoyini, imel pa je tudi nogc. S spretno operacijo mi je tragedije. Ta mesec poteka 34. primarij dr. A. Blumauer rešil obletnica največje slovenske tra- življenje. Moje stanje je bilo ta-gedije. 'ko kritično, da sta dr. Guzel in So ljudje, ki pravijo, da je to dr. Kramarič, ki sta asistirala preteklost, ki naj se pozabi. Po- dr. Blumauerju, svetovala, naj zabiti tisoče, ki so žrtvovali dru- operacije (odrez noge) ne izvrši žine, domove in življenje, bi bi- ker jo ne bom prenesel. Dr lo prav tako kruto, kot so kru- Blumauer pa je dejal: Mi borne ta vsa komunistična mučenja po naredili svoje, kar mi moremc narediti. On pa bo naredil svoje (in pokazal je s prstom kvišku svetu. V Clevelandu s'hao srečni, ker imamo cvetočo, zdravo in svo- k Bogu). bodno slovensko skupnost s j g^o je v maju 1945, ko sem svojo dediščino in kulturo. Del moraj zapustiti dom in domovi-kulture in dediščine je torej tu- no preko Sorškega polja sem di tragedija komunističnega po- skozi Kranj, Naklo, Tržič in pre kola. ko Ljubelja prišfel na Koroško, Da bi ohranili tudi ta žalostni domovino naših dedov in prade del dediščine, je 20. maj določen dov Pregei sem Borovlje, drav kot spominski dan za vse Slo- sM most) hitel po vijugasti česti vence, ne glede na starost, ne navzgor mirno Vetrinja v Celo gledč na poklic, ne glede na to, veC) nato dalje mimo Baškeg? koliko časa žive v Ameriki, in jezera v Beljak in preko Alp 5 ne glede na kako drugo opre- dalijo. V enem izmed begun deljenost. skjh taborišč sem bil — zopet v V nedeljo, 20. maja, bo daro- ma-u _ {948 obveščen od Inter vana spominska sv. masa za vse nationai Refugee Organizatior slovenske žrtve proti komuniz- IRO Geneva No. 622. Case No mu ob dveh popoldne v cerkvi 1740,6 petitioner is declared in sv. Vida. Vse Siovence prisrčno eligible.» vse take so avgustr vabimo, prav tako tudi narodne 1948 odpeljali v Nemčijo nada- noše. Zastopniki slovenske mladine Pevski ihm “Zvon” v Fairfšeidu obhaja I04einico FAIRFIELD, Conn. — “Zvon” vabi vse prijatelje in znance na 10-letnico svojega obstoja. Koncert s plesom bo v soboto, 2. junija, ob 8. uri zvečer v Calvin Hall, 901 King’s Highway, Fairfield, Conn. Vstopnice se dobijo pri vseh članih Zvona in so po 5 dolarjev. A. K. Premoga obilo V državi Wyoming leži premog delno na površini delno pod njo na okoli 20,000 kvadratnih miljah. Ijevat begunstvo, dokler se nc uredi tudi za nje kaj boljšega Leta 1950 — bilo je zopet me seča maja — sem dobil obvesti lo z istega naslova iz Ženeve “Petitioner is declared eligible.’ To mi je potem omogočilo, d< sem v zadnji tretjini leta 195! prispel srečno v Ameriko. O, koliko bolesti in trpljenja pekočih solz in neutešenega hre penenja mi vzbuja maj. Kolike radosti in veselja, miru in poko ja, koliko tihe, sladke sreče m: je prinesel! V maju prihajajo spomini na brezskrbne dni, preživete pod rodnim krovom v krogu dragih domačih v mladosti ... V maju mi tudi znova zakrva-ve zaceljene rane, vstajajo dnevi iz težkih, groznih časov komunističnih pokolov v času državljanske vojne v domovini, spomini na največjo tragedijo našega naroda v juniju 1945, ko pečen nadziratelj, jaz pa goenec, je bilo nasilno vrnjenih 12,000 pa vse do današnjega dne. naših najboljših in najidealnej- j Gospod je pritisnil nekaj foto-ših za Boga in narod se borečih ; grafij, da bo imel spomin na fantov in mož. Tudi v njih je bilo življenje, tudi v njih je bilo upanje, tudi oni so imeli v sebi ustvarjalno moč, ki naj bi v svobodni pomladi dala Sloveniji novega življenja. Dajmo ta mesec Mariji, Kraljici majnika, pozdrav, da bo naša ljubezen do nje še večja, da se bomo vsak dan zbrali h kratki šmarnični pobožnosti. Ona naj postane zopet središče naših prošenj in želja! K Njej naj hite naše molitve, zase, za svojce v domovini in za vse. Hvaležnost do nje, ki jo kličemo “Kraljica majnika”, zahteva to. Današnji časi niso nič kaj