PRIMORSKI DHEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Wito III . Cena 10 lir - 6 jugolir - 2.50 din_____ UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I- NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-807 Rokopisi se ne vračajo. OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 40 lir, finančni in pravni 60 lir, osmrtnice 70 lir. NAROČNINA Cona A: mesečna 240, četrtletna 700, polletna 1300, celoletna 2400 lir; Cona B: 144, 414, 792,1440 jugolir; FLRJ: 55,165, 330, 650 din. Čekovni račun na ime «Ljudska založba*: Trst 11-5156; Reka 45-301; Ljubljana «Primorski dcevnik» — uprava 60-4045-34. TRST sreda, 19. novembra 1947 Poštnina plačana y gotovini Sp-dizione m abbon. postale Stev. 750 Slavka v Franciji se Sirijo Ramadier se krčevito oprijemlje oblasti - „Ameriška stranka" pripravlja za kulisami povratek na vlado dveh moz kapitulacije: Bluma in Reynauda Pariz, .ali imenovanih dveh. V tem 18. — Kakor smo porote včeraj, so politični krogi L~jbJa, da bodo sedanja pogajanja predsednika Ramadiera ?|^la do tega, da bo Ramadier , !*n:* dosedanje vodstvo, podprt , vveh vladnih podpredsednikov, “icer Bluma ter Reynauda, ozi-®a se bo Ramadier umaknil ene-od Prime: verjetnosti, da bo prevzel vod-'v° vlade Blum. , Pazvoj sedanje krize odvisi v ve-jjjtteri od Reynauda, ki hoče od k strani vplivati ugodno na go-^“Srsko-finančni položaj s tem, .■(Se zavzema za amnestijo v ko-l francoskega kapitala, k; je v , 2ernstvu, za olajšanje davčnih reaien. «tev otvoritev kreditov, dolo-aovega tečaja zlatu, ki bi bil čjši od sedanjega. Tedaj celo ukrepov, ki naj spravijo na i... ^rževana in skrita denarna ■va, da bi jih mogla država gospodarskem položaju upo- ‘tem »»biti. NN politični negotovosti prihaja®0 vedno večjega izraza odloč-fr delavstva v borbi za priznanje tovVlC* Tako so v Parizu delavci , irne Renault proglasili stavko jjl^meni, da stavka 25.000 de-f že tretjič v tem letu. Delav-fj^otevajo namreč začasno izpla-j, .. 8 % poviška mezde, ki jim jhh, davno zagotovljen. V Mar-u ae nadaljuje stavka 80-85 ti-jj Pristaniških delavcev. Iz soli-H ®®fi stavkajo tudi težaki živil-(Ej trga. V Arlesu so zapustili w ®favbinski delavci, v Nici pa l^sčenci pri vodovodnih insta-šran, v Pristanišču, kinemato-‘h; 48-urno stavko so progla-iW ' taksametri zaradi neza-ege. nakazila goriva. !e *Zkovr‘° gibanje kovinarjev, ki tve; el° Pre dnekaj dnevi, je za-Po ukinitvi v Renaultovih ^ rr>a-h še večji razmah. Stavka razširila tudi na tovarne Gno-1. ’. žthone in Packard, medtem 1 le foen v tovarnah Hotckiss in Ci-jt|^' samo delna. V severnih pre- il i, žfennin, Lietart, L>ens j*v Francije stavka 28.000 rudar-Silo v okrožju Valencienna pa je k ' stavke pa se širijo tudi v kra- stavkajočih narastlo na »iu ^nr.in, Lietart, Lens in Lie-kj ’ "jor stavka 10.000 rudarjev, favk* Oiguies, kjer je splošna tfj, "a' v Gard Degpzevillu so pri-ki ‘ Stavkati tudi upravni uradni-^dnikov in tovarn. y bsrjšksm. okrožju je spor mli-nameščencev še vedno na cev 1 točki, tako da je 500 delavski ^posIenih pri prevozu moke t^ouilo pričeti z delom. Iz tega tie ®o morale nekatere pekar-toj, ,radi pomanjkanja moke preši v.1.2 delom. V seinskem okrož- v petek pričeli stavkati t "V‘J1 osnovnih šol. — Zdi se, da •i ®da postopala skrajno počasi tešs ki cei0‘^?vanJu delavskih zahtev in žene in treh otrok s pomočjo številnega policijskega aparata, namesto, da bi zadevo mirno uredila s sovjetskim poslanikom. Bonte je napadel vlado, da je s tem dejanjem provocirala Sovjetsko zvezo in oškodovala na predvečer londonske konference francoske interese, kar je storila gotovo po naročilih Američanov, da bi odtegnila pozornost javnega mnenja od drugih dogodkov. Na predlog vlade je zbornica odklonila takojšnjo proučitev dogodka. Sedanji položaj sta najbolje komentirala lista «Ce Matin» :n «Hu-manite*. Prvi piše, da se Ramadier krčevito oprijemlje vlade, Blum clcleva, Reynaud stavi pogoje, toda socialni konflikti ne čakajo in se razvijajo. «Huma£)ite» j>oudar-ja, da čas, ko je Reynaud veljal za človeka «božje previdnos*i»,, ni daleč. Na ta način pripravlja ameriška 6tranka za kulisami povratek grobarjev Bluma in Reynau-da na vlado. To je naravno: eden in drugi sta moža kapitulacije, eden in drugi sta predstavnika stališča, da je treba Francijo popolnoma podvreči ameriškim magnatom. Predsednik republike Aurlol je sprejel danes popoldne na daljši razgovoru bivšega vladnega predsednika Bluma. Nato je bil Blum sprejet tudi od Ramadiera, še isti večer pa sta imela oba skupen se-stanek z ministrom za gospodarstvo Mochem. Vodili so razgovore z voditelji raznih političnih, skupin. V zbornici je podal notranji minister Depreux poročilo o marseill-Skih dogodkih, ki ga je seveda zavil tako, da izgledajo delavci kot napadalci in ne kot žrtve dogodka. Komunistični poslanec Cristofol, bivši marseillski župan, je pojasnil dogodke od 12. t. m. in težke gospodarske razmere, v katerih se nahajajo delavci. Nadalje je poudaril, da po svojih lastnih bivših izkušnjah ve, da občini ni bilo 'treba na tako pretiran način povišati nov; občinski svet. Končno je očital občinskim oblastem v Marseillu, da so utihota.pile v sejno dvorano prave gangsterje in plačance, da pa so delavci odločeni braniti republiko. Ko je nato začel znova goVor'ti notranji minister, so ga komuni stični poslanci sprejeli s protcsjii-mi klici. Po daljšem govoru je De-preux izjavil, da zahteva pristojno sedišče, naj se odvzame poslancu Cristofolu in članu republiškega sveta Davidu poslanska imuniteta. Ta izjava je vzbudila ogorčenje v komunistični parlamentarni skupini, tako da je šele predsednik zbornice Herriot vzpostavil mir. Ko so komunisti zahtevali nujni postopek ter takojšnjo debato glede ženevskega tarifnega dogovora, je zbornica zavrnila ta predlog. Prihodnja seja se bo vršila 20. t. m. pr‘ izvršitvi že sklenjenih do-r°v- Tako je vlada že pred ^tn t mesecema obljubila javnim '»Užbe nc€m revizijo njihovega V^ga položaja in izplačilo 25 du poviška plače. Toda še ;atQtk. 's storila ničesar, tako javni nameščenci izjavili, da Ul v Znak protesta prihodnji pe-^Pričeli stavkati. ^ Gornici je poslanec Bonte ^ s vladi, zakaj je v taborišču &f|j0vj®tske povratnike v Beaure-izvedla poizvedbe glede ene ---------------------------------------- V-V loge o vrstnem redu, v katerem raj zunanji ministri razpravljajo. Tekom debate je francoski delegat predlagal, naj se postavi na dnevni red vprašanje bodočih mej Nemčijo, čemur pa se je sovjetski- delegat Smirnov uprl. Zdi se, da bo jutri predložil Smimov novo formulacijo predloga, s pomočjo katere bo konferenca namestnikov prešla z mrtve točke. V Londonu stavkajo hotelski nameščenci London, 18. — Zastopniki hotelske industrije v Londonu so na današnjem sestanku soglasno zahtevali od sindikalnega izvršilnega sveta, da proglasi v sredo, na predvečer poroke princese Elizabete, stavko in sicer v znak solidarnosti s hotelskim osebjem skupine Savoy, ki že stavka, in v znak protesta proti včerajšnjemu brutalnemu nastopu policije. KATERI ČLANEK VAM NAJBOLJ UGAJA? Katera dvojna številka našega lista je najboljša? Med Tednom demokratičnega tiska od 1. do 9. t. m. je v ‘našem listu izšla vrsta političnih, gospodarskih in kultv/rmh člankov, katerih naslove smo že večkrat objavili v našem listu in tudi v včerajšnji številki ter razpisali natečaj za tri najboljše članke med njimi: pol, gosp., in kulturne vsebine. Po en čitatelj za- vsako vrsto člankov bo izžreban med. tistimi, ki so prejeli največje število glasov. Ti trije čitatelji bodo prejeli bogate knjižne nagrade: Za najboljši pol. članek Z knjigi Potemkinove zgodovine diplomacije; za gosp. članek Meliko-vo Slovenijo in za kult. članek Prežihovo Požganico in Kosovelova Zbrana dela I. del. Čitatelji naj hkrati javijo tudi, katera dvojna številka našega lista izmed štirih, ki so izšle v Tednu demokratičnega tiska, se jim zdi najboljša. Izžrebani tekmovaleo bo prejel almanah s slikami in narisi Julijske krajine. Zadnji dan natečaja je 22. november! Pohitite! Udeležite se natečaja v čim večjem številu! Italijani se vračajo v Jugoslavijo Zagreb, 18. — V preteklem mesecu se je v Jugoslavijo vrnilo približno 50 Italijanov, in sicer v Pulj, Rovinj, Poreč in Pazin; 40 pa se j.h je- vrnilo na Reko. Pomoč 01N STO-ju: 5,000.000 dolarjev Lake Success, 18. (AFP) — Na predlog ameriške delegacije je komisija za bilanco s 27 glasovi proti 1 (arabske države) in 12 vzdržanimi pooblastila glavnega tajnika. OZN, da da, finančno pomoč Svobodnemu tržaškemu ozemlju do višine 5 milijonov dolarjev. Maršal Tito bo obiskal Bolgarijo Sofija, 18. — Na seji odbora Do-movinske fronte je notranji minister Anton Jugov sporočil, da bo v kratkem prišel v Bolgarijo maršal Tito skupno z jugoslovansko vladno delegacijo. Pripomnil je, da bodo tej priliki