IZDAJA ZA GORIŠKO IX BENEČIJO PRIMORSKI DHEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Štev. 187 (2183) BADIO JUGOSLOVANSKE CONE TRSTA BO PRENAŠAL DANES OB 18.30 NOGOMETNO TEKMO ZA OLIMPIJSKO PRVENSTVO DIC0SLA1IIIA-UADŽIIRS1IA Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, sobota 2. avgusta 1952 Cena 20 lir . 'etdeseti premieri Slovenskega nar. gledališča v Trstu Predaj* J111 d'Alembertu o 5*132?» (1758> ie obsodil Rousseau ostro kat *„ ^edališko umetnost '^h,t^uhno in človeški *«Dunf?dl3lV0- Ko sem se ®‘»ii unJu- seznanjal 2 njego-oi»rniti me fi niso m°9li Po iu„ ' . ne bi zvečer stal nato VTed blagajno in dvorne n Ure na stojišču P'edtt,o£r*jne °Pere- Na' °dobrl„Jj il°vest»o ni nikdar zorov T^a?l0U?Seauiemh na’ niiti 1 ^as,stl m šovi- glede ., *® Penili njim n°sti u 1 .odrske umet- ni. ? Jrst“. fct. jim je hoteli ?„.° skopljiva, da so jo žigi V ?• finskimi po- Aeveti številki »ranie tT0- llsta pijanske Ti brežiški 10 J,odobni nazo-harja fc Iff0, duhovnika Jur. Sleda! išč„ 1333 poslal Un, Ljubljotii ’■ vsake t denarja 5a- fco’ čas z« ljubljenega ča-cas ,*« teater«. Razuoj u , poljani take la e je ško- £.“?• ^lf6ojJ *at>rže-denar SL?* Ot’roei- Glede ujeua, fj[°!l?nce.v je Roussea. Zrnota tem c?a 1,1 Jurharjeva deseti nrLfltneiša °b Pe‘‘ nar°dnean )erj Slovenskega K° 0a gledališča v Trstu. nier ^kult?' petdeset Pre* ledn^a JleInr^ ustvarjanju dor je ^e samo, hlizu lri,ZZemu delu kje od ,U:^XurTal ali *e 9“ feni petdesleZeVaL Kai P°' Urni zoodn«- PTemier v kul-Pttie, kak?? ,nt nar°dne sku-*en«j ;aKrsn« so tržaški slo-tti, ki je od bL*e le £«‘i, Jci je lah. tttm0 SOTfttnlinT 7»»» t £kri»e se spremljal to kul-Janje v izredno erednih razmerah, Slovence obltoje" 1Si% h°v0eis,efali nazaj v 1. ^nske d»*n dobo slo- t^ znov* aHke v Trstu• ne j, ^matike f™tresali rasti 2ii m « pruik j dru91 Polovici • itoletin r eh desetletjih ela. ki 11?n]e gledališkega *arucli 1 moralo 1.1920 °pe Prekinil^80 poiiga dvo' ni bilo -«»rt,o-»“° m pregnano »?si«em ,al}Jantko tri L**tn v J prelevil v sovi- bodnega tržaškega ozemlja S tem so se zmanjšale tudi možnosti gostovanja po osvobojeni Primorski, ki se je združila s Slovenijo. Upravo, ki je prešla v moje roke, je strokov, no krepko podprl Umetniški svet. V tej sezoni je bilo pet premier in ena ponovitev. Vatna je bila uprizoritev Cankarjeve drame uKralj na Betajnovi» ter duefi klasičnih komedij: Molierovega «Sko-puha» in Goldonijevih ({Primorskih zdrahy>. Vso sezono so trajala pogajanja z ZVU za kakšno večjo dvorano, a stvarnih uspehov ni bilo. Gledališče je dobilo nove prostore za urade in dvorano za vaje. Četrta sezona (1948-49) še je pričela s Shakespearovo komedijo «Kar hočete». iVaša ustanova se je tako vsaj delno oddolžila največjemu dramatiku svetovne književnosti, ki se ga dotlej zaradi nezadostnega osebja in preskromnih sredstev ni še upala lotiti. Izmed večjih del sta sledili še Gogoljeva «Zenitev« in Cankarjevi «Hlapci>>, Nadaljevala so se pogajanja z ZVU glede gradnje nove slovenske dvorane v Ul. delVIstria 5 a. Ko je ZVU prepustila zadevo občini, je dala ta jasno razumeti da namerava skrbeti samo za italijansko, ne za slo. vensko prebivalstvo, in je pahnila z zvijačnimi izgovori pripravljene načrte v pozabo Nenadoma se je pojavila na podlagi fašističnih zakonov nekakšna policijska cenzura odrskih del našega repertoarja. Množili so se predpisi glede kolavdacij, dovoljenja, pristojbin in ustvarjali zamotano robidovje, ki naj bi slovenske predstave bolj in bolj dušilo, če že ne onemogočalo. Tuji kominformovci so zapovedali slovenskim, da morajo zanesti razdor v vse slovenske ustanove, tudi v Slo. vensko narodno gledališče. Justo Košuta se je brez vzroka sam izločil iz osebja Slovenskega narodnega gledališča in osnoval Ljudski oder. Kominformovci so našemu gledališču odrekali in zapirali društvene dvorane in po šovinističnem vzoru napadali naše občinstvo z nasilnimi dejanji, motili predstave z motornim truščem in obrekovali gledališče v svojem tisku z izmišljenimi obtožbami. To se je nadaljevalo v naslednjih sezonah in se v presledkih še včasih nadaljuje. V peti sezoni (1949-50) je gledališče pripravilo šest premier in eno ponovitev. Med pomembnejšimi naj omenimo Ostrovskega «Donosno službo», Molierovega «Trtuffa» in Kreftovega «Veleizdajalca», ki ga je režiral avtor sam. S svojim zgledom, z živo besedo, z nauki in predavanji je dr. Kreft dvignil umetniško raven in zmogljivost tržaškega ansambla. Sezona se je začela s predstavami na prostem na stadionu «1. maj» na lesenem zložljivem odru; tako je gledališče razširilo možnosti svojega udejstvovanja. x V-aprilu 1950 je gostovalo v Ljubljani in Mariboru in še bolj učvrstilo vezi z glavnimi gledališkimi ustanovami matičnega naroda. Na koncu sezone si je nabavilo železni oder. Šesta sezona (1950-51) je prinesla tržaškim Slovencem osem novih iger. Med slovenskimi avtorji je bil najvažnejši Ivan Cankar s komedijo ((Za narodov blagom v režiji Slavka Jana, tedanjega direktorja ljubljanske Drame. Sezona se je zaključila z veličastno uprizoritvijo Kreftove zgodovinske drame ((Celjski grof jev na prostem v režiji Jožeta Babiča ter v inscenaciji inž. Molke in slikarja Cesarui. Izmed slovanskih avtorjev ; > bit najvažnejši Gogoljev -vizor» z Lojzetom Potokarjem k. g. v glavni vlogi Od tujih dramatikov omenimo B Sha-wa «Gospo Warren» in Molierovega «Namišljenega bolnikov, V sedmi sezoni (1951-52) se je delavnost Slovenskega narodnega gledališča še stopnjevala. Število premier je naraslo na devet in eno ponovi- Italijanske oblasti kratijo slBifenshim olrBknm prauico dn oddiha na slovenski zemlji Nov diskriminacijski protislovenski ukrep videmske prefekture, ki je ukazala zapreti otroško kolonijo Dijaške Matice iz Gorice v Ukvah (Nadaljevanje na drugi strani) Prejšnji teden je videmska prefektura poslala upravi počitniške kolonije, ki jo je tudi letos organizirala Dijaška Matica iz Gorice za slovenske o-troke iz mesta in okolice, odlok, da mora kolonijo takoj zapreti in otroke poslati domov. Odlok navaja kot pretvezo, da ni bilo izdano predhodno dovoljenje za kolonijo od pokrajinskega zdravnika, oziroma od videmske prefekture. Pripomniti moramo, da je bila tozadevna prošnja vložena že sredi maja. Pozneje je vodstvo Dijaške Matice ponov. no urgiralo pri videmski prefekturi njeno rešitev in odgovor Poudarjamo še, da je lan. sko leto dovoljenje za kolonijo tudi prišlo naknadno, ko je bila kolonija že odprta. V ponedeljek, 28. julija, je šla v zvezi s tem odlokom po. ebna delegacija Dijaške Matico iz Gorice skupaj s pokrajinskim svetnikom DFS tov. Vilje. mom Nanutom na videmsko prefekturo, da bi kaj več zvedela in intervenirala, naj se odlok prekliče. Delegacija je bila najprej pri pokrajinskem zdravniku, ki je izjavil, da on ni proti temu, da bi kolonija obstajala in bi zaradi njega lahko dobili dovoljenje, ker je dal svoj pristanek, kar se tiče higienskih razlogov. Svetoval je, naj bi se delegacija obrnila do prefekta. To so delegati tu. di storili, ker pa je bil g. prefekt zadržan, jih je sprejel podprefelct. Ta se je na kratko opravičil, da letos on nima več opravka s kolonijami. Pokrajinski svetnik Nanut je nato omenil, kar je izjavil pokrajinski zdravnik, in je izrazil sum, da so v ozad. ju politični razlogi, ki so narekovali ukaz za ukinitev kolonije. Podprefekt na to ni odgovoril, temveč je napotil delegacijo h kabinetnemu načel, niku, češ da ima on opravka s to zadevo. Kabinetni načelnik se je o-pravičeval, da o tem ničesar ne ve Pokrajinski svetnik Nanut je nato obrazložil, da so oblasti že večkrat pokazale svojo nenaklonjenost do slovenske šole in do drugih vzgojnih ustanov in da se zdi, da je njihov končni cilj, te ustanove onemogočiti in uničiti. Zato nam prihodnje leto ne kaže drugega, kot da organizirajo goriške slo. venske organizacije počitniške kolonije za svoje otroke med južnotirolskimi Nemci, ki nas ne gledajo tako sovražno, kot pa italijanske oblasti v goriški in videmski pokrajini. Kabinetni načelnik je nato obljubil, da bo zadevo še enkrat predložil prefektu. Obenem je obljubil, da bo čim-prej telefonično obvestil občino v Naborjetu, pod katero spadajo tudi Ukve, o sklepih prefekture. To svojo obljubo je načelnik tudi držal, toda >tako, da je včeraj, 1. t. m., sporočil občini Naborjet, naj se slovenska počitniška kolonija v Ukvah takoj zapre, ker da ostane prvotni odlok v veljavi. Posledica tega sklepa je, da morajo goriški otroci že v ponedeljek 4. t. m. zapustiti Ukve in se vrniti domov, ker jim «demokratične» oblasti v Vidmu prepovedujejo celo uživanje planinskega zraka, pa čeprav na slovenski zemlji, Pripomniti moramo, da so italijanske oblasti svojčas odbile kolektivno dovoljenje za kolonije v Jugoslaviji. Kam naj torej gredo slovenski goriški otroci na počitniške kolonije? Počitniška kolonija, ki jo je organizirala Dijaška Matica iz Gorice, je obstajala letos že tretje leto. Njen namen je bil, da se slabotnim otrokom iz Go. rice in okolice nudi po nekaj tednov oddiha v gorskih krajih, posebno še, kter drugih ko- HOVO ZNIŽANJE GEN T FLRJ za dvig življenjske ravni delovnega ljudstva Z odlokom gospodarskega sveta so bile znižane cene moke, kruha, sladke,rja, masti, tobaka in tobačnih izdelkov - Vloga italijanskih socialdemokratov v De Gasperijevi imperialistični igri ' ta provokacije ob jugoslovanski meji lonij za slovenske otroke na Goriškem ni. Z italijanskimi kolonijami pa imamo slabe izkušnje, ker so tam naše otroke zapostavljali in jih potujčevali ter so jih zato starši rajši obdržali doma, kot pa da bi jih pošiljali v takšne kolonije, od koder so se vračali slabši, kakor pa so jih tja poslali. Počitniška kolonija v Ukvah je sprejemala letno v štirih izmenah po 120 in več otrok, ki so bili pod dobro nego in skrb. nim vodstvom. Očitno pa tistim videmskim oblastem, ki do sedaj še niso odprle niti ene slovenske šole sa 50.000 svojih slovenskih prebivalcev, ni bilo prav, da bi >meli na njihovem področju slovenski otroci iz Gorice počitniško kolonijo, kjer bi lahko govorili po slovensko. Tu moramo iskati pravi vzrok za odlok o ukinitvi te kolonije. Vse drugo so le več ali manj prazne pretveze in go. le fraze. _ in sc }lansko trikoloro. l'*e>K v , ?e Prelevil v šovi-r^alu Preobleki se je M*to*tjn ^Sanjal z vso si-Jr»k0 Z0Per slovensko * 0 W»n„7etU0st- Tuje oblasti tržaškim Slo. / NtiroriJ?-S^°dnine za požga- S> PHzn?0m m ™ “!0 7^zar,zadeto škodo, niso '"lu „1 j*lovenskemu narod- C do A al,#eu sUllne dvora- V^itte bi 5e iz od. »•'Ad/p20,’’ nova dvora-®° šovinističnim Urejen’; .so 2 nasiljem in iilNrn?ni lzrivale Sloven-\C°dno Oledališče iz vei-V j 0ran. ‘e*, ir!!1 TazmeTah se je pri. t„ It ^a. sezona (1945-46) in 6. Kp,r,zorila prva premie-Z»k J^ednifc PNOO France c°’ dal gledališču napot- 'ialjujmo tam, kjer em zamudili». Oton je pozival: «Bodite, »enVj. n? tržaških tleh s J^adaljujmo 5«h3edt besedo znaniki mi. tekmovanja med oi v borbi za iste ci-i»JC!nico in prauico«. t?