•irtiiiiiiiiiiiiiil
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN I M LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND, 0., MONDAY MORNING, MAY 25, 1942
LETO XLV. — VOL. XLV.
•e are
riding
ire«' ition»
fisrčen sprejem ge. Krekove ge. Furlanove v Clevelandu
1 s» , fol rravei
in! So. Krekovo, soprogo pod-■nff^anika jugoslovanske via-
C(®
z P
i)
i
it ' laj'i °IfI:
lov«nski Cleveland je nad-
Prisr:
eno sprejel v svoji
in
, go. Furlanovo, soprogo iJi 'ul'ščnega profesorja dr. ,'llla' Ljubeznivi dami sta izrazili, da jima bo ob'sk v Clevelandu v ne-em spominu in da ne a najti dovolj besed, da . ^hvalili za toliko pozor-' 1 sta je bili deležni v na-etropoli.
1 sta že v soboto večer
:°m iz New Yorka. Na li j .
Ju sprejele odborni-operni pevec A11-Albina Novak,
m sžz
Šubelj,
Hci hi
Zarje, in Mrs. Fran-
rre- Predsednica
.______ Mary
1 beit'lin taJ'nica Mary Oto-auSe ( ^ a jima izročili krasne Jj C0I !h ter ju pozdravili v ,re(jii«"ženske ženske zveze. fec^ Jatkem odpočitku v ho-to>lC ]e zbrala mala družba ^ B'^gostinjama k zakuski 3d se" !i rS° kili navzoči: konzul Twanna Mally, Mr. in /atlk Jakšič, Albina No-šubelj, Mary Roitz, ^ Seeley ter Mr. in fj , es Debevec. Bil je ze-^ večer.
zjutraj je bila pa; ^ Ulca naša prijazna go-1 a Prances BogoVich s 4 am° in Mary Marsich.
je najprej k maši k I ' Potem jima je poka-a>i|je sl°vanski kulturni vrt ^A, 1)0 našem lepem parku
>0 na kosil°' 0b j^dne ju je pa pri-
J avditorij SND, kjer
i^ja do 1,000 oseb bro-
iJ^ica, ki -je spoštovani
L, sPrejela nadvse pri-
^ Sp •
k/. Je pa pričel na ^'Mrji program, ki je iPosebnega. Bilo je
sta gostinji lahko
Nato je mala Irene Walter deklamirala pozdrav gostinja-ma, nakar je nastopil dekliški naglo, da se vsa posadka ni mogla
S torpedirano ladjo je bilor|i v	• i	® 1 1 v	d* jI O	v
izgubljenih 36 mož posadke || vojakom je določena na mesečno
New Orleans. — V mehiškem zalivu sta dve ali več psiških podmornic napadli z dveh strani hkrati ameriško tovorno ladjo. Torpedi so ladjo potopili v treh minutah. Vse se je zgodilo tako
> prizorov, petja in u,-
' kaj da slovenski Cle-
i^ore v
kulturi. Ču-
* 111 rekli, da bi kaj
1 v naši stari Ljub-
' 3ravili skupaj.
v 1 moramo prav vse,
I popili in sodelovali,
6 res potrudili, da so
Sv°je najboljše zmož-
Program je vodila
Novak, urednica lii|a Je Pri tem programu a se jo imenuje kra-v v°diteljev ali vodite-\Hm°v- Ona je res kot Za take stvari. Go
P
i \
m
v
K
iur.
/
5* iiii1
lv^0, zna vplesti v pri-ne
in zanimive l, Nobena stvar ji > 1 Jo prezrla ali poza-, nedosežna v tem. ^lla je mili gostinji v ^er*ške Ljubljane, še 2va v imenu Slovenske ■ 6Ze- Iskreno se je za-
nstvu za sijajno nakar je začela s
Je d v i g n i 1 in na Ogledali bleščeče ^Žbalnih
krožkov z
»* <
> >o
K..
X ' in slovenskimi za-j^.^e Jazbec je s svo-\ glasom zapela lto ^miio. Mrs. Novak % vr^stavila zastopnice s^,ežbalnih krožkov: 25, " 10. 32, 15, 14 in 50 •"ni je priredilo ži-
zbor Cvet pod vodstvom Mr. Cahilla, na klavir je spremljala ga. Cahill-Perdan. Dekleta so sijajno pela, zlasti je ugajal solo ge. Carol Traven.
Potem so se predstavili ljubki dekliči, mladinski oddelki od podružnic 25, 10 in 15, ki so bili tudi deležni prisrčnega aplavza.
Nato so pa zaplesale deklice od podružnice 14, oblečene v narodne noše kot slovenski fantiči in dekliči. Zaplesali so nekaj plesov, igral jim je pa Vinko Globokar. Občinstvu se je prizor zelo dopadel.
V soli je' nato nastopila June Babitt s svojim bogatim mez-zo-sopranom.' Na klavir je spremljal Eddie Kužnik.
Nastopil je Baragov dekliški zbor, ki je pod vodstvom Eleo-nore Karlinger zopet zapel tisto večno lepo "Jaz bi rad rdečih rož."
(Dalie na 3 strani) -O-
Zboljšanje razmer v osvobojenih krajih Jugoslavije
Carigrad. (ICN) — Tajna jugoslovanska radijska postaja poroča, da delujejo' v \nestih in' vaseh JugoSlavijfe, ki so jih osvobodili četniki, odbori narodnega osvobojenja, ki zaradi svojega uspešnega dela uživajo polno zaupanje prebivalstva.
Na čelu teh odborov so ljudje, ki služijo s svojim požjrtvova-njem za vzgled v borbi za svobodo in narodno neodvestnost. Navzlic izredno težkim okoliščinam odbori uspešno uvajajo načrte za zboljšanje gospodarskega stanja in javnega zdravja v osvobojenih krajih.
-o-
14 Nemcev obsojenih na smrt radi izdajstva
Berlin. — Uradno se poroča, da je bilo v Mannheimu obsojenih 14 Nemcev na smrt. Obtoženi so bili, da so podpirali sovražnika in so krivi izdajstva. Nov grob
Včeraj zjutraj je umrla v Mt. Sinai bolnišnici Frances Lorber, rojena Shenk, stara 57 let in stanujoča na 14205 Darwin Ave. Tukaj za pušča žalujočega soproga Franka, doma iz Brežic na Štajerskem in tri otroke: Joseph, Alice, omož. Schlich in Helen, omož. Farley ter tri pastorke, enega brata Josepha Pivka ter sestro Joha-110, omož. Pungartnik v Port Washington, Wis., sestro Mrs. Osredkar v Kanadi in več drugih sorodnikov. Rojena je bila v Škof ji Loki, kjer zapušča dve sestri in več sorodnikov. Tu kaj je bivala 29 let. Bila je članica društva Svobodomiselne Slovenke, št. 2 SDZ, Napredne Slovenke, št. 137 SNPJ in št. 110 Woodmen Circle. Pogreb bo v sredo popoldne ob eni iz Želetovega pogrebnega zavoda, 458 E. 152. St. na Highland park pokopališče.
Slovanski dan 21. junija župan Frank J. Lausche je proglasil dan 21. junija kot slovanski dan v Clevelandu. Vršila se bo velika parada, katere se bodo udeležile vse slovanske narodnosti, nakar bo nekak narodni kongres.	'
rešiti in 36 mož je šlo z ladjo vi morje.
To je največja izguba življenj na ameriških ladjah v tem delu morja. Ladja je bila oborožena, toča posadka ni imela časa rabiti orožja, tako naglo je prišel napad. Rešilo se je samo 18 mož posadke in 8 potnikov, ki so bili j cb času napada na krovu. Po-j grešani so bili ali ubiti pri eks-j plcziji, ali pa so bili v notranjih prostorih ladje in niso imeli časa za rešitev.
-o-
Hitlerjevi rablji nadaljujejo z meritvijo talcev
Bern, Švica. — Streli Hitlerjevih rabljev so zadnji teden odmevali po vsej Evropi. Zopet je padlo 97 talcev, katere so* Nemci ustrelili, ker so neznane osebe napadle nemške vojake ali se v čim drugim pregrešile zoper rajh.
Tako so Nemci zopet ustrelili 13 Francozov, 27 Srbov, 14 Nemcev, 10 Belgijcev, 10 Grkov, 8 Bolgarov, pet Poljakov, štiri Nizozemce, dva Čeha, enega Italijana, dva Luksemburžana.
o--i •
Kanadska vlada želi zapreti francoske konzulate
Ottawa, Kanada. — Kanadska vlada je naprosila francosko vlado v Vichy, naj zapre vse svoje konzularne urade in agencije po Kanadi. To pa še ne pomeni, da bo prišlo do diplomatskega preloma med obema državama.
Novinci, v armadi in mornarici bodo dobivali po $42 mesečno v bodoče.
IZBOLJŠANA PLAČA VELJA TUDI V MIRU
Ruski Kozaki sc raz jahali pred bojno linijo in stopili v akcijo. Prav pred njimi je udarila granata. Slika je bila vzeta v bojih na polotoku Krimu.
Rusi sedaj priznajo izpraznitev Kerča
Milwauski dnevnik je prenehal
Milwaukee, Wis. — Ameriški dnevnik, Milwaukee Post, ki je izhajal 31 let, je prenehal izhajati. Lastništvo navaja kot vzrok padec v oglasih in zvišani stroški vzdrževanja.
-o-
Lepa prilika za one, ki potrebujejo dobro barvo
V	prodajalni Jim Šepica na 16009 Waterloo Rd. bo ves ta teden razprodaja na čopičih in kantah. Kdor kupi ta teden BPS barvo pri njem, dobi 10% popusta. Kdor kupi en čopič za 15c, dobi en vzorec barve zastonj, torej dobi za 45c vrednosti samo za 15 centov. Ta vzorčna barva je slovita Glosfast Enamel, ki se posuši v štirih urah. Sedaj lahko dobite tudi novo barvo, tako-zvano Luxflat, s katero lahko po-krijete vse: papir, cement, omet ali les in sicer samo z enkratnim barvanjem. Je že zmešana z oljem in v redu za barvanje. Gospodarji, ki potrebujete dobro barvo, olasite se ta teden pri Jimu Šepicu.