podpisali pogodbo o zavezništvu, prijateljstvu in vzajemni pomoči mčd obema državama, o kateri so se sporazumeli na Bledu med obiskom Dimitrova. Domnevajo, da bo maršal Tito prišel v Bolgarijo 23 novembra. Odločni odgovori na policijsko ofenzivo v tržaški okolici PRVI KOMENTARJI TRUMANOVEGA GOVORA Trama« zahteva diktatorska pooblastila Korak naprej v vojno gospodarslvo - Slavke v ZDA se nadaljujejo Namestniki razpravljajo o vrstnem redu vprašanj London, 18. — Na konferenci namestnikov zunanjih ministrov so razpravljali o seznamu vprašanj, o katerih bodo razpravljali štirje zunanji ministri, o vrstnem redu teh vprašanj in o poročilu namestnikov. Namestniki so se sporazumeli o štirih osnovnih vprašanjih, ki naj tvorijo dnevni red, toda posamezni delegati so postavili posebne pred- Wash?ngton, 18. — Voditelj republikanske opozicije v ameriški Zbornici Halleck je po prečitanju Trumanove spomenice v kongresu izjavil, da zahteva Truman diktatorska pooblastila v mirni dobi z namenom, da b; zboljšal sedanji položaj, ki ga je povzročila slaba uprava in siaba politika njegove lastne vlade. Halleck je dodal, da Truman, ki je samega sebe proglasil za pobornika svetovnega miru, zahteva ed ameriškega ljudstva, da se odpove večini svoj'h svoboščin. Kongres pa lahko izvede svoje konstruktivne naloge, ne da bi bilo treba prepustiti državo totalitarnemu režimu. Tudi senator Taft, eden najvplivnejših voditeljev republikanske večine v parlamentu je v svojem govoru po radiu napadel Trumanove predloge za obnovo kontrole nad cenami in mezdami ter za racioni-ranje nekaterih proizvodov. Taft zatrjuje, da hoče Truman s ponovnim uvajanjem te kontrole vpeljati totalitaren režim, česar ameriško ljudstvo ne bo rado sprejelo. Na splošno je Trumanova zahteva za obnovo kontrole cen m najvažnejših proizvodov, zlasti za prehrano, učinkovala neugodno. Javnost je pričakovala mnogo, nikakor pa ne tega nadzorstva. V glavnem pa je javno mnenje prizadeto z nenadn m yladnim predlogom glede pobijanja višjih cen in inflacije. Izredni ukrepi, ki jih Truman v tem oziru predlaga, bodo gotovo zadeli na odpor kongresa. Znaci.no je, da se je republikanska več:na po končanem govoru Trumana u-porno vzdržala ploskanja. Takoj nato so senatorji in poslanci komentirali Trumanov govor v tem smislu, da so ZDA napravile korak naprej v «vojno gospodarstvo*. Presenečenje je bilo tolikšno, da niti najbolj stari ameriški poslanci in člani kongresa niso mogli postaviti nobene prognoze, kako bo- sta senat in parlament koncem koncev sprejela Trumanovo poslanico. Nad vse značilno je, da Truman n: omenil Sovjetske zveze, čeprav jo je letošnjo pomiad, ko je zahteval od kongresa kredit 400 in;!'Jonov dolarjev za Grčija in Turčijo, napadel, tako da so tedanjo Trumanovo spomenico začeli imenovati «Trumanovo doktrino*. Medtem pa poročajo, da se stavke se s ZDA nadaljujejo v vedno večji meri. V prvih devetih mesecih 1947 je bilo 3000 primerov prekinitve dela. Stavka ladjedelniških delavcev, članov CIO je trajala 136 dni. V tej stavki je bilo udeleženih 67.000 delavcev. 1200 težakov, ki so nameščeni pri vrtanju predorov, stavita v New Yorku. Izredni gospodarski ukrepi kanadske vlade Ottavva, 18. — Kanadski finančni minister Abbott je v govoru potom radia naznanil, da bo zaradi krize dolarja pod vzela vlada vrsto nujnih ukrepov. Poudaril je, da se pogaja za najem posojila v znesku 3 milijonov dolarjev pri Export-Import banki, da namerava skrčiti uvoz iz ZDA in turizem v ZDA, nasprotno pa bo dajala vlada premije za povečanje industrijske proizvodnje zlata. Abbott priznava, da bodo ukrepi izzvali znižanje življenjskega standarda Kanadčanov, da pa je vlada prisiljena to storiti, ker so rezerve njenih deviz padle od 1 milijarde 250 milijonov na 500 milijonov dolarjev ameriških deviz. Crlpps ne pojde v ZDA London, 18. — Angleški finančni minister Cripps je danes zanikal vest, da ima namen potovati v ZDA, kjer naj bi razpravljal z ameriškimi vladnimi predstavniki o Mar' shallovem načrtu. Ameriški vladni krogi so bili prav tako presenečeni glede na poročilo iz Londona, da namerava priti Cripps v Washing-ton baš v trenutku, ko razmotriva ameriški kongres vprašanje nujne pomoči Evropi. Celo pooblaščeni angleški krogi smatrajo, da bi bilo Crippsovo potovanje v ZDA v tem trenutku neprimerno. Ugoden odmev Titovega govora Bukarešta, 18. Vsi listj romunske prestolnice prinašajo najvažnejše misli, ki jih je podal maršal Tito v svojem govoru ob otvoritvi mladinske proge. Zlasti poudarjajo njegovo izjavo, da bo težko navdušiti delavce v kapitalističnih deželah, ki bi bili pripravljeni iti v vojno za interese, k; so delavstvu tuji. New York, 18. — Njujorški listi «New York Herlad Tribune«, «New York Times« in «Daily Worker» prinašajo članke s poročili o otvoritvi mladinske proge Samac-Sara-jevo. «New York Times« piobčuje izvleček Titovega govora in navaja predvsem njegove besede, kjer je dejal, da Jugoslovani nočejo vojne in da jo tudi nikdar niso želeli, ker vedo koliko krvi in koliko človeških življenj velja vojna sedanjo Jugoslavijo. Isto takt) citirajo besede, da so človeška življenja bolj dragocena, zaradi tega se bodo Jugoslovani, če bo potreba postavili v bran za svojo domovino. Z dogodki v Borštu 11. t. m., ko je civilna policija iz Bazovice z aiv gleškimi vojak; nasilno vdrla ob 23. uri v stanovanja tovarišev Antona Zobca, Ivana Kosmača, Jožefa Petarosa in Lovrenca Družine, se začenjajo v naših vaseh v okolici Trsta neprestani napad; in preiskave civilne policije in c zavezniških* vojakov proti demokratičnim ustanovam in posameznikom. Ta dejanja, ne le da kršijo demokratična načela in čut človečnosti, marveč so na las podobna početju fašistov za časa narodno-osvobodil-ne borbe, saj so v večini primerov naperjena celo proti istim ljudem. V nedeljo 16. f. on. je C. P. z viso surovostjo napadla, mirne Križane, ki so hoteli počastiti spomin padlih v borbi proti fašizmu. Dne 17. t. m. so policisti vdrli v hišo tov. Mire iz Križa pri Trstu ter jo odpeljali na policijo, kjer so ji grozili in zahtevali, da prizna (!), da je bila partizanka. Ko je imel zvečer krajevni odbor ASIZZ svojo redno sejo, je civilne policija ves čas vohala okol; hiše, kjer so bile zbrane žene. Isto nedeljo popoldne je policija \drla v prostore, kjer so se zbrale žene iz Ricmanj na konferenco, da bi obravnavale svoje domače probleme, ter zahtevala, naj žene takoj odidejo; če pa že hočejo, da se sestanek vrši, morajo, četudi na navaden papir, je dejal komandant C. P., napisati prošnjo na guvernerja. Ko žene rekle, da na žalost guver ne rja ne poznajo in niso hotele zapustiti prostorov, ter ni niti civilna policija ničesar opravila s silo, je komandant končno dovolil, da s« sestanek vrši za pol ure. Ricmanj-ke so odločno povedale komandantu C. P., kaj mislijo in da kot doslej niso vlagale prošenj za sestanek, jih ne mislijo niti v bodoče vlagati. Istega dne so tudi v Dolini stikali civilni policisti okoli oglov misleč, da bodo imele žene svojo prireditev. Zahtevali so, da se mora tajnica tov. Alojzija Lavriha takoj zglasiti na C. P. Ker tovarišica kljub izsiljevanju ni ničesar vedela povedati, so ji zagrozili, da naj pazi, kaj dela, ker imajo tudi zanjo še «luknjo» na razpolago. Civilni policisti so prišli tudi v Drago ter preiskovali po hišah in poizvedovali pr; ljudeh, če kdaj prihajajo tujci v vas (mislili so seveda na aktiviste). 17. t. m. pa so policisti vdrli na krajevni odbor SIAU v Gabrovcu, kjer se je vršil množični sestanek in zahtevali od predavatelja dovoljenje. Na to zahtevo so ljudje odgovorili, da so sami pozvali predavatelja v vas in da oni tam nimajo kaj opraviti. Predavatelja je pozneje policija, ko se je vračal domov ustavila in ga temeljito preiskala, češ da nosi orožje. To so dejstva. Iz vsega je jasno razvidno, da je vsa politika vojaške uprave v zadnjih tednih naperjena na čisto odkrit boj in na točno v naprej preračunano ofenzivo proti SIAU m vsem množičnim organizacijam, ki na vsakem koraku razkrinkujejo poskuse tistih, ki si prizadevajo izkoristiti STO za sr>oje interese, ki nimajo nič skupnega z interesi ljudskih množio ter miru in mednarodne varnosti. Na ta način bi hotela VU s pomočjo civilne policije preplašiti ljudstvo, da se ne bi udeleževalo množičnih sestankov, na katerih obravnavajo razna stvarna vprašanja, ki se na-nanašajo na gospodarsko, kulturno in politično izboljšanje ravni tržaških množio. S tem da skuša VU izvajati kontrolo teh sestankov pa zavestno krši tudi vse pridobitve osvobodilne borbe in principe demokracije sploh. Pri vsem tem pa ne gre za nič drugega kot za čisto navadno maltretiranje delovnega ljudstva, ki ga vodi amina policija p.’ nalogu VU. Pri tem pa se vsakdo vprašaje, kje so vsi ti policisti tedaj, ko mečejo razne fašistične bande bombe na