°turi!,avnik Ferdo Delak je I “r je. , "Naš začetni reper-, bit *i,T°men... pri izbiri l^btinaš mali an- in ti a skromna sred. T ^itn dmgih ovir«. An-]/stu j Parlamentarcem v «Apeliramo na II lte arn* gospodje, da pre- (Od naše&a dopisnika) BEOGRAD, 1. — V stalnih naporih za stabilizacijo tržišča im zvišanje življenjskega standarda delovnega ljudstva je zvezna vlada s sklepom gospodarskega sveta, ki začne veljati 4. oziroma 6. avgusta, znižala cene kruhu 1 do 6 dinarjev pri kg, moke 1 do 7 din pri kilogramu, sladkorja in masti 10 dni pri kg in tobaka in tobač-nih izldelkov za okrog 15 odstotkov. Hkrati je gospodarski svet odtločil, da se ukine ga. ranttrana preskrba z dlrvmi in premogom, ki se bosta v bodoče prodajala po svobodno formiranih cenah. Na znižanje dosedanjih prosi ih. cen premoga in drv bo pomembno vplivalo 75-cdstotno znižanj€ prometnih tarif za prevoz premoga in drv, ki začne takoj veljati. Hkrati z znižanjem osm krut ha, moke in ostalih artiklov je zvezna vlada prevzela ukrepe, da se pravočasno zagotovi zadostna količina pženice in masti za kritje potreb prebivalstva. Z ukinitvijo zajamčene preskrba s piremogom, in drvmi se ukinjajo zadnji ostanki sistema distribucije in racioni-ramja. Najnovejši odlok zvezne vlade bo prispeval k zvišanju življenjskega standarda delovnega ljudstva, ki bo povečano kupno moč lahko porabilo za nakup industrijskih izdelkov, kar bo prispevalo k vskladitvi cen industrijskih, in kmetijskih pridelkov in k popolni stabilizaciji tržišča. Bolgarska vlada nadaljuje s svojim diskriminacijskim ravnanjem proti osebju jugoslovanskega poslaništva v Sofiji. Zastopnik bolgarskega zunanjega miiniistrstva je danea obvestil atašeja jugoslovanskega ve-leposdaništva Dizdaireviča, da se gibanje osebja jugoslovanske ambasade v Sofiji omejuje na najožji diel mesta. Ta najnovejši ukrep bolgarske vlade, ki onemogoča osebju jugoslovanske ambasade v Sofiji gibanje v samem mestu im predstavlja novo kršitev pravic jugoslovanskega diplomatskega predstavništva, ima za cilj, da jugoslovanskim diplomatskim zastopnikom v Bolgariji popolnoma onemogoči opravljanje diplomatskih funkciji. V članku pod' naslovom «Vlo.. ga socialdemokratov v igri Do Gasperija« piše današnja «Med. narodna politika« v zvezi s sklepom PSDI, da bo bodoč: kongres stranke v Trstu, in namenom vodstva stranke, da se v vodstvo stranke vključi tudi zastopnik tržaške socialdemokratske stranke, da ima ta ANGLIJA RATIFICIRALA bonnske pogodbene sporazume Po dvodnevni debati, v katero so posegli Eden, Dalton, Shinwell in drugi, je spodnja zbornica ratiiicirala pogodbene sporazume z Zahodno Nemčijo in odobrila nemško oborožitev Trgovski sporazum 111 ecl Anglijo in lma 300 tisoč ljudi >a «»0^ Narodnosti pravico 3e vriled- Jože Ti‘ Cuens£!*tyal «Med vsemi ih OIedato* °ledadela na. SP/J* Oo£ie za Trst in Pri- Kr V najtežjih oko' v Zen> težavam je bil lit^daliuii1 *e*oni tolik, da m j Popravilo deset ln dalo v Trstu, in ši- LONDON, 1. — Po debati, ki je trajala dva dni, je britanski parlament danes popoldne odobril :atifikacijo pogodbenih sporazumov z Zahodno Nemčijo, ki so bili podpisani 26. maja v Bonnu. Odobrila je tudi protokol k atlantskemu paktu, ki se tiče ppgodbe o ustanovitvi evropske obrambne skupnosti, ki je bila podpisana 27. maja v Parizu. Za laburistično opozicijo Je danes govpril bivši finančni minister Hugh Dalton, ki je spopolnil včerajšnji Shinwellov govor. Dalton je poudarjal ne-govor. Dalton Je poudarjal nevarnost, ki jo pomeni za Evropo močno oborožena Nemčija, ki irra teritorialne zahteve pro. ti sosedom. Pri tem se je Dalton učinkovito poslužil Churchillovih spisov o Nemčiji; omenil je tudi rapalsko pogodbo med ZSSR in Nemčijo kmalu po prvi svetovni vojni in pogodbo Molotov . Riben-tropp iz leta 1939. Končno je Daltoni pozval zbornico, naj od. godi odobritev pogodbenih sporazumov do začetka jesenskega zasedanja. Spodnja zbornica gre narna-e« jutri na počitnice, ki bodo trajale dv* meseca. Diskusija se je začela z govo. rom podtajnika v zunanjem ministrstvu Anthonya Nuttinga, ki je trdil, da bi odgoditev ratifikacije pomenila oslabitev za. hoda in cbenem povečala so^ vjetsko nepopustljivost. Zanikal je tudi, da bi ratifikacija lahko ptrajjudicirala izid imon&bitnih pogajanj z ZSSB. O nedavni iz., menjavi not med Anglijo in ZSSB je Nutting dejal, da so | bila Moskvi pogajanja že po-nudena, in da je zdaj c,n3 na vrsti, da da dokaz dobre volje, Nutting je nato zanikal, da bi pogodbeni sporazumi mogli povzročitvi dokenčno razdružitev Nemčije. Zadnji v diskusiji je govoril Edien, ki je izrazil svojo simpatijo za zamisel evropske o-brambne skupnosti, ki«končno ustvarja tovariške odnose med Francijo in Nemčijo«, in menil da Nemčije ni mogoče več obravnavati «z nekdanjo prizadetostjo«, nitj ni mogoča njena brezkončna okupacija. Ratifikacija pogodbe, Je dejal Eden, ne bo ovirala, temveč bo povečala možnosti za štiristransko konferenco. Končno je Eden dejal o oboroževanju ostalih atlantskih dežel, da računajo, da bodo pošiljke ameriškega orožja deželam NATO do 30. junija 1953 dosegle vrednost 6 milijard dolarjev. Končno je spodnja zbornica s konservativno večino zavrnila laburistično resolucijo, ki je predlagala odložitev ratlfikaci. je pogodbenih sporazumov, z 294 glasovi proti 260 in nato odobrila ratifikacijo z 293 proti 253 Zdi se, da se je 13 laburističnih poslancev vzdržalo glasovanja o laburistični resoluciji, 20 pa glasovanja o rati-likaciji. V spodnji zbornici u-radno ne registrirajo vzdržanih glascv, vendar se zdi, da so se vzdržali poslanci tako z zmernega kot z levega krila laburi. stične skupine. Gotovo je, da sta se vzdržala bevanista Cross. man in Hudson, nepomirljiva sovražnika nemške oborožitve, enako P4 tudi germanoiilska laburista Paget in Bellanger (ta je tudi v diskusiji izjavil, da ne bo glasoval za resolucijo svoje stranke), ki pripadata Attleejevemu krilu in ki zagovarjata takojšnjo oborožitev Nemčije brez kakršnih koli pogojev. Današnje glasovanje pomeni Po mnenju političnih krogov začetek konc-g skupne akcije vlade in opozicije v zunanji politiki. Anglija je sklenila nove trgovske sporazume s CSR. An. glija bo izvažala surovine in stroje v zamenjavo za sladkor, les in industrijske izdelke. Minister za trgovino Peter Thor-neycroft je razložil spodnji zbornici, da je bil sporazum sklenjen po načelu «dc ut des« (daj - dam). To je prvi trgovski sporazum ki ga je letos Anglija sklenila z državami so. vjetskega bloka, in sloni na petletnem angleško - češkoslova škem sporazumu iz leta 1949 po katerem je CSR zdaj že dolžna Angliji 15 milijonov funtov šterlingov. PSDI, ki je glede Trsta prišla popolnoma n,a pozicij® De Ga-sperija, za cilj, da se pokaže, da je najbolj italijanska stranka, ki je porušila pregrade med: Italijo in STO. «Mednarodn« politika« poudarja, da vodstvo PSDI, ki je na zadnjem zasedanju socialistične internacionale v Londonu propadlo s svojim predlogom, naj socialistična internacionala podpre italijanske za. hleve glede Trata, pričakuje, da bo z uprizarjanjem iredentističnih demonstracij v Trstu prepričalo delegate inozemskih socialističnih strank, ki se bodo udeležile kongresa, da je potrebno podpreti italijanske aspiracije po Trsta. ((Mednarodna politika« ugotavlja, da je obisk delegacij socialisti*, nih strank v Jugoslaviji vznemiril ne samo italijanske socialiste, temveč tudi moskovsko «Pravdo«, ki je 19. julija na najbolj vulgaren način napadla vse socialiste, ki so sto. pili v tovariški kontakt s so. cialistično Jugoslavijo in zaključuje: «Mi smo prepričani, da bodo ti kombinirani napori Kramlja in palače Chigi doživeli isto usodo kot vse silične dosedanje akcije in podtikanja«. Vzhodno od vasi Kojilovo na jugoslovansko-bolgarski meji so 30. julija bolgarski vojaki imeli strelne vaje v neposredni bližini meje. Med vajami so bolgarski vojaki streljali v sme. ri meje in pri tem ranili jugoslovansko državljanko Sira-ličevo, ki je pasla krave 600 m od mejne linije. Iz Romunije poročajo, d$ se po nalogu romunake policije odpuščajo iz silužbe številni tuji državljani, med njimi tudi jugoslovanski državljani, ki so ositali brea sredstev za življenje in katerim romunske ob. lasti onemogočajo povratek v domovino. Romunske oblasti žele s tem sklepom, prisiliti jugoslovanske državljane, da stopijo v romiuittto obvešfčeval. no službo. Te dni bosta prispela v Jugoslavijo holandska profesorja In strokovnjaka za pedologijo Viljem Alvogel in Folkert Hel. mig, ki bosta med svojim trimesečnim bivanjem v Jugoslaviji po nalogu FAO proiičeva-la možnost namakanja zemlje v raznih krajih Jugoslavije. Na predlog jugoslovanskega delegata Ninčiča je komite za kolektivne ukrepe OZN na da. našnji seji sprejel predlog, da podkomite za gospodarske u-krepe, ki proučuje probleme gospodarskih sankcij proti napadalcu, vzame v pretres vpra. Šanje pomoči državam, ki so žrtve gospodarskp agresije, gospodarskega pritiska odnosno blokade s strani napadalca. Danes zvečer so sporočili, da bo 7. avgusta prispel v Jugoslavijo carigrajski župan Fah-redin Kerim Gokai. Kmalu za njim bo prispela tudi delegacija turških parlamentarcev, ki bo, pod bno kot nedavno obisk grške parlamentarne delegaci. je. potrdila prijateljske odnose med Jugoslavijo in Turčijo. B. B. jahte »Mahrusa« po radiu nalog, naj pregleda Farukovo prtljago In naj ne dovoli izkrcanja kovčkov z dragocenostmi, zlatom in egiptovskimi starinami. Toda Faruk, trdi list, se je uprl preiskavi 200 kovč-kov, ki jih je imel na krovu jahte, nakar je Nagib ukazal, na j se mu ne dovoli sitopiiti z ladje. Ker pa je poveljnik spo. ročil, da bo ladja vsak čas zaplula v neapeljsko pristanišče, kjer je zbrana velika množica ljudi, je bil izdan nov ukaz. naj se Faruk sicer dovoli izkrcanje, da pa je treba zadržati prtljago, za kar se bo pobrigalo kasneje egiptovsko poslaništvo v Rimu, Sodeč po vesteh, ki prihajajo iz Neaplja in Caprija, pa je bila kljub temu izkrcana tuldi Farukova prtljaga. DUNAJ, 1. — Tukajšnji tisk poroča, da pregleduje vse romunske kolhoze posebna sovjetska delegacija inženirjev, poljedelcev Irt delavcev. Faruk in njegova prtljaga KAIRO. 1. — Običajno dobro poučeni arabski dnevnik «A1 Ahram« piše danes, da je ge-nieral Uagib poslal poveljniku Acheson odpotoval v Honolulu WASHINGTON, 1. — Zunanji minister Acheson je danes odpotoval z letalom v Honolulu, kjer se bp udeležil sestanka zunanjih ministrov' Avstralije in Nove Zelandije, ki bo prihodnji teden. Nocoj se ustavi v San Franciscu in nadaljuje v soboto potovanje. Ob odhodu je Acheson izjavil da se bo sestanek sveta' vršil'v smislu določbe varnostne pogodbe Avstralije in Nove Zelandije z Združenimi državami. Dostavil je: »Ponovno bomo proučili naše skupne interese in odhošaje na Pacifiku in se razgovarjali o ureditvi bodočih sestankov. Znova moram poudariti, da je pogodba med Združenimi drža. vami, Avstralijo in Novo Zelandijo nov korak za ojačenje miru na Pacifiku in svetu. Pre. ptričan semi, da se bodo razgovori v Honolulu vršili v duhu Uvoda pogodbe, ki poudarja vero Avstralije, ’ Nove Zelandije in Združenih držav v cilje in načela listine ZN in njihovo željo, da bi živeli v miru z vsemi narodi«. Letalo, s katerim je Acheson odpotoval v Honolulu. je moralo pristati v D.enveru zaradi okvare na enem izmed motorjev. Vendar so okivaro kmalu popravili in je letalo lahko na. daljevalo pot FRANCOSKO NEMŠKI RAZGOVORI o rešitvi posarskega vprašanja Razgovori se bodo nadaljevali prihodnji petek - IS a j večja rezerviranost na obeh straneh PARIZ, 1. — Danes predpoldne so se na francoskem zuna. njem ministrstvu začeli franco. sko - nemški razgovori o Posarju. Francijo predstavlja zunanji minister gchuman, Zahod, no Nemčijo pa državni podtajnik v zunanjem ministrstvu prof. \Valter Hallstein. Po seji, ki je trajala tri ure, so nemški delegati odpotovali v Švico, kjer se bodo sestali s kanclerjem Adenauerjem, ki je tam na počitnicah, Razgovori se bodo nadaljevali prihodnji petek. O današnji seji ni mogoče izvedeti nič točnega. V krogih nemške in francoske delegacije kažejo največjo rezerviranost. Francosko zunanje- ministrstvo je celo opozorilo da bi morebitne indiskretnosti lahko povzročale samo še večje težave pri iskanju rešitve tega kočljivega vprašanja. V pomanjkanju uradnih obvestil je tembolj delaven tisk na obeh straneh. V francoskem tisku opozarjajo na psihološke faktorje in poudarjajo, da bi moral biti sporazum tak' dž bi ga tako v Franciji