fl ZA IZBOLJŠANJE LJSTAI I/ m pilpu ■!■>■ HluNirHi" (nuj [( h»f mm ij>rli p«c It iwva tipria \ 1/ lat uuii»l»MM Mivfe. :i a -t GLAS NARODA IJst slovenskih delavcev v Ameriki. * TELEPHONE: OHel«— No. 62. — Stev. 62. Kniercd m» Stroud timm MkUrr S«-|Mrfnb«r 21*t, 19413 mt the l'o« OfH« M New York. N. ¥., tuxW Act of t«wra» mt March 3rd. 187V OTATHJE OPOZARJAMO. d* pravočasno oboo?« naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako ie niste naročnik, pošljite en dolar ta dvomesečno poskušnjo. "_____ - ______- ADDRESS: 216 W. 18tb ST., NEW YORK NEW YORK, FRIDAY, MARCH 17, 1939—PI1TEK, !7. MARCA, 1939 Volume XLV1I. — Letnik XLVI1. SLOVASKA JE POD POKROVITEUSTVOM HITLERJA Jugoslavija pošilja vojaštvo na mejo RUSKA MEJA JE ODDALJENA KOMAJ STOPETDESET MILJ OD SEDANJEGA NEMŠKEGA OZEMLJA Dr. Tiso je prosil Hitlerja, da prevzame protekto-rat nad Slovaško. —'Hitler je izdajal odredbe za starimi zidovi Hradčina. — Nemška armada hoče na Češkem vzdrževati mir in red. — Nemčija je dobila 700 čeških aeroplanov. PRAGA, Seska, I 7. marca. — Adolf Hitler je oznanil svetu, da je Velika Nemčija sprejela pod svoje pokroviteljstvo (protektorat) Češko, Moravsko in Slovaško. Hitler je izdajal svoja povelja za starodavnimi zidovi Hradžina, ko je bila z bliskovitimi dogodki, ki so pretresli vsako državo v osrednji in vzhodni Lvropi, Cehoslovaška popolnoma uničena. Predsednik samostojne Slovaške, dr. Josip Tiso, je naprosil Hitlerja, da prevzame novo neodvisno državo pod svoje pokroviteljstvo in Hitler mu je odgovoril: S tem prevzamem pokroviteljstvo nad slova-škod rzavo. Hitler je naznanil, da boste Češka in Moravska avtonomni provinci in boste imeli svojo vlado. Toda Nemčija bo vodila vnanjo politiko obeh pro- vinc. Dalje je Hitler naznanil, da bo protektorat pod nemško carinsko oblastjo. Prebivalci nemške krvi bodo postali nemški državljani," je odredil Hitler, "po postavi, ki ščiti nemško čast. Drugi prebivalci Češke in Moravske pa bodo državljani češkega in moravskega protek-torata." V protektoratu bo veljavna nemška marka m češka krona, dokler ne bo Hitler drugače odločil. — Razmerje vrednosti med marko in krono bo pozneje določila Nemčija. Prevzetje protektorata nad Slovaško je prišlo nenadoma in nepričakovano, ko je dr. Tiso, ki je pričel uničenje Cehoslovaške s tem, da je zahteval neodvisnost Slovaške, pod nacijskim pokroviteljstvom, brzojavil fuehrer ju: V popolnem zaupanju do Vas, fuehrer in kancler Velike Nemčije, se slovaška država stavi pod Vaše pokroviteljstvo. Slovaška država Vas prosi, da sprejmete to pokroviteljstvo. Tiso." Hitler je odgovoril: Potrjujem Vašo včerajšnjo brzojavko (15. marca) in s tem prevzamem pokroviteljstvo nad slovaško državo.' Tako je Hitler samo z zmenjavo brzojavk priklo-pil k Nemčiji 14,000 kvadratnih milj ozemlja z nad dva milijona prebivalci. Nemško vojaštvo je že zasedlo slovaško ozemlje, ki sega kot oster nož proti vzhodu v države, ki so kot odbijalne države med Nemčijo in Ukrajino. Ruska meja, na katero se Nemci ozirajo s poželjivi mi očmi, je oddaljena samo 150 milj." Hitler se je večinoma držal za zidovi Hradžina, in se je samo pokazal na balkonu, ko so prišli praški Nemci, d« se mu poklonijo. Medtem pa j^^emška tajna policija aretirala o-fcoli 5000 Cehov. V'Pragi je 20 do 30 tisoč nemških vojakov, v celi deželi pa 200,000. Cehi so odkrito kazali svojo sovražnost do osvo-jiteljev. Hitlerja straži več tisoč njegovih telesnih stražnikov na Hradčanih. Vrhovni poveljnik nemške armade, general Wal ter von Brauchitsch je izdal naslednje dnevno pošlje: "Po volji fuehrerja in vrhovnega poveljnika nem- KAKO JE BILA ČEH0SL0VAŠKA RAZKOSANA Predsednik cehoslovaške države je položil usode češkega naroda in dežele v roke fuehrerja. Dokument je bil podpisan 15. marca. BERLIN, Nemčija, IG. mar-ea. — Usodepolna odločitev glede ( ehoslovaške je izražena v naslednji izjavi, katero .so iz dali kancler Hitler, nemški 1 vnanji minister Joachim von Ribbentrop, čeho-lovaški predsednik Emil Hacha in čehoslo-vški vnanji minister dr. Fran-tišek Chwalkovskj olj koncu štiriurnega posvetovanja: **Fuehrer je rta njihovo prošnjo od) navzočnosti nemškega vnanjega ministra Joachima von Ribbentropa sprejel predsednika cehoslovaške države i dr. Emil ilaclio in čehoslova-škega vnanjega ministra dr. Františeka Chwalkovskega. Nu MAREC JE ZELO UGQDEN MESEC ZA HITLERJA Vise svdje velike uspehe je dosegel meseca marca. — V Washingtonu so mnenja, da se pred koncem meseca utegne še marsikaj zgoditi. ŠVICA SKRILA SVOJE ZLATO Vsled Usode Cehoslovaške je Švica zelo vznemirjena. — Največ zlata, je Švica poslala v New York in London. ŽENEVA, Sviea, Hi. marca — Vsled usode cehoslovaške republike je Čvica zelo vzne mirjena. Kot pravi 1M "Ba slcr Nachrichten se je Švica postavila na stražo in zlasti zaradi svojega velil nilskega zlatega zaklada. Isti list pravi, G je zasedel Pore nje in zavrgel obveznosti lo-carnske pogodim. 