demokratično ljudstvo in njegove ustanove, ko glasniki lažnih demokratičnih strank bivšega CLN-a, Uoma Qualunque, podpihovalcev politike Vatikana in modrih srajo oznanjajo preko svojih ilegalnih letakov borbo proti komunizmu za «svobodo» vere in v ^.obrambo» ita-lijanstva Trsta. Kje je civilna policija takrat, ko odnašajo tatovi različnega blaga v vrednosti težkih milijonov f Takrat ni videti civilne policije nikjer. Spominjamo se, da so nam tudi Nemci obljubljali svobodo vsesplošnega udejstvovanja za ceno, da. bi izdali naš narod. Toda nismo klonili, zbirali smo se raje po luknjah in bunkerjih in odločno vodili bor-bo proti okupatorju, ki je zasedel našo zemljo. Tako se tudi danes ne bomo VU klanjali zato, da bi se lahko pogovorili, o svojih domačih življenjskih problemih. Kot se nismo ustrašili nemških pušk in tankov tako se tudi ne bomo bali pendrekov avilne policije. Naša vztrajna in odločna borba pa bo kažipot še vsem onim omahljivcem, ki še kolebajo v borbi proti tujim imperialističnim silam, in niso tako vztrajne v odporu proti tujemu pritisku. Torej: dovolj nam 'je policijskih šikaniranj! CELOVEC. — Pokrajinski odbor OF za slovensko Koroško je v imenu vseh masovnih organizacij poslal zavezniškemu nadzorstvenemu svetu na Dunaj protestno brzojavko nroti obsodbi tajnika OF Karla Prusnika. Policaji branijo dostop na sveto kriško pokopališče, kjer je bil v nedeljo odkrit spomenik padlim partizanom Nova slovaška vlada Praga, 18. (CTK) — V Bratislavi Je bila sestavljena, nova slovaška deželna vlada, na čelu katere je komunistični poslanec dr. Husak. Od ostalih članov vlade so še trije komunisti, 5 demokratov, 1 socialdemokrat ;n dva čiana vlade, ki ne pripadata nobeni stranki. Praška, centralna vlada je odobrila novo slovaško vlado. le Gasperi uporablja ^oebbelsove metode Julijanski delavci nadaljujejo odločno bor- 0 proti fašizmu. Možnost preosnove vlade H _____ \ ttl’ 18- — Te dni ima italijan-•Vfjd^mokrist. Janška stranka v 62, kongres. Včeraj Je na kon-8°vorli De Gasperi, ki mu da-■ monarhistični, qualunqut-^ 1 ih fašistični tisk poje slavo, to^njem govoru se je namreč <4 vseh mogočih fraz izza ča-Dejal je, da so ko-Wti; v službi Sovjetske zveze, k; , Je. da njegova vlada ni vatnem ^vor dočim pa je v svojem 'J na vse preteg S*1. pretege zagovarjal načrt. Omenjal je v socialno pravičnost, ovrgel 2 druge strani upravičene za-delavstva po priznanju u-_n svetov v podjetjih. Sploh ^‘‘tik aknil vprašanja italijanske S ‘e do drugih držav. Jedro nje-8°vora je bila Amer ka. ■ u n0 Je nato posvaril faši-ne dajejo povodov za «ne- »4 j. avn.k levega krila Rapelli S k 0,1 velikem hrupu udeležen-i izjavil, da nevarnost .)0,io prihaja z desne in ne ' V zvezi s postopanjem mi-‘llie je dejal: «Nikar ne Ne ’ se bo dalo socialno vpra-V^vaj11 Z državo karabiuerjev Jtalijanskl delavci se ne Kovore in ž uganja De Ni . * in nadaljujejo borbo X ,izmu. Včeraj so v Puljah Ktavkati poljedelski delavci. X.8? v Sard'niji proglasili t'S h iavko‘zaradl aretacije taj-y ej^vske zbornice v Carbo-Ni0 Ch*usl so bi 11 proglasili stavko zaradi1 aretacije pe- tih partizanov, ki so pod nemško okupacijo ubili pet republikmcev. Stavko so prek.nili y pričakovanju sodne odločitve, ki bo javljena v petek. Ljudstvo pa Je postavilo odločno zahtevo, naj aretirane izpustijo. V nasprotnem primeru se bo stavka' v vsej pokrajini Siene nadaljevala. Iz Rima poročajo, da bodo nameščenci pci privatnih električnih podjetjih začeli jutri delna stavko, ker delodajalci odklanjajo njihove zahteve za enko postopanje z delavci in uradniki. V rimskih političnih krogih se vztrajno govori o možnosti prens-nove vlade. Domnevajo, da bo De Gašper; skušal predvsem doseči so delovanje kvalunquistov, republikancev In odpadniških socialistov. Iz Rovi ga javljajo, da splošna stavka delavcev pri metanskih pečeh in drugih strok, 2avzema vedro večji razmah. Delavstvo iz solidarnosti z brezposelnimi‘zahteva, da se dela takoj začnejo in je zasedlo vse ceste ter ustavilo promet. Na mesto je bila poslana policija. V Volta Grimanu je prišlp do spopada med stavkajočimi in policijo; en delavec je bil težko ranjen. ANSA javlja, da je skupina de-lavacev v Varese vdrla v prefektov urad na prefekturi in da jih je od tam policija odstranila, nakar so v sobi, kjer so zborovali industrijski delavci razbili pohištvo. Tudi v mestu Trani je v teku splošna stavka kmetov in delavcev, od, katerih je neka skupina blokirala železniško postajo in pre pre čila odhod potnikov. Tudi črk S in Ž nam ne priznajo! Ze tedaj, ko bi morale priti pri žigosanju osebnih izlcoznio na vrsto črke C in C, D j m Dž, smo opozorili vojaško upravo, da je te črke s svojih obvestil enostavno izpustila, kar pomeni zanikanje obstoja enega dela slovanskega prebivalstva 8TO-ja in kar je protivno določilu in duhu mirovne pogodba. To so nekako popravili na salomonsko moder način tako, da so rekli: danes je zadnji dan za žigosanje izkaznio priimkov od A do K. Danes pa javljajo, da so na vrsti črke T, U, V, W, X, Y. Z. Ponovno moramo torej ugotoviti, da so zpet izpustili dve slovanski črki iz te svoje abecede, ter tako ponovno dokazali, da je njihov namen namerno baga-telizirati in ignorirati slovanske priimke na STO-ju, sev',la zopet it* vse v duhu mirovne pogodbe, ki predpisuje narodnostno enakopravnost vseh treh narodnosti na STO-ju, kakor nam je zagotovil novi šef ZVU bri-gadni general R. Gaith-r. Zato ponovno zahtevamo, da merodajna oblast jasna in glasno objavi, kdaj pridejo na vrsto za žigosanje izkaznice oseb, W imajo priimke z začetnima črkama S in Z. Francovi zaščitniki v OZN ZDA proti obsodbi Franca e Podrobnosti načrta o razdelitvi Palestine V Corattu pri Bariju sta bili v spopadu med stavkajočim; in policijo 2 osebi ubiti m 8 ranjenih. Po dosedanjih poročilih so manifestan-ti poskušali vdreti na policijski komisariat, kjer so bdi zaprti nekateri stavkajoči delavci. Karabtner-jem je prišla na pomoč vojska in stavkajoči so se razpršili po poljih. Lake Success, 18. — Glavna skupščina OZN je skoraj v celoti odobrila resolucijo glede Francove Španije. Edino oni del, ki pravi, da skupščina odobrava resolucijo, izglasovano 12. decembra 1946, s katero so obsodili Francov fašistični režim in je skupščina priporočala članom' OZN, naj odpokličejo iz Španije svoje diplomatične predstavnike, je bil odklonjen. Temu se je namreč protivil predstavnik ZDA, ker da bi to pomenilo vmešavanje OZN v notranje zadeve tuje države. Zadržanju ZDA se ni nikakor čuditi, ker so ZDA kljub imenovanemu sklepu OZN imele vedno trgovinske stike 3 Francovo Španijo, ki je tudi člen v verigi ameriških vojaških oporišč, ki so jih ZDA po izrinjenju Velike Br;tanijc ustvarile v Sredozemlju. Včeraj popoldne je bil v podkomisiji za razdelitev Palestine končno sprejet načrt za razdelitev palestinskega ozemlja. Sovjetska zveza in ZDA sta prišli do popolnega soglasja, tako da bo načrt predložen posebni komisiji v odobritev. Zato so popustile glede vprašanja trajanja prehodne dobe med umikom angleških čet in proglasitve neodvisnosti arabske in židovske države. Sovjetska zveza in ZDA pa so privolile Angliji, da se bo njen mandat končal z dnevom, k; ga bo določila, Anglija s posebno komisijo in z odobritvijo Varnostnega sveta, na vsak način pa najkasneje do 1. avgusta 1948. Dva meseca nato, to je do 1. oktobra 1948 pa mora biti proglašena samostojnost obeh držav. Tekom tega razdobja bo izvrševala upravo nad- Palestino posebna komisija, seatoječa iz petero ma- lih držav, ki jih bo imenovala glavna skupščina OZN in ki bo podvržena navodilom Varnostnega sveta. Načrt predvideva tudi postopni pit nos oblasti od mandatarne države na začasno palestinsko vlado in gospodarski svet V začetku prehodne dobe bo an gleška vlada odgovorna za vzdrževanje reda, kakor tudi za pravo v krajih, ki ne bodo še prišl; pod oblast komisije, začasnega sveta in gospodarskega sveta. Nato navaja načrt razne funkcije, ki jih bo imela posebna komisija, kakor tudi začasni svet, ki bo imel nalogo organizirati iz domačega prebivalstva vojaške sile. Končno določa načrt odnose posebne komisije do Varnostnega sveta in navaja določila za izvršitev volitev kakor tud; glavne obrise bodoče ustave obeh držav. Edino vprašanje, ki bo moral načrt še rešiti, je statut Jeruzalem. V ameriški coni začenja protikomunistična gonja «Na podlagi vaše bogfte izkušnje, Meine Herren, bomo ponovili vse tisto, kar ste počenjali pod Hitlerjevo komandon. Kupčije Vatikana s fašisti ii i Papežev sorodnik Marcantonio Pacelli Je bil predsednik družbe,, Emona ki je med vojno pokupila od nacistov premoženja 50.000 Slovencev Klic aLaudetur Jesus Christush je radijska kukavica vatikanske radijske postaje. S to. hvalnico poziva Sveta stolica dan na dan vernike širom sveta v vseh jezikih, naj poslušajo njene oddaje. Očetovskemu srcu papeža Pija XII.