Prva obletnica
V	torek ob osmih bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pokojno Margaret Marolt v spomin prve obletnice njene smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
Za vojni center
Mr. in Mrs. Frank Mezgec, 11307 Dove Ave. sta darovala $1 za vojni center. Najlepša hvala!
Danes je 25. maja
Ne pozabite plačati danes svoj društveni asesment!
Moskva, 24. maja. — Rusko uradno poročilo danes naznanja, da so ruske čete zapustile polotok Kerč. Umik se je izvršil v polnem redu. Rusko vrhovno poveljstvo je ukazalo, da čete zapuste polotok z vso opremo in vojnim materialom. (Nemci so poročali, -še -v petek-,- d« so go^podta-ji na Kerču, kjer sp baje ;*ajeii 169,198 ruskih vojakov, 284. tankov in 1,397 topov).
S tem, da so se Rusi umaknili	~~
s polotoka Kerča, je ostal ves Krim v rokah Nemcev, razen sektor okrog pristanišča Seba-stopol na Črnem morju, katerega oblegajo naciji. Tako je prišel Hitler prav pred prag Kavkaza, od katerega ga loči zdaj samo ozek, štiri milje širok preliv.
Nemci so bili zasedli Kerč prvič li6. novembra lanskega leta. Tekom zime je prišla pa ruska ofenziva in 31. decembra so Rusi pregnali Nemce s Kerča in iz pristanišča Feodozija.
S fronte pri Harkovu poročajo Rusi, da so združene sile maršala Timošenka vrgle nazaj nemške tanke in strle napade nemške pehote.
(Hitlerjevi generali trdijo, da so štrli rusko ofenzivo pri Harkovu in da nemška armada, kateri pomagata madžarski in romunski armadi, naskakuje na vsej fronti).
Rusi poročajo, da naskakujejo na vsej fronti, vse od Leningrada do črnega morja in da je zavzel boj za Harkov karakter boja za Verdun v prvi svetovni vojni.
Darovi za ruski Rdeči križ
Društvo Slovan št. 3 SDZ je darovalo za ruski Rdeči križ $10, na seji so pa sledeči člani zbrali $6: John Pollock in Steve Lun-der po $1; Frank Laurich, Anton Jankovich, Rudolf Kozan,, Louis Kulovic, John Zaletel, Frank Stanonik in Ludvik Medvešek po 50c; Frank Haffner in Jakob Javornik po 25c. Delegatom za
Borbe v Jugoslaviji
Arbetaren, Stockholm.—Beograjski tisk poroča o ostri borbi na ozemlju med Milanov-cem in Valjevom. Uporniki so vporabljali topništvo in metalce bomb. V Kosovskem okrožju so uporniki .zajeli veliko množino nemške hrane in orožja.
Vsi nemški poizkusi, da bi našli četniško glavno bivališče so ostali brez uspeha. Po vseh nenadnih napadih na nemške vlake in vojašnice se je četni-kom vedno posrečilo umakniti se v planine.
Pred nekoliko dnevi je četni-ški oddelek porušil del železniške proge med Nišem in Belo Palanko. Promet je bil ustavljen tri tedne.
"Ny Dag" (švedsko komunistično glasilo) ,iz Carigrada:
"Po vesteh iz Jugoslavije so močni četniški oddelki obkolili večino bosanskih mest. Poškodovane in porušene so vse železniške proge v sosedstvu. Četniki so obkolili velike italijanske in nemške vojašnice v mestih in med posadkami in četniki se vodijo ostre borbe. Nemške čete v Prijedoru so se nedavno poiskušale prebiti skozi obroč četnikov, da bi dobili zvezo z močnejšimi nemškimi oddelki. Četniki so jih z vso silo napadli in pobili 200 nemških vojakov."
--—o-
Šesta obletnica
Zavezniki so rešili iz Burme 8,616 oseb, ranjenih vojakov in civilistov
Severna Indija, 23. maja. — V eni najbolj dramatičnih akcijah te vojne so zavezniška letala odpeljala iz Burme v Indijo 8,-616 žensk, otrok in renjenih vojakov. Stotinam drugih oseb, ki beže iz Burme v Indijo preko divjih.pokrajin, pa mečejo letala živež.
Pri reševanju so sodelovala ameriška, angleška in kitajska letala. Ameriški avijatičarji so sami odpeljali iz Burme 4,228 oseb.
Dospele iz Colorade
Iz Pueblo, Colorado, je prišla, da se udeleži nove sv. maše Rev. Bonaventure Bahdi' v nedeljo 31. maja. Mrs. Kate Delač. Mrs. Delač je sestrična Mrs. Bandi, matere novomašnika, je doma iz Jertičkove hiše iz Brezove rebri, fara Semič, Dolenjsko. Stanuje pri starših novomašnika, 1017 E. 72 Pl.-ž njo je prišla tudi Mrs. Tereza Susteršič iz Canon City, Colorado, nekdaj na Cleve-landčanka, sedaj stanuje pri svoji sestri na 6724 Bonna Ave.
V bolnišnico
Mrs. Frances Martin, 21870 Tracy Ave. se je podala v Cleveland Clinic v svrho operacije.
Washington, 23. maja. — Ameriški vojaki in mornarji bodo odslej dobivali kot začetno plačo $42 na mesec, torej še enkrat toliko k6t zdaj, ali skoro trikrat toliko kot so dobivali njih očetje in dedje pred prvo svetovno vojno.
Na to vsoto sta se sporazumeli senatna in poslanska zbornica. Senat je že prej odobril $42 na mesec plače vojakom, poslanska zbornica je pa odglasovala za $50. Zdaj sta se obe zbornici sporazumeli na $42.
Odseka obeh zbornic, ki sta se v tem dogovorila in zedinila, sta zapisala v predlog tudi točko, da ostane začetna plača vojakom v vsoti $42 tudi v mirnih časih.
Predlog bo prišel ta teden za odobrenje v obe zbornici in predsednik bo predlog podpisal v nekako 10 dneh, nakar bo postal postava. En mesec zatem bodo začeli vojaki dobivati to povišano plačo.
To zvišanje plače armadi bo stalo državo na leto do $300,000,-000, toda ako bo armada povečana na 7,000,000 mož, kot se pričakuje da bo, bo stalo zvišanje do $1,000,000,000 na leto.
Povišna plača je določena samo za vojake od novinca do poročnika 2t razreda. Častniki sicer ne bodo dobili povišane plače, dobili pa bodo priboljšek za vzdrževanje in sicer od $14 do $40 na mesec, kakor je že njih čin.
Vojaki in mornarji, ki služijo izven Zed. držav, bodo dobivali vrhu tega še 20 odstotkov dodatne plače, častniki pa 10%. '
Nova plača bo znašala za vojake in mornarje sledeče: novinci $42 na mesec; novinci prvega reda in mornarji 2. reda $48; korporali in mornarji 1. reda $66; narednik $78; štabni naredniki $96; tehnični narednik $114; "master" naredniki $138.
Kadeti pri mornarici in poročniki 2. reda v armadi bodo dobivali $1,800 letno.
V	zadnji svetovni vojni so dobivali ameriški vojaki $30 na mesec, pred prvo svetovno vojno pa je bila mesečna plača samo $15.
V	par tednih se iyičakuje, da bo kongres odobril tudi vladno podporo vojakovim ženam in drugim odvisnim osebam.
i«
POSLEDNJI MOŽ" JE DOBRO USPEL
konvencijo SDZ je bil izvoljen j y torek ob osmih bo darova-Ludvik Medvešek. namestnikom na v cerkvi sv. Kristine sv. ma-
Anton Jankovich.
Mr. Rotter resigniral
Ker je James I. Rotter, direktor in predsednik Slovenskega društvenega doma radi rahlega zdravja odstopil, je bil soglasno
ša za pokojno Alice Pinculič v spomin šeste obletnice njene smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
Zadufšnica
V torek ob 7:15 bo darovana izvoljen za predsednika Matt F. v cerkvi Marije Vnebovzete sv. Intihar iz 21491 Nauman Ave. maša za pokojno Rose Terček. V direktorij je bil pa poklican j Sorodniki in prijatelji so vab- uživajo Frank Fende.	ljeni.	Precej veliko vlogo je imel
Burka "Poslednji mož," ki jo je vprizorila sinoči v Slovenskem domu na Holmes Ave. naša Ilirija, je bila igrana ob nabito polni dvorani. Igra je skozi in skozi prepletena z najboljšim humorjem, a ima v sebi tudi mnogo dobrih naukov.
Zopet sta se izkazala naša neprekosljiva Martin Rakar in Terezija Narobe v v 1 o g1 a h g. Petelin in ga. Petelin. Za take vk)ge pač ni mogoče dobiti boljših igralcev, to je pribito. Kadar Rakar pokaže svojo očetovsko avtoriteto in Mrs. Narobe svojo materinsko skrb in ženino vdanost, tedaj gledalci
tudi John Pezdirtz, ki je bil zelo dober, zlasti še, ker besede tako precizno in naglas izgovarja.
Ako pregledamo, da so bili igralci včasih nekoliko pozab-ljivi v vlogah, moramo pohvaliti vse, da so se zelo dobro poživili v svoje vloge in vsak svoj karakter dobro izpeljal, kot Mary Terček, Mary Gornik, J. Penko ml., J. Novak, Charles Terček, D. Sever in F. Toma-žin.
Ilirija ima vedno polno dvorano, zato naj nadaljuje poleg petja tudi z igrami in naj no-benkrat ne manjka Rakarja, ki je obenem režiser, in Mrs. Narobe. Živijo, Ilirija!

r r
«117 St. Clair Ave.
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
JAMES DEBEVEC. Editor
Cleveland, Ohio.
Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland	po pošti, celo leto $7.50
Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland	po pošti, pol leta $4.00
Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland	po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50,
četrt leta $2.00 Posamezna številka 3c
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mail $7.50 per year U. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mail $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months, $2.00 for 3 months Single copies 3c
Entered as second-class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878.