razveseljivi. Oblaki se zbirajo nad svetom, kot tudi nad našo domovino. Kje bomo iskali uteho? Ali ne pri Njej, ki je Kraljica nebes in zemlje? Zasujmo jo ta mesec/ s prošnjami, molitvami, vzkliki in vzdihi tako, kot še nikoli, ker je tudi trpljenje narodov sveta tako, kot še nikoli ni bilo.. Marija, Kraljica majnika, naj nam bo pa tudi vzor, od Nje se učimo, zlasti v tem modernem poganskem svetu, da bomo pravilno pojmovali smisel življenja. Cilj našega življenja naj ne bo uživanje in hlastanje za srečo na tem svetu, ker je ne bomo našli. .. Slovenski m. a j n i le je edinstven, ves blesk in sijaj umetnosti in veličanstva božjih hramov po svetu ne more odtehtati naših krasnih slovenskih šmarnic. Nikjer drugje ne najdemo lepote naše pesmi in mehkobe ... “Mariji, Kraljici majnika, pozdrav!” Potrudimo1 se, da bomo v lepem mesecu maju ustvarili svojimi šmarnicami tudi na tujem košček domovine! L. in A. Tomažič ZLITO 1^01 (V spomin pokojnemu rev. dr. Francu Knificu, SDB.) I. Pod datumom 23. avgusta 1981 sem tole zapisal: “Po poldrugem mesecu počitnic v planinah, smo na tem, da se vrnemo v našo stalno rezidenco v bližini Turina. Danes smo se za slovo 'povzpeli k jezeru Gabiet, ki leži 2350 m visoko, od koder je čudovit razgled na snežnike Monte Rosa, ki s svojimi vršaci seže še dobrih 2000 m više. Tod okoli je večkrat hodil Janko Mlakar, ki je znal tako prijazno popisovati svoje planinske ture. Po maši so se študentje za pol ure razleteli, kamor je kdo hotel. Nekaj nas je ostalo okoli ka-pelice, sončili smo se in čakali na zasluženo Rosilo, ki se je kuhalo v bližnjem pastirskem stanu. Nenadoma zaslišim; da me nekdo od naših kliče. Obrnem se in vidim, kako se je od gruče študentov odtrgala čokata postava v duhovniškem civilu, brez klobuka, s snežnobelimi lasmi, in jo maha k nam. No, sem si mislil, najbrž bo kak Avstrijec ali Nemec in bi rad kake informacije. Ko pride predme, se u-stavi in čaka *in nobene ne zine, samo gleda me. Jaz tudi molčim in ga gledam. Tako si stojiva mutasta nasproti nekaj sekund. Končno se je neznančev obraz razlezel v rahel nasmeh in v očeh se mu je zabliskalo. Tisti hip se je tudi meni posvetilo. “Tristo zelenih, da si tak teleban!” sem se brž potihem ozmerjal, glasno pa sem vzkliknil: “Ja, to ste pa Vi, gospod Knific!” Kar je potem sledilo, ne bom popisoval. Le to lahko rečem, da je polenta z mlekom izvrstno teknila našemu Amerikancu, še bolj pa “barbara”, ta imenitna piemonteška črnina. Po kosilu sva še malo posedela na trati in poklepetala. Kot v filmu so šli mimo naju dogodki od najinega'leta 1959, torej malo manj kot prvega srečanja na Rakovniku trideset let, bodisi v Sloveniji, pred 45 leti, ko je bil on na novo bodisi v Italiji, kakor tudi v srečanje pod belimi snežniki. Nato sva počasi odrinila v dolino. Vsako toliko sva se obrnia nazaj. Oko se ni moglo odtrgati od veličastne gorske pokrajine. Bilo je nama, kakor bi za vselej jemala slovo ...” Pa sva zares za vselej vzela slovo. Dobre štidi mesece po tistem ga je zadela nesreča, od katere se revež ni več opomogel, * Pokojni dr. Franc Knific se je rodil 16. decembra 1893 v Tupaličah pri Preddvoru na Gorenjskem. Pri hiši so imeli gostilno. O družini nimamo podrobnih podatkov, niti ne o tem, kako je Francelj preživel svojo mladost in kje je obiskoval prve latinske šole. A če je res — kakor je res, saj je zapisano v evangeliju —, da se drevo spozna po sadu, smemo reči, da je bil deležen kar najboljše vzgoje, iz katere je črpal nravno moč za vse življenje. V salezijanskih arhivih ga prvič srečamo leta 1907, ko je septembra stopil v salezijanski zavod na Rakovniku pri Ljubljani, ve'rjetno zato, da bi dovršil četrti razred ljudske šole in se toliko priučil nemščini, da bi mogel stopiti v prvo gimnazijo. V šolskem letu 1912/13 ga že najdemo na Radni pri Sevnici ob Savi, kjer se v noviciatu pripravlja na vstop v Salezijansko družbo. Ob