-Pacellija so posebno pri srcu katoličani v Jugoslaviji in zlasti katoliški Slovenci. Mnogokrat je slišati v njegovem radiu, kako slabo se godi katoliškim Slovencem, da tu ni verske svobode, da se preganjajo duhovniki, zapirajo in ubijajo, da vlada nad vero strašen teror in da skratka besni po naši deželi verski, kulturni boj in da jim naša oblast nasilno jemlje premoženje. Vsaka politična akcija nam nasprotnih kapitalističnih sil najde pri Vatikanu zato polno razumevanje in vso podporo. Titova Jugoslavija je največji kamen spotike vatikanske politike. Kaj je vzrok tej gonji Vatikana v' zaščito neogroženih slovenskih katoličanov? In zakaj se laže? Zakaj sta krSava škofa Rožman in Stepinac, prvi pobegli vojni zločinec, drugi na prisilnem delu, še vedno ordinarija svojih škofij7 Enega od vzrokov za to naj pojasni zadeva z cEmonon. V jeseni leta 19ji sta se Nemčija in Italija sporazumeli, da dovoli slednja izselitev nemških Kočevarjev, ki so bili hudo nesrečni, da njihove deželice ni zasedel Hitler, ampak njegov pajdaš Mussolini. V zimi 191,1-1,2 se je v resnici preselilo v Rajh okoli 12 ooo Kočevarjev. Da pa tam novim priseljencem omogoči naselitev na enakovrednih zemljiščih, kakor so jih zapustili na Kočevskem, so Hitlerjevci izselili posavska okraja Brežice in Krško, in okoli 50.000 slovenskih kmetov, ki so nad tisoč let naseljeni na tem ozemlju, s silo izselili in jih namestili v Sleziji, ne na kmetijah, kakršne so jim bili vzeli, ampak po barakah. Takrat je očetovsko srce papeža Pija XII.-Pacellija molčalo, molčala je radijska kukavica s svojim svetim fiozdravom, molčal je «Osservatore Romanoh, vatikansko glasilo. Se več: Vatikan se je s tragedijo slovenskih katoličanov celo okoristil. Po izselitvi Kočevarjev je postala prazna kočevska zemlja. Kočevarji so jo izročili nemški državi, ki si je zaradi lažjega poslovanja v inozemstvu nadela firmo ^Deutsche Umsiedlungs • TreJihand • Oesell-schafts, t. j. cNemško zaupniško društva za preseljevanje*, in pod to firmo prevzela zapuščeno kočevar-sko posest. Ta posest je seveda padla v roke Rajhu, predstavljenemu s tem društvom, popolnoma brezplačno, saj je dal jpreseljenim Kočevarjem v zamenjavo za od-1 re Colosimo, ing. Bernardino Noga-stopljeno kočevsko zemljo kmetje, | ra, prof. Bruno Blagi, Giuseppe .. i. -----------—.•»—------------- Volpi di Misurata, marchese Maraž- zo della Rocca in Vittorio Rolandi-Ricci so bili poleg gori imenovanih člani uprave Societa Immobiliare). Pogodba je bila sklenjena v jeseni 1941 v Rimu za okroglo 120 milijonov lir na bazi 3000 lir za hektar. Na račun je bilo takoj položenih 50 milijonov lir. Posel na račun akatoliških Slovenčevi), ki so danes tako blizu očetovskemu srcu svetega očeta, je bil torej sijajen. Ne samo, da se to srce m zganilo takrat, ko so bili nesrečni ((katoliški slovenski leme-tjei> izseljeni in oropani vseh svojih človeških in premoženjskih pravic, zganilo se tudi ni sedaj, ko je šlo za ogabno kupčijo z roparjem zemlje ((katoliških Slovencevp; narobe pristalo je, da je najvišja cerkvena ustanova Vatikan pridobila korist iz protipravnega in nečloveškega hitlerjevskega poslal Se ena stvar je. Ob kapitulaciji Italije je bil najden v prostorih «£-monen v Kočevju načrt za popolno izselitev vseh Slovencev iz «Lju-bljanske pokrajincu in naselitev i-talijanskih borcev. Ta načrt soglaša z načrtom istrskega fašista Italc Saura. Strinja pa se tudi z bazo, na kateri je «Emona», t. j. Vatikan, pridobil kočevsko zemljo, namreč na podlagi prisilne izselitve posavskih Slovencev. Očetovske skrbi za «katoliške Slovencev so bile torej zares velike in vsestrariske! Vse bi šlo lepo po programu, da ni bilo teh ((banditi comunistiv, slovenskih partizanov! Ti so pregnali emisarje aEmonev iz gozdov, izdali odloke o zaplembi kočevske zemlje v korist ljudstva, v korist dkatoli-ških Slovencem, sami razdeljevali to zemljo in povzročili, da je imela «Emonav do 15 julija 1943 izgube ic 30 milijonov lir in da je z zmaga partizanov izgubila vse. Na kočevski zemlji je sedaj naseljeno naše ljudstvo! Kdo ve, če ne bi bivši klerikalni politiki, ako bi bila uspela bela garda, priznali «Emoniv njene pravice iz pogodbe z DUTG, saj je bil Vatikan vodja klerikalne politike! Verjetno je Vatikan v tem pričakovanju že stopil v ta mednarodno sicer netiguren posel. Ali ni torej razumljiva jeza Vatikana na oblast, ki se je drznila zmagati in pregnati kapitalistični nestvor «Emonov, dete Vatikana? Ali ni razumljiv srd Vatilcana, da je ta oblast dokazala namesto svetega očeta pravo skrb za «katoliške Slovence*? Ali končno ni razumljivo, da Slovenci ne verujejo več očetovski skrbi Vatikana za akatoliSke Slovence*, četudi jo razglaša vatikanska kukavica pod geslom «Lau-detur Jesus Christus»? Dr. M. S. ki so bile oropane nasilno pregnanim slovenskim katoličanom iz Posavja. To društvo — DUTG, se je začelo pogajati s fašisti zaradi odkupa kočevske zemlje, ker je bilo gotovo .nerodno, tako veliko ozemlje, last DUTG, t. j. Rajha, upravljati v drugi državi. DUTG je iskal med fašisti kupce. Ti so se kmalu pojavili. Kaj jim mar, če se drže te zadeve solze 50.000 slovenskih katoličanov iz Posavja! Kaj jim mar, če je zadeva z mednarodnopravnega stališča zaradi še nekončane včjne dvomljiva! Kaj jim mar, če je še tako nemoralna in kriminalna! Toda dober posel obeta, in to je odločilno! DUTG proda kmetije, mestne hiše, vile, podjetja, vse en blok za smešno nizko ceno 120.000.000 lir. Ce se pa vse nepremičnine prodajo po parcelah, se lahko doseže tri do petkrat večja cena! To je bilo odločilno! DUTG je sklenila pogodbo 5 fašisti, ki so se bdi združili, da prikrijejo tudi oni. svojo pravo naravo, pod ime delniške družbe cEmona, Societit Anonima, Agricola, Immobiliare di Lubiana*, t. j. «Delniška družba za poljedelstvo in nepremičnine v Ljubljani*. Društvo se je ustanovilo v Rimu. Dve tretjini delnic tega društva je prevzela banka aSocieth Immobiliare di Lovori di Ut uit h Pubblica» v Rimu, eno tretjino pa tovarna za umetno svilo Snia Vi-scosa. Poglejmo Se malo dalje in se vprašajmo, kdo je delničar teh podjetij, ki so sestavljala «Emono»? Banka Societd Immobiliare itd.: «Delniška družba za nepremičnine, javna koristna dela in za poljedelstvo» v Rimu ima dva glavna delničarja, in sicer: Vatikan, ki ima večinski pa ket delnic, in Banca Commercialc Italiana (Italijanska trgovinska banka), v kateri pa ima spet Vatikan svoj delež delnic. V zavarovanje interesov Vatikana v banki So cietb Immobiliare je bil član upravnega sveta te banke Principe Marcantonio Pacelli bližnji sorodnik papeža Pija XII. - Pacellija! Potemtakem je imel večino kapitala v aEinoni» — Vatikan! Da bi tudi tukaj zavaroval svoje interese, je postal predsednik delniškega društva «Emone» — taisti princ Marcantonio Pacelli, papežev bližnji sorodnik! Ostala mesta so zavzeli vidni fašistični gerarhi, in sicer: generalni direktor Societd Immobiliare neki ing Eugenio Gual-di, inšpektor fašistične federacije industrije, predsednik fašistične federacije za ribolov, veliki vitez velikega križa in velikega kordona in Aldo Samaritani. (Senator Gaspa- PRIMORSKI DNEVNIK 19. novembra 1947. USPESNO DELO PREITI BO TREBA Sreda 19. novembra Elizabeta. Itnica Sonce vzhaja ob 7.09, zahaja ob 16.28 Dolžina dneva 9.1». Jutri 20. novembra Srečko, Braslav Enotnega kmetijskega sindikata Spominski dnevi 1943 »o bili težki boji XXX. divizije v Benečiji. Minerski vod Kosovelov« brigade je iztiril vlak med Sežano in Opčinami. Naglo storjeno, gotovo skaženo. Preskrba Maščoba in zakuha za tovarniška in podporne menzo. Danes morajo vsi lastniki tovarniških in podpornih mecz dvigniti pri občinskem prehranjevalnem uradu odrezke ali kupone za mast in testenine za drugo polovico tega mesi ca. Vpis za naročilo mleka za meseo dcocmbtr 1947. Sepral sporoča, da se bo vpis za naročilo mleka za meseo december 1947 (odrezek III živilske nakaznice) .zaključil v soboto 22. t. m. Prehrana za slepce Po ukazu prehranjevalne • uprave je bila slepcem izven ubožnega zatočišča določena prehrana kakor težkim delavcem. Prizadeti morajo nasloviti prošnjo na oddelek za dodatke v ul. Procureria 1, in priložiti spričevalo kot dokaz za slepoto, potrjeno po zdravniku zdravstvenega urada (ali, ob njegovi odsotnosti, o zdravnikih občinskih sektorjev). Enotni sindikati Kmetijski s'ndikat naznanja vsem odbornikom in referentom, da je zaradi praznika sestanek prenesen na petek 21. t. m. ob 18. uri v prostorih ES v ulici Imbriani št. 5-1. Odborniki in referenti so naprošeni, da prinesejo s seboj na sestanek imenik delegatov zaradi pravočasne izdaje vabil. Generalna skupščina bo v nedeljo 23. t. m. v Ižoli. Sindikat kovinarjev. Zaupniki sledečih delavnic so naprošeni, da sp nemudoma zglase na sedežu: Godiani, Autorimessa