>83
No. 122 Mon., May 25, 1942
Zdaj smo pa že na jasnem
Prav škoda je, da se morata Prosveta in Ameriška Domovina razgovarjati "preko plota" kot dve brumni sosedi. Toda ker urednik Prosvete ni hotel imeti skupnega setsan-ka vseh urednikov slovenskih listov v Ameriki (češ, da nimamo programa), ni druge poti za razgovor v reševanju političnega vprašanja stare domovine, odnosno Jugoslavije.
Ko je Ameriška Domovina vabila urednike na sestanek, smo imeli pri tem iskren namen, da se tam dogovorimo glede skupnega nastopa v gori omenjenem vprašanju, ker smo smatrali, da to ni zadeva enega ali dveh časopisov, ampak vseh. Ker pa do sestanka ni prišlo, kriv temu je največ urednik Prosvete, potem moramo pač paziti samo na pisanje tega in onega lista in skušamo z vso ihto drug drugega ustaviti, ali vsaj zavrniti v pravo smer, ali ga pa izkaditi iz luknje, da prileti na dan s pravo zastavo.
In ker smatramo, da je Prosveta za Ameriško Domovino, najvažnejši list (oprostite fantje-kolegi), ki bo v politični akciji naših jednot in zvez igrala vodilno vlogo kot' zastopnica SNPJ, se nam je zdelo potrebno, naj se Prosveta določno izrazi takoj v začetku, da bomo vedeli, po čem je fižol.
Zadnje čase je namreč Prosveta precej meštrala po zelniku in pisala samo o "svobodi in demokraciji" v bodoči Jugoslaviji, pa o nekem macedonskem vprašanju, ki da je bolj važno kot primorsko in koroško vprašanje. Zato smo šli previdno do tistih treh lisičjih lukenj, eno zamašali, pred drugo zakurili nekaj listja in trave, pred tretjo smo se pa vstopili in čakali.
Pa se nam je posrečilo izbezati Prosveto, da je pršila na dan s svojo pravo barvo in brez krinke, kar je zelo lepo in prav. Prosveta je namreč zdaj zapisala črno na belem dve osnovni točki, na katerih bo bazirala vsa njena politična akcija bodoče Jugoslavije, namreč: 1) da naj bo bodoča Jugoslavija republika in 2) da naj bo prvi temeljni pogoj bodoče notranje Jugoslavije — ločitev cerkve od države.
Zdaj smo popolnoma na jasnem glede stališča Prosvete in najbrže tudi politične akcije slovenskih jednot in zvez, kjer bo, kakor pričakujemo, vodnik Prosveta. Od ostalih ameriških Slovencev je pa zdaj odvisno, če se hočejo pridružiti ali ne. Kar se tiče republike ne bo dosti pomislekov, kar se tiče pa ločitve cerkve od države, bo šlo pa malo bolj lesno, bi rekli.
Prosveta pa ob tej priliki ni pozabila prijeti krepelca za tanjši konec in nas je prav po bratsko potipala, češ, zdaj naj se pa še Ameriška Domovina postavi na trdno stališče in pove, kaj hoče in izjavi, kaj smatramo mi za demokracijo. Dobro nas je prijela in ji čestitamo za to "milo za drago." No, mi se glede notranjega ustroja Jugoslavije še nismo izrazili. Zapisali pa smo ponovno, da je za nas zdaj najvažnejše vprašanje Primorske in Koroške.
Nam se je zdelo potrebno izvedeti mnenje Prosvete. No, izvedeli smo ga. Prosveta zahteva zdaj od nas isto. Treba bo nekaj napraviti glede tega, ker potajiti se ne da. Ampak mi gremo pa še za en jard dlje in pozivljemo vse slovenske urednike, naj se izrazijo v svojih uvodnikih, kaj je njih mnenje o bodočem ustroju jugoslovanske države, to se pravi o bodoči obliki vlade. Kaj pravite?
Apeliramo na Prosveto, naj nam v tem pomaga drezati v naše kolege, da bomo zadevo rešili na javnem forumu, če je nismo hoteli na privatnem sestanku. Potem si bomo vsi na jasnem in "mešanja" bo konec.
To mučenje slovenskih, odnosno slovanskih jetnikov razloži tudi samomor Antona Gropajca, ki je bil obdolžen soudeležitve "tržaških teroristov." Anton Gropajc je bil reven cerkovnik, oče štirih malih otrok. Bil je že več mesecev zaprt in grozili so mu, da bo ustreljen. To vedno namigava-nje o njegovi smrtni kazni od strani izpraševalnih sodnikov v Rimu, je tako vplivalo na tega moža, ki je bil na vsej stvari popolnoma nedolžen, da se je nekega dne, ko so ga vodili od izpraševanja, vrgel iz okna 14. nadstropja v jetnišnici Regi-na Coeli in obležal spodaj mrtev v mlaki krvi. To je povzročilo veliko razburjenje med ostalimi jetniki in oblasti so takoj dale napraviti mreže pred okni, da v bodoče preprečijo enake slučaje.
Ironija pri tem žalostnem slučaju je pa ta, da je pol ure po samomoru Gropajca preiskovalni sodnik razglasil, da je nedoižen in da naj se ga izpusti na svobodo. ..
Tekom preiskave so držali slovenske jetnike v samotnih celicah. Tako so imeli zaprto v taki temnici polnih šest mesecev 20 letno Zorko Potrata iz Trsta, dasi ni ničesar zagrešila, kar bi dalo oblastem povod za aretacijo in jo je moral? izpraševalna komisija končno izpustiti.
Fašistično časopisje je sprva/priobčalo obravnave proti slovanskim jetnikom v vsej podrobnosti. Nekateri so ob takih prilikah tiskali celo posebno izdajo. Pozneje so se zadovoljili s tem, da so priobčili samo imena obtožencev in pa obsodbo. Pozneje so priobčali samo število aretiranih iz te

ali one
nrovinče brez imen obtoženih.
Vem, da danes vse hiti z delom za obrambo naše domovine in za uničenje sovražnikov. Le tako naprej in s podvojeno silo in ko-rajžo, da si tako pomagamo do častnejše zmage naše zvezdnate zastave, svobode in demokracije.
Kljub temu pa tem potom vse naše članstvo in uradnike Slovenske moške zveze opozarjam, da je že več kot polovico določenega časa za kampanjo že poteklo. Priznati moram, da so se nekatere ppdružnice že prav po-voljno odzvale, a ne pa vse. Nekatere so bile popolnoma tiho do sedaj, a upam pa, da bodo vsaj te zadnje dni kampanje zagrmeli in premagali vse druge.
Pomnite, da je 30. junija zadnji dan konvencije in vse listine novopristoplih morajo biti oddane ta dan, če hočete, da vam bodo veljale v kampanjo in da dobite nagrade, ki so bile določene za kampanjo. Na delo torej, bratje, dokler je čas. Porabite vsak prosti čas za agitacijo. Saj vendar ima vsak dobrega prijatelja, ki je v dobrem zdravju in še ni član naše zveze. Reci mu dobro besedo za našo organizacijo in vpisal ga boš brez zdravnika. Tistih 25 centov za asesment, danes menda ne bo nikomur ovira, da bi ne pristopil.
Kako je pa z našim mladinskim oddelkom? Podružnice, ali imate že svoj mladinski oddelek, v katerega lahko sprejmete vse fantke od 1. do 16. leta. Asesment zanje je samo 10 centov mesečno. Dolgoletne izkušnje v društvenem delovanju me uče, da je naša bodočnost le v naši mladini, v njej je napredgk-ysakfi.. organizacije 'ali "pa naroda.
Pomnite, kar sem vam navedel v zgornjem odstavku. V začetku kampanje sem vam omenil vse pogoje in sedaj vam samo še priporočam, da se gotovo udeležite svojih rednih sej, kjer boste dobili tudi zvezina pravila. Čitajte jih in po njih se tudi ravnajte. Koncem junija bomo z veseljem pričakovali lepega odziva od podružnic. Pogoji so vam znani, kako si lahko pridobite nagrade. Podružnica, ki pridobi tekom kampanje 25 novih članov, dobi od gl. tajnika $10.00; podružnica ali posamezni član, ki pridobi 50 članov v oba oddelka pa bo dobil še posebno nagrado od gl. podpredsednika poleg 25 centov od vsakega člana, ki ga je vpisal. Nagrado po 25 centov od novega člana pa plača gl. urad.
Torej, pokažimo se, kaj lahko storimo za našo dobro slovensko organizacijo. Bodimo si v resnici bratje vselej in povsod. Kot člani in rojaki bodimo si v pomoč drug drugemu v vseh ozirih. Pokažimo se drugim nečlanom in narodu, da smo zavedni Slovenci in ponosni člani Slovenske moške zveze, kajti prav nič ne vemo, kaj nam bo še prinesla ta vojna furija. Če bomo pa vsi storili svojo državljansko dolžnost d0 naše nove domovine Amerike, potem lahko upamo na končno zmago naše domovine, kakor tudi naših bratov in sester tam onstran morja. Do tega pa je naša dolžnost, da pomagamo z dvojno silo in močjo.
Kdor le more naj pomaga pa vsaj z denarjem na ta način, da kupujemo vojne obveznice. Vsak dolar in vsak cent naj gre zato, vsak naj ga da, kdor le more kaj utrpeti. To bo vse pomagalo, do čim hitrejšega uničenja naših sovražnikov, ki tako krvoločno morijo naše starčke in otroke ter vlačijo naš ubogi narod v sužnjost, ki je hujša od smrti.
BESEDA IZ NARODA
Iz urada gl. podpredsed- storimo vse to bratje in zo-
'1 C M 7	Ponosno vihrala zvezdnata
niKa O. JU. Meza	zastava, znanilka pravičnega
miru in zopet bodo lahko svobodno dihali naši tam v svobodni Jugoslaviji. To se bo to zgodilo, ali nam ne bo to v ponos, ko bomo lahko rekli, da smo tudi mi pomagali k temu? Čujmo, dokler je dan, ko pride noč, bomo spali.