kot v Nemčiji ugodno sprejelo vse javno mnenje. Za tem se skri. va namigovanje, da Francija ne more popuščati V nemških listih pa se je začela oglašati teza, da bi bilo dobro, da bi evropeizirano Posarje obsegalo tudi del Lota-ringije — dežele, ki je v zadnjem stoletju po vsaki vojni menjavala gospodarja. V Fran. ciji_ ogorčeno zavračajo tako možnost, češ da je predlog za evropeizacijo Posarja ((posledica dejanske ločitve Posarja od nemškega državnega ozemlja«, da pa noben del francoskega ozemlja ni de faeto ločen od matične države. Kot znano, se je vprašanje Posarja pojavilo kot nenadna ovira za izvajanje pogodbe o Schumanovem načrtu in je skoraj povzročilo polom pariške konference, ki naj bi določila začetek poslovanja «poo-la». Položaj so rešili s kompromisnim sklepom, da se konferenca o Schumanovem načrtu odgodi do septembra, dotlej pa naj se' Francija in Nemčija sporazumeta o Posarju, RIO DE JANEIRO, 1. — Avstrijski zunanji minister Karl Gruber je danes z letalom odpotoval iz Ria v San Paolo, kjer bo ostal pri tamkajšnjem guvernerju do 4. avgusta. Tuniški bej zavlačuje TUNIS, 1. — Tuniški bej je sklical danes politične, verske in gospodarske osebnosti iz Tunizije in jim predložil francoski načrt za reforme. Pozval jih je, naj se posvetujejo in naj mu povedo svoje mnenje v treh tednih .Bej je izjavil, da je «važnost načrta reform to. likšna, da se morajo vsi Tunizijci združiti z njim v odgovoru Franciji, pa naj bo ta kakršna koli«. Na seji so ustanovili komisijo 12 članov, ki bo proučila načrt in sestavila poročilo o njem. Po avdienci pri beju so se udeleženci razgovarjali z be-jevim najstarejšim sinom, ki je znan po svojih nacionalističnih čustvih. Jutri bo ministrski predsednik Bakuš izročil beju pismo francoskega generalnega rezidenta, ki poziva beja, naj se čimprej odloči. Po ustavi ima namreč bej edini pravico, da s svojim odlokom uveljavi izvajanje reform. V Tunizu, kjer imajo francoske predloge za nezadostne, menijo, da poskuša bej prido. biti na času Poudarjajo tudi, da na sejo niso bili povabljeni člani Bakuševe vlade, kar bi dokazovalo nezaupanje, ki ga ima bej do ministrov. Pomorska nesreča v Franciji BOUOGNE SUR MER. 1. — Davi ob 5.30 je minolovec «Pas De Calais II« zadel ob morsko mino. Silovita eksplozija je preklala ladjo na dvoje in takoj ubila več mornarjev. Po zaldnjih vesteh so trije člani posadke minolovca mrtvi, 8 je izgubljenih, 6 pa hudo ranjenih. Italijanski karabinjerji gredo iz Eritreje ASM AR A, 1. — Tik pred u. veljavljenjemi eritrejska ustave in pred ustanovitvijo krajevne vlade, morajo karabinjerji po 70 letih zapustiti bivšo italijansko kolonijo. Kronanje Elizabete II. LONDON, 1. — Minister za javna dela David Eccles je imel danes tiskovno konferenco. na kateri je poročal o podrobnostih in dal nekaj pojas. tul v zvezi s pripravami za kronanje kraljice Elizabeto II., ki bo v juniju prihodnje 1%> Eccles je zagotovil, da bo nje. govo ministrstvo storilo vse kar bo mogoče Za uspeh- velike.’ ga dogodka in, bo zlasti poskrbljeno za okrasitev mesta V Westminstrski palači kjer bodo kronali Elizabeto bo prostora za 7.600 oseb. Ob'ce-stah, koder se bo odvijal spre- SMoftedS ZgTadlli tribune z Kratke vesti SKLEP DRŽAVNEGA SVE1A 0 REŠUVl V Sl AVNE KRIZE V LGIP1U.- VLADA BO IMENOVALA začasni nameslniški svel Dvoboj med Nagibom in vatdisti o načinu rešitve ustavne krize se je hon čal z hagibovo zmago - Razpuščena politična policija - Besedilo IMagibo-irega pisma Faruku - Družine angleških vojakov se bodo vrnile i/ Egipt KAIRO, 1. — Ministrski predsednik AH Maher je kot vojaški guverner Egipta danes z vojaškim odlokom odpravil egiptovsko politično policijo in ((posebni odsek« notranjega ministrstva. Sklep je utemeljil z nezadovoljstvom, ki ga je povzročalo delovanje teh dveh organizmov. Državni svet pa je po peturnem posvetovanju sklenil z 9 glasovi proti enemu, da ni nobene pravne ovire, da vlada imenuje začasni namestniški svet ker je bil parlament razpuščen. Začasni namestniški svet bo izvrševal ustavne kraljevske dolžnosti do izvolitve novega parlamenta, ki bo postavil stalni regentski svet. O načinu postavitve namest-niškega sveta se dalj časa niso mogli dogovoriti, ker egiptovska ustava ne predvideva kraljevega odstopa. To je dalo povod za obširne pravne diskusije, za katerimi pa se je v bistvu skrivala politična borba med vlado oziroma Nagibom in med vafdistično stranko. Vafdisti so hoteli izkoristiti dejstvo, da so v parlamentu, ki ga je marca razpustil bivši kralj Faruk, razpolagali z dvetretjin-sko večino in so zato zagovarjali tezo, da je treba uporabiti določila ustave za ljeve smrti. Po teh določilih je treba v 10 dneh po izpraznitvi prestola sklicati parlament, tudi če je bil medtem razpuščen, pa novi še ni bil izvoljen. Vlada pa se je nagibala k stališču, da je kraljev odstop izjemen primer, ki. ga ustava ne predvideva in da je za njegovo rešitev treba poseči po izven-ustavnih sredstvih. Zdi se torej, da se je prvi dvoboj med vafdom in Nagibom končal z Nagibovo zm»go. Možno je, da se bo ta dvoboj po- ostril, če bo vlada resno vztrajala pri svoji zahtevi političnim strankam, naj izvedejo čiščenje v lastnih vrstah. Vafdi-stični vrhovi so namreč prav tako zapleteni v številne nečedne zadeve, čeprav so bili njihovi dobički morda nekaj manj mastni, ker pač niso bili vedno tako blizu korita kot neposredna Farukova okolica. Nagibovemu pozivu, naj vse stranke prikažejo svoj program, sta se danes odzvali vatdistična stranka in ((Združenje mohamedanskega bratstva«. Vafdistični program govori o reformah, vendar se izogiba omembe socialnih reform, ki so v Egiptu najbolj potrebne, in jih mimogrede odpravlja samo z željo po »izboljšanju življenjske ravni revnih slojev«. Vafdisti hočejo nadalje demokratizacijo javnega življenja in reforme v šolstvu. Mohamedansko bratstvo pa zahteva »postopno uvedbo življenja po Koranu«. Veleposlaništvo ZDA v Egip. tu je danes sporočilo, da bo veleposlanik Jefferson Caffrey jutri z letalom odpotoval iz Aleksandrije v Kairo, kjer bo «napravil in sprejel nekaj važnih obiskov«. Veleposlaništvo ni dalo podrobnih pojasnil. Danes zjutraj so oboroženi oddelki policije nadomestili v Kairu vojaške straže, ki so od državnega udara stale na vseh važnih točkah mesta. Nagib pa je danes zatrdil, da ((poslanstvo vojske še ni popolnoma izpolnjeno« in svaril prebival, stvo pred ((izdajalci in njihovimi agenti«. Danes so’ objavili popolno besedilo pisma, s katerim je Nagib zahteval od Faruka naj odstopi. Pismo se glasi; «V imenu častnikov in vojakov egiptovske vojske opozarjam vase veličanstvoi 1. na trpljenje dežele v času zadnje generacije zaradi slabega upravljanja državnih poslov in nespoštovanja ustave s stra. ni vašega veličanstva zato ker vase veličanstvo prav ni£ ni skrbelo za varnost in blaginjo ljudstva, tako da so se državljani stalno bali za življenje in premoženje in da si je kgipt pridobil v svetu zelo slab glas; 2. na ravnanje vašega veličanstva, ki je podpiralo izdajalce in dobičkarje in jim dajalo zaščito, da so se lahko obogatili na račun ubogega stradajočega ljudstva; 3. na posledice, ki jih je vse to imelo v palestinski vojni, na škandal neuporabnega orož. ja in poseganje vašega veličanstva v preiskavo zaradi tega škandala, ki je uničilo zaupa nje v pravico. Zaradi vsega tega, na kar sem opozoril, zahtevam v imenu oboroženih sil in naroda, da se vaše veličanstvo odpove prestolu v prid prestolonaslednika Ahmeda Fuada še pred poldnevom in da zapusti deželo do 18. ure istega dne, soboto 26. julija 1952 Oborožene sile bodo imele vaše veličanstvo za odgovorno za vse polsedice, ki bi nastale, če ne bi hoteli odstopiti«. Kot mak pomirjeni a v Egiptu in kot morebitni dober znak za bodoče odnose z Anglijo so danes sprejeli izjavo angleške, ga zunanjega ministra Edena, da bodo družine angleških vojakov na področju Sueškega prekopa lahko sp*t odšle k njim. Družine so bile evakuirane iz Egipta ob začetku angleško-egiptovske krize. Eden je dejal, da bodo družine lah. ko odšle že 4a mesec. ,J?Y™EY> 1. — V sy katerimi bodo kme. tovalci lahko dvignili pri mestni hranilnici v Gorici predujem v znesku 1000 lir za vsak oddan stot pšenice. Pes jo je ugriznil GORICA, 1. — Ko se je danes popoldne 15-letna Franka Maggio iz Ul. sv. Gabrijela 41 igrala s svojimi sovrstnicami jo je nenadoma zagrabil za nogo neki pes. Domači so takoj poskrbeli, da jo je starejši brat pospremil v mestno bolnico Brigata Pavia, kjer so ji zdravniki razkužili in obvezoli rano ns stegnu. Ozdravel® bo v 10 dneh. Predujem kmetovalcem Pokrajinsko nadzormštvo za poljedelstvo sporoča, da so podružnice Pokrajinskega kmečkega konzorcija v Gorici, Krminu, Gradiški, Roman.-u in Najdena ura V občinskem policijskem u-radu v Vidmu čaka na svojega lastnika ura, ki jo je zgubil v nekem mestnem lokalu. Po predpisanih ugotpvitvah jo lastnik lahko dvigne v omenjenem uradu. Zvišana družinska doklada obrtnikom Zveza obrtnikov spor; ča s\o-jim članom, da je te dni prišlo ir.ed Generalno konfederacij« obrtnikov jn sindikalnimi orga. nizacijami do sporazuma z t zvišanje družinske doklade obrtniškim uslužbencem. Po novem sporazumu bodo delavci prejeli: po 120 Ur dnevne doklade za vsakega otroka." 85 z& ženo, 55 za vsakega izmed staršev; uradniki.' .M 53. *z8 vsa-kega otroka, 100 za ženo in 35 j za vsakega izmed staršev. Sporazum je stopil v Veljavo 16. junija, zato bedo nameščenci, ki prejemajo mesečne plačo, deležni poviška družinske do. klade od 1. junija dalje, na-j meščenci s petnajstdnevno pla-i čo pa od 16. junija dalje. Razna podjet/a pa Nujno potrebna u si kopičilo milijone stanovitev zadruge Večina mož iz Rezije, Terske in Karnahtske doline, ki niso šli po svetu s trebuhom za kruhom, se bavi z gozdarstvom. T; delavci so se. združili v večje skupine in tako organizirani prevzemajo gozdarska dela pri raznih podjetjih v Karniji ali Kanalski dolini. Podjetja sama niso lastniki teh gozdov, ampak so kupilk le drva. oziroma rastoče drevje, bodisi od občinskih uprav ali fpa od jugoslovanskih 'zadrug, odnosno lastnikov, ki imajo na italijanskem ozemlju svoje gozdove. Skupine naših delavcev delajo pri teh podjetjih, ki jim kljub velikim-dobičkom plačujejo komaj tisočak ali kak stotak več: na dan, kar je zelo malo. če pomislimo, v kakšnih razmerah morajo delati- Delajo najmanj 12 >do H ur dnevno, -hranijo se' 'iZklju^fio le s polento in •hrom,''M? bi po»rošilii v.es zaslužek in spe v zelo slabih lesenih kollcah. katere so si morali 'zgraditi sami iz smrekovega lubja. Ena takih skupin' dela v Beli peči- tik ob jugoslovanski meji pod Mangartom. Tu je zaposlenih 20 delavcev iz Brezij iz tsjpanske občine in' s temi smo imeli pred nedavnim priliko go- I ... (Nadaljevanje s prve strani) ten. S tremi deli si je gledališče postavilo najvišje naloge, ki naj vodijo njegov« pot stal. 110 navzgor. Sezona se je začela z «Gospodo Glembujjevi-mi» Miroslava Krleže v režiji dr. Gavelle. S predzadnjo premiero je gledališče postavilo na oder Ibsenovo «Noro». Z zadnjo, «Romeo in Julijan, se vrača k Shakespearu, ki se ga jc prej lotilo samo. enkrat. Seaemietni napori uprave Slovenskega narodnega gleda, lišča, da bi gledališče prišlo do stalne dvorane, da bi moglo razširiti svoje kulturno delo z gostovanjem po večjem številu manjših dvoran, so imeli do zdaj zaradi neumeva-nja ali nebrižnosti ZVU bolj skromne uspehe. Zadnji dve sezoni je to stanje ublažilo dejstvo,, da je zavezniški Avditorij, kakor drugim organu zacijam, ki nimajo svoje dvorane. dostopen tudi Slovenskemu narodnemu gledališču. Vendar je to nezadostna, zasilna pomoč, ker Avditorij, nima odra in si mora Slovensko narodno gledališče postavljati vsakikrat svoj železni o-der, kar