koncu noviciata, 15. avgusta 1913, položi prve redovne zaobljube in tri leta pozneje se na isti praznik za vselej posveti Bogu z dosmrtnimi zaobljubami. Nato ostane še tri leta v istem zavodu, kjer dokonča višjo gimnazijo. Potam gre, kakor je navada pri salezijancih, za tri leta na praktično delo med mladino, in sicer na Rakovnik pri Ljubljani. Tu je pokazal velike vzgojiteljske zmožnosti, ki jih je spopolnil še s tem, da je kot pri-vatist položil maturo na ljubljanskem učiteljišču. Med mladimi je bil zelo priljubljen, znal si je pridobiti njeno zaupanje in prijateljstvo, saj je bil vedno živahen, vesel in poln vsakovrstnih domislic, a hkrati tudi resen in zahteven, kadar je bilo treba. Za vsakogar se je zanimal, z vsakomur je znal govoriti, znal je tolažiti in spodbujati, pa tudi opominjati in karati, kakor je kdo zaslužil. Pri vsem ga je vodila ljubezen in dobrota. Prav posebno pa se je odlikoval v gledališki umetnosti, bil je rojen igralec. Koliko veselih uric je skupaj z Jožkom Kerecem, poznejšim znanim kitajskim misijonarjem, pripravil rakovniškim fantičem z raznimi igrami, burkami in drugimi predstavami. Zaradi izrednih umskih in nravnih darov so ga po končani triletni praksi predstojniki poslali v bogoslovje v Rim. Na gregorijanski univerzi je v štirih letih dosegel 2 doktorata, iz filozofije in teologije. V duhovnika je bil posvečen v Rimu, in sicer 26. maja 1923. S tem je dosegel svoj ideal, na , katerega se je več kot deset let intenzivno pripravljal. Zdaj je stopil na delo kot zrel mož, podkovan in široko razgledan v svoji stroki. Prvi dve leti je prebil kot profesor na privatni salezijanski višji gimnaziji na Radni. Nato ga je pokorščina poslala za ravnatelja Mladinskega doma na Kodeljevem, kjer je ostal štiri leta. Potem je bil- tri leta ravnatelj Nadbiskupskega konvik-ta v Zagrebu, ki so ga takrat u-pravljali salezijanci. Leta 1932 se je spet vrnil za šolski kateder kot profesor in nekaj časa tudi kot vodja sale- j zijanske bogoslovne šole na Rakovniku. To profesorsko službo je odslej vršil nepretrgoma do Združenih državah. Povsod si je z veliko požrtvovalnostjo prizadeval, da bi bogoslovce vzgojil V dobre in svete duhovnike. Kaj vse nam vedo o tem povedati njegova pisma, ki jih je pisal svojim osrednjim predstojnikom! (Dalje sledi) Domobran Mate] Počasi je stopal po razriti cesti. Opiral se je na palico, da je olajšal hojo boleči nogi. Pri zadnjem spopadu z rdečimi je bil ranjen in rana se te počasi celi. Na levi je znamenje' V črno rodovitno zemljo je vzidano. Preprosto, s štirimi pobeljenimi stenami in pokrito z dolgimi, ročno stesanimi deskami’ Tudi klečalnika ni, le križ z o-bledelim napisom INRI je potisnjen v njeno vdolbino. Oh vznožju pa je vaza s svežimi poljskimi cvetlicami. Pri kapeli je tudi mlada smreka. Z roko bi jo lahko zagrabJ Tudi steza je že precej- shojen3 in pelje globoko v gozd. Ustavil se je Matej. V višinah gora pred njim je še sneg- V votlinah sedi, vrhovi pa se blešče od sončnih pramenov-Tudi zasenčena stran je dobre vidna. Zdi se mu hladna, tuj3' stara, neprijetna. Tako je v g°' rah. Včasih imaš pred seboj kal vrsto različnih slik. Nadaljeval je potem svojo pok Nasmeh mu je preletel obraz. V dobre pol ure bo na dom11 svoje izvoljenke. Njegova misel je pri njej. Samo štiri ženske so doma. Gospo' dar j a je pred leti podsul plaz’ ko je planšaril z živino. Gospodinja je v letih, za težka dela ni več. Od časa do časa najamejo hlapca, pa le ba kratek čas h1 še to za najtežja dela. Denar j3 pa nimajo na preostanek. Za materjo je naj starejša P1) hiši Pepca. Ta je njegova, ^ jih je imela na dan sv. Treh kraljev. Črnolasa in stasita je, rdečih lic in belih zob. Pod temnih11 trepalnicami pa počivajo svetlomodre oči. Svet gleda kot je, ne dela utvar. Sestri sta mnogo mlaj51 od nje. Zapravljivček in konjsko vpr®' go imajo tudi. Po tej poti pa 56 konja težko vlečeta, zato 