Zadnji teden smo izgubili zopet enega uglednega člana iz naše srede, ko je preminul brat Lovrenc Leskovec. Bil je dve leti član naše organizacije in poleg tega tudi še član številnih drugih organizacij. Zaposlen je bil kot pomožni šerif v uradu okrajnega šerifa. Vedno je bil zelo aktiven v civilnih in dobrodelnih ustanovah, da ga bo naselbina težko pogrešala. Žalujoči soprogi, otrokom, staršem, bratu in drugim sorodnikom izrekam v imenu naše Slovenske moške zveze iskreno' sožalje, Tebi Lovrenc pa kličem: počivaj v miru in na svidenje nad zvezdami, saj kmalu tudi mi pridemo za Teboj.
Teh par vrstic, dragi bratje, sem vam napisal iz srca in želim, da jih upoštevate in se po njih tudi ravnate. Vsem uradnikom in članstvu naše zveze pa želim čim več uspeha in ostajam za večjo in močnejšo Slovensko moško zvezo,
Anthony Rudman, gl. podpredsednik. -o--
Kratek opis okraja Krško, ki so ga morali Slovenci izprazniti
(Po knjigi: Krajevni Leksikon Dravske Banovine.)
Okraj Krško rje meril 859 kvadratnih ycilom^trov_. Najvišjo točku v okrajti predstavlja gora Kum (1219 metrov), najnižja je pa ob izlivu Bre-gane v Savo (137).
Okraju dajeta obeležje dve večji kotlini: Krška in Mokro-noška ter gričast in hribovit svet ob njih. Krško polje ali Krška kotlina, ki je v svojem spodnjem delu razširjena le na levem bregu Krke, poseže globoko tudi na desni breg šele onkraj Kostanjevice pri sprejemu Prekopskega potoka. V kotlini, ki jo tvori široka prodna ravnina, se širi rodovitno Krško polje ter nekaj gozdov, od katerih je omeniti hrastov gozd Krakovo med Rako, Kostanjevico in Leskovcem.
Dosti manjša je Mokronoška (ali Mirnska) kotlina, ki se širi ob Mirni in njenem pritoku Bistrici. Je zelo rodovitna in deloma močvirnata (Pušča). Obdaja jo venec terasastega deloma gozdnatega, deloma vi norodnega gričevja.
Približno tri četrtine okraja zavzema hribovit svet. Na jugu se strmo dviga nad Krško kotlino širok cok gozdnatih Gorjancev, ki tvorijo mejo okraja skoraj do Trdinovega vrha (1181 m). V svojem vzhodnem sektorju so Gorjanci zelo razčlenjeni z grapami številnih potočkov in končujejo nad Krškim poljem z vinorodnim gričevjem (Gadova peč).
Od rudnega bogastva naj omenimo lignit, ki ga kopljejo pri St. Janžu in pri Sevnici. Pri Sevnici se nahaja tudi cinko-va.ruda. Pri St. Janžu dobivajo tudi ognjestalno glino itd.
V	Krškem okraju je mnogo tekoče vode. Večji pritoki Save so: Krka, Mirna in Sopota.
V	pogledu podnebja segajo na Krško polje še vplivi panonske klime. Kratke zime so zmerno mrzle in poletja vroča. Povprečno pade največ padavin v juniju in nekoliko manj v oktobru. Najmanj dežja ali
nega pade v februarju. Poletna polovica lota je bolj deževna od zimske, kar .je za us-
pevanje rastlin zelo ugodno. V hribovju je padavina večja in podnebje hladnejše.
Rastlinstvo.
Okraj Krško leiži skoraj v celoti v območju ilirsko-panon-ske flore. Gozdovi so po večini listnati, največkrat samo bukev, ali so ji pa primešani kostanj, javor, gaber in hrast. Krakovski gozd pri Kostanjevici je poln hrasta, pa tudi so v njem jelše, topoli in vrbe.
Med travami so zlasti zastopane ilirsko-panonske: zlato-lasi kršin, mišji trn, lipica, njivni grahor ter kranjski in srpasti mleček. Pri vasi Brod v obcestnih jarkih in mlakah raste za naše kraje edinstvena praprotnica, štirilistna marsi-lija. Na Kumu, ki spada v srednjeevropski gozdni pas, raste od ilirsko-panonske flore navadna ploščevica, trilist-na konopnica in druge.
Živalstvo.
Ajdovska peč pri Krškem je dala posebnega polža, ki se imenuje po tej vasi: Anophtal-mus ajdovskanus, po domače pajamski krešič. Tudi Robič se je proslavil s svojim polžem: Bythinella Robici.
Za vinorodne kraje je zna čilen metulj z latinskim ime nom, čigar gosenica živi na navadnem podraščecu. Redek je pa po Dolenjskem orjaški kre šič.
Med ptiči so pogostni navadni drozgi. Okrog Št. Jerneja se pogosto pojavljata kocasta kanja in sokol selec. Pri Kostanjevici se redno pokazuje beloglavi jastreb.
Lovišča v okraju so obširna in obsegajo zajce, srne, lisice, jazbece, divje mačke, divje vepre, divje peteline, divje race in gosi, prepelice, jerebice itd. itd.
Glede ribarstva je Sava brez pomena do Krškega radi premogovnega blata iz Trbovelj. Od Krškega naprej pa žive v njej ribe spodnjega toka: androga, smuč, krap, som in kečiga. Pri Brežicah je v Savi in Krki bo len, okun, smrkež in ameriški ostriž. Vse te ribe so okusne, a redke. Krka je izborna ribja voda v vseh svojih oddelkih. V gornjem delu je bistra in zato zelo ugodna za ščuke, krape in some, katerih je pa vedno manj, ker ni več rakov. Raki so bili namreč najboljša hrana teh rib V spodnji tok Krke zahajajo iz Save tudi sulci.
Zgodovina
Krški okraj je zelo bogat predzgodovinskih najdišč. Zlasti mnogo je najdb iz hallstatske in latenske dobe. V času rimskega gospodstva so tu mino držale va žne prometne ceste, zlasti ob Sa. vi, Krki in Mirni. S cesto Emona (Ljubljana.. — Praetorium Latobicorum (Trebnje) — Ne-vicdunum (Drnovo) — Siscia (Sisek) se je križala cesta, ki je držala iz Drnova proti Celju in Ptuju, živo prometno pot v dolini Krke so Rimljani zavarovali s celo verigo trdnjav, ki so se vrstile od Brežic do Novega mesta. Tudi v srednjem in novem veku so te doline obržale svoj prometni pomen. Od glavne prometne žile po savski dolini se je odcepila prometna pot v dolino Krke, kjer je Kostanjevica osredotočila vso trgovir no. Iz Kostanjevice se je odcepila pot v žužemberk, pri Bosta-nju ob Savi pa v dolino Mirne.
Prometni in trgovski pomen teh krajev je bil toliko večji že radi prehodne lege na sosednje Hrvatsko. Seveda so pa ti kraji delili s Hrvatsko tudi njeno zlo usodo. V časih turških navalov so se turška krdela pogosto valila preko Krškega polja. Po dolini Mirne pa na Dolenjsko.
Savsko brodarstvo, ki ima svoj začetek že v rimski dobi, je posebno cvetelo v srednjem in novem veku. Z blagom, predvsem z vinom in žitom iz Hrvatske, Slavonije in Dolnejske natovorjene ladje so vlekli po Savi navzgor s konjsko ali vo-
lovsko vprego. Od hrvatske meje pri Jesenicah pa do Zaloga pri Ljubljani se je vrstilo 14 vla-čilnih postaj. Ko je leta 1862 stekla železnica Zidani most — Zagreb, je promet po Savi prenehal.
Od številnih zemljiških gospodov so imeli v spodnjem srednjem veku tu največ zemlje grofje domačini: Breze-Zeliški. Pozneje so jo dobili v- last deloma Spanhajmi, deloma krška škofija. še pozneje je prehajala iz rok v roke.
V	cerkvenem pogledu je bil tudi ta okraj zelo zgodaj organiziran. Začetki večine župnij segajo nazaj v 13. ali celo v 12. stoletje. Najstarejše župnije so bile: št. Rupert, Kostanjevica, Leskovec, švibno in Sv. Križ. Prvotno so vse župnije pripadale oglejskemu patriarhatu. Leta 1461 sta bili župniji švibno in Šent Jernej prideljeni ljubljanski škofiji, dočim so druge ostale pod goriško nadškofijo do leta 1787.
Obljudenost
Krški okraj je štel 54,911 ljudi. če vzamemo v poštev hribo-vitost in precej velike gozdove, je bil okraj kar dobro naseljen. Naj redkejše je bila naseljena župnija Trebelno. Naselja so v ravnini in v dolinah sklenjenega, običajno obcestnega tipa, v gričevju in hribovju pa razloženega, večinoma v obliki zaselkov in deloma tudf samotnih kmetij. Na Krškem polju se nahaja nekaj velikih vasi, ki so imele nad 350 prebivalcev: Leskovec, Krška vas, Drnovo, Sv Križ, Št. Jernej. Naselja stoje na terasah, pobočjih, planotah, slemenih in vrhovih. Prebivalce v Gorjancih nazivljejo v smeri od Jesenic ob Savi proti Trdinovemu vrhu: Dolince, Gorjance, Hribce, Pregurce (v občini Sv. Križ) čačarje in Podgorce. Prebivalci Krškega polja so se ime-lovali od potoka Senuse "Po-ijanci," zahodno od nje pa "Za-krakovci." Prebivalci v gričevju so se največ imenovali "Hrib-i."
Gospodarstvo
Okraj se je preživljal največ z raznimi poljedelskimi panogami. Glavna pridobitna panoga je bila živinoreja. Leta 1934 je mel okraj 17,791 glav živine, .21,038 svinj, 3292 konj, 676 •vac in 145 koz. Prešičjereja je -lila razvita v Krški in tudi v Mokronoški kotlini. Za svinje in prašičke so bili glavni trgi v 3režicah, Novem mestu in Mokronogu. S konjerejo so se mno-?o bavili v šentjernejški in škocjanski občini. Gojili so lipičan-zc. amerikance in križance teh dveh pasem. Za konje so bili glavni trgi v št. Jerneju, Bučki n škocjanu.