povzroča velike zamude in stroške. Uprava Slovenskega narod, nega gledališča vodi še zmeraj akci o za stalno dvorano v mestu, bodisi v občinskem gledališču ali drugje, in skuša biti s siJojim delom vseslovenska kulturna ustanova, ki naj druži vse tržaške Sloven. ce. Uprava je z veseljem po-zdravihi enotno akcijo tržaških slovenskih skupin, ki so JU marca 1951 izročile Zavezniški vojaški upravi skupno spomenico z zahtevo, da se kot delna odškodnina za gmotno in moralno škodo, ki jo je fašizem povzročil Slovencem in Hrvatom s požigi narodnih domov in uničevanjem njih kulturnih ustanov, zgradi v Trstu Osrednji slovenski kulturni dom Ta skupna akcija bi se morala nadaljevati in privesti do uspesne-ga zaključka zlasti zdaj, ko se Slovencem sovražni tokoui zopet krepijo in množijo. Ob svoji petdeseti premieri se Slovensko narodno gledališče posebno živo zaveda, kakšna vrzel bi bila v tej do- bi nastala v kulturni zgodovini tržaških Slovencev, če bi bili protislovenski šovinistični in kominformistični naklepi popolnoma uspeli, ie bi se bilo dalo Slovensko narodno gledališče potisniti v ozadjet če bi se ne bilo v zavesti zmage nad fašizmom z odločnostjo, ki jo je Slovencem vlila narodno - osvobodilna borba, postavilo po robu oviram in težavam in izvedlo svojega repertoarja. Priprava petdesetih iger iz slovenskega, slovanskih in tujih slovstev in izvedba stoterih uprizoritev za sto in sto tisoč gledalcev je bila mogoča le zato, ker se je gledališko delo oprlo na veliko načelo bratstva med narodi in tesnega kulturnega sodelovanja z matičnim, narodom. Ta zdrava načela bodo vodila tudi nadaljnje delo Slo-venrkega narodnega gledališča in njegovo borbo za lastno streho v Kulturnem domu in pozneje v skupnem Narodnem domu. Tisoči in tisoči tržaških in primorskih Slovencev, ki so sedem let zvesto spremljali in podpirali napore Slovenskega narodnega gledališča, bodo obiskovali njegove predstave. Te naj bi bile najstvarnejši izraz enotnosti tržaških Slovencev v borbi za jezikovne pravice in osnovne svoboščine. Iz jubilejne številke filedališkeea lista Nezgoda z vespo Okrog poldne se je vozli * svojo veipo po Drevoredu Mi-ramare 23-letni Emanuele Vi-sintin, stanujoč v Viale D'An-nunzio 51., ko se je nenadoma pojavil pred njim avto, ki je hotel napraviti ovinek. Visintin je bil že preblizu, da bi se mu lahko izognil in tako je trčil v avto ter se skupno z vespo prevrnil na tla. K sreči si je pri padcu izpahni) le levo nogo ter opra«kal koleno, zaradi česar je lahko takoj odšel domov. Avto, katerega je vozil 58-letni Augusto Maineri, stanujoč v Ul. Orazio 4., je le malenkostno poškodovan. Manjša nesreča v ladjedelnici Sv. Marka 53-letni Giacomo Pecchiari, stanujoč v Miljah je zaposlen v ladjedelnici Sv. Marka, kjer je včeraj upravljal težak žerjav. Ko mu je hotel spremeniti smer se je tako nerodno zapletel, da je padel in si zlomil stegnenico. Ostati bo moral v bolnici 80 do 40 dni. DRUGA PONOVITEV JUTRI 3. AVGUSTA 1952. ZAČETEK TOČNO OB 20.30 URI — Konec ob 23.45 — 2. 3, Tramvajske zveze; 4, 6, 9. Po zaključku vsake predstave bosta z Rotonde pri Bošketu vozila tramvaja št. 2. in 6. Vstopnice so v proda ji v veži tiskarne, Ul. S. Francesco 20, dnevno od 11. do 13. in od 17. do 19. ure. Telefon 29.477, in v Lonjerju pri Vidi Čokovi, v Ricmanjih pri Mici Berdonov i. Nu-merirani so samo psrternj sedeži. Vstopnici za parter je vključen gledališki list. V primeru dežja, se predstava preloži na poznejši dan. IZ JUGOSLOVANSKE CONE STO NOTE UREDBE SODNEGA in gospodarskega značaja ki učvrščujejo zakonitost m demokratičnost v delu organov ljudske oblasti in poglabljajo delavsko upravljanje gospodarstva Komandant Vojne uprave Jugoslovanske ljudske armade jugoslovanske cone STO je izdal 13 uredb, s katerimi se razširja na jugoslovansko cono ne. kaj jugoslovanskih zakonov in uredb Uradni list št 5, ki je izšel včeraj, prinaša te uredbe s predpisi kako naj se izvajajo. V uredbah je predvideno, da se razširijo na jugoslovansko cono tudi tisti jugoslovanski predpisi, ki so bili ali ki bodo Mogočen uspeh »Romea in Julije" Odlična igra, krasna scena, prelepi svetlobni učinki, ob spremljavi godbe Na stadionu «Prvi maji je Slovensko narodno gledališče igralo sinoči tragedijo «Romeo in Julija* od WU-liama Shakespeara. Občinstvo je skoro popolnoma zasedlo prostore letnega gls-daliiča. Igralci in igralke so v svojih vlogah s psihološko poglobitvijo in pretehtano mimiko podali like osebnosti, ki so jih predstavljali, tako da je uprizoritev doii vela velik uspeh. S tem delom je šla čez oder SNG v Trstu petdeseta premiera, kar pomeni za naše domače kulturno Uvljenje izreden napredek. Posebno lepa je bila scene, rija. ki omogoča povrh vsega, da se razvija iora brez odmorov za posamezne slike. Kostumi in druga razkošna oprema so pravi odraz dobe, v kateri se razpleta dejanje. K-omparserija je številna, tako da po"ivlja dogodke, kjer nastopa mnogo oseb. ReUja je skratka izkoristila- vso odrsko tehniko, zlasti ie luč, da je čim bolje izvedla zamisli dramatika. Vse to je z neko skrivnostjo prepletla scenska godba, ki jo je zloitl D. Zebreter potencirala čustveno stran te dramske umetnine. PubUka je za izreden n-metntfki ulitek nagradila igralce, igralke in re’iserja z dolgotrajnim ploskanjem. O igri sami bomo prinesli oceno našega gledališkega kritika- Iioncert Tudi letos prireja turistično društvo koncerte v vili Revoltel-la. Sezono je otvorlla včeraj godba Civilne policije v prisotnosti Stevilniti poslušalcev. Temu koncertu bodo sledili drugi v Izved bali domačih in italijanskih gcd'j. izdani na osnovi teh zakonov in uredb, ki so bili zaradi njihove važnosti že razširjeni na cono «B», Uporabo teh zakonov, uredb in predpisov bo tolmačil politični svetovalec — predstavnik FLBJ. Uradni list Vojne uprave prinaša uredbo o razširitvi ju. goslovanskega kazenskega zakona ter osnovnega zakona o prekršikih na cono «B». Razen tega zakona je razširjenih na cono «B» tudi več uredb vlade FLRJ in sicer Uredba o osnovah poslovanja v gospodarskih podjetjih, o razdelitvi fonda plač, ter o plačah delavcev in nameščencev drž. podjetij, o iz. vozu in uvozu blaga, o deviznem poslovanju, o plačah v zadrugah ter o plačah delavcev in nameščencev, ki so zaposleni pri privatnih podjetjih. Poleg tega prinaša Uradni list št. 5 uredbe o izmenjavi odloka o ureditvi sodišč, javnega tožilstva, arbitraže ter disci. plinske odgovornosti javnih u-službencev. Z razširitvijo omenjenih jugoslovanskih zakonov in uredb se učvrščuje zakonitost in demokratičnost v delu organov ljudsike oblasti in poglablja de. lavsko upravljanje gospodarstva v Jugoslovanski coni STO. Z razširitvijo Uredbe o plačah delavcev in uslužbencev v gospodarstvu je dana možnost delovnim kolektivom in posameznikom, da presežejo sedanji zaslužek, ker ta zavisi od izvršitve samostojnega plana podjetja ter od vsakega delav. ca in uslužbenca posebej. Viši. no plače namreč predpisuje podjetje skupaj S sindikatom, minimalno plačo po uredbi pa jamči ljudska oblast. Ostale u-redbe, objavljene v Uradnem listu Vojne uprave pa dajejo več olajšav in vnašajo več si-ste.ma v samostojnost poslova. nja gospodarskih podjetij, ki jih upravljajo delovni kolektivi. Z uredbami o ureditvi sodišč, tožilstva in arbitraže ter o .odgovornosti javnih uslužbencev so uvedene odgovarja-jočf’ spremembe v zvezi z do- V načrtu je tudi prirejanje drarmkih prireditev v parku n e- končno reorganizacijo uprave volteila. v jugoslovanski coni STO. voriti. Tako smo tudi videli težke razmere, v katerih morajo delati. Brežani sekajo gozd, ki ga je kupila za.sečnjo firma Kravina-Brenz iz Kanalske, doline od gozdarskega konzorcija iz Rateč pri Kranjski gori, ki ima na italijanski strani svoje imetje. Delavci so sklenili s tem podjetjsm pogodba s sledečimi pogoji: les je treba: posekati in aa zložiti' na cesto, do katere se lahko pride s tovornim avtomobilom. Za vsak kubični meter drv, ki je že na cesti jim trdka p!ača 1300 lir. Delo je zelo naporno in slabo plačano, če pomislimo, da zamudi delavec več časa za spraviti drva na cesto kot pa za sečnjo. Skupine si pomagajo s tem,- da eni sekajo, drugi pa vozijo na cesto in tretji zope' skladajo. Podjetje pride pri delti na pomoč le v fbliko, da posodi vzpenjače za pošiljanje drv od kraja kjer sekajo pa do ceste, drugo orodje kot so sekire, žage in podobno morajo imeti delavci sami. Podjetje ima pri tem ogromne koristi, ker. vemo, da prodaja kubični meter drv, k je- postavljen na cesto kar po šest tisoč lir. Drv je pa dosti, saj delavci računajo, da bode. do jeseni posekali več tisoč kubičnih metrov in tako bo kajpada podjetje obogatelo za več milijonov lir, ker delavcem ne nudi niti tehnične pomoči, medtem ko bo ubogi delavec zaslužil do jeseni le toliko, da si bo mogel kupiti obleko, ki jo je pri težkem delu raztrgal. Ali ni to izkoriščanje? Brežani pa niso zaspani ljudje Povedal; so nam, da bi zelo radi prišli do tega, da bi sami mogli kupiti gozdove in prav zato nameravajo ustanoviti gozdarsko zadrugo. To so dobre zamisli, toda kje so sredstva, kajti te premorejo le podjetja, ker v Italiji vlada ne podpira zadružništva? V. T. Predložite prošnje za pokojnino do 31, avgusta Pokrajinski odsek vojnih žrtev v Vidmu obvešča vse interesente, da 31. avgusta t. 1. nepreklicno zapade rok za predložitev prošenj za pokojnino v smislu zakona 10. avgusta 1950 št. 648. Za morebitne nasvete se je treba obrniti med uradnimi uramj na sedež «Sezione pro-vinciaie vittime civiti di guer-ra», v Vidmu, Ul. Belloni 12. Iščejo delavce za Novo Kaledonijo Pri Pokrajinskem uradu za delo v Vidmu so se včeraj začele operacije za sprejem 163 furlanskih delavcev v francosko kolonijo Novo Kaledonijo. Potrebujejo težake za težka dela v rudnikih železa in niklja. Delovni pogoji so dobri: pogodba velja za tri leta, mesečna plača je 75 tisoč lir za najmanj 40 delovnih ur, nadure bodo plačane še posebej in vsak mesec bodo dodelili nagrade za storilnost. Delavci bodo imeli letno 15-dnevni do. pust, plačano vožnjo in nrano v Kaledonijo, povratno vožnjo si bodo morali plačati sami, dobili pa bodo 10 tisoč’ lir na račun Po preteku pogodbe bodo dobili za ves čas vožnje domov in tri nadaljne mesece 70 odstotkov plače. Stanovanje je brezplačno, hrana pa stane me. sečno 20 tisoč lir. Prispevajte za KULTURNI DOM MBA TKE ' v- ■ 0 VESTI IZ lic zneski It vasi Tajpana Pred kratkim je imel naš ob. činski svet sejo, na kateri so razpravljali in tudi sklenili, naj se da županu g. Ivanu Se-dolu iz vasi Platišče 15.000 lir mesečno kot honorar. To odločitev so sprejeli vsi občinski svetniki enoglasno, ne da bi pri tem pomislili, da bi to moglo zbuditi med ljudstvom val ogorčenja. In tako je res prišlo do tega. Ko je ljudstvo zvedelo, da bo odslej župan imel plačo je godrnjalo, kajti vsem je znano, da občinska finančna sredstva niso zadostna, da bi se plačevalo župana, ki pride v urad enkrat tedensko. Moramo beležiti, da občina Tajpana ima preko 4 milijone lir dolga, kar seveda pomeni zelo veliko vsoto za tako revno in malo občino Ce bi ljudje — volivci vedeli, da bo župan stal 180.000 lir za upravljanje občine, prav gotovo ne bi glasovali zanj, ker so imeli na izbiro druge može, ki prav gotovo ne bi zahtevali nikake plače in bi bili morda tudi bolj zmožni pri izvrševanju žu_ panskih nalog. Ljudje so torej upravičeni da zahtevajo, naj občinski svet prekliče kar je sklenil. Havenca Tudi naša občina, kakor vse ostale v teh krajih. je v velikih skrbeh zaradi finančnega stanja. Na izredni seji občinskega sveta je župan poročal o stanju občinskih financ, ki ni prav rožnato. Seveda bo moralo trpeti posledice ljudstvo. V načrtu ie bila zgradnja Stanovanjske hiše za 2,200.000 