11. marca 11)38 se je polastil Avstrije, letošnjega marca je pa zavzel Češko in Moravsko. Neki uradnik državnega de partmenta je značilno pripomnil: — Danes je šele IG. marca. Kdo ve, kaj >e bo zg^ 'ilo do konca meseca. JURIJ NE BO V KRALJEVSKI OBLEKI LONDON, Anglija, 14. marca. — Ainerikanci, ki so pričakovali, da bodo angleškega kralja Jurija in kraljico Elizabeto, ko bosta v juniju prišl-i v Združene države, videli v kraljevih oblačilih in s krono na glavi, bodo razočarani, ker tega ne bodo videli. Kralj bo vzel s seboj kraljevska oblačila, toda se jih bo posluževal samo v Kanadi, v Združenih državah pa bo nosil obleko, kakoršno nosi vsak dobro oblečen Anglež. VPLIV ZADNJIH DOGODKOV NA SRBSK0HRVAT. POGAJANJA BEOGRAD, Jugoslavija, I 6. marca. — Jugoslovanski kabinet je imel dolgo sejo, na kateri je razpravljal o potrebnih ukrepih z ozirom na čehoslo-vaško krizo. Vsi vojaški dopusti so bili preklicani, na mejo je bilo poslano vojaštvo, toda ni nikakega znaka o kaki mobilizaciji. Časopisom je bilo dovoljeno objaviti samo dnevi:*? novice in dogodke. Dijaki so sinoči korakali po mestu in klicali 14 Živela Češka!0 dokler jih policija ni razgnala. Vlada je v velikih skrbeh, ako bodo dogodki na Cehoslovaškem ka'j vplivali na srbsko-hrvatska pogajanja. Poročila iz Zagreba naznanjajo, da se bodo hrvatski voditelji poslužili priložnosti in bodo tem vstrajnejše stali pri svojih zahtevah ter bodo mogoče še zahtevali, da postane hrvatsko vprašanje mednarodno. BEOGRAD, Jugoslavija, IG. marca. — Medtem ko je Jugoslavija na svoje meje poslala mnogo vojaštva, so dijaki na glavnem trgu v Beogradu vprizorili velike demonstracije, med katerimi so kričali: — "Doli s Hitlerjem!" Več sto Jugoslovanov, ki se hudujejo nad razkrojem Cehoslovaške, je korakalo po ulicah, pojoč jugoslovansko himno in izražajoč svojo jezo proti Nemčiji. Vlada je odredila, da so bile ojačene straže ob madžar>ki in romunski meji. Vse odredbe so skoro iste, kot v septembru, ko je Nemčija zasedla sudet^ko ozemlje. SITUACIJA NA DALJ. IZTOKU Rusija bo odgovorna za vse posledice ribiškega spora.. — Bojna mornarica pripravljena, da ščiti ribiške ladje. TOKU), Japonska, IG. marca. — Japonski vnanji urad je sinoči objavil izjavo, ki sicer ne zapira vrata za pogajanja, ki pa z v raca na liusijo vso odgovornost za kakoršnekoli po sledice ribiškega spora med o-bema državama. Izjava pravi, da Japonska ne ho sprejela izida ruske dražbe ribolova v Viadivo>toku. Japonska pravi, da so bili na javni dražbi prodani okraji, ki so bili stalno odločeni za Japonsko. Japonska, se ne bo zmenila, katera država ali Mružba je na dražbi kupila ribiške okraje in se bo mogoče morala poslužiti orožja, ako Rusija vstraja pri svojem sklepu. | TOKIO, Japonska, 16. marca. — Japonska pričakuje, da bo zaradi ribiškega spora mogoče prišlo še do spopada z Rusijo. Japon>ka je priprav ;ijena,,da s svojimi bojnimi ladjami ščiti 20,000 japonskih ribičev, ko se bodo prihodnji mesec odpeljal na ribolov proti Kamčatki. Nekatere bojne ladje so od-plule v korejske Inke, ker so Japonci mnenja, <:a bodo Rusi .skušali vstaviti japonske ribiče. Nek mornariški častnik je rekel, da je sovjetski vnanji OLAJŠAL SI JE VEST HABSBURŠKO PREMOŽENJE ZAPLENJENO DUNAJ, Nemčija, 15. marca. — Včeraj je bilo naznanje-WASHINGTON, D. C., 16. no, da je država zaplenila vso marca. — Nek Newyorčan si premoženje bivše habsburške je olajšal vest s $520. Zvezni hiše. zakladnici'je poslal za ta zne-! Od leta 1935 do 1938 j? sek ček in pismo, ki .se glasi: Scluischniggova vlada Habč "Mislim, da vladi dolgujem buržanom vrnila nekaj premo-približno toliko za zaostale žen ja, ki jedilo zaplenjeno le- davke. Na vsak način tem olajšam vest.'' pa si s Naročite se na "Glas Naroda," lajstarejii slovenski du£7nUf ▼ Ameriki. ta 1918. Za po vod zaplembe navaja naeijska vlada, da je bil zadnji avstrijski cesar Karol veleiz-dajalec in da so vsi člani njegove družine v taboril sovn-žnikov nemškega naroda. ške armade so nemške čete vkorakale v vašo deželo, da vzdržujejo mir in red in prevzamejo varstvo nad narodom." Vsako potovanje na Češko je prepovedano. Nemci so prevzeli vsa češka letališča in se pola- stili okoli 700 vojaških aeroplanov. in vzel "zelo ostro stališče j da zaradi tega japonska mor-: — zelo resno pazi na po- narica ožaj. Nemčija je na Holandskem sedaj izgubila vsako naklonjenost, kolikor je je še ostalo od septembra. OČEJT70J,ETI 'LONDON, Anglija, 16. mar ca. — 70 letni Rev. G. T. Pen-nigton je postal srečen oče krepkega sinčka. Pennigton, ki je pastor protestantske cerkve, se je pred tremi leti poročil. Njegova žena je itara sedaj ^fl&štfcidvajset let. PES SME VGRIZN1T1 ALBANY, N. Y., 15. marca. — Državni senat je obdržal >taro tradicijo, da je psu dovoljeno enkrat vgrizniti, pre-dno je njegov gospodar obvezan plačati kako odškodnino. Na pritožbo nekega pismo- ______, ^ ,1U11IJI noše, da mu lastnik psa, ki ga komisar Maksim Lit vinov za j vgT-iznil, plača odškodnino, je senat sklenil, da tožiteljv/a zahteva ni opravičena. "Tradicijonalno in temeljno načelo, ki je prišlo do nas iz srednjega veka je, da je vsakemu psu dovoljeno enkrnt vgrizniti," so .Oklenili modri senatorji. SOVJETSKA RDEČA AR-MAPA MOSKVA, Rusija, 16. marca. — Vojni komisar Klemen-ti ti Vorošilov je na 18. komunističnem kongresu rekel, da ima Rusija v mirnem stanju nad 2,500,000 vojakov, ki so pripravljeni vstaviti nemško prodiranje proti vzhodu. Vorošilov je rekel, da je ruska zračna armada pripravljena fl^l vsakem napadu nesti 6000 ton bomb v sovražno deželo. POSLANIK PETA1N NAVDUŠENO POZDRAVLJEN HENDAYE, Francija, marca. — Maršal Henri Petani je dospel danes v Burgo<\ kjer bo zastopal kot poslanik francosko vlado pri vladi na-cijonalnistično Španije. Prebivalstvo ga je navdušeno pozdravilo. Hi>>niih{i|HU>iii|||{i|iitniii,.