Čebelarstvo je bilo zelo raz-/ito v šentjernejški občini, kjer •o imele čebele poleti obilo ajdove paše. Leta 1934 je bilo v vsem okraju 3939 panjev. Me-lu so dali 38,000 kil, voska pa 2782.
Perutnine sta imeli obe kotli-li veliko. L. 1934 je bili v okraju 76,000 kljunov. %
Poljedelstvo obstoji za izvoz zlasti v pridelovanju krompirja, zelja in nekaj žita. Njive so posejali tudi z lanom in konopljo er živinsko krmo.
Glavna pridobitvena panoga na gričastem ozemlju je pa bilo vinogradništvo. Do malega v vseh občinah je bilo kaj vinogradov, a najmanj v Št. Juriju in Radečah. V visokem zasavskem hribovju trta ne more uspevati. Najbolj je pa bilo razvito na obronkih krškega polja. Pridelovali so bel in rdeč vciček ter ga prodajali v Ljubljano in na Gorenjsko.
Tudi sadjarstvo je dokaj dobro uspevalo. Leta 1934 je bilo v okraju 235,000 sadnih dreves: 110,000 jablan, 43,000 hintsk, 13,500 orehov, 15,700 češenj in 4800 breskev.
V	gričevju in hribovju, v Go-ranjcih in okrog gozda Krakovo se je prebivalstvo precej bavilo'
z gozdarstvom. V raznih^ P zlasti v ravnini, prevladuje J stov les. Najsiromašnejeepr1®'
valstvo se je pa preživljalo no, z delom v premogovnikih ^ s sezonskim delom. PromeU bil usmerjen deloma v Zagr> deloma v Ljubljano. Kraji v F reč ju Mirne so mnogo pi"ldo z novo železnico Trebnje-SeV"
ca, ki se je dogradila le pred izbruhom vojne. V oi
nekaj'et «
se je promet stekal na
državno
'fta fin 'ono Hi.
cesto Ljubljana — Zagreb"1* banovinsko cesto Novo m^0" J Krško. V vzhodnem delu pa > ležnico Zidani most — Zagr • * i Okraj Krško ima mnogo P * kj4 rodnih lepot, kamor so m j-aa hajali letoviščarji (Kun1' janci). V pogledu tujsj^ |
meta je Toplice.
važen kraj
Pc
*tt iadi ■ h, Me
Urednik nekega lista, (s d, takega obsega kot je kak s >t0 s ski list v Ameriki, ki i"1*' ^a]
Če verjameVaf pa"
tako svoj kismet kot vsak
tega

ljan, to je določene ure 1 ^ 'jen j a, je z veliko zaviflS^ s zoval velike ameriške dn M m m |ridirJa * »! i
kise kin ko,
ibi
Videl je, kako so p ro vsako uro raznašalci izdajo in vpili novico, zgodila tekom tiste ure ^ nje izdaje. To mu je zel° ^ '»se niralo, ker dočim so aI1 ^ ) Va dnevniki lahko izdali P° [Je ekstra izdaj, je on ko^Ji* zmašil skupaj, da so ® ^ -
. ..... . . , _ ■!_ O A lil, r
tatelji čakati polnih 24
nov'l š!
no so dobili v roke druge .
rem*" ti
i listja.
Pa je urednik P**1'8
raa svoje podjetje bolj ^ če že ne more izdajati e ^ tisov vsako uro, mora pa kaj drugega, da ^ da bodo ljudje govoril' ^ vem listu, ki je, kar se vic, eden prvih v mestu Kot veste, so urednik1 prtih glav in debele k02'^ jo, v skrajni sili nap^^vi liz nip, ali obratno: i* ^ «
velikega to še Posebn°.eclllik '
jo je tudi naš čislam « . pravim čislani; ne nlls ta], g da boste vedeli), po£rU' je' \ ,
Zunaj pred svoj
ura
napraviti in pribiti P° ^ n0 tablo in na to tablo . ^ pisati sproti najnovej^^

9* 'tor,
dne
eše
ko:
'asi
■vi.
Do
Sit
par stavkih, da bodo	^
ki prebivajo večinom \af01Stv
ci, lahko informiram«
ših svetovnih dogo1 jim bilo treba čakati drugi dan.
Pa je začel. Prvo,
dkih."^)
Ki, Be; bod re.
le,
na

sal, je bila vest 0*^3
Inati i io-I pH n etra trg ^.j, ji
i ,-ia t»blC
pred hišo in napisal n^ ^
«81 Da > fe«
11» V
P ie '
losti uglednega žarja Fržmaga.
Ure1
"1:00 popoldne.
fTm
ni trgovec Boltežar - ■ pred eno uro resno z ,, čez pol ure je zaPlS£ 1:30 popoldne. ^0]je'
Fržmagi se obrača na ^ . Potem so sledili s^ ^
'2:00 popoldne.	f
je stanJe

Fržmagi se slabšalo."
"2:3'0 popoldne. ^ so pred petimi mlllU i j ali v bolnišnico."
"3:00 popoldne. ^^et
pravijo, da bo mora', zmaga na operacij0, ^
"3:30 popoldne-Fržmaga je srečno Pr cijp,"
"4:00 popoldne.	je
smo dobili telefon« p ugledni trgovec Bo|i)ici" ga preminil v bol"1 1{
fii
vh,

%r,
H
eg
'Hi >tc , bil
N \
i
4
r*liV>1
a ^
med.
vse«11
ki
Je
h"
zdravstvenem Fržmage. Toda bil tudi neki, z namazan rojak, " j t najnovejšo urednik prikrojiti no svoJe
•tel
po
P
nekje košček krede ^ / pod zadnje uredn* ^ sledeče:
"6:00 zvečer. \ ^ t da veliko razburjaj^ ca Boltežar j a Fržm ni odnikoder."
je
!kr0
V >
Ljudje so se ^li^fiN in čitali poročilo, tf^v^li*, nika, ki jih tako toc> T.rlrn va+vonpm Sta
Sk
Jal 4 Dj
v n
A K
hr;
e
% 1>U
iS h '
VICTORY
SATAN IN ISKARIOT
Po nemikem isrlraUn K. Ulji
Irabili iz take velike vasi
■
P1 -onoči bi vsekakor lahko
!#• ili,r
jle pa slutim, čemu ste pri-alera L
a vno
Prt tista vaša duhovitost
Prežat ste prišli, ke-»nio odpotovali in koliko !feb: Šli bi za nami, gotovo P1'1'e kje skritih še več Mogol-li W 'inapadli bi nas iz zasede G°r Postrelili. Jonatana ho-, pr® 'deti ali prav za prav de-mimogrede bi se Mo-maščevali za poraz na j v canonu —. 111« tako ste računali?" ^'ieno se je smejala. (s duhoviti ste!" .ovil 0 sem zadel. Resno sem ral'edal:
f|tl bolj nespametni pa ste
5111 se vobče klatite tod? to v divjini za mlado Pazite! Klavrno ste 0 ste stopili na ameri-in povem vam, klavrno
končali!"
se je obregnila: vam tisto mar! Moje ' "ei 'Je in moj konec je moji ne Pa va®a •"
pje ' Tudi moja! .Nepre-^.jd.)e nam vsiljujete in nam !|jeVs pot, zato imamo pra-_ oZit }a se pobrigamo za vas.
[>V k nadleg0 ste nam! _mff beli bomo, da nas ne
Več nadlegovali. Pogla-
-ju j0r> naš brat, vas bo za
njeS pndržal v ujetni-
01i ®eni vas ibomo zaen-
konec vaših pustolovi-
> t m«
tri

šestimi ljudmi —? Da bi s seboj in mrmral nerazumljive reči, ponoči pa planil iz sanj in tulil, da smo se že kar bali za njegovo pamet.
Tako smo prispeli črez Mali Colorado in pred Acomo v ka-menito dolino, kjer je Thomas Melton zaklal brata Harry j a. Ne da bi bil kateri le samo besedo rekel, smo obstali pri groblji, ki je pokrivala Harry j evo truplo.
Taboriti smo mislili tisto noč pri groblji. Kosti Harryjevega konja, ki smo ga tistikrat ustrelili, so se belile med kamenjem, mrharji so jih obrali. Strahoten kraj je bil, — kraj bratomora. Da nas je kdo vprašal, zakaj smo se utaborili vprav ob groblji, — nobeden bi mu ne bil znal odgovoriti.
Večerjali smo. Thomas Melton ni maral jesti. Mrko je čepel poleg grobi je in stokal. Mesec je posijal v dolino.
Nenadoma se je okrenil k meni.
"Sir, prosim, zvežite mi roke na prsih!"
"Čemu?" " "Molil bi rad."
Čudna prošnja —. Ali sem mu jo smel odbiti? Ne!
Mignil sem Dunkerju, ki je sedel poleg. Odvezal mu je roke.
Preden pa mu jih je še zvezal na prsih, je vprašal Melton:
"Kje leži moj brat?" "Kar poleg vas, tamle. pod grobi jo."
"Pa me pokopijite poleg njega!"
Dunker je kriknil. Okrenil sem se. Držal je starega za roko. "Kaj pa je?"
"Nož mi je izdrl iz pasu—!" "Vzemite mu ga!" "Ne morem — ne gre —! O, — zaklal se je — zabodel se je —! Prepozno — prepozno — I"
Skočil sem, porinil Dunker-ja v stran.
Melton je hropel, kri mu je bruhala iz prsi.
Z obema rokama si je zabodel nož do ročaja v srce. V nekaj sekundah je bil mrtev.
Kaj vam naj še pripovedujem —.
Take trenutke moraš doživeti, popisati se ne dajo. Božja sodba —! Na zemlji se začne, onstran življenja pa se nadaljuje črez sodni dan in v vso večnost —!
Sam se je sodil —. Na istem mestu, kjer je zabodel brata. Umrl je, kakor sem mu napovedal —. Prav kakor Iška-riot —.
Tako nas je pretreslo, da smo otrpnili. Molče smo molili.
In Jonatan, njegov sin —? Ležal je poleg, gledal v mesec in ni rekel besede.
Ko smo se nekoliko pomirili, sem mu dejal:
"Mr. Melton, ste videli, kaj se je zgodilo?" "Kaj ?"