lir, toda zaradi slabih finančnih razmer je šel načrt po vodi. Dreka Te dni so zopet začele obratovati žičnice v Dreki in na Kolovratu, ki jih rabijo za prevoz sena in lesa in povezujejo jugoslovansko ozemlje z italijanskim Pont jak Večkrat je govora o vodovo. du v Pontjaku. Ze leta in leta razpravljajo o tej zadevi, toda zdi se, da je še daleč začetek del. Prebivalci Pontjaka. ki je ena izmed največjih vasi obči- ne St. Peter Slovenov, zaman pričakujejo rešitev tega zelo važnega vprašanja. Zadeva se vleče zelo na dolgo, načrti, proračuni, livelira-nja, pregledi in sklepi, da ni konca ne kraja. Kaže. da je zdaj občinska uprava nakupila števce za vodo. S tem pa se v Pontjaku prav gotovo ne zadovoljijo in se jim zdi čudno da kupujejo števce, z deli za vodo. vod pa bodo začeli bogve kdaj. Voz pred volmi? Pričakujemo, da bodo pri občinski upravi in na višjem mestu končno le razumeli veliko važnost vodovoda za te kraje. Neme Ministrstvo za notranje zadeve je dodelilo videmski prefekturi izredno nakazilo 5 milijonov lir za podporo od neurja prizadetim v občini Neme. St. Leuart Videmska prefektura obvešča in vabi vse prizadete, nai do 14. avgusta predložijo svoje zahteve za odškodnino in plačilo povzročene škode ali razlastitve zemljišč pri gradnji vodovoda v Klastri in Groblji, ker bodo sedaj preizkusili vodovod in plačali gradbenemu podjetju Enrico Tosolini zadnji obrok Čedad Pred dnevi je šla s kolesom proti Čedadu 35-letna Marija Zovzussi iz Spere, dohitel jo je avto, ki je drvel z veliko brzi-no v isto smer, in jo močno za. del. Zenska je zaradi sunka padla na tla, mimoidoči so ;i priskočili na pomoč in jo odpeljali v civilno bolnišnico. Šofer, ki jo je povozil, pa se ni niti ustavil in je dirjal naprej. Zovzussijeva se je popraskala po kolenu in po desni roki. Terska doliua Na prelazu Tanameja, preko katerega vodi cesta, ki gre od Tarčenta do Belega potoka in I T.age pri Bovcu, stoji lep ho-1 tel, ki je last nekega kmeta iz j Tera,-ki žal ne zna ceniti svojega imetja. Okolica je Očarlji-j vb, zrak je čist. saj je v višini I 850 metrov, mimo vodi tudi dokaj dobra avtomobilska ce | sla, in pri vsem tem spušča v i nemar tak kraj. ki bi mu la * ko prinašal velike dohodne. Pred nedavnim je prišlo se* kaj več izletnikov, ki so nam*-' ravali ostati tam par tedno'> da bi se navžili svežega zraK 1 in otresli vsakdanjih skrDI'^ so se morali vrniti še isto n nazaj, ker lastnik nima opremljenih sob, dasiravno ima tel 4 sobe prazne v Prvej,js nadstropju Foleg hotela Pa 1 tudi mala wekend hišica, k* mogla dati prenočišče družini. Pred leti je bil lastnik tel1 hotela neki Italijan iz Jarte® ta. ki je znal izkoriščati nost tega kraja in je zato t®11 vse lepo uredil in privabil krat tudi dosti izletnikov. V> je kazalo da bo ta hotel krf lu postal turistično središče\ okolice To bi brez dvoma. spelo, če ne bi prodal imetja sedanjemu lastniku " tela zaradi neprijetnih druz skih razmer. Štupi ca v'1’ Pred dnevi je bila v nas| si zelo huda nevihta, k' povzročila mnogo škode. ža, ki teče ob naši vasi. je f po- ■od* plavila nad 20 hektarov lja. Mnogo pridelka je v' odnesla, kar je ostalo je Pa z,0 lo poškodovano in zato W čutili posledice vsi naši k*11® ‘j Da se ne bi ponavljal® * take poplave, bi morala s*' da vlada poskrbeti za Sr ^ ,a rečnega nasipa, kajti če j, ne stori bo na; pridelek v no v nevarnosti. lO dnevni v I^alntacij0 »Adria - fcixpress» pn1^1 od 24. avgusta do 2. ^ tembra 1952 IZLET HO DALMAClJ1 Vpisovanje od 21. 7. daiie Ker je število urosl(,rl)V omejeno, naj se intef*" senti čimprej javijo Ponovili bodo zaključek festivala na Nadiži Kakor smo že poročali, se .ie festival na Nadiži zaključil bolj klavrno zaradi slabega vremena v ponedeljek, medtem ko je bilo v soboto in nedeljo krasno vreme. Mnogo ljudi je pričakovalo prav zadnji dan zaradi pestrosti sporeda, zato je odbor «Pro Firmano« sklenil, da bo v nedeljo 3. t. m. in v ponedeljek pravi zaključek festivala. Na zaključnem sporedu so orkester Marti, vokalni koncert, fol. klorna dunajska skupina ter umetni ognji. Seveda ne bo primanjkalo izvrstnega domačega vina. Ob priliki bo v nedeljo, če bo lepo vreme, peljal iz Vidma v Čedad izredni vlak, ki se bo vrnil v Videm v Donedeljek ob 1.52 Zaprti sladoledarni GORICA, 1. — Ker niso pri iajctelovainju sladoleda upoštevali higienskih pravil, je gori. ški prefekt odredil, dH bosta za tri in štiri cini kazensko zaprti stadoleciami: Calligaris Evgenija vd. Valentinis v Tržiču, Minca por. Ballarini Jakobina v Ronkah. Za prenos posmrtnih ostankov padlih v vojni VIDEM, 1. — Zveza družin padlih v vojni sporoča, da 12. oktobra zapade rok za sprejem državne podpore za prenos posmrtnih ostankov vojakov in civilistov, ki so padli zaradi vojnih dogodkov na državnem ozemlju Opozarjamo, da rok zapade nepreklicno 12. oktobra in ne bo podaljšan. Družinske doklade uslužbencem v trgovini Po novem sporazumu, ki so ga 25 t. m podpisali na ministrstvu za delo v zvezi s povišanjem družinske doklade trgovskim uslužbencem in nameščencem, bodo trgovski nameščenci in uslužbenci od 16, junija dalje prejemali družinske doklade v sledečih zneskih: za vsakega otroka po 153 lir dnevno, 918 Ur tedensko >n 3978 Ur mesečno; za ženo po 100 lir dnevno, (100 tedensko, 1300 pet najstdnevno in 2600 mesečno; za starše 55 lir dnevno, 330 tedensko, 715 petnajstdnevno in 1430 mesečno. Nova lestvica za družinsko doklado velja tako za uradnike kot ztl tudi za delavce. Delavci in uradniki s tedensko ali petnajstdnevno plačo bodo prejeli družinsko dokla- do po novi lestvici že od 16. , junija 1952 dalje, vsi ostali pa j od 1. junija 1952. Izjava o dozdevni smrti Buttolo Marija Ang por. Let-tig, iz Stolbice je vložila na so. dišču v Tolmeču prošnjo za izjavo o dozdevni smrti očeta Buttola Ooorica pok. Antona in Markon Marije, ki je bil ro-1 jen v Ravnici 21.5.1867, in umr) verjetno ob 16. uri, dne 22. sep. tembra 1944 pri Codroipu. Predsednik sodišča poziva vse, ki vedo kakšno novico o tem, naj jo sporočijo v roku 6 mesecev. KINO VERDI. 17: «Cilj X». M. Ste-wens in A. Nicol. VITTORIA. 17: izletniki ogledali mesto w prenočili. Prvovrstna IJJJJ na na ladji. Z vpisovanj prično takoj. Cena vož™ (vključena hrana in PjJ nočišče) je lir 14.350. »j vpisu plača vsak izlelSj polovico vsote, dva pred odhodom pa ostanek. Ker je število iaHet*jT kov omejeno, prosimo, se zainteresirani čimPf*} vpišejo. Vpisovanje f «Adria-Express», UL bio Severo 5-b. A D E X t Z L E Tj lb. IN 17. AVGUSTA & (ZLET V Ajdovščino Vipavo m na Bied * Vpisovanje do 2. avgu* 1952 prj «Adria-ExPie’!i. Ul. F. Severo 5 b; tel. ^ J NA VELIKEM IGRIŠČU STADIONA „PRVI MAJ' nastopi, v ponedeljek 4. avejusta »TAMBURICA* S KONCERTOM IN PLESI '.V 1 ■ p V ' i pf- > | | ;• Skupino sestavljajo sinovi Jugoslovanskih i/.selj«'11^*^ni študenti iz Pittsburga, ki so v Ameriki zelo Pril^ p^tje zaradi svojega svojevrstnega programa. Ta obsega narodnih pesmi, plese, solo točke itd. esc? Vstopnice so v prodaji v vež' tiskarne, Ul. S. 177. 20, dnevno od 11. do 13. in od 17. do 19. ure. Telef. - Ao zamudite edinstvene priloin°g^t Dve vrsti dve vrsti aktivnosti 1. avgusta 1952 V drž ki, u ‘Voiovinik Jin , dokler bosta ta dva človeka cmerišC**n Va oblasti, bo tako partija ka- kor vlada in sploh vsa država predana njima na milost in nemilost. Ta dva in z njima še Molotov, bi predstavljali lahko tisto trojko, ki naj bi vladala Sovjetski zvezi. Prvi bi bil šef birokracij" -1-------4 ■ ■ • Prvega umeriš-n Pasiopju ta, kier i„J°a Parlamen-drklaraciL „ 17.87. sPrejeta bila knnfa neodvisnosti, je knnL "euuvisnOStl, j C kov ',renca bivših politi-držav Virantov vzhodnih rzav N y,uiii navali °k°nferenci so obrav-Sovjetsk? nia- borba proti vpliva « ‘'"L2* 1,1 njenemu vroti usvetnZ H7h državah, Za obnova Tmu, komunizmuv z‘mov vrh , em°kratičnih» re- tci konTerrv’Uh deiel■ Tisk ie pGhit t>o*oi P°sveeal prečej lativnl jn J 10 seveda konser-'n desničarski. Ztem so bile ®Ju- t,in'h le skupščine poli- lZ- Darije, da Albanije, ne mor- MdovuJkl ’ 0VUem v tančico ? f>>to nlr?0"tikl' temveč ajih 9?aicnih, balkanskih tozore«,, a} i6u’ Prizrenu, Sve-5e ,liso 'nZ govorniških odrih rmtko ŽITI*1* take zgodo-irie «o h;j osebnosti, ku-Sekaj vest] V. Vlr0lniH *» le hilo ohin °i- b konferencah tisku. javljenih v domačem ZplmTkioJti Vrain* p* P°barnik; \ a n3° stoje 6isii ministri 74 staro ~ polnf ''J. so ostali brez Jt predvojnih vodite- *°Wki in ooi?t vlcnih strank, :eRodovina žezdT1’- ki iih , 2o konferenc J Presla- fauncev ne J) ?mt političnih ftikanti temi °-e, VroPadli po-'ce■ ZdružZ ■ 0 !ludsfce mno-»r«nt0). J j?/.e pohtiRnih emi-Vstopa ir 36 u Albancev knl-\e'le -tistih j!° ,resoluciji ttt l -0r nh 7e V°slavijo fl U zl>ezalo v Ju- v*°ne „Teč,tudi intere-N° *kupščini k” 00 narodB Penije j'ni beguncev iz Ko-h rjeno, (L J? Posebno po- *J.e,,eBa izmpj njimi no- l°narni}i ro«n^70<^^c^^, rea/c-ldej„ romunskih strank. v" v JugZslT-a-m tCh hc9nn-h staro, tem« -‘J11 Povratek • Pro-' eJzoaznO',idema. opu r < nosti- «,Ve ort- ?*»■ ie poud^V-i ra~rddne bor-1 v°diteli Jt v Svetoznre-n" V Jitoo 71 be(/un- G/°rge. V p° ln' Dimitnv ?50stoi Tenvrre,nu ie Albanec ^“ženje S,^. da se bo L^nijeP l'Ucn‘h beguncev I> enrf“n'° « «demo- pT° in yde]p- ha barskih v0ffrflm Zdrute* i* *preJ'et „a fci je ki ,0udarjn , skuPscini v Ni- 6a n” 4’C Ci'7 erf0-7- rint9i t0‘' tc« otl sni o druženju {{bor- ’ nIU d° nieŽ mu °kupa■ PAR^TIZ ANK A-najudobnejši, najmodernejši in najhitrejši parnik jugoslovanske obalne plovbe-je uspešno izvršila poskusno vožnjo Prejšnji četrtek4, zgodaj zjutraj je pod poveljstvom kapitana Frane Bačiča odplula na tretji discipline9)] in {svo-’« Poizkusno potovanje ob- «Le Monde,, nato nažteca še T,3 ,ladja “Partrzanka,,. ostale čiane politbiroja, toda °',novll' ter ?ie posveča tolike važnosti glede na možnost v nasledstvu Stalina. Potem «.Le Monde)) nadaljuje: {{Stalinova politična oporoka ni znana in tudi način rešitve nasledstva ob Letiinovi smrti mu je verjetno v °Pojnin, naj ne piše pripo-ročilnih pisem te vrste. Ali ne bo Stalinov naslednik tisti, ki važnost. lednik Peter« potopila in je le žala v globini 51 metrov dol- bo pred. vsemi drugimi prvi; ladjedelnice «Vicko Krstuln-znal zgrabiti, v roke oblast?» vic« ter vse jugoslovanske mor- K ,,°i-Se Jt.neki drugi mož s j narice še poseben pomen in Kavkaza, ki je pred približno stoletjem ščuval svoja plemena vroti Rusom, zanimal za to. kdo bi mu bil naslednik, je dobil tale odgovor: uSpoštova-ni in veliki poglavar, tebi bo nasledil tisti, v čigar rokah bo ostrejši meč.» Med Stalinovim ožjim kro gom je več, aostrih mečevn. In «Le Monde« zaključuje: uToda Stalin nima sebi enakega. Njegov ožji krog ga je napravil za nadčloveka, za preroka. Stalin je bolj središče težnosti nekega planetarnega sistema kakor pa poosebljenje nekeaa političnega toka, ali struje. Ker pa so iz njega napravili božanstvo, mu ni potrebno skrbeti za naslednika, kajti pojavi božanstva se ne ponavliajo. Kdo bo rešil to vprašanje, meč aH spletke?» T.a članek v «Le Monden« ima eno napako, in sicer to, da precenjuje Stalina. Vsekakor pa je zanimiv kot politična posebnost. gih devet let. Podjetje «Bro-clospas«, ki se ukvarja z reševanjem potopljenih plovnih objektov, jo je ponovno dvignilo iz globine ter jo prepeljalo v ladjedelnico «Vicko Kr-stulovič«. Kdor je tedaj pogledal to ruševino, ki je bila v najboljšem primeru podobna kupu starega železa, pokrita z algami ter školjkami, bi sj nikoli ne mislil, da bo iz vsega tega zarjavelega železa kdaj postal lep in celo moderen parnik. Ladja ((Prestolonaslednik Pe. ter« je bila poškodovana 6i odstotkov in temu je pripomoglo še razdiralno delo vode v Ladja ((Partizanka« ni nova, ' dolgih devetih letih, ko je lad-ampak prenovljena ladja. Pred j ja počivala v globinah morja, enajstimi leti se je bivša ju- j Teda delovni kolektiv se je io-goslovanska ladja ((Prestolona- j til dela z vsp vnemo. Dokler povsem preuredili so jo v ladjedelnici «Vieko Krstulovič« pri Splitu. Pred svojo prvo plovbo se ‘e na ladji zbrala večja mno-ica raznih strokovnjakov ter zastopnikov oblasti, ki so ho-el s svojo prisotnostjo pri poizkusni vožnji dati temu velikemu prazniku delovnega kolektiva , so strokovnjaki šele delali na-| črte za obnovo, so v ladjedel- nici delali najnujnejša dela, in sicer čistili so železo, rušili ter odstranjevali neuporabne dele, z varilnimi aparati so odstranjevali neuporabne kose oboda ter trupa itd. V vsem tem času pa so tehnični strokovnjaki napravili nad 60 načrtov za preureditev, kajti obnovljena ladja ne bo samo obnovljena v njenih nekdanjih merah, ampak bo povsem izpremenjena in bo najmodernejša, najudobnejša in tudi najhitrejša jugoslovanska ladja za obalno plovbo. To so bili začetni načrti, ki jih je podjetje in ves delovni kolektiv v dveh letih napornega dela popolnoma izpeljal, dil vsa ta dela. je ob poiz-Ing. Pavle Mardešič, ki je vo-kusni vožnji rekel, da se mora zahvaliti delovnemu kolektivu za ta uspeh. Predvsem mora- _ I _________i_■ J» > <4 , nPartizankai) vozi prvič v splitsko luko. fo%i\i2 Bo!?