Pacor, Off. Mecc., Zaghet, Missaglia, Giacomi-ni, Pippa, Mori, OEN, Campari Nello, Petruzzi, Glasar, Slettromec-canica Stčlla, Quallini, Autorimessa Cevačič, klepar Gelovizza, Moro in Bastianetto, Bravar in Picciola, Blessi, Carrozzeria Protti, Fasana in Faisio. Danes ob 19. uri bo na sedežu seja upravnega odbora. Sindikat prehrane. Vsi člani glav-riega sveta, tovarniških odborov in zaupniki imajo danes ob 19. zvečer sejo v ulici Imbriani 5. Opozorilo. Kulturni odsek Enotnih sindikatov javlja, da bo kmalu uveden tečaj slovenščine v ulici Monfort. Prijave za ta tečaj sprejemajo v ulici • Imbriani 5 od 17. do 19. zvečer. Vpisnina znaša 300 lir. Telefonska nočna služba v poštnem poslopju Zavezniški poročevalnl urad poroča, da je bila 15. t. m. otvorjena v pritličju glavne pošte nočna telefonska služba. Zaposlitev mornarjev na inozemskih ladjah Zavezniški pročevalski urad poroča: Najemanje mcrnr.rjev prve kategorije za posadke jnozemsk h ladij z nad 50 ton kosmate tonaže, ki imajo po zakonih tega področja veljavne pomorske knjižice, se bo vršilo izključna patom pristojnega posredovalnega urada pristaniškega poveljstva. Kdor koli bi prekršil ta določila, bo kaznovan z globo do 2 do 20 tsoč lir. Gledališče Verdi V prodaj! so vstopnice za simfonični koncert, ki ga bo dirigiral v soboto Herbert Karayan. Na programu je II. in IH. Beethovnova simfonija. Jutri se začno pri gledališki blagajni prijave za letošnji zimski obeti ma. Šahovski tečaj Slovensko prosvetno društvo «S. Škamperle* Sv. Ivan, javlja, da se bo v sredo 19. t. m. ob 20.30 pričel šahovski tečaj. Vabimo vse tiste, ki so so prijavili, da se zglase ob določeni uri v sobi št. 7 našega društva. Vabimo tudi ostale ljubitelje šoba, čeprav niso začetniki, da se prijavijo, ker nameravamo ustanoviti sekcijo. Posojilnica in hranilnica v Kopru ' opozarja svoje člane in občinstvo, i\a ima sedaj svoj sedež na trgu Oandusio (Calle S. Biagio 2) poleg pctšte. Uradne ure so trikrat na te-deu, in sicer v torkih in četrtkih od 15. do 17. ter ob n deljah cd 10. do 12. Sprejema hravilne vloge in daje posojila pod ugodniimd pogoji. Hranilnica i« posojilnica v Šmarjah pri Kopni uraduje vsako nedeljo od 10. do 12. na sedežu KLO-Smarjs. Sprejema hranilne vloge :n daje posojila. Predkongresne konference ZAM-a Sreda 19. t. m.: I. rajon v dvorani KK Tiskarjev ob 19. Četrtek 20. t m,: Milje ob 9. Petek 21. t. m.: Sv. Sobota ob 19.30. Nedelja 23. trn,: Za vasi IV. rajona v Dolini ob 9.30; V. rajem na Opčinah ob 9.; VII. rajon, Nabrežina, v Sv. Križu ob 9.; Vse tovarne v ul. Trento (KK Tiskarjev) ob 9.30. ZAM košarka V nedeljo s« bodo vršile, organi- \ zirane po tovarniških in rajonskih odborih ZAM, moške in ženske tekme v košarki. Zmagovalne ekip? se bodo udeležilo finalnih tekem, ki bodo 14. decembra. Zmagovalec bo sprejel v dar pokal ustanovnega kongre- KMETJE! V nedeljo bo ustanovna skupščina vaše strokovne zveze ES. Volite svoje kandidate, ki bodo branili vaš« interese! pri sodni razpravi ga zanika in izjavlja, da je nedolžen Razprava proti maiorju R.chardsonu Razprava proti majorju Rchc.rd-sonu se še vedno nadaljuje. Ccpiav ni nič manj dolgočasna, kot je bila doslej, se Je danes kljub temu nabralo precej občinstva, to pa zato, ker so menda ljudje zvedeli, da je v dvorani zakurjena peč, na kateri se prijetno kadi iz lončk:- za vodo. Včeraj zjutraj je Javni tožilec najprej prebral zelo dolgo izjavo, k* jo je dal major Richardson polkovniku Pagnotti od CIC-a. V tej izjavi Je med ostalim dejal, da Je imel letno * tisoč dolarjev plače. Priznal je, da je bil oni zabojček njegova last in da je kupil dolarje v Trstu. Imel je razne načrte za primer, če bi ga odpustili iz vojaške službe in American Engineerlng Company mu je ponudila službo. Ta družba mu je tudi v Ameriki odprla kredit, toda on ga ni uporabljal. Kar se «daroV» tiče, jih je dobil ob svojem rojstnem dnevu. Po čitanju teh izjav je obramba zahtevala od sodišča, da se major Richardson oprosti nekaterih obtožb, ker so vsi podjetniki, k[ so nastopili kot priče, izpovedal, da niso sploh imeli opravka z R:chard-sonom. Javni tožilec se je temu uprl. Na popoldanski razpravi so najprej zaslišali kot pričo Antona Bar-tolOttiJa, ravnatelja urada za javna d' la prt tržaški občini. Izpraševali 8b ga o funkciji tega urada in o raznih določbah italijanskega zakonika, ki se tičejo javnih del. Ing. Bartoiotti je or.sal postopek pri dodeljevanju javnih del ter govoril o hišicah, ki so jih zgradili na Opčinah in na Kolonji. Na tožilčevo vprašanje je odgovoril, da je urad za javnn dela pri ZVU dvakrat razveljavil ponudbe, ki to prispele na podlagi licitacije del Ta priča je večkrat poživila dolgočasno razpravo z živahnim in včasih komičnimi odgovori, k; so povzro čili sfir.eh. med občinstvom K temu Je pripomoglo še slabo prevajanje tolmača, ki je znal zelo slabo ‘tali janski m so bili njegovi picvodi včasih naravnost smfšni. Ko je tožilec vprašal inženirja, če Je imel urad za javna dela kaj cpravit; s sklepanjem pogodb, je iftženir odgovoril: »Kajpak, saj itak ZVU ukaže vse!» Tožilec Je nato vprašal pričo, če je ZVU kdaj samovoljno pcsigla v ta pogajanja in inženir je odgovoril: «Ne dovoljujem si reči isa-rr,ovOVJno», kika, ki pride svojo izbico žigosat. Toda oni v divji mržnji in sovra- ‘tvu •it „ - o katerim jih napaja .^fašistični tržaški italijan- jtisk iz dneva v dan, zju-nit1 in Popoldan, ne poznajo *akršnih meja. Neprestano 0, d,ogajajo primeri, da ti V).0J'eli in zaslepljeni so-^n}ki vsega, kar je sloven-j9 J iščejo dlako v jajcu in se nt'fxnjaj° eelo v podpise p. ank, ki svoja imena pod-s slovenskim pravo-^°m. Ni jim na primer prav, 2 neka Slovenka podpiše tia rija* namesto z «A/a- • Take podpise hočejo na Popravljati itd. itd. j čeraj okrog 10. ure dopolni ?a se ie zgodil za dobo, kj. katere štejemo že dve osvoboditve, zopet ne-°n primer izzivanja tj jjfa s strani policajev pro-»o J■encem, samo zato, ker Rjavili, da so Slovenci. ® tej uri je prišel v urad L • Hermet za žigosanje iz- fig*? tov- Er la k Ivan, ctar h- «. št. Slfl, slep na obe stanujoč v Strada del “resi p-.1 tn njegova nečakinja m ep Štefanija, stanujoča v trg. .lCcardi 55. Med stranka-Se }n službujočim policajem razvil naslednji po- Policaj: «Narodnostf* ^fanija Pirec: *Sloven- priak Ivan: «Slovenec*. nta °Hcaj (ironično): *Ali w zrio srečna, da sta Slo-nca? Štefanija Pirec: cDa, zelo sem srečna in tudi zelo ponosna!». Na te besede je policaj prebledel in zardel obenem ter raztrgal oba že izpolnjena obrazca prošenj za žigosanje izkaznic, se dvignil s svojega sedeža in zakričal: 'rBodita zadovoljna, da se je končalo tako, kakor se je; vedita, da bi se Vama lahko zgodilo še kaj mnogo hujšega! Sedaj pa ven, kamor hočeta!* Pozivamo vse, temu nesramnemu in okorelemu šovinističnemu policaju nadrejene organe, da ga pokličejo na odgovornost in da ga naučijo, kako se mora s strankami obnašati, predvsem pa to, da nikakor ni njegova dolžnost spraševati stranke, kakšne narodnosti so, kajti obrazec, katerega mu je dolžnost izpolniti, zahteva zgolj podatek o državljanstvu in nič drugega. To bi zaslepljeni policaj lahko že zdavnaj vedel, ker mu poleg vsega merodajno pismeno tolmačenje visi na vratih njegove 'lastne-pisarne. Očividno je namreč, da je hotel namenoma izzivati in groziti. Groženj tega gospodiča pa se noben Slovenec ne bo ustrašil, kakor se ni ustrašil tudi fašističnih in nacističnih tankov in kakor se nismo ustrašili v nedeljo pri Sv. Križu napada njegovih souslužbencev na množico žena, otrok in starcev. Ob tej priliki opozarjamo ponovno vse tiste, katerim bi se dogodili podobni primeri šikaniranja in groženj s strani policajev in uradnikov pri uradih za žigosanje, ki še vedno trajo, da vsak primer prijavijo našem uredništvu. Obenem pozivamo vse tiste, ki so v prvih dneh žigosanja pod pritiskom služhujočih policajev in zaradi nezadostne žigosanje, na katerih je bilo označeno, da so bili 14. septembra tega leta italijanske narodnosti ali pa jugoslovanskega državljanstva, da gredo takoj ponovno v dotični urad in zahtevajo, da jim se vpiše v obrazec, da so bili 14 septembra italijanski državljani. To je važno zaradi tega, ker se zdi, da bi lokalne oblasti hotele na temelju zmede, ki je v začetku žigosanja nastala zaradi pojmov narodnosti in državljanstva, proglasiti čim več Slovencev STO-ja za jugoslovanske državljane, kar bi jim pozneje po njihovih prepredenih temnih načrtih moglo služiti kot izgovor za dokaz, da neko število Slovencev STO-ja na temelju stalnega statuta STO-ja ne more dobiti državljanstva STO-ja, ko bo stalni statut stopil končno v veljavo. Gospodarski pomen gozdov na Tržaškem ozemlju, če s tem mislimo na dohodke, ki jih nam lahko nudijo gozdni nasadi, Je, posebno v primeri z zahtevami gosto naseljenega prebivalstva, skoraj neznaten^ K večjemu^ in to bi predstavljalo že velik uspeh, bi iz gozdnih kultur lahko črpali lesni material le za najnujnejše potrebe podeželskega kmečkega prebivalstva. V grobih številkah znaša gozdna površina Tržaškega ozemlja okoli 23.000 hektarjev-nekaj več kot Je obdelovalne zemlje-to je, približno 30% celokupne površine ozemlja, s pripombo, da so v teh podatkih všteta tudi zemljišča, na katerih je bil gozd uničen ali težko poškodovan. Ob normalnem stanju bi znašala letna produktivna zmogli-vost teh gozdov približno »0.000 kubičnih metrov lesa, v glavnem uporabnega le za kurjavo. Današnje stvarno stanje gozdov pa seveda tudi tega ne dopušča. Ob takem položaju bo moral biti Trst z ozemljem neizogibno in trajno povezan na uvoz tehničnega lesa in drv iz njegovega naravnega zaledja, v prvi vrsti iz Jugoslavije. Gozd pa ne nudi samo neposredne koristi, s temi da nudi človeku mnogo za življenje ne-obhodno potrebnih proizvodov. Vloga gozda Je večkrat še pomembnejšega zaradi drugih manj otipljivih, a zaradi tega ne manj važnih koristi. In prav gotovo bi grešili, če bi hoteli s tega Vdika gozdarstvo na Tržaškem ozemlju podcenjevati. Pri nas je gozd tesno povezan s kmetijo in, težko bi bilo med enim in drugim postaviti točne meje. Brez dvoma bi pa bilo tudi škodljivo razdeljevati kmetijstvo in gozdarstvo v dva ločena in morda nasprotujoča si tabora, ker bomo samo s harmoničnim sožitjem gozda in polja dosegli najboljše uspehe za eno in drugo panogo. Gozd upravičeno prikazujejo, kot najboljšega zaščitnika poljedelstva. Pri tukajšnjih naravnih okoliščinah in podnebnih prilikah pa pride omenjena trditev do posebne veljave. Poljedelec se mora pri nas boriti z dvema hudima sovražnikoma: s sušo in z vetrom, pogo-stoma z obojim hkrati. In ravno tukaj ima kmetovalec v gozdu zvestega in lahko rečemo, edinega zaveznika. Res pa je, da je v tem pogledu še mnogo napačnih mnenj in tolmačenj, in ne bo odveč, če bomo stvar skušali podrobneje obrazložiti. Kako in v kakšni meri vpliva gozd na padavine (dež, sneg)? Dosedanje ugotovitve pravijo, da gozdovi prav gotovo ugodno učinkujejo na povečanje padavin, a to ne v znatni meri, ker pri padavinah so važni še drugi či-nitelji, katerih gozd ne more spremeniti (visoki zračni toki, gorovje itd.). Kako pa, se bo mar-sikdo vprašal, da kjer so veliki kompleksi gozdov pogostoma in več dežuje? Res je, a v tem pri- cPrimorski dnevnik* je po svoji informativnosti na višini vsakega najbolj informiranega evropskega dnevnika. Prinaša vesti sledečih časopisnih agencij: ATI (Trst), TANJUG (Jugoslavija), TASS (Sovjetska zv.), AFP (Francija), ČTK (CSR), ATA (Albanija), ONA (Angli-ja-Amerika), ANSA (Italija), ' New China News (Kitajska). LSOjO- Kam... obveščenosti pisali obrazce za VUVyWWWliWAVWWA PAGON ANDREJ. OGAREV kmet Razstava ročnega dela v Piranu V prostorih mladinskega doma je bila ramstatM. ročnega dela. Razstavljenih je bilo veliko število ročnih del, kjer so razstavljal-ci vseh slojev pokazati mnogo truda in sposobnost*. * * * Otvoritev prosvet. društva v Sičovljah Tudj v naši vasi smo končno ustanovili prosvetno društvo, ki je bilo otvorjeno s kratkim kulturnim sporedom. Društvo ima že majhno knjižnico s 100 knjigam’. Odbor pa bo te dni nabavil večje število novih knjig. V okviru prosvetnega društva deluje tudi pevski zbor, ki ga vodi naša učiteljica tov. Krevatin Stanka. Na pobudo prosvetnega društva pa smo otvorili tudi večerni tečaj In tečaj za splošno ljudsko izobrazbo. Poleg slovenskega prosvetnega dru-štva pa smo ustanovili tudi italijanski kulturni krožek za italijanske tovariše. Veliko število članov, ki so se že prve dni vpisali v pi-osvetna društva, dokazuje, kako se ljudstvo želi izobraziti. .*. Tečaj za splošno ljudsko izobrazbo v Piranu Tudi v Piranu so v teh dneh otvorili tečaj za splošno ljudsko izobrazbo, ki bo trajal tri mesece. Tečaj bo obsegal 1,2 preda/vanj o zgodovini, matematiki, zemljepisu, gospodarstvo itd. Predavali bodo profesorji in učitelji. Vpiso-vanje je dnevno od 10. do 12. i n od 11,. do 16. ure vodstvu ljudske šole. (Nadaljevanje na IV. strani) primorsko ljudstvo Verski delavci in kmetje tb ! da je v Trstu visok stolp, »*ov, a**rem so Sirijo v svet ‘“O00 — kadar zapustijo . ~~ slovenski, Italijanski, | ' in drugi glasovi, ki go-lliP, 'tudakinj množicam o kul-> h ^Podarstvu, umetnosti in vtl» • To bi i* antena St ^a*tno nalogo oddajati v S04 ’ veliho in umetniško '1^.° hašega velikega pisatelja •j, Cankarja. ^ v Trstu 3« VU. na- C^lkov prepovedala, da bi nltar oglasil na edvobod-if r*ftškem ozemlju*, k \u('ta Ura časa, se zdi — se 'l'vj^tavl'a. Toda ne za delovno K Z’ iti gre svojo revolucio-pot dalje. Ampak...! 1>8t* k°t se Je ob osvoboditvi Ura — velikanka v veliki dvorani Ju stične palače ustavila ob razpoku partizanske granate. Se nekaj sekund prej je počasi nabijala nacifašlstom takt — Tik, tak, tik, tak.! Se malo, in partizani bodo tu. Tik. tak, tik, tak.! L« še nekaj sekund je manjkalo do pol petih popoldne tridesetega aprila. Ura-velikanka je neizprosno bila takt in čas: Tik, tak, tik, tak.! Nemci in fatisti so Izgubljali glave drug za drugim. Tik, tak, tik, tak, je nadaljevala ura-čas. Točno ob pol petih silovita eksplozija. Granata iz partizanskega tanka je prebila zid in se raztreščila v notranjosti dvorane. Ko »e je razkadil dim In prah, je bila oprava vsa razdrobljena, šip v oknih ni bilo več, vse eno samo razdejanje. Ura pa j« ostala oela, le ustavila se je, kazalci so neizprosno kazali pol petih. Takrat se je v Trstu zgtv V.\V.V.V.V%V.,.V.V.WA dovina za hip ustavila — nato pa pričela teči za ljudstvo. Danes spet neizprosno nabija takt in čas. Tik, tak, tik, tak. Komu?! Prav gotovo ne delavskim množicam, ki si želijo miru! Tik, tak, tik, tak. Ob tej uri bo radio Trst II. oddajal delo slovenskega pisatelje Ivana Cankarja. Na AIS-u ne dovolijo oddaje. Tik, tak, tik, tak, nabija ura v sodni palači. Kdo se našega Cankarja — naroda boji? Ali mislijo, da bodo čas ustavili? Primorski človek, zatirani in teptani delavec in kmet sta se raje odrekla kosu kruha in cigareti, samo da sta lahko nabavila vsako novoizišlo Cankarjevo knjigo! Govoril jima j« iz srca in je prodiral v srce! Ni je bilo hiše, ki bi Cankarja na bila poznala. Cankar je danes — delovno in demokratično ljudstvo STO-ja. V krvi tega ljudstva je. Sleherna kapljica krvi, ki kroži po žilah delavcu in kmetu, nosi s seboj rdeča krvna telesca Cankarjevega duha. Umetnosti upora ga Je aučil Cankar, umetnosti borbe in — umetnosti zmage. To pa je življenjska umetnost novih ljudi, ki si je ne bodo pustili nikoli več oropati. Naj Cankarjevo besedo prepo- vedujejo kolikor hočejo — ne bodo je več ukrotili. Povsod je je pol-no! Po tovarnahv v ribiških čolnih, v tramvaju, na trgu UnitA, v Boljuncu, Skednju, Barkovljah, na Kontovelu, v Miljah, v slovenski in hrvatski Istri. Ali slišite te dni glas delavskih množic Italije?! Duh Garibaldija je živ in uporen v njih! Tik, tak, tik, tak. Kako pomenljivi so ti glasovi! Tik, tak Delovnim množicam, vsega sveta v pozdrav in voščilo bolješih dni ir. prihodnosti, ki sj jo gradijo! Tik, tak, tik, tak.! Velika svetovna ura, ki zaznamuje ure, dneve, leta, desetletja in stoletja, oblasti in bodočnosti delavskemu razredu, tik, taka v vsakem posamezniku stotin milijonske skupnosti delavstva vseh držav, se ne bo več ustavila. Ideja velikih voditeljev Ji je tista gonilna moč, ki se ne ustavi. In je obenem tudi lepa pesem o tistem življenju, ki ga ljudske, delavske množice še niso poznale. Tik, tak, tik, tak. Kako so ničevi taki ukrepi. Tik, tak, — tik, tak. Ura počasi tika in talca. Nekoč bo mirna itj spokojna oznanila tik, tak, tik tak našemu dnevu, polnemu sonca in eadosti. Pomen gozdarstva na Tržaškem V pomoč študiju i Caitberja..; mčru je ravno dež, ki ustvarja ugodne pogoje za razvoj gozda, ne pa obratno. Sahara je puščava ne morda, ker tam ni rastlinstva, ki bi privlačevalo dež, pač pa, ker trajna suša onemogoča razvoj rastlinstva samega. Ce torej vpliv gozdov na padavice ni značilen, na kakšen način nam bo koristil v borbi proti suši? V naših krajih pade letno od 900 do 1100 mm dežja. V drugih Proti tej naravni nezgodi se bori kmet z globokim oranjem (seveda kjer je to mogoče), z izbiro rastlin, ki sušo vzdržijo, z namakanjem itd. Ni pa vestnejše-ga urejevalca lokalnega podnebnega okolja kot je ravno gozd. Ce gozd ce more znatno povečati padavin je zelo važen zato, ker zadržuje vodni zaklad, za drugo rastlinstvo, ko nastopi doba suše. Gozd omejuje odtekanje deževnice, ki tako namoči zemljo do Kraške borovce še vedno nesmotrno izsekavajo besedah rečeno bi voda, ki bi se nabrala na nepremočljivih tleh in brez izhlapevanja ali odtekanja, dosegla 90-110 cm višine. Ta količina vode bi popolnoma zadostovala vsem potrebam poljedelstva, če bi bile padavine pravilno