"Oče je mrtev —!"
"ell —! Zabodel se je!" "In očetova smrt, čujte, smrt vašega očeta vas ne dvigne—?" Malomarno je povedal: "Čemu —? Dobro mu je, staremu —!; Smrt ga je rešila. Visel bi bil, da se ni sam umr-til."
Zgrozil sem se. "Človek — človek —! Tako govorite o lastnem očetu?"
"Menite, da bi bil o meni drugače govoril?"
Dobro sem vedel, da je prav povedal. Vkljub temu sem dejal:
"Gotovo čisto drugače!" "Ne, sir! Prav tako bi me bil izdal in žrtvoval kakor vsakega drugega, če bi mu kori-
se je. Prosila
ti i k; .
v jjjjl Vlvici me sodite! Nisem jnti Meltona, prosila bi jiiik k* me vzeli .s se" mse,
&L J11 ste prišli —V' sem
I	ie j; J- "S šestimi Mogollo-
So še oboroženi po-e Y<^Žite bežite —! Meni
II	il tj b°dete dopovedali!
;oC" rečeno, nekaj tednov ^el poglavar Ni j or v 'fstvo
, «!tlred oči! Nočemo vas p n* Mu»
I
e je še enkrat
\
Kaj bo potem z clsto vaša zadeva. • pa glejte, da nam iz-
i"es vzeti Meltona s izročiti sodišču?"
°bro! Le odpotujte! .potoma bodete nekaj j', Le škoda, da mene
S
groženj je donela Napoved. Res so nas j^toma napasti. k Wlo pet Mogollonov L1, Verjetno je bilo, 4 0 Ponoči priplazili in i^'i, kaj se je zgodilo 111 tovarišem in z Ju-
rOV
1
>;j|j e zmračilo, smo raz-0ei 'k 0g vasi °£lednike> v
skvi+l *alroli nn
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
JUNIJ
7.—Banket in ples 'prjirede kadetke št. 169 KSKJ v Slovenskem domu na Holmes Ave.
7.—Društvo sv. Reš. Telesa fare sv. Lovrenca priredi piknik na Basta's Grove.
14.—Društvo sv. Križa, št. 214 KSKJ priredi piknik na 6818 Denison Ave.
21.—Piknik društva Kola hrvatskih sinova in hčeri sv. Jti-raj broj 31 in Hrvatske ženske organizacije št. 14, na James Rybaka farmi, 6249 Turney Rd. Garfield Heights.
21.—Društvo Napredek, št. 13?ABZ priredi piknik na Stu-škovi farmi.
27.—Društvo	Ribnica, št. 12 SDZ priredi piknik na Frank Jagrovih prostorih.
28.—Pevski	zbor Sloga priredi piknik na Stuškovi farmi.
JULIJ
12.—Pevski zbor Zvon priredi piknik na prostorih Doma zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave.
12.—Slovenska zadružna zveza priredi piknik na farmi S. N. P. jednote.
19.—Pevski zbor Slovan priredi piknik na farmi SNPJ.
AVGUST
2.—Društvo Brooklynski Slovenci, št. 48 SDZ priredi piknik nik na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
2.—S. W. O. C. local 1519 ima piknik na Stuškovi farmi.
16.—Pevski zbor Sloga ima piknik na Stuškovi farmi.
23.—Zveza slovenskih društev Najsv. Imena v Clevelan-
du priredi Katoliški dan na Brae Burn prostorih, 25000 Euclid Ave.
SEPTEMBER
12.—Skupna društva fare sv. Vida imajo plesno veselico v avditoriju SND.
19.—Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 18 SDZ ima plesno veselico v avditoriju SND.
26.—Jugoslav	Camp, št. 293 WOW ima plesno veselico v avditoriju SND.
27.—Društvo	sv. Janeza Krst-nika, št. 37 ABZ priredi proslavo 40-letnice obstoja v avditoriju SND.
OKTOBER
10. Honor Guards of SDZ, ples v avditoriju SND.
10.—Društvo	Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ priredi plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave.
11.—Mladinska	godba fare sv. Vida priredi v SND na St. Clair Ave. popoldne koncert, zvečer pa ples.
16.—Carniola	Hive, št. 493 T. M. plesna veselica v avditoriju SND.
17.—Društvo	Clevelandski Slovenci, št. 14 SDZ plesna veselica v avditoriju SND.
24.—Carniola	Tent, št. 1288 T. M. plesna veselica v avditoriju SND.
25.—Dramski	zbor Ivan Cankar, predstava in pes v avditoriju SND.
31.—Društvo sv. Katarine, ZSZ, plesna veselica ,v avditori. ju SND.
31.—Slovenska zadružna zveza priredi plesno veselico v Slo. venskem društvenem domu na
Recher Ave.
NOVEMBER
1. — Glasbena Matica, opera in ples v avditoriju SND.
7.	— Društvo Clairwoods, št. 40 SDZ ples v avditoriju SND.
8.—Društvo	Kras, št. 8 SDZ praznuj^ 30-letnico ustanovitve v Slovenskem domu na Holmes Ave.
14.—Društvo	Slovenec, št. 1 SDZ plesna veselica v avditoriju SND.
15.—Mladinski	pevski zbor Črički priredi ob 4 popoldne koncert v SND na 80. cesti.
15.—Mladinski pevski zbor SDD na Waterloo Rd. ima prireditev v SDD na Waterloo Rd.
21.—Društvo	sv. Ane, št. 4 SDZ plesna veselica v avditoriju SND.
22.—Dramski	zbor Ivan Cankar predstava v avditoriju SND.
28—Martha Washington, št. 38 SDZ plesna veselica v avditoriju SND.
DECEMBER
6.—Pevski zbor Slovan priredi koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., začetek ob 3:30 popoldne.
20. — Slovenska šola SND božičnica v avditoriju SND.
28.—American Jugoslav Veterans, prireditev v avditoriju SND.
31. — Silvestrov večer slov. nar. doma in Klub društev SND v obeh .dvoranah SND.
UNITED STATES DEFENSE
ONDS
AND
STAMPS
BUY
\
skriti so čakali na Previdnost je žela
i jJjK i ^j' smo prijeli, eden '" ^ Jih bil° treba več
V V Vi Sl<rbi Smo dru£° JU_
i?°J CVaH. Četa Nijor nas j^^s, ]ala daleč črez meje °!Zemlja. Marta je |j ^ kosilnici, nam pa so Kd V ore izvrstne konje, b J ^>ibu in pueblu smo L1.'od puebla dalje pa i Jc pji ^ 11 naravnost po po-i ?,'oc ^t^1*10 prišli na zapad. i P°	Meltonu se je vi-
vl \ lu dan za dnem bolj
>rjG na rešitev- Po_
;ef i I J10, da nista prišla z
Pred kratkim se je poročil narednik Charles C. Kuropatwa, kije nastanjen v taborišču Hickham Field, Honolulu, z Agnes Remoaldo iz Kauai, Hawaii. Takoj po poroki pa se je moral vrniti v taborišče, kjer so ga presenetili njegovi tovariši z lepo okrašeno posteljo.

se je obnašal vse stilo. no. Govoril je sam
(Dalje prihodnjič.)
Gornja slika nam kaže skupino naših vojakov, ki so nastanjeni na GmtemaU v obrambo Panama prekopa in Centralne Amerike. Med častniki od leve na desno so: general Jose Reyes, guatemalski vojni minister; ameriški poslanik Fay A. Desportes in polkovnik Milo N. Clark, poveljnik zračne sile. Guatemala je stopila na stran Zed. držav 11. decembra 19.'jI.
Sprejem v Clevelandu
(Nadaljevanje s 1 strani)
Potem je pokazal svoje čar-ne umetnosti naš čarovnik John J. Grdina, ki je bil ta večer res posebno spreten, da se mu je vse čudilo. Ko je izvlekel iz klobuka, v katerem je kuhal jajca, živega zajčka, tega zaprl v ročni okvir in ko ga je odprl, sta bila mesto zajčka tam dva lepa nageljčka, je ljudem kar sapo jemalo. Nagelj-čka je pa podaril za spomin povabljenima gospema.
Albina Novak je nato povedala, da je poslala glavna predsednica Marie Prisland brzojavno čestitko, v kateri želi mnogo uspeha prireditvi in izraža iskrene pozdrave gospema Krek in Furlan.
Po kratkem odmoru sta nastopila mlada umetnika v umetnem pleesu, Zallarjeva Leonard in Eileen. Čeprav še v nežnih letih, pa sta res že prava mojstra in žela sta topel aplavz.
Potem je pela s svojim srebrnim sopranom Carolyne Bu-dan par pesmi v soli, zatem pa v duetu z June Babitt. Peli sta odlomek iz opere "Cigan baron," ki je zelo ugajal.
Potem je pela Emily Mahne s svojim prekrasnim contra-altom, in je zlasti užgala navzoče s pesmijo "Zapuščena."
Zatem je bila podana lepa živa slika: Slovenska mati s svojo hčerko v narodnih nošah. V živi sliki sta bili Apolonija Kic in Margaret Tomažin. Irene Jazbec je izrazito zapela prisego: "Slovenka sem, Slovenka čem ostati . . ."
Potem je bil prizor v počast slovenskim materam, ki so dale svoje sinove ameriški armadi. Mater je predstavljala Julia BreZovar, a recitacijo, besedilo Ivana Zupana, je podala Frances Brancelj.
V posameznih točkah sta nastopila zopet plesalca Eileen in
jih pri begu iz domovine tik pred prihodom Nemcev. Videlo se jima je, kako ju še vedno stresa strah in groza na prestane težke čase. Govora sta bila tako zanimiva, da ju bomo v eni prihodnjih številk priobčili dobesedno.
Zvečer je bila splošna domača zabava, a v dvorani št. 1 se je zbralo kakih 60 oseb k večerji v počast ge. Krek in ge. Furlan. Podružnica št. 25 SŽZ jima je podarila za spomin obiska v Clevelandu ljubko darilce, katerega sta bili zelo veseli.