-*®!0 Končnega ; 8.°ia w.- Va Mrijev. V tretji ^Una Pm\darja Kborbo za kn °?*ivn0 ?n°kratično in °ol r>n— 7 v 6 ovira za Tudi v stari zgodovini smo imeli take primere - Med umetniki je mnogo mož, ki so tudi do trideset in več let starejši od žene - M tako važno seksualno vprašanje kot duševno razumevanje Ali je primerno, da še po- tih poročil z osemindvaiset- nurodno republi- . tQk<2 'se/ borba je realno.. Ui, VQ ju in zahtevam ritfOMaviia se je vedno h 06'oproti ^remH >ij t£?lJUko ZSSR- toda nič l'tti ,^.tlh. ki bi hoteli obno- Jrhl ■■ čov 1”’ stare režime, ki ui, ?*ia V2hejja?il- vPrašanjc re- %ih Jlv- ,n Mihovih se-ljunktromteliev- temveč JV- Zato ZdlU ,nii,WVih *0t- tot iatočišče h Ju90sla- bRauncem, kolikor je bil pred sto leti. i ostalo. Vsak tak zakon, ki je ko je bil star petinštirideset | bu sklenjen in pri katerem je ah petdeset let. Na drugi stra-1 bil glavni movens ali denar ni pa ima ta biološka spre-1 oziroma sploh bogastvo ali pa memba tudi svoje posledice na j seksus. je šel kmalu narazen. ga činitelja, do duševnega razumevanja med zakoncema te 'rr®te- Tu se še pojavlja največja težava. Zamislimo si človeka, ki se je telesno in duševno razvil pred prvo svetovno vojno v vseh tistih, za sedaj že čudnih, umerjenih, solidnih razmerah s povsem drugačnim odnosom do življenja, kakor ga ima človek, ki ga je dala povojna doba z vsemi i njenimi pozitivnimi, in tudi negativnimi stranmi. 2s v splošnem življenju obstaja stalen spor med tako imenovano staro in med mlado generaci- j mo vedeti, da je to prvi primer, da se iz takih globin dvigne tako velik objekt, kajti navadno ladje, ki se potopijo tako globoko, pustijo tam za večno. Poleg tega je že začetek popravljanja take ladje, ki je bila tako močno poškodovana, še pravo junaštvo. Ce pa k temu dodamo, da je bila ladja celo modernizirana ter mnogo bolje urejena kot prej, gre vsemu kolektivu zares največja čast. Kdor je pred vojno imel možnost voziti se s to ladjo v prejšnji njeni obliki, bo videl danes na obnovljeni velikanske spremembe. Namesto ozkih ter nehigienskih prostorov za posadko na pramcu. so sedaj urejene lepe kabine z dvema in eno posteljo, s tekočo vodo ter termičnimi pripravami, z omarami ter mizicami, z zavesami na oknih. To velja za prostor za posadko. Za potnike pa je urejeno tudi zelo lepo, udobno ter okusno Po načrtih inženirja Laha so uredili na promenadni palubi posebno veliko kavarno, ki je zelo zračna in svetla. Vse stene so izdelane iz najfinejšega lesa, pohištvo pa je zelo udobno in lepo. Iz kavarne vodi širok izhod na prostrano verando, z druge strani pa je velik ter po svoji strukturi posebno lep ladijski bar. Na prvi palubi, pod prej omenjeno kavarno, je salon za potnike prvega razreda. Vse pohištvo in vsa oprema je iz svetlega materiala in v barvah, ki ne utrujajo oči. Za potnike tretjega razreda sta urejena dva udobna salona, kjer se lahko potniki najprijetneje počutijo. Najlepšj ter posebno urejen je oddelek za matere in otroke. Ta oddelek ima vse, kar je potrebno za udobno daljšo vožnjo in za nego otrok. Tu so malim potnikom in njihovim materam na razpolago pralnice, otroške kopalnice, otroške posteljice, primerne kuhinje ter male mizice in stolčki. V vseh zaprtih prostorih ((Partizanke« je prostora za 300 potnikov. Poleg tega je še 120 udobnih postelj za potnike. Vsega pa sprejme ladja do 120q potnikov, kar je za obalno plovbo zelo lepo število. Maši otroci v Tržiču in Radovljici ■ IS i (tt. m Tržič Radovljica o v naslednik? ^[Jasopi WNa sroTIi kLc Monde» L“"cfc » "»-[cbit. .;0|t: J1,no»em *>'i5 te aUHe mesee. da se linn tlurnin . one strani raz-uesti o Star Van*' m kadarkoli sV(.tlc neko ’°) zdravstveno S^tie^blien0tt' *e '*» «Ib util boli« , U".lrL Nihie lin !*** °bož„ tlastl vladanja *din&*r?£°VanJ“ kakor Sta-le niso mogli dati se bo zgo- borbu^ejPUh7Uf' starim bogatim plemičem ter vl°d ° * ne6za°vt ™lad° hčerko nižjega ple- tp. e od zunaj. miča, ki si je hotel za ceno 'Vort L svoje hčerke priboriti ali bo- ® OO kupiti vstop v višje sloje, o . m Tudi izven tako imenovanih višjih plasti, je bilo v navadi tako sklepanje porok in marsikateri begat kmet ali obrtnik si je privoščil mlado hčer bajtarja ali meščan siromaka. Vse do tu smo navajali le primere iz preteklosti. Teh zakonov je bilo mnogo in večjih odkritih nesoglasij zgodovina ne beleži. Take ženske, ki so morale s svojo mladostjo plačati pot v «višji» svet ali pa dolgove svojih staršev, so se morale pač sprijazniti z žalostnim dejstvom tor zadušiti v sebi morebitni odpor ali celo obup. Kaj pa nam pove o tem novejša doba? Ta pojav je zelo pogost tudi v novi dobi. Danes ni prav nij posebnega, da se poroči moški z žensko, ki je dvajset ali celo več let mlajša od njega in tudi narobe. Ta pojav je zelo pogost v ZDA in tudi v Evropi ter drugod. Tu niso upoštevani navadni zemljani, ampak v veliki večini ljudje velikih financ, industrije ter zelo, zelo pogosto iz umetniških krogov. Primer Age Kana, ki se je poročil s svojo četrto ženo, ki je 29 let mlajša od njega, je menda vsem znan. Tudi zelo znan je primer velikega umetnika Saše Guitrija, ki se je pred tremi leti že šestič poročil, in tokrat s trideset let mlajšo žensko, Lano Marconi Kot primer bomo navedli še poroko znanega glasbenega umetnika in velikega dirigentu Leopolda Stokowskega, ki se je pri svojih sedemdesetih le- ladanja Vanja kakor Stani ' v*devkn*0 moali dat m,!-e a nesmrtnosti.,. drJ člameKe)' nadaljuje nato VenJ1 pierreap0, .r"dat,kih An- D(.Sm btnenju' »J }e pu nicH°' Hi valccv .n den najboljših Pres ^Andrč SPtetske slvarno-nikep/'kaže „‘crr®. nam naf' dej, ^talina 0rebitne naslcd-" čtnn'„"' pišB «Le I 'Mastne tp°Utbiroja, S bie’-ki di tjudiMl1 dve sto mili- <1, Pjše «Le Mon-te vsemogočne drži v svoji ob Ste*« -at-, ‘Pidi ter -V« ie sam s ponioejo vlad, V°,5t neln Plavil, tudi. bo-S \,udi , 3 desetin milijo-'K’„ •*«keon satelitskih drza-Sha,n nrfi- p.03amernika od k\jhaiiiik :e, v. vse11 nje-■Qh i ’ i. ;, ?v?4 po *načaju, '*nih špekulaci-"l'hhStk L},0 i!c skrit0 Pred j‘ečh % T M skupno ano- S * >N na s?t TVOia pos°- IgsiJl '.,^tal,n°vi more-(o u. Mni 50 naslednji: iabP.!ou jjj°jt, poln sofizmov. mož, ki stal no po- piA Sum .’ 'v‘ Siutno r„ čjc J (oijet«, človek, f nZt: V1 ki ^ imsua v neskončn ki ze nem posameznih p o-s c>mer doseže prave at*...* Um, da utrudi ®anju 5 čin svoje it.-* l*nknn a , zunanjem vi-če 1 inicutc,dn v resnici je ?d„0Pozal?*OTxPartije. On bi-mi * čisti. Po smrti y\il]0 st 7e utTdil svojo po- St«ii0°e bivič da 30 odstranil os n . ‘Sit .... V,ctIe«Jcoo če3lk mnrln,prt3atelj ter zate ■ Beri,, žandarm- rije n utn'r)"p narovance Ce bi 4 bj bit on $e trši :l ie, i Stalin sam 1\ jg imel te, manj . -s:Ilu nima kake poseb-QJ°Vek nostr pač pa Jjlnsk, ter'z dobe fcani’ z izkušnjami v*e nti, bila partija 0,biwiiiti:niMyiiffi«iMaBifflga»ag^8WiBi8i »a ms, IH; RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje. Jug. cone Trsta: 18.50: George Bizet: Arležanka. 21.00: Iz oper Bedricha Smetane. — Trst II.: 20.10: Koncert moškega zbora lvalLX?^i0; 22.00: Franck: Simfonične variacije. — Trst 21.00: Figarova svatiba, komična opera v 4 dej. — Slovenija: 15.40: Skladbe Paganinija in Chopina. Jugoslavija ali Madžarska? Dvoboj za zlato medaljo je glavna tekma letošnje nogometne sezone Ce smo igro Jugoslavija-So-vjetska zveza imenovali »tek. mo stoletja«, bi pri finalnem dvoboju jugoslovanske enajsto, rice proti Madžarom lahko časovno razdobje, katerega višek naj bila tekma, še znatno povečali. Brez trohice domišljavosti moremo reči, da bo danes ob IS uri sodnik Ellis zažvižgal začetek borbe dveh trenutno najboljših evropskih moštev, Pred dvemi ali tremi leti nekako so tvorili elito nogometašev starega kontinenta Angleži, Avstrijci, Jugoslovani in Italijani, medtem ko je bila neznana moč enajstoric izza zavese. Sved9ka je zaradi pogostih transfuzij nogometnega kapitala v Italijo že prej obubožala. Tuja kri se je maščevala tudi Lahom in so tudi oni izpadli iz elite. Dekadenca ponosnega Albiona je ugotovljeno dejstvo, potrjeno delno na j nedavni kontinentalni turneji, Avstrijci so po nekajletnem zmagovitem obdobju trenutno v slabi formi. Ostale so torej še dežele vzhoda: Sovjetski mit je dobil pravo podobo pred ne. kaj dnevi, medtem ko edino Madžari v ničemer niso razočarali pričakovanj. Jugoslavija je po dolgih debatah poslala v Helsinki enajst ljudi, za katere se ni moglo natančno vedeti, česa so zmož- JUGOSL AVI J A-lIADŽARSKA Stankovič Beara Crnkovič Čajkovski Horvat Boškov Ognjanov Mitič Vukas Bobek Zebec • • Tibor Puskas Palotas Kocsis Hidegkuti Zakarias Lorant Bozsik Lantos Buzansky Grosits SODNIK: Ellis (Velika Britanija) Radio Jugoslovanske cone Trsta bo prenašal finalno nogometno tekmo Jugoslavija - Madžarska danes ob 18.30. Tli. Po visoki zmagi nad Indijo (10-1), dvema preizkušnjama proti SZ (5-5 in 3-1) ter zmagama nad Dansko (5.3) in Nemčijo (3-1) je razvidno, da je današnja reprezentanca morda najboljši izraz jugoslovanskega nogometa od prvih brc pred svetovno vojno 1914 pa vse do danes. Klasičnemu četverokotniku, neutrudnemu graditelju igre, je Boškov dal še več življenja in končno so se našli tudi ljudje, ki so to garanje sštirih črncevrt uspešno zaključili. Trener Pogačnik in član komisije za sestavo enajslorice Tirnanič so ta z nekaterimi neznatnimi popravki podeseterila udarno moč tandema Mitič-Ognjanov., Tudi drugo krilo Zebec je v izredni formi naredil nadvse ugoden vtis na nogometne strokovnjake. V Vukasu je moštvo končno dobilo srednjega napadalca. Vukasov tip vodje napada doslej v Jugoslaviji ni vzbujal preveč zaupanja. Vsa moštva so težila za čvrstim človekom z ostrim strelom, Zato je Vukasa ob prvem nastopu sprejel uglašen zbor kritik, ki pa niso preplašile ne njega, niti tistega, ki mu je dal maji. co državnega reprezentanca. Za naše bralce, ki nekoliko poznajo italijanski nogomet, lahko primerjamo Vukasa z Lorenzijem. Izredno okretna u. spešno nastopata proti togim in visokim srednjim krilcem ter vnašata s svojo živahnostjo in temperamentom nered v na-1 sprotno obrambo. Poleg tega { ima Vukas tudi dober «nos» za gol. Se ena stvar skrbi občinstvo bodo zdržali Jugoslovani ostri tempo Madžarov, ali so za to že preutrujeni? Zakaj niso na laž. jih tekmah dali v moštvo re-erv? Na prvo lahko odgovorimo tole: Na tekmi proti Nemčiji so «plavi» namerno igrali razvlečeno, z