razdeljene med vse letne čase. V deželah severozapadne Evrope ne registrirajo n. pr. večje letne količine padavin in vendar je tam podnebje čez vse leto vlažno. V naših krajih pa je poletna suša običajen pojav. najglobljih plasti. To rezervo vode, ki si jo je gozS sam ustvaril, oddaja pozneje gozd potom velikega izhlapevanja. Izhlapevanje pa ima kot posledico povečanje zračne vlage. Vlažnost ozračja, ki se razširi na okolico gozdnega kompleksa, ugodno vpliva na razvoj drugega rastlinstva v najtoplejšem razdobju suše. Ce dodamo še dejstvo, da gozd pospešuje roso, da hladi ozračje ki da omejuje izhlapevanje iz bližnjih negozdnih zemljišč, bomo imeli dovolj dokazov o koristi gozda v boju proti suši. Rekli smo tudi, da predstavlja gozd Izvrstno sredstvo, za ubla-že vanje sdle vetrov. Nekateri imajo pa tudi v temi pogledu napačna mnenja. Ne! Burje ne bomo odpravili, pa tudi če pogozdimo vse goličave med Madžarsko ravnino pa do obale Tržaškega zaliva, kjer ona umira. Vendar, kakšno zatišje vlada v gozdu, ko vse naokoli in v višavah divja vihar! Tudi v tem primeru ima torej gozd le lokalen učinek, ki se lahko meri v stotinah metrov, nikakor pa v kilometrih. Naj navedemo še, da za obrambo proti vetrovom zadostujejo ozki gozdni pasovi, široki do 10-15 m, z medsebojno razdaljo 100-500 m, kar odvisi seveda od krajevnih prilik. Čeravno ima pri nas zaščita naselij in polja proti vetrovom velik pomen, lahko rečemo, da ni bil do sedaj ta problem načrtno proučen. Gozdno gospodarstvo zajema prj nas še mnogo drugih važnih vprašanj, a že iz teh prvih ugo-tovitev lahko izhajajo sledeči zaključki: 1. Pri sedanjih prilikah Tržaškega ozemlja ni pogojev, da bi postalo gojenje gozdov samo sebi svrha, posebno ne v predelih z izrazitim poljedelskim značajem, kamor spada posebno Istrsko okrožje. 2. Kmetijstvo in gozdarstvo sta medsebojno tesno povezana in tvorila tudi v vezi s prostorno raz-podelitvijo nerazdružljivo enoto. 3. Brez najtesnejšega sodelovanja vsega kmečkega prebivalstva pri uresničevanju načrtnega gozdarskega programa, ni mogoče doseči pravih uspehov jn koristi. Dr. S. O. miiinoM uMuui.1 PUUKlUlENOni mm mmm mmmttmmt a vsem noTGSoOSm mm TRftmcosoamE mmn DNE WAY VRAFFIC« S1MS0 UNICO |^tp™nr™mw iNtgssr s »viittff s mm vmm G. Gaither je izjavil na konferenci tiska, da je vprašanje dvojezičnosti šele v «študiju* — medtem, ko mi eštudira-mo» take napise že celi dve leti... RIA PROGI ŠflMflC-SflHfllttfH IflZI BlfflBIfllST PAROV VIAROV DNEVNO Mm zmaga v borbi za neodi/isnost, za mir in napredek Proga ie dolga 242 km; položenih je bilo 26.365 ton tracnic in 10000 ton drugega železnega tirnega materiala - Položenih je bilo 420.000 pragov .-.l . -s*. -< SKUPNO ŠTEVILO UDELEŽENCEV: 211.371; Srbov 98.586; Hrvatov: 53203; Slovencev: 14.962; Makedoncev: 10.206; itd. Jnozcmsih brigad 56 — s 5842 udeleženci — i* 42 držav — 46 narodnosti. ZEMLJIŠKA DELA: Pri zemlji- ških delih je bilo izkopanih ‘n zasutih v nasipe 5.393.000 m8 materiala, od kaurega: 2.070.000 m3 zemlje; 850.000 m3 trde remije tn kamenja; 600.000 m3 žive skale itd, POMOŽNE PROGE za prevoz materiala 170.000 m;.Na]več]i nasipi v Samcu: 140.000 m3; v Zenici: 125.000 m3; v Dobolju 92.000 m3; itd. 17 MOSTOV: 1. Most ljudske mladine Jugoslavija čez Savo: 600 m dolg; 2. V Zenici: 173 m dolž; 3. pri Kračah: 155 m dolž.; 4. pri Maglaju: 154 m doli.; bi 13 mostov od 90 do 130 dolžine ter 804 manjši objekti od 1 do 30 m dolžine. Skupna dolžina mostov znaša: 2267 m; Železna konstrukcija čez mostove: 1330 m.; Ku-batura potrošenega betona: 27.247 m3. PREDORI: Predorov 9 s skupno dolžino: 2468 m: 1. Vranduk 1534 m dolžina in S m višine g ra. dili so ga 2S2 dni, in izvozili 61943 kub m materiala ter uporabili 13.229 kub m betona; 2. Siljak 228 m; 2. Bistričak 174 m; 4. Oriina 144 m; 5. Osjelo 132 m; 6. Si kola 108 m; itd. STAVBE IN DRUGI OBJEKTI: Ob progi sezidanih 108 postajnih stavb in drugih objektov. Uporabljenih za to 8.400.000 km opeke; 11750 kub. m betona. Kubatu-ra uporabljenega lesa 9000 kub m. Na progi je delalo od zač-tka 700; pozneje pa 350 kamionov, ki so prepeljali 600.000 ton materiala in hrOne. Buldožerji so delali: 90.000 ur; kompresorji: 50.QOO ur; mešalci betona: 25.000 ur. KULTURA NA PROGI: V brigad nih knjižnicah: 117.503 knjige; izposojenih knjig: 174.582 knjige. Nepismenih bilo: 19.073 mladin-Cct>; naučilo sa ja pisanja 4» branja: 15.876 mladincev; predavanj: 13.539; Vrteli so 44 filmov pri 1732 predstavah; 131 gledali-ških in kulturnih skupin dalo 1007 predstav. V raznih pevskih zborih sodelovalo 19.624 pevcev. Osnovanih 468 gledaliških družin in 511 folklornih skupin. FIZKULTURA NA PROGI: 160.000 mladincev se je bavilo s fizku/turo; 43.797 ur jutranje telovadbe; 16.510 ur fizkultur.; 30 fizkulturnih masovnih »letov; 5500 tekmovanj v lahki atletiki; 5000 nogometnih tekem; 1700 tekem v košarki; 9100 tekem v odbojki; 2600 tekem v boksu; 1900 nastopov v rokoborbi; 28.000 tekem v šahu. .kVi t LS&p 4 4 4 Delo žena v Idriji V trimesečnem tekmovanju so idrijske ženo aktivno sodelovale na vseh področjih dela. Tako so pr; obnovi, pri čiščenju okrajne drevesnice, pranju perila dijakom itd, opravite 7558 ur prostovoljnega dela v vrednosti 21.960 dinarjev. V tednu Rdečega Križa so zbrale 7104 din. Dalje so podarile zastavo mladinski brigadi ■»kapitana Mihevca*, ki je odšla na gradnjo proge Samac-Saraje-vo ter poslale mladincem na progo 4941 cigaret. Pri vseh teh akcijah eo sč najbolj izkazale žene VI. rajona, pri obnovi pa se je najbolj izkazala tov. Keber Milica, ki je opravila 150 ur dela. Polda * * Igralska skupina v Ižoli Mlada, na novo ustanovljena igralska skupina delavstva tovarn -lAmpelea* 1» cArrigoni* bo v četrtek 20. t. m. nastopila, s komedijo *Uhani za praznik». Naštudirala je že tudi partizansko dramo «Tudi jaz pridem, to-var iš». Mladi igralski skupini želimo kar največ uspeha. ♦ * * Nesreča kmeta v Fernetičih V četrtek je 30-letni kmet Fer-netič Jordan s škripcem na vrv dvigial vreče pšenice v žitnico. Pri delu se je vrv utrgala, težka vreča pa jte padla Fernetiču na nogo in mu jo zlomila. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so bo zdravil kakih 40 dni. A Ižolani za razvoj mladine Poleg drugih prispevkov so naše organizacije prispevale tudi odseku za fizično vzgojo mladine, ki deluje v okrilju prosvetnega društva «Mario Moro». Ižolani so v ta namen zbrali 44.985 Vr. Odbor se jim najlepše zahvaljuje. Aretacija tihotapca v Piranu Pred dnevi je narodna zaščita v Piranu aretirala ribiča Bortole Ivana iz Pirana, ki se je s parnikom »Trieste* vračal iz Trsta v Piran. Pri njem je našla 14.000 metrolir, za katere Bortol ni znal povedati, kje jih je dcbdl. Po natančnejši preiskavi je ugotovila, da je prepeljal v Trst 4 stote rib, jih tam prodal in del izkupička uporabil. Ker pa se ribe lahko vozi v Trst sqmo na podlagi posebnega dovoljenja, je bil zaradi prestopka odloka o izvoru blaga iz cone B v cono A naznanjen oblastem, najdeni denar pa so mu zaplenili.' A Narobna zaščita je zaradi pijanost; aretirala Fragiacomo Antonijo. Ko si je ta v celici hladila pijanost, je sostanovalec Rakar Marij izrabil njeno odsotnost in vlomil v njeno stanovanje. Odnesel ji je čevlje, perilo in druge stvari. Prijavila ga Je narodni zaščiti, ki ga je aretirala, A Teden našega tiska v Gažonu V tednu našega tiska smo v naši 00.51 nabrali SZ novih naročnikov za naše razne časopise. Največ se jih je naročilo za mladinski časopis «Glas mladih*. Razstava knjig v Vanganelu Teden demokratičnega tiska, v naši vasi je imel zelo lep uspeh. Na razstavi smo prodali 80 knjig. Nabrali smo 46 novih naročnikov za razne časopise. Ko bomo poživeli še delovanje našega prosvetnega društva, bo dovolj čtiva na razpolago. A Poveza med šolo in domom na Maliji Zaradi povezave med šolo in družino smo na Maliji sklioali sestanek vseh roditeljev. Sestanek je otvoril upravitelj osnovne šole in v svojemu govoru poudaril poslanstvo nove šole. Vsi roditelji so mnenja, da je treba pogosto sklioati take sostanke. Na tem se.