Naj še omenimo, da sta prinesli iz New Yorka ljubko do-liko, obdečeno v slovensko narodno nošo, kakršnih sta v New Yorku že mnogo napravili za razstave in v dobrodelne namene. Naj vidi svet, sta rekli, kako lepo je slovensko dekle v narodni noši, katero mora imeti zdaj doma zaklenjeno globoko v skrinji, da ne pride v umazane roke sovragu.
Danes popoldne bo priredila ga. dr. Mally čajanko na svoji lepi pristavi v Mentorju, O., v počast obema gostinjama. A danes dopoldne ju bo sprejel v avdijenci naš župan Frank J. Lausche.
MALI OGLASI
Pohištvo naprodaj
Proda se usnjen spalni divan, Leonard Zallar, ki sta se še library miza, 2 omari, 1 stol in bolj izkazala kot pri prvem na- Victrola. Oglasite se na 1193
Addison Rd.
stopu.
V soli je zapel s svojim so-, nornim glasom Frank Kuret, par pesmi, nato je pa sledil | kratek komičen prizor, da smo I ^ g^ imeli poleg resnega tudi nekaj i —:-1
Soba se odda
Opremljena soba se odda dekletu. Oglasite se na 1405 E.
(122)
smeha. V kratki enodejanki so nastopili Domjan Tomažin, Josephine Perpar, Frances Bran-cel in Margaret Tomažin. To^ so že naši stari znanci na odru in vzbujali so salve smeha po dvorani. Te diletante bi morali večkrat videti na odru.
Potem je pa voditeljica programa predstavila slavljenki te prireditve, go. Krek in go. Furlan.1 Občinstvo jima je priredilo živahne in tople ovacije, da sta bili vidno ganjeni nad tako prisrčnim sprejemom.
Najprej je govorila ga. Krek in zatem ga. Furlan. Beseda jima je tekla gladko, a nista
Drva naprodaj
Naprodaj so drva za kurjavo, iz tovarne. Velik lot samo $3. Pokličite Liberty 2067.
(125)
Hiša naprodaj
Proda se hiša 8 sob, za 2 družini, na 7714 Donald Ave. Oglasite se na 1427 E. 39. St. opoldne ali zvečer po 5 uri. (123)
Mladenič dobi službo
Izkušen mladenič ali pa tak, ki ima veselje se izučiti dela v groceriji, mesnici in razvaža-nju, dobi službo pri Slovenski zadrugi. Star mora biti nad 18
let. Oglasi naj se pri glavnem bili prav nič prisiljeni. Največ j poslovodji Ižancu na 667 E. sta govorili o svojih doživlja- 152. St.	(123)

llllllll^lllltllllllllllllllllllllllllllllllllll
RDEČA KOKARDA
ROMAN IZ VELIKE REVOLUCIJE
*
H-*
* * *
STANLEY WEYMAN
"Kako? Na okno?"
"Videl jo bom iz sobe abbeja Benoita."
Zarja sreče se je razlila po njenem obrazku.
"Obesim jo," je obljubila. "O, Bog bodi zahvaljen, da ste tako blizu mene. A razen vas imam še Francoise, služkinjo, ki mi je vdana. Dokler imam njo ..."
Obmolknila je; ustnice so ji ostale odprte in kri ji je mahoma izginila iz lic. Spogledala sva se . . . Predolgo sem se bil zamudil! Po hodniku se je približeval topot korakov in hrup glasov; neka vrata so se naglo odprla in spet zaloputnila. Toliko da sva se upala sopsti; služkinja je bila prva, ki se je ganila. Neslišno je stekla k vratom in obrnila ključ.
"To ne bo nič pomagalo!" je šepnila Deniza, bleda kakor sneg, in se naslonila na mizo. "Obvestili bodo mater. Umorili vas bodo!"
"Ali ni drugih vrat?" sem zajecljal, gledaje okoli sebe kakor preganjana žival. Šele zdaj sem spoznal nevarnost, ki mi je pretila.
Zmajala je z glavo.
"Kaj pa je to?" sem vprašal, kažoč v drugi konec sobe, kjer je bila alkova s posteljo.
"Kabinet," se je radostno oglasila služkinja. "Da, da, gospod, tam nemara ne bodo izti-kali. Hitro, hitro, da vas zaprem."
V takem položaju vodi človeka samo nagib. Slišal sem, kako je zarožljal zapah in kako je nekdo udaril po vratih. Še vedno se nisem mogel odločiti. Toda prvemu udarcu je sledil drugi in znan glas je za-klical:
"Odprite, Francoise, odprite!"
Tedaj sem krenil proti kabinetu. Deklina je trepetaje od straha oklevala med menoj in med vrati. Ko mi je naposled stopila s poti, sem moral sam odpreti vrata v kabinet.
A tisti mah me je izpreletela misel, da spravim Denizo v zadrego če me najdejo v tem skrivališču. Ako se skrijem za ta zaprta vrata in med .ženske stvari, ji storim stokrat večjo krivico, kakor če ostanem sredi sobe in pogledam nevarnosti v oči. Z obrazom žarečim od sramu, sem zaprl kabinet in se vrnil na svoje mesto. Trenutek nato so se vrata odprla in gospod de Saint-Alais je stopil v sobo. Njegov prvi pogled je bil name.
XXII.
Noblesse oblige.
Vendar pa ni bil on tisti, ki se je prvi oglasil. Eden njegovih spremljevalcev (je stopil naprej in zavpil:
Pozor, žene in dekleta!
Žene iti dekleta, katera še nima spomladanske suknje, sedaj jo lahko dobi pri nas, ker smo dobili precej lepih vse mere. Ravnd tako imamo tudi otroške veliko zalogo, različnih barv Itn mere.
Velika zaloga oblek vseh vrst. Sedaj so še garantirane barve, pozneje se ne ve, če bodo.
Velika izbera slamnikov za
žene in otroke ter velika zaloga ženskih hlač, spodnjih in zgornjih. Se vam priporočamo
Anzlovar's vogal 62. St. in St. Clair Ave.
Prijatel's Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212
"On je! Vidite, mušketo ima še v roki."
"Nu, primite ga," je odvrnil gospod de Saint-Alais, "in odvedite ga iz sobe! Kdorkoli ste gospod," se je okrutno obrnil k meni, "ko ste se lotili vohunskega posla, sti menda tudi mislili na posledice? Odvedite ga, prijatelji!"
Dva moža sta pristopila in sta me zgrabila za komolce. V svoji osu/plosti nad pojarvlje-njem gospoda de Saint-Alais in nad njegovimi besedami nisem niti pomislil na to, da bi se bil branil. A v takih primerih se človek naglo osvesti.
"Gospod de Saint-Alais," sem izpregovoril, "to je abotno. Nihče ne ve bolje od vas, da nisem vohun. Tudi to veste, zakaj sem prišel. In kar se tiče moje preobleke ..."
"Ničesar nočem vedeti," me je zavrnil.
"Ali ..."
"Ničesar nočem vedeti, pravim!" je ponovil in porogljivo mahnil z roko. "Zadošča mi, da smo vas našli tu preoblečenega v meniha, kar očividno niste. Bolje bi bilo za vas, da ste poizkusili preplavati Rhono, kadar najbolj naraste, nego da ste se nocoj vtihotapili v to hišo — verjemite mi ! . . . Odvedite ga vendar že! Spodaj naj ga sodijo in obsodijo."
Nisem se mogel več premagovati. Otresel sem se mož, ki sta me držala, in odskočil.
"Lažete!" sem kriknil. "Vi veste, kdo sem in zakaj sem ■tu!"
"Ne poznam vas," je odvrnil, ne da bi trenil z očmi. "Ne poznam vas in neznano mi je, zakaj ste prišli. Res je, da sem nekoč poznal človeka, ki vam je bil podoben. A tisti je bil plemič in bi bil rajši umrl, nego da bi se bil poizkusil rešiti s tako očividno prevaro in lažjo. Odvedite ga, Že itak je na smrt prestrašil gospodično Denizo. Bržkone je našel vrata odprta in se je splazil noter, meneč, da bo tukaj varen."
Uganil sem, kaj namerava: v svoji togoti je hotel žrtvovati mene, da bi očuval sestrino čast. Še več: z okrutno radostjo je užival stisko, ki me je spravljal vanjo. Čelo se mi je orosilo in zbegano sem gledal okoli sebe, trudeč se, da bi našel jasno misel. Hrup pouličnega boja mi je še polnil ušesa; vedel sem, da ljudje, ki tvegajo svoje življenje v taki borbi, ne poznajo ne pomislekov ne usmiljenja. Ta mož je bil mimo tega še iz uma zaradi izgub in ponižanj, ki so ga bile zadele, in jaz sem nasprotoval njegovim načrtom. Njegove besede niso bile podobne navadni grožnji. Samo velikodušje more pripraviti človeka, da vzame tako nevarnost nase.
In vendar sem se obotavljal. Še branil sem se, ko so me jeli vleči proti vratom; a tedajci se je zgodilo nekaj, česar ni pričakoval nihče izmed; nas. Deniza, ki je med mojim razgovorom z njenim bratom vsa bleda slonela ob zidu in se borila z omedlevico, je z glasnim vzklikom planila naprej in ga zgrabila za roko.
'Ne, nočem tega!" je vikni-la z dušečim se glasom. "Ne, tega ne boste storili! Milost! Usmiljenje! Jaz ..."
"Gospodična!" je rekel markiz in gnev mu je blisnil v očeh. "Utrujeni ste tako, da sami ne veste, kaj delate. Ta prizor je izčrpal vaše moči. Brž," se je obrnil k spletični, "gospodična je potrebna vaše skrbi. Ta člo-
vek pa je vohun in ne zasluži njenega sočutja."
Toda Deniza se ga je oklenila.
"Ni vohun!" je vzkliknila z glasom, ki mi je segel do dna srca. "Ni vohun, sami veste, da ni!"
"Dovolj, dekle! Molčite!" jo je srdito zavrnil.
Toda markiz ni bil pripravljen na izpremembo, ki se je bila izvršila v njej.
"Nočem," je klicala, "nočem tega!"