nekoristnimi kombinacijami, počasi, niso sta rtali na prvo žcgo in pred golom so bili neodločni. Imeli so prednost v golih, katero so obdržali — sicer na tvegan način — ne da bi se prehudo utrudili. Nasprotnik je tekel, se pctil, Jugoslovani so imeli le. rensko premoč in držali čim dalj mogoče žogo. Pri vse tem je logično, da je obramba imela skoraj podvojeno delo. Z najboljšo oceno je naredila sprejemni izpit za match, recimo, petstoletja. Do danes se je moštvo — moralno v zvezdah — odpočilo in mirno pričakuje tekmo. Menjava igralcev je ko- DANAŠNJI PROGRAM: Plavanje: 200 m prsno; 400 m prosto ženske; 1500 m prosto; ženski skoki. Vaterpolo. Nogomet: J ugcsiavija - Madžarska. Boksanje. Kolesarska cestna dirka (187.2 km). Jahanje in košarka. ristna samo v primeru, ako nekdo ne zadovolji. To se na petih tekmah ni zgodilo. Kaj pa Madžari? Imajo izvrsten napad in ravno tako tudi obrambo. Povprečne vrednosti sta le cba krilca, kar praktično pomeni, da je ranljiva točka Madžarov povezava napada z ozadjem. Oba krilca Bozsik in Zak arias sta defenzivna i pralca in služita ospredju z dolgimi in točnimi predložki. Obstaja mnenje, da bi Čajkovski in Bo. škov lahko prestregla take žoge, ali Pa> vsaj Kocsisu in Pal o-tasu temeljito preprečila njun posel. Po sptosnem mišljenju bo borba najboljših zvez Evrope proti jugoslovanskima krilcema ena najbolj zanimivih atrakcij v tej veliki atrakciji — današnji tekmi. Oči nogometnega sveta bodo uprte danes na olimpi jski stadion v Helsinkih. Rezultat. Nehvaležne opravilo, tako prerokovanje. Vrednost moštev je približno enaka, zol to bo izid tesen v korist enega ali drugega. Ne moremo izključiti tudi nenadne krize; v tem prrimeru bi golov bilo mn o. go več, tekma pa ne bi odražala točne vrednosti moči. Samo v to smo namreč sigurni: Madžarska in Jugoslavija kvo-lirata na nogometni borzi približno enako. * * # HELSINKI, 1 — Madžar Paul Kovacs je zmagal na turnirju v sablji za posameznike. Drugo mesto je zavzel svetovni prvak Gerevia (Madžarska). Z zmago nad Holandijo in Ameriko Jugoslavija v borbi za prvenstvo (Naše poročilo) HELSINKI, l. — V drugi tekmi med Holandsko in Jugoslavijo je rezultat bil 2-1 (2-0) v korist Jugoslavije, ki st je s tem pridobila pravico nastopa v finalnem tekmovanju skupmo z Madžarsko, ZDA in Italijo. Danes: Jugoslavija - Italija Madžarska - ZDA Kurtini je povedel svoje moštvo kmalu po začetku tekme t) vodstvo, pred koncem polčasa pa je isti igralec podvojil naskok. V drugem polčasu so Ho. la.ndci skoraj ves čas napadali, vehdar je izvrstni vratar Kovačič branil mogoče in nemogoče žoge. Častni gol je dosegel Smel. Zmaga nad Holandijo j« velik uspeh za jugoslovanski vaterpolo. Se isti dan so morali Jugoslovani drugič v vodo. porazili so sedmerico ZDA z rezultatom 4-2 (2-1). Tekma je bila ena najbolj živih in korektnih na celem turnirju. S to zmago si je Jugoslavija osvojila najmanj bronasto medaljo. Prvi gol je dosegel srednji napadalec ZDA Bob Hughes v 5. minuti. Tri minute kasneje je Kurtini izenačil, v 14, minu. ti je bil Izključen Američan Ja. worski, ker je zadržal nasprotnika. Iz kazenskega strela je Vuksanovič povedel svoje moštvo v vodstvo z 2-1. V začetku drugega polčasa Američani napadajo in dosežejo v 11. minuti s Hughesom tudi drugi gol. Od tega trenutka dalje je cčitna nadmoč Jugcsla. vije. Radonjič zabije tretji gol minuto kasneje, v 15. minuti pa še četrtega. Ameriški vratar Bisbey ima trdo delo, ki ga opravlja zelo dobro. Rezultat v glavnem odgovarja igri, vendar je kazalo, da Jugoslovani niso dali vse iz sebe. MADŽARSKA - ITALIJA 7:2 (2-2) nenadoma popustili, tako da so Madžari bili popolni gospodar, ji položaja. Srednji napadalec Szivos je sam zabil tri gole. V 5. min. prvega dela je Szivos dosegel prvi gol, a so Italijani kmalu izenačili. Bili so številčno nadmočni, ko je Pe-retti izenačil iz štirimetrovke. V 15. min. so Italijani celo vodili; levo krilo Mannelli jg streljal v gol iz razdalje treh metrov. Markovics je tri minute kasneje izenačil. V začetku drugega polčasa so DRŽAVE: 1. SZ 523, 2. ZDA 499, 3. Madžarska 499, 4. Švedska 230, 3. Finska 138, 6. Nemčija 133, 7. Francija 128, 8. Italija 127, 9. CSR 103, 10. Anglija 103, 11. Švica 92, 12. Avstralija 87, 13. Japonska 59, 14. Norveška 54, 13. Jož. Afrika 51, 16. Danska $0, 17. Holandska 42, 18. Argentina 40, 19. Iran 40, 20. Jamajka 39, 21. Turčija 36, 22. Kanada 30, 23. Romunija 23, 24. Avstrija 23, 25. Egipt 22, 26. Brazilija, Nova Zelandija 19, 28. Indija 17, 29. Luksemburg 16, 30. Koreja 13, 31. Jugo-slavi ja 12, 32. Libano in Poljska 11. 34. Mehika U, 35. Trinidad 8, 36. Portugalska 7, 37. Belgija in Španija 5, 39. Filipini, Urugvaj, Venezuela 4, 42. Kuba Pakistan 3, 44. Cile, Baham«* 2. medalja. Sovjeti so povedli v 5. minuti s strelom desnega krila Prokopova. Tri minute kasneje je Mastres izenačil. Moštvi sta se nato menjavali na vodstvu. Zmagovalci so bili stilno boljši, vendar so le stežka parirali požrtvovalnost Spancev, ki so vodili do 15. minute drugega dela. Tekma je bila veljavna za plasma od petega do osmega mesta. HOLANDSKA - BELGIJA 5:3 (2:2) Nizozemci so bili nedvomno boljši, a niso mogli pokazati vsega znanja zaradi utrujenosti. DANIEL F. GILMORE Dosedanje tekme: Madžarska - Jugoslavija 2-2 Madžarska • Italija Jugoslavija - ZDA Italija - ZDA z rezultatom 58-44 (22-22). Na tej tekmi je zopet sodil Američan Farrell, katerega so Uru. gvajci pred dvema dnevoma pretepli. Ima črno oko in šepa. Madžarska 2 Jugoslavija 2 Italija 2 ZDA 2 7-2 4-2 5-4 9 4 3 6 4 3 7 11 2 6 9 0 Madžari začeli zelo cslro in po dveii minutah je levp krilo Szittya neovirano plaval 20 m in dosegel tretji gol. To je bil znak alarma: štiri minute k a sneje je isti igralec ponovno bil uspešen v 12. min. je Sty-voi dal peti gol in potem še: Grarmati v 15. min in Szivos y 18. min. SZ-ŠPANIJA 4:3 (2:2) Obe moštvi sta igrali kot bi Italijani so V drugem delu j za nagrado bila najroanj zlata Na cilju razburljivega teka na Bsrthel (406) v času 3:45.2 Nemec mmm 1500 m. Zmagat Je nepričakovano Luksemburžan Joseph pred Američanom McMillamom (992) 3:45.2. St. 739 je favorit Lueg, ki je pritekel na cilj v 3:45.4. POVPREČNI TEKMI ZA TRETJE MESTO BI BOLJ ODGOVARJAL NEODLOČEN REZULTAT ŠimlsBui •Nemčija 2-1 V( U « (Naše poročilo) S.VEDSKA: Svensson - Asa. muelssoo, Nilsson (kapetan) Ahlund, Gustavssori, Lindh -Bengtsson, Loefgren, Rjrdell, Brodd, Sandberg. NEMČIJA: Schoenbeck, EbeT. le (kapetan) in Jaeger - Som-merlatt, Schefer, Post - Hinter-atocker, Stollenwerk, Zeitler, Sehroeder, Ehrmann. Sodnik: Orlandini (Italija). Mejna sodnika: Matančič (Ju-gosl.) in Zsold (Madžarska). Goli: V 12. min. Rydell in, v 41. min. drugega polčasa Loefgren. V prvih desetih minutah napada Nemčija, toda zgreši ne. kaj zrelih prilik. Igra Nemcev je povezana, toda neodločni so pred golom. V 5. min. Schroe-der preigra dva nasprotnika in podaljša do Zeitlerja. Srednji napadalec strelja, vendar Svensson brani. V 10. min. Sormmerlatt z glavo ujame žogo in strelja v prazen gol. Žoga »e je odbila od vratnice. V 12. min. Švedi končno pridejo pred: nasprotnikova vrata in iz tega prvega resnejšega napadla dosežejo gol, Benstsson vodli žogo, jo pod# srednjemu napadalcu, ki teče aporedno z njim. Rydeil z volejem doseže gol. Nemci reagirajo, vendar se vlldi, da Jih je nenadni gol de- moraliziral. Sele v 20. min. nji. i upravičeno meni. da «roka» ni hova igra ponovno zadobi po- bila namerna, vezavo. Proti polovici polčasa Nemci z vsemi silami težijo Švedi prevzamejo iniciativo, | za neodločenim rezultatom. zlasti pQ zaslugi razpoloženega Rydcila. Pri Nemcih opažamo običajno napako; izgubijo se y nasprotnem kazenskem prostoru. Pet minut prid koncem Brodd odvzame branilcu žogo in jo polje kakih 20 m. Namesto, da bi podal Rydellu kot je vse kazalo, nenadoma strelja, toda žoga še odbije od stebra Do konca prvega' dela nič posebnega. V začetku drugega polčasa se zaženejo Nemci V napad, podprti od številnih navijačev. Po. novno se izkaže, da je njihova igra bolj povezana. V 4. min. Sehroeder pošlje Hinterstocker. ju, ta proti golu, kjer Svensson krasno brani. Minuto kasneje Ehrmann z zavlačevanjem za. pravj skoraj siguren gol. Nato Švedi zopet pridejo do besede in napadi se vrstijo izmenoma pred enim in drugim golom. Sehroeder pelje žogp do polovice igrišča in pride z njo dč bele pike enajstmetrovke. Tu jo pod® Ehrrr.annu, toda ta ne razume ideje in žoga se izgubi. V 18. min. žoga v kazenskem prostoru pade na Gu-stavssonovo roko V kazenskem prostoru. Nemci protestirajo, toda to ne gane Orlandini ja, ki Ehrmann poda Schroederju, ki iz razdalje nekaj metrov dobro strelja v kot. Toda Svensson brani tudi to. V 31. min. imajo Nemci še eno priliko. Hinterstocker je sam pred vratarjem, a namesto da bi streljal, hoče preigrati še tega. In izgubi žogo. Nekaj sekund nato hoče Sehroeder prehiteti Gustavs-son*,* toda ta ga grobo zaustavi. Sodnik tega ne vidi in občinstvo mu močno žvižga. Štiri minute preo koncem tekme Schaefer zgreši žogo. Do. bi jo Rydell, poda prostemu Loefgrenu, ki iz razdalje nekaj metrov doseže drugi gol za Švedsko. Nemci še vedno upajo v čudež, toda pri Orlandinijevem zaključnem žvižgu je stanje nespremenjeno. Z zmago, ki pa ni docela zaslužena, so Švedi osvojili bronasto medaljo, ki pa ni zadostna tolažba za izgubljeno prvenstvo. 10.000 gledalcev je pričakovalo mnogo več od Nemčije, ki je v prvih zmagovitih tekmah in proti Jugoslaviji igrala mnogo bolje. Svecfi so igrali povprečno, vendar so njih akcije bile bolj odločne. Zmagovalci so zadovoljili proti koncu tekme. KLAUS ULLMAN Ženska štafeta Madžarske na 4x100:4.24,4 HELSINKI, 1. — Oyakawa je na progi 100 m hrbtno odlično startal in je po 25 m sigurno vodil. Vendar sta ga pri obratu skoraj dohitela Bozon in Taylor. Pri 60 m vodi Bozon in pri 75 m ima Francoz za pol telesne dolžine prednosti. Kot vse kaže, pa je prehitro začel s finišem in Oyakawa ga je tik pred ciljem dohitel ter preplaval s 50 cm naskoka. Jugoslovan Skanata je plaval slabše kot v predtekmovanju in je zavzel sedmo mesto. Madžarska četvorica je zmagala v štafeti 4 x 100 m prosto za ženske. Cas 4:24.4 je novi olimpijski rekord in obenem tudi svetovni. Avstralec John Davies je zmagal v prvem polfinalu na 200 m prsno. Pri 100 m še ni bil med prvimi, a se je nato kmalu uveljavil in bil prvi z metrom naskoka. V drugem polfinalu je do 175 m sigurno vodil svetovni rekorder Herbert Klein. Tedaj ga je dohitel Japonec Takajoši Haikajva. Klein je po težki borbi zmagal nekaj cm pred japonskim asom. Ameriški major Sammy Lee je ponovno osvojil zlato meda. ljo v skakanju s stolpa. 2500 gledalcev je burno ploskalo njegovemu nastopu. Uruqvaj osvojil bronasto medaljo HELSINKI, l.—V težkem srečanju je Urugvaj dosegel tretje mesto na olimpijskem košarkarskem turnirju z zmago nad Argentino 68-52. Pred koncem igre je prišlo do pretepa. Policija je morala energično intervenirati. Po koncu so poklicali pojačenje in takoj po gongu je policija zavzela svoja mesta. S tem je preprečila, da se niso prišli pretepat na igrišče tudi navijači obeh strank. Do spora je prišlo v 11. min. drugega polčasa. Dva nasprot. na igralca sta prijela žogo in je nista hotela izpustiti. Na njiju so se vrgli vsi ostali, nato kakih 50 gledalcev in funkcionarjev, za priboljšek pa še 12 policajev. Sodniki so nato izključili igralca Borgesa, ven. dar Urugvajec ni hotel zapustiti igrišča itd. Med pretepanjem in brcanjem je Urugvaj končno zmagal in osvojil bronasto medalio. Bolgarsko moštvo je osvojilo sedmo mesto na košarkarskem turnirju z zmago nad Francijo REZULTATI SKOKI S STOLPA 1. SAMMY LEE (ZDA) 156.28, 2. Joaquin Capilla (Mehika) 145.21, 3. Guenther Haas-se (Nemč.) 141.31, 4. Jack Mc Cormick (ZDA) 138.74, 5. Alberto Capilla (Meh.) 136.44, 6. Rodolfo Perea (Meh.) 128.28, 7. Aleksander Bakatin (SZ) 126.8 9. Roman Brener (SZ) 126.31. 