| f,iiiiiii||. i|(II» uimiii'''''"»1m,mu!Miuif Naročite še danes S. A. Koledar za leto m- 1939. jiBBPF-NtwTW __Friday, March 17, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV? MIL* "GLAS NAROD A" I (VOICI or TU PCOPLC) U«Md ud PvtkllalMd toy ILUVKN1C PUSLUUlMi COMTAMV (A Cor|»nUot) fttak dikur, PiwMiat 1. Lnpau, 8m. PVm» ot btulMM t Um corpora Qua ud iMnaei of tboT« officer*: si« won- um muctT niw iokk, n. v. 46th Year --Hi--1.....- ■ ————- 9 f _ II. - ismuu) bvbki 1ux uc£pt bundaxh anu HOIJliAXH ________adth—ht utt aimatu______ Mm rmUt Mo vaija Hat aa •■aHfc« Za York xa celo Mo . . 97 00 KaM40 •••••• ••«••••• It pol '.rti ............ m m m • IH.74 /a pori lata ................$8.'fG Za looarmat»t, aa rtlo lato .. |7.e tudi to odsvetuje. Članstvo v vseh cerkvenih in nabožnih društvih jim j«« prepovedano. Prav tako V prepovedano državnim učiteljem v bodoče igrati orgle v eerkvah ter jKiučevati ali vaditi cerkvene |ievske zliore. Zaradi te prejiovedi j<- ostalo več .-to ifrkva v malih krajih brez orgniiotiiv in e«*rlcvenili |rmvo«lij. NAČRTI ANGLUE Londonski "Sunday Kxpri^s" objavlja, .la je angleška j vlada pripravila za "leto |mmi« i rojenja 1obsežen delovni i načrt. V ospredju m | h »trajanja z vlado v Hurgo-u za obnovi- < t»*v angleško-špansko trnovim* na bazi. ki j** bila v veljavi pred izbruhom državljanske vojne v Španiji. Kot naslednja točka uaj bi se dosegla zagotovitev dobrih' [političnih odnošajev med Anglijo in novo Španijo, ki hi kut J minirali v s)»orazumu o neomejenih pravicah Velike Britani . je v Sredozemskem morju. Velika angleška eksportna ofenziva, > klen i te v trgovinskih pogodb z Nemčijo, Rusijo (s katero bi bil sklenjen potem tudi angleško-ruski (Kilitični sporazum), z balkanskimi državami in ^evernoevropskimi narodi, je nadaljnja itapa angle škegn političnega načrta za leto 19.19. Po sklenitvi teh dogovorov se ltodo pričela politična jki gaja ti ja s posameznimi narodi in sicer v prvi vr-di o omejitvi oboroževanja in o problemu splošno dobrega sosedstva. Šele potem, ko bi se Veliki Britaniji v njeni veliki mirovni ofenzivi posrečilo v celot? otmoviti predvojno trgovino-s Španijo in skleniti s Španijo politični dogovor, ki bi vključeval tudi Sredozemsko morje, in kadar bi se ugfidno kopčala angleška eksportna ofenziva, združena s kultnreluim snubljenjem severne, vzhodne in jugovzhodne Evrope, naj bi se ko»t eno sklicala svetovna konferenca, ki naj bi razpravljala še o raznih drugih splošnih problemih. POSLEDICE VIHARJA r.. m mm, m, ■ i&^s^r- .t - * > ■ - Razvaline ene izmed stoterih hiši, ki jih je uničil vihar v Bertie okraju v North Carolini. Novi WPA upravitelj Nedavno je col. Francis C'. ( Harrington razposlal sirom dežele svoj prvi radio-govor, odkar je postal Works Progress Administrator, in je v istem obelodanil, da ne namerava ni-kakih bistvenih sprememb v upravi programa pod svojim vodstvom. Sledil i>o verno o nim smernicam, ki jih je že začrtal negov predhodnik, Harry L. Hopkins. ■ Izjavil je, da nima namena povzročiti zmešnjave z uvedbo drastičnih sprememb. Kakr š na kol i izboljšanja naj >e izvedejo, -e ista morajo logične razviti iz aktualnega iz\aj;.-• nja programa. ZajMi-Jjivi ljudje, ki so v potrebi, U»do tu li 'nadalje pre-It rt* »va ni toliko / i gradi »en i m koli k« o z negradl*--j nim ilehmi. ( pravitelj je ."tal razumeti, da -e l»o prizad«v d do-eči ne katere | m igla vit ne -vrhe. V kratkem namreč: l>a work relief InhIi na ra/ |M»lago onim. ki ga najbolj po J trebujejo — od-traiiiv-i »»ne. ki nUo zji res v |Mitr«-bi. I>a \zdrži tjiko vi-oko -topnjo i z« lat nega dela, kakor je človeško mogoče ob upravljanju tako obsežne organizacije l>a rjizvije in izboljša pro gram v /.mislil -edanjili izv«*d In-nili načrtov. Da bo pazil na to, da \\*I\V delavci dajejo vsak dan pošteno delo za svojo dnino. In da stori vse v svoji moči za nveljavljenje novih odredb, katerih -vrha je zaprečiti p-j Jitični }>ritisk na delavce i'.! druge neprimerne politične nakane. Ko je na kratko začrtal svoje stališče, je col. Harrington opozoril, da ni na izvedbo pru-, grama prišel kot tuje<% kajti je služil kot glavni inženir in pomožni upravitelj že od jeseni •*Že več kot tr> leta opazoval senu kako je Mr. IlopkiLS re-«*val mnogovr-ti»a in težka vprašanja orgsiuizjieije,** je dt'jal. "Prav -ignreii -»-m. on ui nikdar verjel, kakor tU'*i ni-em jaz. da ta program pr«-«1 -tavlja idealen iti d<»V 1-4-tl na čin. kako naj |»re>kHmjej«' / javnim d«*l«»m «»ni /.a del« -.»bni Ann-iikan. i. ki jim treba delai. Nikdar nisva bila mile t n ja, da imamo pred -cl»oj u-ta-ijen program z ustaljenimi me to.lami. Dejan-ki -e je isti -pre menil in i/.^olj-al od leta do l«*ta. Pa j«- v toku -v«»jega na ravnega razvoja Š4' vedno po-t v r/.en naoaPjnim -prentembam in izlMtljšanju. ** Žeti m, da bi ko! upravitelj doprine-el neki «lejan-ki pri-sp«-v«-k k največji izd;ittio-ti. katere -mo zmožni. PotrelM»va' pa bom pomoč ne le upravni i ft! jl—^^ jojtjoj/ ¥ počakaj, oa te oobro^h ! lIPP J mišice I in naglo namažem s ^m WVyfS^ix v križu I PAinh€xpcucwfii.