In v moje presenečenje je zajci izpustila njegov komolec, vrgla z naglo kretnjo glave lase nazaj ter se izzivajoče vzravnala pred bratom.
"Nočem!" je ponovila. "Ni vohun, in vi,* gospod, to dobro veste. Ljubi me," je nadaljevala ponosno, "in prišel je, da me vidi. Slišite? Posetil me je kot moj zaročenec."
"Ali blazniš, dekle?" je za-škrtal gospod de Saint-Alais sredi občega molčanja.
In v tej tišini so vse oči uprle vanjo.
"Ne blaznim," je odvrnila Deniza vsa bleda in s plamene-čimi očmi.
"Sramota vam ne gre do živega — ali bo tudi strah zaman?" je z groznim glasom za-rohnel markiz.
"Strah? Ko pravim, da ljubim! Ljubim ga, ki stoji tu pred vami!"
Težko bi popisal čuvstva, s katerimi me je navdalo to priznanje. Že dotlej je bil moj srd tolikšen, da sem komaj še vedel zase; kakšen je šele postal, ko je markiz po teh besedah surovo prijel deklico okoli pasu ter jo vzlic njenemu vpitju in ustavljanju neusmiljeno odvlekel v drugi konec sobe.
To je bilo znamenje za pri zor, ki mu ne pomnim enakega. Hotel sem ji planiti na po moč; toda markizevi spremljevalci so se vrgli name in so me jeli z združenimi močmi pehati proti vratom. Peneč se od besnosti je kričal Saint-Alais, naj me odvedejo, med tem ko sem ga jaz psoval s podležem in strahopetcem, na vse načine se trudeč, da bi ga spravil ob pamet. Nekaj trenutkov sem se upiral napadalcem vzlic njihovi premoči. Kriki uboge Denize so delali hrup še neznosnejši. Nato se je zgodilo, česar nisem mogel preprečiti : potisnili so me iz sobe, vrata so se zaprla in Deniza mi je izginila izpred oči.
Blaznel sem in drgetal, kakor da me trese božjast ;toli-ko da sem še dihal. A kakor hitro so bila vrata zaprta in boj končan, smo se vsi štirje nekam pomirili. Moji čuvarji so odnehali in so me jeli molče ogledovati. Slonel sem ob zidu in divje zavijal oči. Nato mi je
rekel eden izmed njih še dokaj vljudno:
"Dajte, gospod, ne razgrajajte. Če boste mirni, bomo lepo ravnali z vami; če ne . . ."
"Lopov je, strahopetec, človek brez časti!" sem kriknil z ihtečim glasom.
"Tiho, gospod, le tiho!" Z dvma drugima vred, ki sta bila ostala na hodniku, jih je bilo zdaj pet. Hodnik je bil temen, toda imeli so leščerbo s seboj in tako smo nekaj minut molče čakali. Nato so vrata ozko zazijala; tisti, ki je bil videti poveljnik, je stopil k odprtini, da sliši navodila za nadaljnje ravnanje.
"Naprej!" je rekel, ko se je vrnil k nam. "Na številko 6. Stopi po ključ, Petitot."
Tisti, ki mu je bilo ime Petitot, je naglo odšel in mi ostali smo počasi krenili za njim no hodniku; čuvarji so me obkolili z vseh strani in njih težki koraki so budili glasne odmeve, ki so se razlegali po vsem poslopju. V rumenkasti svetlobi leščerbe sem videl obakraj hodnika surovo pobeljene zidove; v desnem zidu sem opazil turobno vrsto vrat, ki so naliko-vala vhodom jetniških celic. Pred enim izmed njih smo se ustavili in mislil sem, da me bodo tu zaprli; nov pogum me je navdal, zakaj k Denizi odtod ni bilo daleč. Toda ko so se vrata odprla, so se pokazale samo majhne stopnice, po ka-cerih smo dospeli na drugi hodnik. Sredi tega hodnika smo se ustavili pred odprtim oknom, skozi katero je buhal močan veter s tako močjo, da je hotela leščerba kar ugasniti. In veter ni prihajal sam, ampak je prinašal s seboj vse glasove razburkanega mesta; srdito vpitje, navdušeno vzklikanje, klerikanje zvonov in zdaj pa zdaj kak strel iz samokresa — kar vse je zgovorno pripovedovalo o dogodkih, ki so se odigravali v zaščiti teme. Na enem kraju je bil plašč teme raztrgan in izpod njega se je visoko dvigal rdeči plamen požara, kakor bi hotel zaplesti tudi nebo v strahoto, ki je pustošila obličje zemlje.
Moji spremljevalci so se sklanjali skozi okno ter prisluškovali in oprezali na vse strani. Čudil se nisem ne njim ne temu, da sem slišal nad našimi glavami neumorni korak moža, ki je bil odgovoren za vse, korak tistega, ki je igral krvavo partijo. Izida ni bilo moči prerokovati ; a lcazno je bilo, da bo usoda, kakršno skujejo tu, odločala o polovici Francije. Mi smo gledali skozi to okno s telesnimi očmi; a tam, onkraj meje, v Turinu, in bliže nas, v !Sommieresu in Montpellierju, se je obračalo proti Nimesu na tisoče in tisoče ljudi, cvet fran-
coskega grbovnika, ter spremljalo borbo s tesnobo, ki je bila nemara še večja od naše.
Iz besed svojih stražarjev sem posnel, da se je bil gospod Froment polastil "arene" in se v njej utrdil. Plamen, ki smo ga videli, je uničeval eno izmed protestantskih cerkva. Zfvedel sem tudi, da se domoljubi niso bogvekaj ustavljali nenadne-nemu zaskoku in da je "rdečim" vztrajati samo še štiri in dvajset ur, pa bo prihod vojske iz Montpellierja zagotovil njihov uspeh ter ovenčal podjetje s pokroviteljstvom najvišjih oseb.
"Toda malo je manjkalo," je šepnil eden izmed mož. "Da jim nismo nocoj skočili za
vrat, bi jutri oni udarili po nas _>>
"A vendar se ni niti polovica naših kohort odzvala klicu."
"Zjutraj pridejo ojačenja iz vasi," je živahno vzkliknil tretji. "Vsi zvonovi od tod pa do Rhone bodo bili plat."
"Da, a kaj bo, če prihite Ce-vennci prvi? Kaj bo tedaj, tovariš?"
Nihče ni vedel odgovora. Tedajci so se približali po hodniku koraki in moji spremljeval ci so okrenili glave.
"Petitot je, ključe nese," je rekel vodja. "Pojdimo, gospod
_yt
Toda motil se je. Novodošlec je bil človek zelo visoke rasti; zavit v plašč in s klobukom na glavi je v spremstvu treh ali štirih mož naglo stopal proti nam. Ko je dospel do nas, je vprašal:
"Ali je Buzeaud tukaj?"
Tisti, ki je preje govoril, je spoštljivo stopil predenj:
"Da, gospod, evo me."
"Vzemite šest mož, najmočnejših, kar jih najdete spodaj, pojdite k 'Devici,' vzemite jih tam še toliko in zagradite z njimi cesto, ki vodi ob kasarnah proti orožarni. Tucat poma-gačev bogte spotoma gotovo našli. Zasedite tudi nekaj hiš, da boste lahko držali ulico. In . . ."
A tisti mah je ustavil oči na meni in obmolknil.
"Kaj pomeni to?" je povzel. "Kaj dela tu ta gospod? In v tej opravi?"
"Gospod markiz ga je zasačil .. . na vrhu."
"Gospod markiz?"
"Da, gospod. Ukazal nam je, naj ga do nadaljnega zapremo na številki 6."
"Oho!"
"Kot vohuna."
Gospod Froment je požvižgal in spogledala sva se. Skrb j in nestalna svetloba brlik sta delala njegove črte še trje. Naposled je globoko vzdihnil in se nasmehnil, kakor da se zaveda čudnost ipoložaja.
"Tedaj se vendarle še vidiva, gospod vikont," je izpregovo-
ril. "To srečanje me domišlja, da imam tu nekaj, kar je vaša last. Pa ne da bi bili prišli baš po tisto?"
"Da, gospod, prišel sem po-njo," sem odvrnil z ošabnim glasom, vračaje mu pogled za pogled. Videl sem, da me je razumel.
"In gospod markiz vas je našel na vrhu ?"
"Da, na vrhu."
"Glejte, glejte!"
Zamislil se je za trenutek. Nato se je obrnil k svojim ljudem :
"Prav," je velel, "kar idite, Buzeaud. Sam hočem paziti
1
."S.
K* 5 C
na tega gospoda ... in beti, da se preobleče. " vrh in počakajte me zf se je obrnil k trojici ali rici mož, ki so ga sprem"8 "Povejte gospodu Flandn^ to je moja zadnja beseda -župan, naj se zgodi karko sme razobesiti znamenja, s terim bi klical vojsko moč. Naj mu sporoči z strani, kar mu drago . . primer, da ga dam obesity ^
najvišjo lino stolpa • •• nikar naj se nihče ne drZ vpiti te grožnje. Ali s e umeli?"
(Dalje
Zobje so ga izdali. — Herbert Howard se pri vpisu v vojno mornarico povedal da je stao4
• S /j
toda zdravniška preiskava, je dognala, dci m™ s . zobe (milk teeth) in nato je priznal, da je starkonW] ir 7 ' "
I.
i i u ni w min ■■	i ni 111 m.......... nam m........................................................................................i .....i«	-	r
^^--—■— jp t
Gornja slika je bila posneta iz bojev nftse P ■ 001'1 trdnjavi Gorregidor, ko so bili v akciji težki °^reZ. gff^ med tem, ko so japonski bombniki vsipaU iz 2
nosne bombe. Topovi so sedaj utihnili ■£.........-......
Kadar govore veliki topovi. — Večje število japonskih letal je bilo sestreljenih iz zraka, ko so za grmeli ti ameriški topovi iz trdnjave Cotregidor. Sedaj, ko je padla trdnjava, so utihnili tudi ti mogočni topovi. V endar pa so naši vojaki pokvarili te topove in vse važnejše naprave pridno so dospeli Japo nci.
ŽENINI IN NEVESTE'
Naša slovenska unij ska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Ave.