100 M HRBTNO Finale: 1. OYAKAWA (ZDA) 1:05.4 (olimpijski rekord), 2. Bozon (Fr.) 1:06.2, 3. Taylor (ZDA) 1:06.4, 4. Stack (ZDA) 1:07.6, 5. Galvao (Arg.) 1:07.7, 6. Wardrop (Angl.) 1:07.8, 7. Skanata (Jugosl.) 1:08.1, 8. Meiring (Juž. Afr.) 1:08.3. 200 M PRSNO 1. polfinale: 1. DAVIES (Avstral.) 2:36.8 (izenačen olimpijski rekord) 2. Komadel (CSR) 2:38.8, 3. Hira-yama (Jap.) 2:39.1, 4. Holan (ZDA) 2:39.2, 5. Mitzkowski (ZDA) 2:41.4, 6. Buyze (Hol.) 2:42.6, 7. Cossani (Arg.) 2:43.1. 2. polfinale: 1. KLEIN (Nemč.) 2:37.0, 2. Kajikawa (Jap.) 2:37.3, 3. Stass-forth (ZDA) 2:38.7, 4. Naga- sawa (Jap.) 2:39.0, 5. Lusien (Franc.) 2:39.1, 6. Hawlins (Avstral.) 2:39.8, 7. Trojanovič (Ju-goslav.) 2:41.8. 400 M PROSTO (ženske): 1. skupina: 1. KAWAMOTO (ZDA) 5:21.2, 2. Novak (Madž.) 5:21.3, 3, Schultz (Argent.) 5:22.0, 4. Andersen (Dan.) 5:22.1, 5. Harri son (Juž. Afr.) 5:23.1, 6. Davies (Avstral.) 5:25.6. 2. skupin?.: 1." GYENGE (Madž.) 5:16.9, 2. Green (ZDA) 5:18.3, 3. Sze-kely (Madž.) 5:19.3, 4. Andersen (Danska) 5:19.5, 5. Wilkin-son (Angl.) 5:27.2, 6. Muelen-karnp (ZDA) 5:27.9. V finalu: GYENGE (Madž.), Green (ZDA), Szckely (Madž.), Andersen (Danska), Kav/amoto (ZDA), Novak (Madž.), Schultz (Argent.), Andersen (Danska). ŠTAFETA 4x1 C0 M (ženske): 1. MADŽARSKA 4:24.4 (novi olimpijski in svetovni rekord), 2. Holandska 4:29.0, 3. ZDA 4:30.1, 4. Danska 4:36.2, 5. Anglija 4:37.8, 6. Švedska 4:39.0, 7. Nemčija 4:40.3, 8. Francija 4:44.1. KINO v tbsK Excelsior. 16,30: »Branitelj M* ie», W. Beery. ,j. Nazionale. 16.30: «Njegovo ver čanstvo se poroči«. J- 1 Filodrammatico. 16.30: jevalci«, F. Giacchetti. Arcobaieno. 16.00: «Kri v sablanci«, L. Ulbrich, M. " ' Astra Rojan. 17.00: «Bil j« fr da, da», VV. Chiari, I. BarZ“T Alabarda. 16.30: »Prišel je * Sevalec«, T. Lees, L. <* “v. Aurora. 16.30: «Poroka ob *" Ezio Finza, Janet Leigt. Ariston. 16.00: «Ukročene zonike», J. Leslie, J. Cr i« Garibaldi. 15.00: «Mett®d J. Garfield, P. Neal. Ideale. 17.00: «Kralj,ica roparjev«, J. Peters, Impero. Zaprto zaradi Italia. 16.00: «Njegova ž** M. Prešle, J. Garfield. ( Moderno. 17.00: »Zdravnik h klica«, G. Ford. C. Coburt Savona. 16.00: «Barkley* Broadwaya», G. Bogers. Viale. Zaprto zaradi Vittorlo Veneto. 15.30: M. Brand, T. Wright. * Azzurro. 16.00: «NeulovljW mula Rossa«, D. Nlven. ^ Belvedere. 16.30: «ZastrW^ strelice«, F. Tucker, A. M* -Marconi. 17.00: «Tonvaft»'* bojna sekira«, V. Hefl'°- ^ Massimo. 16.30: «SproščeM rost«, L. Day, L. Ayres. ^ Novo cine. 16.30: »Beli sW*P ’ Valli in G. Ford. Odeon. 16.00: «Serifova 1**^ A. Baxter. ^ Radio. 16.00: »Čestitke... ib Tj dečkov«, D. Scala, A. ^ Venezia. >6.00: «Zbeživa G. Grant, G. Rogers. POLETNI KINO ( Arena dei fiori. 20.00: *** ‘ cesarjem«, Marika Ro1* .jvr, Garibaldi. 21,00: «Mehiški 9 J. Garfield, P. Neal. r Ginnastica. 20.00: «Ron»nU^ vanturist«, G. Pečk, ,, C Pončana. 20.15: «Brez m'10^’ Del Pogg.io, J. KitzmuU^jjf Rojan. 20.00: «Roman T'*-dian«, B. Stanwyck. ^ ? Sv. Ivan. 20.30: «Nancf p Rio«, Carmen Miranda. m & % il Prekrasen skok Američanke Patricie McCornickove v olimpijskem bazenu v Helsinkih. RADIO ■9 I UOSMiVASbttf COAE T ES*'* 254,6 m ali 1178 6.45 ICaj je danes novega "'jjl govor z ženo. 7.00 Poroč11*”.^ Slovenske narodne. 13.30 F” ^ la. 13.45 Od včeraj do 13.50 Domači zvoki. 14.20 glava do Jadrana itt-tr ™ * pesmi. 18.30 Morja široka c 18.50 George Bizet: Arl.ez,, t suite. 19.15 Poročila. 2l-<» ‘ (j per Bedricha Smetane. 2 i, š sobote do sobote. 22.30 ples in razvedrilo. 23.10 Sr ^ za lahko noč. 23.30 ZadOJ' ročila. TKST 11. 306,1 m ali 980 kc-sej* ^ 11.30 Lahki orkestri. ^ ljube in dejstva. 12.15 Za ga nekaj. 12.45 poroči* ^ Šramel kvintet in pevski p 13.40 Lahke melodije. H-' |(|i ročila. 17.30 Plesna glasba, j Koncert rus-kih balalajfc. Lahke melodije. 19.15 Uven^f rapsodije. 19.45 Poročila-f>: Koncert moškega zbora fv Jl-L ko. 20.40 Komorna glasba^)1 Malo za šalo — malo zarAJt Franck: Simfonične 22.30 Rimski-Korsakov: capriccio. 22.45 Večerni Ple* Poročila. TRST 1. p/ 12.30 Plesna glasba. 13.'0?,5 F čila. 14.25 Znane pesmi, ročilo z olimpiade. 19.30 veselih ritmov. 20.00 21.00 Figarova svatba, k«" opera v 4 dej. SLOVENIJA 327.) m 202.1 m 212.4 F(ii* 12.00 Popularne operh* (f 12.30 Poročila. 13.20 ZabaVL#1 lodijc. 14.00 Hrvatska glasba. 14,40 Koncertni fff 15.40 Skladbe Paganinija P na. 16.00 Po naši lepi Bojan Kardelj: Bela 19.10 Baletna glasba. 19*3® Čila. 20.30 45 veselih min«*:: ^ * Harmonika in bas Pa kla^ en glas, zagodli bodo ved'1 tek čas... 22.00 Poročila. Ckctlleh Uiclimb 48. — i ----- Prevedel prof. dr. Fr. Brodar; «Ah, jej, gospod Pickwick!» je vzkliknila gospa Bardell ln spet zardela vse do roba svoje čepice. »Mislim zares,« je rekel gospod Pickwick in se razvnel, kakor je bila pri njem vselej navada, kadar je govoril o predmetu, ki ga Je zanimal; »mislim zares; in da vam povem resnico, gospa Bardell, odločil sem se že.» «Ah, ti moj dobri Bog, gospod!« je vzkliknila gospa Bardell. «Zdelo se vam bo prav čudno,« je nadaljeval ljubeznivi Pick-wick ter zrl pri tem svoji sostanovalki prijazno se smehljaje v obraz, «da se nisem o tem z vami nikoli posvetoval ter vam ničesar povedal do te ure, ko sem vašega malega poslal ven — he, — kaj pravite?« Gospa Bardell je mogla odgovoriti samo s pogledom. 2e dolgo je bila skrivaj Castiteljica gospoda Pickwicka, a sedaj se je čutila hipoma dvignjeno na tako viši/no, ki se m nikoli zdela dosegljiva niti njenim najsmelejšim nadam. Gospod Picktvick ji je hotel staviti predlog ln zato je poslal njenega dečka ven kako izvrstno si je to izmislil, kako modro tvršil. «No, kaj menite?« je silil gospod Pickwiok. «Ah, gospod Pickwick,» je odgovorila gospa Bardell in se tresla od razburjenja, vi ste predobri, goapod.« «Ali ne mislite, da vam bo s tem zelo olajšano?« je govoril gospod Plckwlok dalje. «0, za to mi tnitd ne gre, gospod,« Je odgovorila gospa Bardell; «in rada prevzamem več dela, samo da boste zadovoljni; ah, strašno ste dobri, gospod Pickwidk, da toliko mislite na mojo osamelost.« «Za Boga,« je rekel gospod Piokwick, «na to se niti mislil nisem. Kadar bom v mestu, boste vsaj zmerom koga imeli, ki bo z vami sedel.« Zares, zelo srečna žena bom,« Je rekla gospa Bardell. «Iji vaš mali deček —» je rekel gospod Pickwtek. «Bog ga blagoslovi!« ga Je prekinila gospa Bardell z materinskim vzdihom. «Tudi vaš mali bo imel tovariša,« je nadaljeval gospod Pick-wick, «in sicer prav živahnega, ki ga bo, stavim, v enem tednu naučil več porednosti, kakor bi se jih sicer naučil v enem iletu.« Gospod PIckwiok se Je pri teh besedah dobrodušno smehljal. »O vi ljubi —« Je vzkliknila gospa Bardell. Gospod Pickwick je osupnil «0, vi ljubi, dobri šaljivec,« je vzkliknila gospa Bardell ter objela brez ovinkov gospoda Piokwicka okirog vrata, pretakala solze 4n ihtela. »Sveta nebesa,« je kriknil osupli gospod Pickwlck; »gospa Bardell, moja dobra gospa — kakšna situacija — prosim, pomislite vendar — gospa Bardell — prosim, prosim za ves svet — če bi zdajle kdo prišel —» «0, naj pride, kdor hoče,« Je vkliknila gospa Bardell v entu-ziazmu ljubezni ter ga še tesneje objela; »nikoli več se ne bom ločila od vas — o vi dobri, vi dragi mož!« »Usmilite se me!« je stokal gospod Pickvdck ter napel vse sile, da se re&l lz nepričakovanega objema, »slišim, da gre nekdo po stopnicah. O prosim, prosim, bodite dobra žena — bodite vendar pametni, pustite mel« Toda vse prošnje in prigovarjanje Je bilo zaman, kajti gospa Bardell je v Piokwlckovem naročju omedlela; in preden, jo Je utegnil posaditi na stol, Je odprl mali Bardell vrata ln v sobo so stopili gospod Tupman, gospod Wtokle :n gospod Snodgras. Kakor da je gospoda Pickwicka strela zadela! Stal je, s sladkim bremenom v naročju, osupel in negiben ter debelo gledal svoje prijatelje, ne da bi Jih pozdravil, ne da bi Jim vsaj poskusil dati pojasnilo. Tudi prijatelji so ga debelo gledali in mali Bardell Je debelo gledal vse skupaj. Strmenje Pickwickovcev ln zbeganost gospoda Plckwlcka Je bilo tako neizmerno, da bi bili vsi ostali v svojih pozicijah, dokler bi se gospa Bardell spet zavedela, ko ne bi bil sinček omedlele gospe, v hlačah iz cajga, dal svoji nežnosti duška na skrajno ganljiv način. Spočetka je bil osupel in ni vedel, kaj bi; obstal je pri vratih; toda polagoma mu je postalo v mislih jasno, da Je gospod Pikcwick storil njegovi materi nekaj žalega; zato je začel strašno kričati, planil na nesmrtnega moža ter ga začel obdelovati po hrbtu ln nogah, kar je mogel, ga tolkel, suval, brcal ln Sčipal. «Krotlte vendar poredne Za,« je klical prestrašeni gospod pickvnck; «saj je ves besen.« »Kaj pa Je pravzaprav tukaj?« so vzkliknili Pickwickovci. ♦Ne vem,« je odgovoril gospod Pickwlck, ves ozlovoljen. »Spravite dečka ven,« (gospod Winkle Je potegnil kričečega m okrog sebe mahajočega zanimivega dečka v najbolj oddaljeni kot sobe) «ir» zdaj mi pomagajte spraviti gospo doli.« «Ah, zdaj ml Je že bolje,« Je začela gospa Basrdell s slabim glasom. «Pustite, Jo bom jaz doli spremil,« Je rekel zmerom galantni Tupman. »Hvala, gospod hvala lepa,« je histerično kričala f.Jt Bardell gospodom. Tupman pa jo je brž odvedel doli. Za 11 šel ljubeči sin. »Nikakor ne morem razumeti.« Je rekel gospod P10*/ ko se Je njegov prijatelj vrnil, »kaj Je bilo z gospo. »e sem Ji bil samo svojo namero, da hočem angažirati slugo- V Je vsa razburila in slednjič omedlela. Zelo neprijetna sito® «Zelo neprijetna!« so vzkliknili trije prijatelji. »Spravila me je resnično v zelo čuden položaj,« Je h® val gospod Pickwick. »Zelo čuden,« so ponovili njegovi učenci in nekoliko yr ljevali ter se dvomljivo spogledovali, kar je gospod PlcKW»c di opazil. Bilo Je o. itno, da so ga imeli na sumu. »Nekdo je v predsobi,« je opomnil gospod Tupman. «Sluga, ki sem ga omenil,« je odgovoril gospod «Davi sem poslal ponj. Prosim, bodite tako prijazni ln V° ga noter, Snodgras.« , -n(fi Gospod Snodgras je ustregel in takoj nato je stal Samuel Weller v sobi. \ »Mislim, da se me še spominjate,« ga Je nagovoril S06 Plckwick. o.o . ♦I kajpk,« je odgovoril pokroviteljsko Sam. »Je bi* storja. To Je biu pfifikus, ta ih je mou za ušesam-« «Nič o tem.,« se Je naglo vmešal gospod Plckwick; * sem o nečem drugem govoriti z vami. Sčdlte!« ptc »Hvala, gspud,« Je rekel Sam in sedel, ne da bi se ^vir®1! siti, položlvši svoj stari beli klobuk na mizo zunaj Pr hm »Ne zgleda raun narleuš, sedi pa peklensk dobr i» le jej ■’ prou čeden pokrov, preden sa udletel krajovcl, ampk laži in skuz lukne piha frlsn zrak, de je bil hladnu-« (Nadaljevanje Glavni uredniK BRANKO BABIC - Odg. urednik STANISLAV RENKO. — UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI »t. 6, III nad. — Telefon štev. VS-HUS In 94-638. — Poštni predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA št. 20. - Telefonska St. 73-33 — OGLASI: od 8.30 . 12 In od 15 . 18 — Tel. 73-38 — Cene oglasov: Za vsak mm višine v STlril 1 stolpca: trgovski 60, fmarično-upravnl 100, osmrtnice 90 lir. — Za FLRJ: za V3ak mnv širine l stolpca ta vse vrste oglasov po 10 din — Tiska Tiskarski zavod 7.TT. — Podruž.: Gorica Ul S. Pellico MI., Tel 11-32. — Rokopisi se ne vračajo. NAROČNINA: Cona A: mteečna 350, četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 Ur. Fed. IJud. repub. Jugoslavija: Izvod 10,mesečno Poštni tekoči račun za STO . ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokr«.1 |Bnega Inozemskega Ljubljana Tyrševa 34 • tel. 2009 tekoči rščun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7 — Izdaja Založništvo triaš:,. m tiska D.ZO.Z. • -4