(<^SB J ME TAKO I TO BO NA6LO l m^Afl # \ SOLE, ■ I OOPRAVILO ; ZjUfm l^CvV DA KOMAJ I TRGANJE IN T - ^ STOJIM JI BOLEČINE Uporabljajo 9a po vsem svetu izza 1I&7 VSAKEMU ki naroči Slovensko-Amerikanski Koledar za leto 1939, pošljemo ... PANORAMO SVETOVNE RAZSTAVE v barvah. Raz stavo bo odprta meseca aprila 1939. Na nasprotni strani panoram« je ZEMLJEVID MESTA NEW Y0RKA, na katerem so označene vse večje ceste in ulice, avtomobilske ceste, parki itd. Na njem je seznam znamenitih poslopij, cerkva, nebotičnikov, univerz, gledališč, kopališč In letovišč. Zemljevid meri 19 z 25 inčev. AKO NAMERAVATE OBISKATI SVETOVNO RAZSTAVO, VAM JE TA ZEMLJEVID NEOBHODNO POTREBEN. — KOLEDAR VAS STANE s poštnino (Rojake opozarjamo, »la lahko, ko naročijo posamezne izvode Slovensko-Amerikau-.-ke^a Koledarja za 1namesto, da pošljejo svoto 5<)c v gotovini ali Money Odru — priložijo k naročilu znamke po 3 oziroma |*o 2 eenta.) Slovenic Publishing Company 21$ Wert iStfa Street t : t : i i t : N e w Y o r k N. Y. _ EEBB ^pp % pa ^..... Za piruhe! Najlepše Velikonočno Darilo, ki ga morete poslati svojcem v domovino, je denarna pošiljatev. Poslužite se našega posredovanja za točno izvedbo vašega naročila. SLOVENlC PUBLISHING C°- 216 West 18th Street New York Razne vesti. KROKODILI NA KON CERTU. \* t.irl t i in pazit« ii ki t«». da je rt*-* temu tako. "Pravi«-:! n«'za|»oklenili ijiali «lo j:»\n»-Lia «t«da j«- praviea, i;! l«ij uveljavlja v t**j 'deželi. I>a -«• i-ta ohrani kot j element liodoee javile polit ike, -e mora -edaj in i*d>vlimal -le-lu-rni \\"l*.\ delav«*e |H»truditi. • la -voj«i dnino zai«-s zasluži -|H»^i«>niii) iltdoiii. •• rpravitetj Harrington je om«'iiil dej.-tvo, •'.! program \ k I j n«-11 j«* \«*liko raznovrstno-t ■ projektov, pri eeinur gradlMMi« projekti znašajo .-kupuj 7"> do Nll'# celote. Opogumil je pa de lavee Im-Io ovratni-ke o/.irom:-negra«HH-iie vrste, ki lii utegnili misliti, da «»n k:»t inženir ne -inipati/.ira z njihovo vrsto d«»-la : rekreaeijo. vzgojo, umetnostmi in ženskim delom." Da-i /radnje so vedno Wile največji del programa/* rekel.je, ">e dobro zavedam, da je mnogo zmožnih ljudi v reliefnih seznamih, ki iii>o gradiK'lii, mar-več lM*h»-ovratniški dehiv«*i. 111 za t«' delavce -e ho tudi nadalje primerno skrlielo v mejah naših skladov.'* . ! " cedtet zaigrat prvo toeko, se je| 1 kaii^elnik nenadoma ztlrznil. J Ki nekod je zaslišal neko mrmranje. Koncert je vodil še • naprej, toda tisti glasovi, ki motili njegov zbor, so oil i čim- ~ lalje luiM-nejši. <>r-:' *nlno nejevoljen je še nekajkrat zamahnil s svojo paličico, (Hitein pa j«- \THe Hk 111 Ml j |^>pustil in igranje zakljih-il. Ue litelji <0 za- ' -li po I rti iskati, kdo aaj hi 1 gal v ubrano gla-)»o in jo tako hrezol ziruo motil. In so j na>lr v iMikem kotu za kulisa [ mi s 1 ji stala dva v« lika zaboja. * V enem -ta Irla dva kroko«lila. « v drugem pa -tirj«* nn.giM*ni pi- ^ totii. najlailj -t 111 pini* kače. Vse -kUpaj je neki eirkus, ki 1 j' v glulališčii prirejal svoje I pred- lave, pustil na o lni, la | zve<"er oilp«*lje. Očividno pa ise \ je eirkus za nekaj dni zakasnil in je. >vitje živali pi>stil kar v j gledališču. Ko mi živali za* I i < .šale glasbo, so začede v svo- j jem nagonu odgovarjali na njo. Krokodila sta brundala po svo- ; je, pitoni pa so siikali in to. sko- j to po taktu. Tako .seseda dirigent svojega onkstra nikakor n»i mogel prav uglasiti. Šele ko šalo. lNi-^odb • . 1 t -iccr nis«» .-mrtno nevarne, tu*-. bii |»ii Ihi «loluo časa. |ir»'dcn b«» tniH'tniei -jK't dol.ro. iK-hi .»j f i bitom, ki r-o ga nr«leb»vali v! film-kom ateljeju I't'e \ Hi •'!-; nu. -o ti tonili zača-no »staviti., —__—,™— RAZLIKA MED ČRNILOM. i «'lov»k l»i ne mi-lil. kakšna] razlika je meti uradnim in na-v:m1u>Iii črnilom. Ta razlika j«-dokaj velika. Na nekem mu gictnitu \ Nemčiji s« 1 izdali strog odlok. *ia -e -mejo novo-poročeiiei. imIiio-iio njihove priče ob -kb 1 tiiuih civilnih zako nov piwlpi-;iti v uradne formu larjc samo z nradirni črnilom, nikakor pa ne z za.-eb:iiin. Zgixbbt -e j«' liilo mi 111 leč o-]M*t«»vano, »Ui s«* pri preiskovanju /.iiki.n.-ke iie/ve-tol«' prišli na to. d.-i zakon sploh ni bil sklenjen. V uradnem formu-larju je manjkal ženinov jmh! pis. Izkazalo »-e je, da se že-nin ni |>odpi-al z uradnim črnilom Jmiiviv - -vojim navadnim. i'lllilo je obledelo in -e izgubilo, podpis j1' manjkal in pn&ledica je bila. da zakon -ploli ni bil veljaven. ADVERTISE IN • GLAS NARODA' Petfcr :: :: Zgaga PA JIH .JK RES TEŽKO KAZIM KT1 \ekIii. Najbrž lie v«, kaj govo i ri. — mi je ix I vrnil. — Keč» ■ tako, napravi pa narol»e. In to 1 ]MM-ue že celiti ovanaj-t let, od ' kar sva poroi'-enn. I Ker slehernemu rad pouia ' gani, bom kar iui tem me-iu objavil par tolmačenj ženske • ga govorjenja. Zadeva je navidez precej - zapletena, ko jo pa človek po - grunta, je tako enostavna, da - j<' joj. r Ž enska pravi naprimer: — Še nikogar 11a svetu ni ^ sem tako rada imela kot tebe. 7< Lahko nti verjameš. Jaz ni kdar ne lažem. Misli si pa: — S temi besedami sem jih 'je dosti ujela. Mogoče bom tudi tebe. Ali pa reče: — Počakaj me v sredo točno ob osmih zvečer l" na šestnajsti cesti in tretji M Avenue. " Kar tam bodi in čakaj. "Čakaj, da boš črn. O, -aj je ne bo ' l" i'<- j»a greš v četrtek zvečer ob devetih na petnajsto cesto 0 in drugo Avenue, jo boš dobil. II Te bo že čakala. Kajti to ti je hotela poveda ti. samo malo nerodno -e je i>: ' "1 razila. I Name-to. da bi rekla "v če 0 trtek**. je r»'kla "v sre*io"*; je rekla **ob o-mih*', je mi .V[-lila "ob devetih na |>etiiajsti 1 'in driiui Aveniie**. n«* [».