311 vsak dan ne vpregajo. Drugače je pri Mateju dom3. On je s premožne kmetije in 5111 edinec. Matere nima več, smrt jo je vzela že v njegovi rani mlad0' sti. Oče je betežen, rad bi spreg6 ’ Leta mu še niso strgala ljubek ni do pokojnice. Vse to roji P° Matejevi glavi.' Nekaj pač mora ukreniti, ^ podaljša vsaj nekaj let živi]6 nja svojemu postaranemu očeh1, Rad ga ima, prav toliko Pepco. Sam ne ve, kako naj vge to znese pred njo v pravi beSe di. Kaj pa, če ona odloži? M01-da mu celo odreče? Veliko dela je na očetovi kme tiji, pa samo dva za delo. Pote-3 konj, krav in ovca so še d'e raztegnjeni njivi in pa sadov n jak. Dostikrat ni časa, da bi z 531-1082 CLEVELAND. O. MAU OGLASI SHEETMETAL LAYOUT/FITTER Experience in miscellaneous fabrication of sheetmetal and light structural and plate. Must be able to work with prints. Overtime, high hourly rate. Must have at least 5 years ex-perence. Position with advancement. Apply in person: E & W Services, Inc. 7876 Enterprise Dr. Mentor, Ohio 951-1500 _____ (51-56) WELDER Must be experienced in arc, mig and tig. Take pride in work for miscellaneous job shop fabrications. High hourly rate, overtime, excellent benefit package, steady work with variety. Apply in person: ■ E & W Services, Inc. 7876 Enterprise Dr. Mentor, Ohio 951-1500 (51-56) BLAGAJNIKI (BLAGAJNIČARKE) Stalno, polno zaposlitev od ponedeljka do petka dobijo blagajniki, blagajničarke (tellers) v našem uradu na oglu E. 63 St. in St. Clair Avenue. Morajo znati nekaj tipkati, biti spretni v računanju in imeti prijetno osebnost. Skušnja dobrodošla, pa jih izučimo. Za sestanek kličite Kathy v personalnem oddelku. Ihe Broadview Savings & Loan 351-2200 Enakopravni delodajalec M.F.H. _____________ (5.2-54) V najem oddajo Dve sobi na tretjem nadstropju, peč, hladilnik in kurjava vključeno, blizu Sv. Vida. Kličite tel. 881-7122 (50-54) Popravilo hiš Za vsa popravila na hiši, zunaj in znotraj, kličite 881-0683 po 5:30 zvečer. _________(x) Help Wanted Custodian Couple. Experienced adults. No pets, 47 units in Euclid, near Lake Shore Blvd. Salary, 2 bedroom apt. and utilities. 248-4744 (52-57) Kitchen Help Wanted 9 A.M. to 2 P.M. $2.75 an hour. 881-5033 (52-54) For Sale Owner Euclid Brick bungalow A-l. 3 Bedrooms with 2 wood burning fireplaces and many extras. 731-8942 after 4:45 p.m. <52-54) Na Edna Avenue Čista enostanovanjska hiša naprodaj, 4 velike spalnic e, vsa podkletena, garaža za 2 avta, na sveže popleskana znotraj in zunaj. Ocenjena na $23,500. R. J. DVORAK REALTY 944-5999 (52-54) V najem Veliko stanovanje v pritličju za par, pripravljen pomagati lastniku vzdrževati pos.est. Stvarno, kličite 216—294- 2626. (32-54) Help Wanted Floral delivery and some supervision. Hourly rate.. Rose & Co., 1483 E. 55 St. Call anytime, days. 431-7673. VI1 may) For Sale ORIGINAL SLOVENIAN FOLKLORE OIL PAINTINGS — FRAMED. Call 216—361-15572 j (54-56) Prijaiei’s Pharmacy St. Clair Ave. & E. G8 git. 361-4212 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA (53-54) AID FOR AGED PRESCRIPTIONS ' ' RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO, \ --— odnosno taksnem dogodku ne stoji ob strani. Škofovske kon- ' posamezne odprtine kakor strel-nice. Na notranji strani so bile pristavljene zidane hišice, v ka- ference držav, v katerih bodo terih je bivala grofova druži- omenjene volitve, si prizadevajo za kar se da živo sodelovanje pri tem. Prav iz tega razloga je bilo v zadnjem času več pogovorov med predsedniki posameznih škofovskih konferenc. na, od glave do nog oblečena v železo. V svetišču je bila vselej pro-poved. A kmetje niso razumeli nti besedice. Propovednik je ma- hal z rokami,- stiskal proti njim Med temi pogovori so bili zlasti Pred kočo se je prikazala mo- ščine. ko se je bližal grofov spre- |Pesti’ šrofova družina se je na" ] vidni tisti> kater^ imel kardi' ška postava, odšla na grič in 'vod, so