-stanku so izvolili roditeljski svet, M sestoji iz šestih članov. Na koncu zborovanja so se starši zani- mali Še za razna Selška vprašanja in se razšli v prepričanju, da danes šola res spopolnjuje vzgojo otroka, če je povezana z domom. Mil če A Obsodba navija,lca cen v Novem gradu Okrajna ljudska oblast je zaradi navijanja etn obsodila trgovca Fiorenza Karla na dva mereča prisilnega dela in 10.000 lir denarne globe. Tako si bo zapomnit da je prišel nov čas, ko je izkoriščanju odklenkalo. * * * Ustanovitev prosvet. društva v Pomjanu V kulturnem tednu smo v naši vas; ustanovili prosvetno društvo. Pobudo za prosvetno delovanje je dala mladina. Otvorili smo že analfabetski in večerni tečaj. V tednu knjige smo prodali za skoraj 13.000 lir knjig. Za Dijaško matico smo zbrali 21 kg krušne moke, 21 kg krompirja, nekaj koruzne moke in 600 lir. Udarniškega dne pri gradnji ceste Smarje-Nova vas pa se je udeležilo 42 mladincev in mladink. Benčič Cvetka * A * Vaščani iz Puč za cesto Šmarje-Nova vas V soboto nas je obiskala brigada, ki dela na cesti Smarje-Nova vas. Sprejeh smo jo z velikim veseljem, vaška mladina pa ji je priredila zakusko. Naša mladina se je tudi obvezala, da bo kmalu zopet odšla na delo te tako važno prometne at-ste. Vaščani pa bodo dati vso potrebno materialno pomoč, da se bodo dela čim prej dokončala. Prav bi bilo, da bi tudi ostale vasi priskočile na pomoč. Puč er Andrej A Program kulturnih in znanstvenih predavanj v Kopru Novootvorjen; italijanski kulturni krožek v Kopru si je zadal obširen program predavanj za splošno ljudsko izobrazbo. Prvo predavanje je Imel v torek tov. Bulo o možnosti industrijskega razvoja sadjarstva na STO-ju. V petek 21. t.m. bo predaval tov. Kralj Emil o tuberkulozi in njenem zdravljenju. V torek 25. t. m. bo predavala tov. Gortan Marija o Danteju in njegovih delih. V petek 28. t. m. bo tov. dr. Legiša predaval o nalezljivih bolezni. Dne 2. decembra t. 1. pa bo predaval prof. Bratina o temi: Od sužnja do hlapca zemlje. To je prvi ciklus predavanj, ki je namenjen vsemu ljudstvu Kopra in ckoljce. Vstop je prost. Vabljeni vsi. A Za otroško božičnico v istrskem okrožju Na pobudo okrožnega odbora ASIZZ je bil v ponedeljek sestavljen okrožni odbor, ki si je zadal človečansko nalogo obdariti otroke, ki jih je vbjna oropala staršev. V vseh šestih rajonih okrožja bodo posebne komisije zbirale prispevke po načinu tekmovanja. Vsi potrebni otroci bodo za Božič obdarjeni od ljudstva. Delavci tovarn Arrlgoni in Ampelea so že pričeli z izdelovar njem igrač. A Pevski koncert v Cezarjih V nedeljo je pevski zbor iz Plavi priredil v naš; vasi koncert in zapel več partizanskih, narodnih in borbenih pesmi, orkester pa je zaigral več skladb. Tovariš Valentič je v pozdravnem govoru dejal: «Naj bodo vezi bratstva in tovarištva, skovane v borbi, tudi danes enako močne. Naj bi tudi druge vasi sledile vzgledu naših dveh*. ♦ * * Samostan v Dajli bo služil človekoljubnim namenom Stari samostan v Dajli, ki je bil prej last benediktincev — špekulantov, je pred dnevi sprejel pod svojo streho 25 starih in onemoglih ljudi. Tako bo samostan mu dil streho in zavetje bolj pošte-mm in potrebnim ljudem. e pet napravili prošnjo, zaradi prošnje, na prošnjo in po dolgih «stampa» konferencah tudi mi lahko žigosali svoje osehne izkaz mce. Jaz sem «Brivec», tako rekoč od mrtvih vstal... Ne danes, že precej časa si ogledujem po Trstu in — moram priznati — nisem se mogiel takoj znajti, pa se zato šele danes oglašam k besedi. Na tem mestu mislim vsako sredo tako-le nekoga obriti in prosim vse čitatelje, da mi pošljejo čim več klientov. Ker sem bil na zadnji konferenci generala Gaitherja, sem opazil, da ima — kakor angloameriška okupacija Treta — tudi ona že dolgo brado. Potegnil sem z britvijo, in kar je na njeni ostrini ostalo — poslušajte: Duh mirovne pogbdbe (skozi usta brigadnega generala R. Gaitherja): »Vprašanje dvojezičnosti se pravkar proučuje. Zakon o poitalijančenju slovanskih pr-imkov ne bomo ukinili, marveč samci popravili na splošno zadovoljstvo vseh prizadetih...« Polk. Schmutz (prišepetava iz Anglije na daljavo): «Ne tako, saj sem jim že jaz pred dvema, letoma obljubil pismeno v troje-zičnih lepakih, pa je medtem prišel drug: befel...» Duh (ne čuje): »Slovenski igralci naj le ^naštudirajo repertoar za več let — medtem pa naj predložijo načrt za gradnjo gledališča, čez dve leji bodo že lahko igrali, če bo šlo po sreči. «Excels!or» in drugo pa rabita Duh: «Ne morem pomagati. Lahko dobiš — kvečjemu — karto «jugoslaw non resident« m posebno dovoljenje za bivanje moraš zaprositi na policiji, saj vendar zaradi tlbe ne bomo izganjali fašistov iz Trsta.* In tako dalje In v tem smislu. Vse dokler imperialisti ne bodo razumnejši in dokler ne bodo malo mirnejši... fCBVe2M4,7 VOZ N)* ZDA in Anglija za svoje vojake, ki j:m narodnostna enakopravnost v statutu STO-ja ni po pomoti bila zajamčena, pa so si jo zato vzeli sami. Piccoli (v imenu akcijske stranke): »Mirovne pogodbe ne priznamo in tud: STO-ja ne bomo nikoli priznali*. Duh: «Tako Je — to je lojalnost! Take rabimo v unraVt STO-ja. Bravo!« SIAJJ: «Mi pa mirovno pogodbo priznamo, ker doprinaša k svetovnemu miru in zato prizna^ mo tudi STO.« Duh: «Ej, to pa ni lojalno... Počakali bomo, da se premislite, potem bomo videli, če lahko pridete v poštev za upravo STO-ja.» Logika (se križa): «Kaj tudi jaz ne dobim državljanstva na STO-jo?» Duh: »Ce si imela v Trstu 10. junija 1940 rezidenco — potem vsekakor.* Logika: «Kako vendar? Saj takrat so me fašistj že leta I9i2 definitivno izgnali...« HALO — ALI SO TUDI TEBE POKOPAH? Halo Štolfa, ali si videl Štruklja, da bo stekel do Stoke, ki pozna Smucovega prijatelja Su-mana, ki je bil zadnjič pi-i Stre-klju, da bo poiskal Spacala, ki stanuje pri Špacapanu, ki naj poišče Zutia, Zupančičevega svaka, in Zgurjevega bratranca, oženjenega z Zigonovo, da bo prišepnila Zivčevi, ki bo povedala Žerjalu in Zetku, da smo z urmom vsi tisti, ki se pišemo z Z ali S, zatisnili zadnjič svoje spočite oči ter, da nas je ZVU na policijskem uradu za žigosanje osebnih izkaznic, brez predhodnega obvestila, ob sviranju do dna srca segajoče himne «Od šovinizma do šovinizma« ter ob častni straži napo-‘etanskih Tržačanov, spremila v <(veoni» sen. Ob zadnjem slovesu so nam velespoštovani gubernator držal: govor, v katerem so še enkrat poudarili, da nas je doletela največja sreča, ker se bomo morda lahko pridružili vsem tistim Slovencem, ki jim je fašistični blagodat spremenil imena, ter Imeli čast napraviti prošnjo na višjo instanco od policije in v njej vljudno zaprositi, da izdajo zakon po katerem bomo lahko zo- PRAVIJO, PRAVIJO. PRAVIJO... VAZNO! VAZNO! VAZNO! V KOTU MOJE BRIVNICE BO POSEBEN — ZE V PRIHODNJI ŠTEVILKI — NEPROPUSTNO ZAPRT KOTIČEK Z NAPISOM: PRAVIJO, KI GA GOTOVO STAREJŠI CITATELJI POZNAJO SE PO MOJEM MLAJŠEM BRATU, KI MU JE BILO.jLME «CUK NA PALCI«. V TEM KOTIČKU SE BO SLIŠALO VSE, KAR PRAVIJO: PO VSEJ MILI STOJEVSKI DOMOVINI. ZATO DRAGI BRALCI , PIŠITE MI, KAJ PRAVIJO, PRAVIJO, PRAVDO... Moderno cudo Pepi Prebrisan, ki ni nikoli poprej zapustil svoje rojstne vasi-se, je prišel pred leti v glavno mesto. V hotelu, kjer je prenočil, se je zelo zanimal za električno luč, napeljavo tople in mrzle vode in dvigalo. Ko pa so mu pokazali telefon, nikakor ni mogel razumeti tega čuda. «Kaj res, da lahko naročim kar Dott, Piccoli: — Coms uniči rap-presentanti ufficialmente ricono-cciuti dalla popolazione della, zona! lai/DSTVof TO S'MO Ml m Najnovejši vdovec, (ki mu je .priletela z bližnje strehe opeka na glavo). No — moja uboga Evgenija je že prišla v nebesa. Ali misliš, da bi morali iti prosit oproščenjaf Zgodbi brez besed hočem skozi tisto cevko?*, je vprašal neverno. »Tudi par čevljev na primer?* ♦Se razume*, je potrdil hotelir. Pepi je torej prijel za slušalko in ko je slišal čevljarjev glas na drugem koncu, je prestrašen spustil slušalko: ma bile zvezane z bckaml, poleg njih sta ležali popotni torbici. Od srca sem se nasmejal. Povorka je krenila dalje na poveljstvo okrajne narod, anilice. Bepo je stopil v prvo nadstropje. Pred vrati poveljnika je iz tresel iz pipice pepel, popravil kapo in brke ter naglo vstopil. «Tovariš komandant, pripeljali smo v zapor dva od reaciona, ki sta zbežala u Trst in se skrivala do sedaj. Včeraj smo jih- V1 plesu.* , j o- «Kje pa sta, naj vstopit11 bo* de komandant Stane■ ^ «Ne moreta, sta dol v ko vozu,* odgovori Bepo. . -po Komandant odpre okno 1 ^rl gleda na trg. Skoro mu 1 ^ji smeh na čudno povorko, a. katere se je' zbiralo vedna l.\\)0 dcvednega ljudstva. Nekaj potrebno ukreniti in aJa, kaj pa sta prav za Pr redila in kdo vam je dal a t za aretacijo* sili komatUta presenečenega Bepa. ,-T i® I *Mi smo naredili naš I našo dolžnost. Tu je naj $ vse* se je odrezal Bepo * ir dal prijavo. Komandant 1 prašal privedenca ter jt} ■ pil1 časno zapreti. Ker pa sgdr podlage, da bi ju šču, domov se jih ni upal V gic ju je nagovoril, da gresta pi venijo na delo. Ubogala {(C takoj odpotovala srečna\, tako po ceni prišla tz Bepovih rok. 7 jt». Dogodek ju je spametovat sta zamudila prej, na ?„; pit" danes v borbi za peti e Oba sta bila proglašena nika. 0 je : Prvi zapovcdnik NZ fel'jeg0,° davno odložil puško. NO, -tfrtl' mesto so prišli mlajši ji* „0 ši tovariši. Ima pa naš''u- «ripa' doščenje. Njegova vas 1 ,g gn°‘ da k Sloveniji. Kadar V*’ na njive, ga še vedno ka ^ s ži z besedami: sEj, Bep°' se n vedno voziš reacion?* “ izpt*" jezi, zaveda se, da l ^0. obljubo in pa ljudsko TINE MIHEc literat®1,At* pl (Razsodišče za lUer' čaj v okviru tedna ročilo v objavo). tisk«-