•» ti;: '{••-♦•-tnaj-ti in tr» Iji Aveiiue*'. kot -e ji j«- v nagli**! |tom«»t«» j iiui zaleteli*, a j To je vel m bi r |M»v-«*m eno 1- stavno. h* Kaj niti tega ue razume-, 1 »lra^i rojak' Ej, presneto -i I i zelen za uš**-i! >- Vča-i tiitli pravi: — Xihmj 'i- bo |*a* malo prej \ečerja. V če » raj mi je rekel me-ar, da 1m» t I mel -aillo do|M»ldne odprto. H»uil šla Zgini .Vj kupit, le Zgo daj pridi! »» takem -lučaju, dragi pri- jatelj. -e kar lejto v re.-tavran •i t n iui v»-čerjaj. I^oina namreč »I ni nob«1 ne večerje, t*" K«> Itoš prišel «lomov, ti l»o ^ zagostolela na-pnti: — Ježeš, ti mesarji! Kadar r* se jim z/jnbi, pa z:»pro. Po|M»t- dne -eni bila dvakrat tam, pa II je bilo zaprto, t V hočeš malo kave? Takole pred prazniki Ihi rekla: — V soboto te bom pred šopom počakala, da ti lioni šla obleko kupit. Kar k VVanaiua-kerju bova šla, tam se vsi* dobi. Si že tak kot kak cigan. ~ Ali veš, kaj se bo zgodilo■ Kes te bo |H>čakaia in res bo-.-»ta šl» k Wunamakerju. Toil a iz. štora bo prršla ona z novo obleko, ne ti. Ako ti zjutraj vsa zaspana pravi: — O nimaš denarja, kar v moj jKH'ket poglej. Je notri že eden za j>et dolarjev. Glej, da boš zvečer drobiž prinesel. V tem shičaju, prijatelj, je treba skrajne previdnosti. Ro ei ji, tla pocketa ne »noroš naj ti in jo prosi, naj vstane, češ, da se ti jako mudi na delo. Alalo bo godrnjala, vstala bo pa vseeno in kmalu našla pocket. Stoj tik za njo, ko ga bo odpirala. 1 z njega bo potegnila en sam božji, zeleni dolar. —• O, le*j ga, — l>o rekla nedolžno. — Skoro prisegla bi, da je bil notri eden za pet. Če bi bil zjutraj sam vzel denar, bi ji moral zvečer po lagati račnn o petih dolarjih. Kajti v tem slučaju bi prl-" segla, da jih je bilo pet/ If0 L 3LB Friday, Ma*ch ,17, 1939 SLOVENE __ (YUGOSLAV^ W&t Hi ' —in Kratka Dnevna bodba H ft!_fie^wa ZgooD^ J| i j'*-"- " .'"g* . .jyjgK ALUKHA XI Hti» M AJK 'KIJA >: »ti ~ AR1ANA VE, KAJ HOČE VOi'i&M'pfHv 1km I i zopern.** "Niti na iut*4*l mi m* pride, da hi nepn slano h tvojimi rokami razmetaval dmr," ga j*1 ah vrni I t i >< 'p'}*«' hitro. "Be/.i no, Pcpo. p;i me ventili ..le I*.* ]Mj~tii takole videli iu« I pntpmioim, mene, svoje* nn ua jltoljšcga prijatelja. Kaj | a |Mtmeni tebi ta smešni zne-- ♦'k pet nt o lit-?** *4 Ne, Julo. Dovolj je bilo /« llliitMMoV, «1m <#iU ti JMHIia-gal »/. stiske. Nočem več podpirati tvoje lahkomiselnosti," je dejal koij> in priloži k temu še 11 n » lir. Dvesto lir bi mi zabilo tudi j►oioa^alo >z zadrege. Zne-k, ki ga hladnokrvno podvojiš, la ga zapravi* en večer <»b zvokih je »za za naklonjenost ali eelo >amo za smehljaj leipe žen-ke*' je dejal Julo in vle-kel na Vri t nwW« dim i7. svoje cigan te, "Znnešalo w ti je, Jnlo. Ob zdravo pamet si. Naj bo, evo ti >totnka. Kar -e ,pa t»'V ostalega. f. lepimi ženskami itd., to I Mit ne bo ni«". Potreben mi je mir in zop.-t mir. Izvoli vzeti to na znanj«1. .luliins Montava je hitro -pravil v žep hainkovoc, ki ga j« )»iI njegov prijatelj nejevoljno vrgel na mizo. potem je pa prifioriinil: 44Tako! No, stari tovariš, stavim glavo, da boš nf«*d do-pn-toin flirt nI. To spada 'že k stvari, >aj te vendar poznam.** "Nehaj no s tem čvekanjem. I Na vini ti, da vse te tri tedne ne l>om flirt*!. Sploh pie ne bonr anteni I za ženske. Potreben mi je mir. Razumeš? Zato tudi ne ootujciii v nobeno veliko moi;4so letovišče. kamor v.aliaja visoka golimi a/' V Jugoslavijo; Za 9 2.45 ....................i>ln. 10« * 4.75 ....................I>ia- t 7110 ....................Din. UUi IU.U0 ....................Dla. 500 fui.oo ....................r>in. 1000 «42.00 ....................I>ln. 200U pošiljatve Denarna nakazila izvršuji«jno točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V Italijo: z« 9 * 12 — f $ 67.-1112 00 Ur 100 L«ir 200 Lik HO Ur 1000 Ur 2000 Ur 8000 ker sb cene sedaj hitro menjajo SO NAVEDENI! ce ne podvržene spremembi gori ali doli iTl ""srll!' ^SjLmT^L . Ulji« NUJNA NAKAZILA UTBAJ. ;mc ZA S L O V E N I C PUBLISHING COMPANY tu w. . • ' v \H *4fr«»la fant, nutlo Tlirta človek« vendar. razvedri Iti o>veil ,, 1 4 4 Ne, dragi 'moj, mene vsaj ne. Hvalit hupa. za recept, Iv.preiuvli oJ> J\»niufin tsy.i{.u, na. »bila je dra-žesfna, ftrožiia in gibona kakor mlad tiger. fiiuseppe se je seznanil ž njo nekega jutru, ko se je počasi vrweal skoei gozdie s tenUa z raket o m v roki. Stala je sama pod koeaito pinijo in kn je «šel mimo nje, jo je p.widravil. Do-l>er er dan," nm je odvrnila. 44Nisem vam bila predstavljena, gotovo pa veste, kdo sem, — vwi mladeniči tu verlo, kdo (senn." 44Oo.ipodičiia Ariana, Zelo zelo me veseli.'* 44Oosf>o-plo iskrenostjo. Sauno ne»kaj je, dra-go dete . . ." 