mu šli naproti, s poveše- smehovalai a ostali P^lušalci so nal Joseph Hoeffner iz Koelna » cfnli Ki Kili nrlrciwonol i nriliKi V n gledala nemo v daljavo, dala si nimi, odkritimi glavami, roko pred oči, pokimala z glavo ' prekrižane čez prša. roke in se nato zopet vrnila, toda s počasnim korakom, kakor bi imela na nogah privezane ne-dvigljive kamene ... Pes pa je vendar lajal neprestano, poskakoval, gotovo je čutil človeka; pred drugo kočo je prišel drug mož, tudi ta je odšel na višino, še nepremičneje gledal v daljavo in se zopet vrnil z ravno tako počasnim korakom. Na vaškem tržiču, okoli katerega so se vrstila poslopja v o-bliki podolgaste podkve, je stal na kameniti podstavi železen križ, okoli katerega so bile zasajene štiri lipe, a stare komaj kakih 10 let, še brez kron, kakor da bi veje še ne vedele, v katero stran imajo “poganjati”. Vaščanom je moral biti ta križ, kakor je vse kazalo, trn v očesu. Kadarkoli so obstali s pogledom na njem, se jim je obličje zavilo v zlovestni mrak, rdke so se. jim nehote stiskale v pesti, in pod strehami je bilo potem dolgo, — zelo dolgo vse “Kdo je to napravil?” “Besi, gospod grof!” “V bese ne verujem ...” “Hudič, gospod' grof! ” “Kje so vaše hčere — kje družice?” '“Bes jim je začaral!” “Kdo, sužnja golazen?” “Hudič, gospod grof!” “Kaj še vedno ne da miru?” “Hudobna ljudska roka je kriva vsemu, milost...” Seljaki niso niti dihali, njihove glave so bile neprenehoma povešena in iz rok so jim padala stali, kakor bi bili odreveneli, niti najmanjša mišica se ni zganila v njih obličjih, oči so imeli sicer uprte na propovednika e-vangelija, toda njih duše so blodile daleč — zelo daleč od tod. Propovednik je h koncu vselej nekaj narekoval, poslušalci so ponavljali za njim besedo za besedo, grofova družina je skrbno pazila, da bi ne imel kdo zaprtih ust, in če je katerega opazila, mu jih je takoj odprl sunek v rebra . .. Ko so rekli “amen”, so se vsi globoko oddahnili. Toda nihče ni vedel povedati, kaj so govorili za propovednikom. To je bilo: “Verujem v Boga, očeta pokrivala na tla. Po zraku je vsemogočnega” po nemško. In žvižgal bič, grofov konj je rezgetal in kmečka lica so se rdečila s svežo krvjo... A nihče ni niti zinil. “Od praga do praga pojdemo, da izženemo hudobnega duha! Videli bomo, če se še kdaj tako se je godilo vsako nedeljo in vsak praznik. In večkrat so morali v to svetišče tudi popoldne. Zopet so peli po nemško ali latinsko litanije. A na povratku jim je bila ta pobožnost v zasmeh. Zlasti mladina je kri- vrne. Vsaj poželenje mu preže'-^13 ysak čas namest° kyrie elejson: v kri olša, v kri piša ... nemo. Po vzhodu je neprestano žvižgal bič, in selska lica so rde- tiho. Najstarejši člani rodbine (čela temneje in temneje... Za so- odpirali tajna skrivalšča, vsa nekaj časa so res izganjali hu-dr-užina se je vrgla na kolena, ! dobnega duha v tej vasici iz bila se na prsi, in gospodar je | vseh hiš. Gospod grof za belimi pričel s temnim, globokim gla- utrdbami se spominja tega e-som molitev. Nihče ni niti dihal, kscrcizma do današnjega dne. le ustnice so se odpirale za go-Veseli tovariši so se smejali iz spodarjevimi besedami kakor polnih grl To je bil strašen e- neihote ... In v takih trenutkih je bilo v tukajšnjih vasicah naj-žalostneje, zlasti če je zadivjal vihar in so zapokale strehe v svojih sklepih. Daši križ sredi vasi še ni bil staj, je imel vendar že svojo zgodovino. Na tem kraju so stali izz'.a kakih petdeset let leseni križi. Toda skoraj vsako leto je bilo treba ppstaviti novega. Enkrat ga je veter prelomil, drugič podrl, tretjič je vanj treščilo, četrtič ga je vzela povodenj; vsakokrat so se izgovarjali drugače. Končno se je neki dobrotnik usmilil tukajšnje vasice in daroval vaščanom železen križ, ki je bil blagoslovljen baje na grobu sv. Bonifacija. Ko so novi križ stavili in ga hoteli posvetiti, je priredil grof z nedaljnega gradu