4,4Zakaj pripoverlujem vse to prav vam? To je ikaj enostavno. Moja mama , si ogledala vse mladeniče tn in izbirala si je qirav v ar." "Prav mene?" 4iDa. Taka je moja mama. PreskHbela si je, informacije. Pišete se Oi useppe Mat ton i, ste wlravnik^ fttari petin'tride-se*t let. Imate lepo stanovanje Vn ordinaiwjo, dcft>ro zdra\Tii-»ko pratkjso, ste iz najboljše rodhine in »kot edini živeči sorodnik boste nekoč podedovali fpo 'starem-a tri eut imate lepe manire in dobre zveee ..." 44To pa. M ®i več prisrčno, neprisiljeni^ . Zdravnik je onetnel od groze. "Da, tudi. Jaz sem tudila ta ko. In g!e|le, gospod Mattoni, — Ariana je postala tovariška — v tem pogledu svoje mame nikakor ne podpiram. Meni »e vse to upira in protivi. Hotela sem vas prosili, da bi mi pomagali. Uprite ae moji mami Iti me hoče ea vsako ceno z vami družabno seznaniti«. *bod i te neooosno zopenni, nedostopni. Hočem, da se « zobmi in nohti branite biti prijazen z menoj. Nepr^efcrw fci m^^o, ^ b\ končno dKil o mm i.. Ta Jl- riana je prav taka, kakor vsa dok leta.'' ^ . H . *To pa že ne h« • ■ 44,Pa naj ne. lio. Vse sem vam že povedala., Sicei- pa .t-aJi 4K)s»tanev^i ^ijatelja? Zelo »t,e mi simpatični- Prvič zato, ker uste tako potrpepUjivo ipo-s^ušali, mojo izppve^L potem ipa, ker sem trdno prepreana, da znate biti zelo ljujbeznivi, kadar vas ne proglase takoj za ženitvenega kandidata." Podala m uje roko, rekoč: 44Na svidenje!" 44Na svidenje," .je odgovoril Mattoni in rahlo pogladil dlan m jene ročice. 4 4 Morda takoj jutri?" 44,Kaj še! Mami 'bi to vendar ne ušlo. Skoda. Mene bi to zelo veselilo. Toda napisen* vam pi^mo." Stirmila mu je roko in odhitela. Mattoni je stal in gledal za njenim žol.tim florentinskim slamnikom. Glavo je imel polno misli. * * * Minili «so štirje dnevi, ne da bi se bilo kaj zjrodilo. Le nekajkrat sta se srečala, toda vedno je bila navzoča njena mati. Samo njen lokavi, mladostni nasmeh, .ki mu ga je skrivaj posvetila, ga je opominjal na tisto jutranjo uro. Toda petega dne je dobil dr. Mattoni z jutranjo po^to pismo. 44Privakujte me damv ob fi. zvečer »pri morskem svetilniku. Vstopim v vaš čoln. Besnim! Mama mi ne da miru. Vsa sem iz sebe. — Stiskam vam roko, Ariana." 4Ali bi mi zaupali veslanje?' Giuseppe je prikimal in gledal sanjavo, s koliko močjo so njene »močno zagorele polne roke vladale veslom. 44Sva že tu." je dajala Ariana in »stavila čoLn »pri otoč-kn na širnem morju. Skočila sta na obalo in «$e pov&pela ]>o čereh na hrib. Tam sta ležala molče in slišala samo šumenje morja, ki je vedno močnejše udarjalo na j njima ivšesa. Opazoval je to ne-žno hit je ob svoji strani, na-| pol otroka, ki ga je tako čudno i vabilq in mamilo, kakor še bena , žen>4ta. Morje je bnčalo vedno glasneje in butalo ob o balo otočka. SJednjič j^ Ariana prekinila dolgo »molčanje z besedami: "Tako, zrla j imam končno mir.** . "Kako to mislite?" S svojo drobno ročico je pokazala na sinje valove. 44Mama je dejala včeraj: Ce ostane mlado dekle eno noč krven donui, vr*e življenje ne najde moža. Tn to sem hotela doseči.'' In zmagoslavno je dvignila glavo. •"Saj se ne jezite name, kaj ne, da .ne? Vi vendar ne tvegate nifčasar s tem, da morate danes tu prenočiti v. menoj!" "Kdo ve?" se je zasmejal Giuseppe nožno in položil prevodno roko na njen otroški hrbet, ki je lahno zavihtel, *ko se ga je dotaknila njegova roka. * . # Ariana je po»beg«nila z dr. MaUonijem v Pariz. To je bila njena želja. In tam se je omožila ž njim. • To je bila pa njegova želja. In čndno, po poroki mu je povsem prepustila vadrtivo, ubogala ga je in delala vse, »kar je hotel. teden dni je -dobil Julius Montavo na nerazumljiv načina itz Pariza petsto lir po poštni nakaznici. Zato se je čudil temm in isfefd je pošiljateljevo ime. 4 % r: \ *Glas naroda- § I &" Kipovjna. Kdor ga ho* #.čc naročiti .za avoje J sorodiuke ali primate-lie*, to lahko stori. — ^ Njarocnink za «frt a r i ki rai Atane »JL VI . I*. * t. " r U! tabjo^tata »e poii- oraj Istočasno ja dobila tudi gasfm 1'ancrrnova it Pariza pismo. 44. . . . torej vidi-š. ljuba mama, da so vaše metode zastarala. Me milada d«klf^a našega časa, vemo, kaj hočemo. Svojo srečo si moramo iztrgati, priboriti. — Srečo! — Mama, ali »sploh more biti kdo na svetu tako srečen, kakor som jaz!* 'Mamica Banco v a se je zadovoljno nasmehnila m t>oložiln pismo predse »na m ko. Čudeži v La Vasini Tudi Korsi*ka ima svoj l^urd, čeprAv ni njegov okvir tako btj&teč kaikor oni * čudodelne lurdske matere božje. Verno ljudHtvo pa nič manj globoko m-.,yi-nuje v čudeže na Korsiki V kapelicii, ikjer baje ozdravlja iO l»olniki jt- od leta ški Laird j<» v La Vasi ni v kaipeliei m ilostne Matere liožje. Tu ni. monume^i-talne kalyarije s krrževiin potoni al j krasne bazilike kaikor zuščkom. Kaifiitau jo je sprejel in inlnesel v I .a Vasino. Slika je iz leta 15 155(1. i^ahko si {121 mislimo njegovo presenečenje ko je sliko oživil in našel pri nji šest cekinov. Bilo je točno tolifco ilntiarja, kolikor mu je bila dolžna 7*im-ska roin:i. <><1 tatkrat pripisujejo sliki čudodelno moč. 'Kroži |>ji A«- druga verzija leg« ude. Ljudje prl|H>veduje-jo, da je trgovec Brando trgo- POZOR ROJAKI! v l.urdu. $amo sKic>»„:na ka-^ z Vmojn v Livornu. X,koč peUca sprejema pobožne romarje. Frančiškani r»krbe za sveto ]>onlobo h .kateri se zatekajo verniki z vse Korzike. j<* odposlal o mo- (-aton| HevelamNke pošte ter gla posloviti od gledališča. Povej mii še, katere sobe naj za 7 drojbcanilIU in jako ,;(,uo njo pripravim." Hans malo pomisli. "Katere bi bil« po tvojem mnenju najprimernejše?'