velikansko slavpost. Zbrali so si družne, kolikor je dni v letu, od petletnih deklic pa do cvetočih nevest, in ves kraj je bil sklican semkaj. A ko se je približal dan slavnosti, je bilo, kakor da so v,se družine radi urokov obolele; na cestah, ki so držale v vas, so bili navaljeni veliki kamni in povprek skopane globoke jame ... Po kočah in hišah pe bilo vse tiho, kmetje so bili mračni, po njihovih obrazih je bil razlit izraz naj večje pokor- ksorcizem, če je dovoljeno rabiti ta izraz. Grofova družina se je razšla po vasi, in od vseh strani se je dvigalo proti oblačnemu nebu plakanje in vpitje, pri kakršnem si človek nehote zamaši ušesa in pospeši korak. Od tega dneva so stražili na vasi križ noč za nočjo. Gospod grof je rekel, da bo za vsako poškodovanje zahteval tri glave. In gospod grof je znal1 strašno držati dano besedo; Kakor bi bil duhobni duh res pregnan od tod. Seljaki so hodili vsako nedeljo in vsak praznik v cerkev, na katere stolpu se je lesketal več milj daleč zlat križ. Svetišče je bilo obzidano od vseh strani z visokim, seženj debelim zidom, v katerem so bile tu in tam ozke j V poznejših letih so se sicer pričel nekateri nemški duhovniki učiti slovanske govorice, toda jezik, se jim je vendar le težko gibal. In poleg tega niso imeli potrpežljivosti, resnične volje in veselja čisto malo. Nekateri so nosili s seboj tudi pisane prepovedi, a opravili niso nič. Zato so se vsi vračali k svoji nemščini. Zvečer se je razleglo po celi vasi radostno lajanje psov, kakor bi se pred vsako streho vračala glava rodbine. Gospodarji so stopali na prage, nekaj trenutkov napeto poslušali in nato vsi, kakor zmenjeni, na višino, na kateri je bil danes vsakdo najmanj že tretjič, nepremično zroč v stran, kjer vzhaja sonce. Proti vasi je korakal s počasnim korakom mož, od glave do pete zavit v nagubano haljo, obrobljeno z nekako kožuhovino. Veter je postajal vsak trenutek ostrejši. Zato je bilo toplega oblačila tudi v najvišji meri potreba. Pred nekoliko dnevi je letela tod jata vran! Izkušeni gospodarji so rekli, da prineso zimo, in letos baje ostro, mrzlo zimo. (Dalje prihodnjič) -o---------- CHICAGO, ILL. EVROPSKA POVEZAVA IN KATOLIŠKA CERKEV V dneh od 7. do 10. junija tega bo kljub maloštevilnim odločit-leta bodo po državah tako ime- vam, katere bo imela, pomenila novane Evropske državne skup- vendarle pomembno tesnejšo nosti volitve v prvi evropski povezavo med nekaterimi evrop državni zbor ali v evropsko dr- skimi narodi in državami. Ka-žavn o-skupščino. Ta skupščina toliška Cerkev kot taka ob tem Help Wanted — TOOL AND DIE MAKER Wanted by manufacturer. Must be experienced in making precision dies, jigs and fixtures. Must ispeak and read English. Phone: Mr. Peden 671-6280 — Real Estate — SKOKIE TOWN HOUSE END UNIT 2 bedroom, iy2 bath, Central air conditioning, draperies, carpeting. Finished basement, kitchen appliances. Nr. everything. Occupy. neg. $61,900. By owner. 297-4965 or 679-4526. OPEN HOUSE SUN. 1-5 j Bv Owner. 5140 N. Lotus, Newly construct. 2-flat brk. 3 BR. liv. rm., IVs has., din. rm., kit-dinnette olt-in stove, on both firs. Full bsmt. $156,000. j 449-0912 or 589-0996 ob priliki svojega obiska v Fran ciji in v Švici. - Katoliška cerkev spremlja tesnejšo povezavo med nekaterimi evropskimi narodi in državami na treh ravneh. Apostolski sedež, ki je priznan kot zastopnik Vatikana in ki ima svojo suve-reniteto, sodeluje z evropskimi državami na političnem, na propagandnem in na kulturnem področju. Papeški nuncij v Bruslju je akreditiran kot apostolski nuncij pri tako imenova- .. . .. „ nem Evropskem sveto in pri tonskih ongamzacu. To poveza- Evropski skupnosti. V Bruslju VCI Pa Krtohsko tajnist za evropska vprašanja. To taj- za ništvo je ustanovil leta 1956 škof v Strasbourgu ter služi od leta lovanja med škofovskimi konfe rencami držav Evropske skupnosti. Od te ravnokar imenovane povezave evropskih škofovskih konferenc pa moramo seveda ločiti vse evropsko povezavo, glede katere je papež Janez Pavel II. nedavno rekel, da od nje veliko pričakuje. Evropa se dejansko razteza od Atlantika pa vse do Urala. To področje pa “pokriva” Svet evropskih škofovskih konferenc (CCEE). Pravila tega sveta je odobril že meseca januarja 1977 papež Pavel VI. V delovanju te povezave vidi papež podobno izvrševanje škofovskega zbornega vodstva Cerkve kot v delovanju CE-LAM, ki je nedavno tega zaključil svoje zborovanje v Puebli. In še nekaj: Z vidika evropske skupnosti prihaja hkrati tudi do povezave evropskih ka- je apostolski sedež vzpostavil za evropska vprašanja Katoliško tiskovno službo evropska pastoralna vprašanja. Kratice za to službo so: SIPECA. 1967 kot organ obveščanja kato Pripominjamo, da SIPECA de- Jl«sim organizacijam v vseh za-luje tudi na ekumenskem pod-.davah evropske ® ročju ter se kot taka povezuje:tam tajništvom je tudi v zvez, tudi z drugimi kristjani. I Evropska ljudska stranka kate- V zadnjih letih je prišlo med,' ra se pripravlja, da bo kot zveza krščanskih demokratskih poh- evropskimi škofovskimi konferencami poleg tega že do precejšnjega sodelovanja “vijolič- tičnih strank v Evropi poslala v prihodnji evropski skupnosti ne Evrope”, kakor to rad reče tudi svoje zastopnike seveda v kardinal Hoeffner. Pri tem ne kolikor jih bodo volilci izvolili, gre več samo za srečanja mar- | (Povzeto po Družim, velikonoc-več že za nekaj uradnega sode- na izdaja.) r NAROČITE SVOJIM DRAGIM MAMICAM AHERIŠKO B0M0VIHS KOT DARILO ZA iaierinski dan Naročite telefonično: 431-0628 Naročite pismeno: Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44193 Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje darilo za Materinski dar na sledeči naslov. Za to darilo pošiljam znesek $...... Moje ime .in naslov: .............................. BISHOP BMA6A ASSOCIATION Cleveland Chapter We offer these memberships in the BISHOP BARAGA ASSOCIATION Annual ... ... ........................... ?5*00 Sustaining .............................. ^10 0° Life (individual or family) ............. $50.00 Life (institutional) ................... $100.00 By enrolling now, you can help us in our work to raise this humble Missionary Bishop from Slovenia to the highest honor that can be bestowed by the Church. Enclosed is $. for my Name Street membership. State ... Zip . Donations under $5.00 will be appreciated and acknowledged, but will not entitle the donor to the “Baraga Bulletin,” published quarterly. Printing and mailing costs allow for mailings to ordinary, sustaining, and life members coaly. Donations payable to Rev. Victor N. Tome, Vice Postulator. 1&519 Holmes Ave., Cleveland, Ohio 44110. ■'MliTUMWlniOiW'i *' i n i'i i i i te* I'1111 'nn* ijhj1«— KOLEDAR društvenih prireditev i MAJ 13. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi MATERINSKO PROSLAVO v farni dvorani. Začetek ob treh popoldne. 18. —Letni članski sestanek Slovenskega starostnega doma v SDD na Waterloo Road ob 7.30 zvečer. 19. —Slovenski društveni dom na Recher Avenue v Euclidu proslavi 60-letnico obstoja z večerjo in plesom. Igral bo Lužarjev orkester. 20. — Slovenska mladina v Clevelandu se bo spomnila vseh črte v komunistične revolucije v Sloveniji s sv. mašo ob dveh popoldne v cerkvi sv. Vida. 20.—Slovenski društveni dom na Recher Avenue v Euclidu nadaljuje proslavo 60-letnice obstoja s koncertom in plesom. Igral bo Rodickov orkester. Častni gost bo euclidski župan Tony Šuštaršič. 20. — SKD Triglav v Milwau-keeju, Wis., pripravi MATERINSKI DAN v parku Triglav. Začetek ob dveh popoldne. 27. — Otvoritev Slovenske pri stave za letošnjo sezono. 27. — SKD Triglav v Milvvau-keeju, Wis., pripravi Spominski dan v parku. Ob 11. dopoldne sv. maša, kateri sledi spominski program, nato kosilo. 