* "O tem moraš ti odločbi. Ali naj bodo sobe tvoje matere? Hans pa odločno zamahne z roko. "Ne — na noben način ne! Tega ne maram. Saj veš, da je b ila moja mati tako zelo proti vsaki umetnici — saj mi še svojega blagoslova ni hotela dati k moji zvezi s Štefko." V njegovih besedah je velika bolest. In Flavija ga mora tolažiti. "Zaradi tega ne bodi žalosten, Hans. To je pri tvoji materi boleien." Z roko si potegne preko čela in gleda temino pnd se. "Pa vendar me žaloati! Toda pustiva to. Na vsak način p« bi se mi *delo, da omečaščam spomin svoje matere, ako bi Štefka stanovala ravno v materininih sobah. Tudi v sobah za goste je ne h: nastaroil, ker bi «$obe tudi za pozneje za aftbe obdržala. Ali ti ne bi bilo prevee nadležno, ako te prosim, da ae preseli*?" "Prav gotovo ne. Hans. Ravno sem ti hotela predlagali, da ae preselim v kako sobo za goste." Hans pa odločno zmaje z glavo. . "Izključeno, ako prepustiš svoje sobe, potem pridejo za tebe v poštev saoivo sobe moje matere. V te sobe se boš preselila, aiko ti je prav." Vroča rdečica zalije njem dbraz. "Sobe tvoje matere naj bi dolbila! Hans, saj so vendar najlepše v celi hi-fc!" "Toliko boljše!" "Toda te soibe pripadajo najbolj hišni gospodinji, Hans." Hans pa nejevoljno ■zamahne z roko. "Saj vendar veš, zakaj ne maram, da bi Štefka stanovala v teh sobah. Po mojem mnenju pa nikido drugi ni vreden, da tftanuj* v njiih. Moja mati te je imela rada — in — ti si meni kot sestra, Flavija." In ftidno. kaiko težko zveni danes beseda sestra iz njegovih ust. In Flavija ne sluti, koliko premagovanja ga velja. "Velikodušen si, Hams — ne veni, ako smem to sprejeti. Razumljivo pa je, da tvoji zaročenki prav rada dam na razpolago svoje sobe, kajti za sobami tvoje matere so najlepše. Toda za sebelbl prav lahko pripravila kaki dve sobi za go^te." Hans odločno zamahne z roko. "Na noben način ne I Tega ne trpim. Izpolni mojo željo, Flavija, vzemi sobe moje matere. Niikogar drugega ne bi rad videl v njih, kot tebe." To pravi taflco proseče, da se mora podaiti. sanmi naslovom. Nemudoma ga odprem in jamem čituti. Cenjeni Bukovinski: — Tvoj kotiček pred nekaj tetini kjer tožiš o slabi lovski sezoni na ženine in neveste v letošnjem predpustu, sem pazno prečitala zato evo ti par besed odgovora. Tudi pri nas ni menda povsod ni imela A morje va puščica boljšega uspeha pri sklepanju večnih zvez, in ti kriviš depresijo, slabe čase, pomanjkanje dela. To je že res, ali samo deloma, kajti jaz poznam vdove in fante, ki še precej tlela jo in pri lično zaslužijo, vendar se ne zganejo v tem pogledu, da bi kako vdovo ali dekle rešili prisiljenega devištva ter ji preskrbeli mirno zavetje kakor to Bog zahteva. Ako bi me ženske imele pravico prve snubiti kot jo imate vi mo«je, glavo stavim, da bi se vse sproti sparilo in bi bili odrasli samci in saimee redki kot bele vrane. Jaz nikakor ne morem razumeti vas moških. Ali ni to nekaj lepega in iidealnega, ako dva skupno, roko ob roki. potujeta skozi življenje, delita skupno žalost in veselje, sta drug drugemu v tpomoč in tolažijo v nesreči, potrebi, v življenju iti smrti. Kakor spozna«it iz tvojega pisanja si ti iše samotar, in najbrže ne več posebno mlad. za to ti jaz svetujem, da se oženiš in tako drugim z lepim vzgledom svetiš. Res. da si že marši kako /bodrilno besedo v oziru napisal, ampak — bese*1e čemu skrite? Poglejte lilije na jmjIju, kako rastejo: ne trudijo se in ne predejo; pravim pa vam, da se tu-di kralj Salomon v vsej svoji slavi ni oblekel kakor le ena teh." In če se v Pktsburghu tvoje o»ko nobene ne prime pa pridi po veliki ni»delji v našo ameri-ško-slovensko metropolo, tukaj nas je vdov in deklet kot listja in trave, in si b<*š lahko eno izbral po mili volji, prikladno tvojim letom in tvojemu značaju. (V hočeš torej sam sebi dobro in količkaj obrafta-š :n ceniš naš nožni spol. boš upošteval moj dobrohotni nasvet in se čimprej vpregel v pre-sladki zakonski jarem K, in ,v tem upanju te pozdravlja Plevelamlska vdova. Odgovor. — Hvala iskrr.na rlevela-ndsiki v lovl-rojakinji za ta; ali še bolj, obrajtam in cenim svojo zlato svobodo, Iti ker hočem EPT 216 W. 18tb St., New Vork. N. N Roparski napad. — Žrtev gostili pociv-tnih napadov je postal tudi rojak Fiilip 1'rogar, zastopnik "Glasa Naroda'" za Pittsburgh, Pa. Ko se je v soboto zvečer pozno vračal proti domu od Slov. Doma, kjer je vršil služIm vratarja, so ira naznani zlikavci pobili na tla na vogalu >7. in Butler St.. ter mu odvzeli listnico z $1*2. gotovim Stepi i in roko sa mu tako da so ga morali za prvo, bi hi h zavarovan oroti vsem neprilikam na potu. — h/h, to bi bilo še lepo — • e oglasi tretji zdravnik — skrivnost nevidnosti hi si lahko prilastlii tudi bandit i in jo zlorabili v svoje zločinske nami n«-. in potem ako bi ti slučajna ne hi I neviden, kadarkoli hi kjersiltodi bi t«* zadela njihova roka. .laz le toliko pripomnim, da o«rizliIMK*,l,,ar(Ml|,° društvo za o-sobno varnost (ki pa nima no- pomoč peljati v bo|p;šni;-o ,v j bene zveae z |M>lic»jo ali detek- pismo, ali žal po njenem bla- Frančiška. Tem slabše, ker i^ohotnom nasvetu pa se res ne morem ravnati iz raznih tehtnih vzrokov. Pravi, da po roki bi bil moj kotiček šele nekaj vrrrlen, jaz pa se bo jim, da potem bi sploh nobenega n > bilo. Iz enostavnega vzroka. k< r poslej bi imel svoj domači, hišni kotiček, ki bi mi da! ob večerih vrid»no dovolj opraviti, ee bi hotel vse držati v lep^-n; redit: da ne omenim pe^ to van ju. ki bi tudi.nteignilo priti. In pesem o skupnem romanju skozi edon — da bi k drugim proš- (tiviK pred kratkim razpisalo ' $.\000.utscbland r Bamhnr* ODPLIT4A — Meseca APBILA 1. aprila: Normaudie v Havr Aquitania v CbortK»urg Vulctiuia v Trsi 3. aprila : Hamliun; v Hamburg 7. aprila : tjiieen Mary v Cherlxmrs Kuropii v Bremen S. aprilu: Conte dl Savofa v Oenova I*aris v Havr 11. aprila: Columbus v Bremen 1». aprila : St. I^Miis v Hamburg 14. aprila : Bremen v Bremen M uprila : A)|iiitauia v <"berlN»ur* • Saturnia v Tr>.l 17. aprila : NVw York, v llaiulxirK is. aprila : I h* tJrass«* v llavre j 1'.». aprila : liitiisa v Hamburg Ji K aprila : I le .!«• Fram-e v llavre -1. aprila: ' yuwirtJiirj v riirlMinr^ lEi. aprila : \ v lifiuti JTt. aprila: Kiini)a v Bremen J!*, aprila : route ill Savoia v (jenaa A«|iiitauia v fherlnmrx 1'ari-i v Havre ODPU TJA — Mrsera Maja ii-j —• m'nega proti vsem napadom na aJi kakoršnemkol' poto- e jdi nizgovaria- lojn>kov dobila list v eoboto tla predvečer prazniki sv. Jo- ** Dobro tedaj, če nočeš drugače. Kmalu se bom pre-. minejo, vzgledi vlečejo. Potem feebla, potem pa bom svoje «obe pripravila za tvojo nevesto.** šele bo y.adobil tvoj Tedenski kotiček pravi pomen in smisel, ker boš imel nove skušnje kot hišni gospodar in zakoniki mož (in mogoče tudi kot oče.) Ako morda malo zaslužiš, nikar ne porajtaj, saj vendar pravijo, da dva tako poceni ali pa še ceneje živita nego eden (pa če jih pride s časoma več? — Opomba dopisnikova). S-i- 4'Prosim te, goepej Lenardovi pa moraš pripraviti dve sobi za gosta." "Tudi to ne fbo »godilo popolnoma po tvoji ž*Jji, Han« Ali ieli-š, da prepustim glavno vodstvo gospodinjstva takoj spočetka v roke tvoje neveste, ali pa pele po poroki?" Ham zmaje z glavo. 44Ke, Flavija; v tej hiči faoš ti vedno gospodinja — sem obljubil svoji materi na njeni amrtni postelji. Kolikor poznam Štefko, bo itajrajše iivela v Monako vem. Seveda bomo v^ako poletje po mdkaj tednov pre®veli tukaj v gorah, toda Štefka bo potem zelo vesela, ako ji odvzame« vse gospo- eer pa, ali ne črtamo v knjigi dinj»ke >fkrt>i. Tako bodo vloge zelo dobro razdeljene —| vlseh fcnjig: 44Poglejte ptice ?>!efka bo gospddinja v naši hiši ▼ Monakovem, ti t>oš pa lu.** pod nebom; ne sejejo in ne Flavija zelo prebledi. 44To vendar ne gre, Hand.*' Hana sehd fljH oare n pogledom, katerega ne more razumeti. 44Bo in mora tudi takoj biti. Saj ti vendar rečem da Mm »roj/L materi obljubil, da boš ti gospodinja v tej hitii. Seveda ti ^je to &elela v drugem pomenu, po katerem ji seveda ti »em mogel obljubiti. V tem smkhi pa morem to svojo ob-'_ Ijabo držati in fcom to tudi »toriL Ti mi pri tem sploh ne ^ Ako Vas zanima le-mi'»e* braniti. In tako tudi fttefke ne bom pripeljal na misel, t^* po čtivo, naročite si da bi tok a j v tej hali hotela zafctevati kafce pravice za go- Slovensko - Ameri-»podinjaCvo. Dukaj se bo morala vedno počutiti kot tvoj __ , , . ^ . , goet To hočem in to je tudi popolnoma v smislu mojih ata- ^^ kanski Koledar za Kiev f vem. Kajtf oba te Ijnbila kot svojo hčer." 1ET leto 1939. mm* ——— življenje, o .niedsoboini tolažbi in pomoči v nesreči in potrebi, i til. je zelo lepa in vabljiva, samo škoda, da resnično srečen zakon je kalcor tema v !ott»ri.ii. ki io le malo kdo zadene. In pa da bi dva tako ceneno izha jala 'kakor eden, ah. ah. te-ara pa ne verjamem dokler ne t>om za dva para čevljev toliko plačal kot samo za en-^ga. Slednjič me vdova vpraša, da-li hočem samemu sebi dobro in če obrajtam in cenim ženske. Xo, seveda jih, pa še k«iko, eaj brez niih bi ne bilo niti nas moških, vladarjev vre- zan je jo, in tudi ne spravljajo v žit nice, hi vendar Oče nebeški jih živi!'* 41In za obleko denar ni bil -njegov, ampak !> dolarjev •nakolektaua nanxMii-, ki 1,1 '',OV,'ka "^pravda varna za filas Xaroda. ostalo p plaeana članarina za Slov. - IM,t,| D(in>. Izgh*l», da bomo pri-1 va':| in- lmirani iti s kokošmi spat. I Tlnoge. izfiimitelji, m»- Xasleilnji dan so tudi v na-( lijončki -o vabljiv«, šo bolnišnico prinesli nekega j * ^ * poškodovanca od pouličneira napada. Ko so trn zdravniki Voščilo. — Ker vas veči-Obveizali. so s< PHi^lH mM — Dobro bi bilo — je pričel kl 111 Si,MI Patron kranl" ske dežele, mapa k tu h mnogih njimi! v litanijah uvrstili še to: Pocestnih napadov, avtomobilskih ne-roč in lahkomiselnih ra-zporok reši nas, o Go^po«!. — ^tislim. da ne zaleglo — je pripomni zdravnik, ki ni bil sicer atheist,j temveč bolj širokega naziranja — kajti znana je prislovica: Ponaigaj si sam, in Rog ti bo pomagal. Ravnokar čitamo po listih o novi Vznajdlbi, namnv o skoro popolnoma nevidnem steklu. Oil katerega nričaikn-jejo mnogo koristi. Se bolje pa bi bilo. ako hi naše telo mogli napraviti nevidno, in tako Slovencev in Slovenk tega in iona. zato moje iskrene čestitke vsem .loškom. Joškiesbm sirom Amerike. In kateri bobi to dosti! obhajali svoje godovanje drugi I nn čaši iskreče se trtne kapljice. ne pozabite izpiti kozarec na