27. — Društvo SPB, Cleveland obhaja Slovenski spominski dan za žrtve vojne in komunistične revolucije s sv. mašo pri Lurški Mariji, Providence Heights na Chardon Road, ob 11.30 dopoldne. JUNIJ 17. — SKD Triglav v Milwau- keeju, Wis., priredi PIKNIK v parku Triglav. Ob 11. dopoldne sv. maša, nato kosilo in zabava s plesom. 17. — Društvo Tabor SPB, Cleveland, pripravi Spominsko proslavo padlim slovenskim domobrancem, četnikom, legionarjem in vsem protikomunističnimi borcem pri Spominski kapelici Orlovega vrha na Slovenski prostavi. 30. — Slomškov krožek, Cleveland, organizira vsakoletno romanje v Lemont. JULIJ I. — V Lemontu praznovanje spomina 50-letnice Vseslovenskega katoliškega shoda v Ameriki od 6. do 8. julija 1929. 8. — Misijonska znamkarska akcija priredi piknik na Slo venski pristavi. 22. — Misijonska Zveza pripravi MISIJONSKI PIKNIK v parku Triglav v Milwaukeeju. Ob 11. sv. maša, nato kosilo, igre in zabava. 29. — Slovenska šola fare Marije Vnebovzete ima piknik na Slovenski pristavi. AVGUST 0. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski piustavi. II. —Balincarski krožek Slovenske pristave priredi večerjo s plesom na Slovenski pristavi. 19. — ŠPORTNI DAN SKD Triglav v Milwaukeeju, Wis., v parku Triglav. Ob 11. sv. maša, nato kosilo in športne igre. 19. — Žegnanje pri fari Marije Vnebovzete v Collinwoodu. Od 2. popoldne do 9. zvečer. Avgust 26. — Slovenski dom na Holmes Avenue proslavi 60-letnico obstoja z zahvalno mašo, parado in večerjo. SEPTEMBER 1. in 2. — Baragova dneva v Clevelandu, Ohio. 16. — Oltarno društvo pri Sv. Vidu bo postreglo z obedom v farni dvorani od 11. dopoldne do 2. popoldne. 16. — Vinska trgatev na Sloven* ski pristavi. 22. —KRES nastopi v Sloven skem narodnem domu na St Clair Avenue za 25-letnico svoje ustanovitve. 23. — Društvo SPB, Cleveland) priredi vsakoletno romanje k Materi božji v Frank, Ohio. 29. — Slovenian-American Heritage pripravi Slovenski večer na CSU. OKTOBER 6. — Fantje na vasi priredij0 koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. 7. — SKD Triglav v Milwaukeeju, Wis., priredi TRGATEV. Po kosilu zabava in ples. 13. — Društvo SPB Cleveland priredi družabni večer v avditoriju Sv. Vida. 20. — Tabor, DSPB Cleveland, priredi svoj jesenski družabni večer. Igrajo “Veseli Slovenci”. 21. — Občni zbor Slovenske pristave. 27. — Slovensko-ameriški pomorski klub priredi večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave-nue. Igrajo “Veseli Slovenci”-NOVEMBER 4. — The Slovenian National Art Guild pripravi razstavo v SDD na Recher Ave. 3. — Štajerski klub priredi vsakoletno Martinovanje v avditoriju pri Sv. Vidu. Začetek ob 7. zvečer. Igrajo Veseli Slovenci. 4. — Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v SND na St Clair Ave. Začetek ob 3.30 popoldne. 10. — Belokranjski klub priredi svoje vsakoletno martinovanj0 v Slovenskem narodnem do* mu na St. Glair Avenue. Igr3' jo “Veseli Slovenci”. 10. — Pevski zbor Jadran Poredi Jesenski koncert v Slovenskem delavskem domu 113 Waterloo Road. Začetek V’* 5.30 popoldne. 18. — Fare Marije Vnebovzete priredi Zahvalni festival. 2. popoldne do 9. zvečer. NOVEMBER 24. — Mladinski pevski zbo1' Krožka št. 3 obhaja 45-letnic° z banketom in koncertom v SDD na Waterloo Road. 25. — Pevska skupina DaWn Slovenske ženske zveze P°d3 koncert v SDD na Recher A''-0 nue v Euclidu. Začetek ob popoldne. DECEMBER 9, _ Pevski zbor Slovan prire<» jesenski koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. Začetek ob popoldne. v ,o 16. — Društvo sv. Jožefa št. 1° KSKJ pripravi ob 3. popoldn0 v Slovenskem domu na H° mes Avenue božičnico za sv" --------------o------- Narodni pregovori Kar ni mogoče spremeniti, 3 bolje pozabiti. Vsak začetek je težak. ♦ Revščino ih ljubezen je tezk° skrivati. * Majhni lončki hitro vzkipe- Potrpežljivost ž e 1 e z n e dm1 prebije. * Kakor dobljeno, tako zg«blje no. Lakomnost je korenina vseg3 zla. ♦ Podarjenemu konju ne glej n" zobe.