leto xiv. — igo Ljubljana, julij 1971 Kiimist, ali veš svai dolg? Komunisti gradbenega vodstva Ljubljana in centrale o resolucijah kongresa samoupravljalcev — Nobena resolucija ne prinaša denarja — pa tudi odnaša ga ne — Kje se nahajamo na črti morala—denar? — Kadrovska politika v središču pozornosti — Močni smo, ker ne skrivamo pomanjkljivosti Pogovor z direktorjem kadrovsko socialne službe ing. Dragovanom Severjem Sedanji gospodarski položaj in boj za dosledno izvajanje stabilizacijskih ukrepov nujno zahtevata intenzivnejše iskanje novih metod dela in ukrepov tudi na področju kadrovske politike. Kaj bi bilo potrebno storiti in kakšne naloge stojijo pred nami, pa je razvidno iz kratkega razgovora z direktorjem kadrovsko-so-cialne službe ing. Dragovanom Severjem. Na postavljena vprašanja urednika je ing. Sever odgovoril takole: Vprašanje: Sprejeti stabilizacijski in gospodarski ukrepi bodo v bližnji Prihodnosti vplivali tudi na kadrovsko politiko v podjetju. : Ali smo kot služba pripravljeni ha hitre gospodarske spremembe in kakšna naj bo naloga kadrovske službe v današnjih pogojih gospodarjenja? Odgovor: Ločiti moramo sprejetje in izvajanje stabilizacijskih in gospodarskih ukrepov. Sele ko bomo vsi videli in verjetno tudi čutili, da se prepotrebni ukrepi res tudi dosledno izvajajo, bo možno govoriti o vplivu novih ukrepov na kadrovsko politiko v podjetju. Verjetno bo glavna naloga kadrovske službe izboljšanje strukture Zaposlenih. Mislim, da smo glede tega dovolj pripravljeni. Prizadeti bodo pa morali pokazati primerno disciplino in se zavedati, da brez znoja ni uspeha. v Vprašanje: Vedno bolj prepletajoči se gospodarski in družbeni odnosi, predvsem pa sedanja organizacijska oblika podjetja, terjajo hitrejšo rast kadrovske strukture. Kakšni ukrepi bi bili potrebni, da bi bila kadrovska služba bolj uspešna? Odgovor: Sedanja organizacijska oblika podjetja žal ni primerna za hitrejšo spremembo strukture. Še yedno osebne simpatije prevladujejo, dejanskih potreb pa večkrat ne priznavamo. Dokler ne bo kadrovanje v celoti vodeno iz enega mesta po naprej predvidenem planu potreb, ki jih poznamo iz doslej narejenih analiz, ni pričakovati spremembe položaja. . Ta : je res že kritičen, Vprašanje: Znano je, da je naš čas postavil nove kriterije za vrednost dela, in sicer po. načelu: Kdor več prispeva, ima tudi pravico do večjega deleža pri delitvi. Ali je sistem delitve v podjetju glede na kadrovsko politiko pravilen in kakšen vpliv ima kadrovska služba na delitev osebnega dohodka? Odgovor: Tisti znani kriterij, kdor več prispeva, ima večji delež pri delitvi, je žal bolj na papirju. Praktično ga skoraj ni mogoče izvesti. Eden izmed bistvenih kriterijev za prispevek k uspehu -so pogoji dela. Zanje pa nimamo pravih meril. Razlike glede uspešnosti dela so pri istih kategoriiah ljudi večkrat velikanske, pravilniki pa dopuščajo samo minimalne razlike in s tem še tistim redkim prizadevnim delavcem jemljejo voljo. Z novim pravilnikom o delitvi OD se bo verjetno dalo to deloma popraviti. Poglavitna napaka, ki jo tudi mi, kot vse kaže, nočemo odpraviti, je, da še ne vrednotimo dovolj umskega dela. Pri sestavi novega pravilnika o delitvi OD se bomo morali z veliko posluha lotiti določanja realnih osnov za študirane kadre, sicer bomo še nanrej jadikovali, mlajša generacija pa bo trumoma drvela v tujino in nudila znanje tujcem, ki nam ga bodo potem drago prodajali nazaj. Smo pred novimi sporazumi. Letos smo toliko napredovali, da je sindikat predvidel tudi za umske delavce neke osnove. Čemu pa se določa maksimum, če naj velja načelo: »Kdor več prispeva, naj več dobi«? S takšnimi ukrepi seveda naša skupnost ne sme pričakovati kakšnega preporoda! Sistem delitve v podjetju je v principu dober, ne zaiemapa še vseh tako, kakor k tej delitvi prispevajo. Upam si trditi, da bo nn'"' pravilnik o delitvi OD, ki bo imel za izhodišče sistematizacijo delovnih mest, vse te odklone popravil in zadovoljil vsaj 85 °/o članov kolektiva. Kadrovska služba danes nima nobenega vpliva na delitev OD in ji, žal, ostane samo nepopularno prepričevanje nezadovoljnih. Vprašanje: Analiza centra za izobraževanje prikazuje močno fluk-tuacijo strokovnih kadrov (predvsem štipendistov in vajencev). Kako bi po vašem mnenju zadržali mlaiše kadre m kaj bi morali storiti, da bi fluktuacijo znižali na minimum? Odgovor: Verjetno nimamo sistema, da bi mlade kadre pritegnili na podjetje. Mladi kadri predstavljalo kapital, ki ga ne znamo prav obračati, Z mladino se bomo morali več ukvarjati, ji več povedati, pokazati in likvidirati ljubosumnost ali eksistenčni strah, ki je še vedno prisoten med nami, posebno, če gre za angažiranje naj višjih strokovnih kadrov. Najbolj kritičen gradbeni material je danes betonsko železo' Če hočemo delati, smo ga morali že večkrat preplačati. Kako pa je s kadri — umskim materialom? Glavni vzrok fluktuacije je startna os- (Nadaljevanje na }. str.) Na nedavni seji organizacije Zveze komunistov na centrali podjetja so razpravljali o kongresnih materialih, resolucijah in nalogah, ki nas čakajo v prihodnje. O poteku kongresa samoupravljalcev v Sarajevu je poročal Stane Uhan, sejo pa je vodil sekretar organizacije ing. Strajnšek. V razpravi je bilo med drugim rečeno: -Kongres odločno zahteva, da se preprečijo vse oblike pridobivanja in prilaščanja, ki niso v skladu z delitvijo po rezultatih dela ter neopravičene socialne razlike, ki nastanejo na tej aii katerikoli drugi osnovi. To so ključna vprašanja nadaljnjega razvoja socialističnega samoupravljanja. To je izpit za vsako politiko, vsako opredelitev in vsako obnašanje v družbi.« Mi lahko dodamo — za obnašanje vsakega posameznika, skupine, podjetja. Šušljamo, s prstom kažemo med znanci na tiste, ki so si pridobili, da ne rečemo prilastili, prilič-no premoženje z delom in drugačnimi načini, tujimi socializmu. Komunisti ne reagiramo, ponekod dajemo celo potuho. Ali nam je sarajevski kongres potrkal na zavest, nas predramil — ali ne? Koliko imamo sami masla na glavi? Kje se nahajamo na črti morala-denar? Ne bo socialnega miru in hitrejše gospodarske rasti, če se ne bo nič premaknilo v naših glavah, v glavah najodgovornejših delavcev, še posebej komunistov — tako pravih kot tistih z rdečo knjižico. ® Ali res skrb za delavce? »Pametni« so pri nas ponekod zelo zaposleni, saj morajo misliti in delati za manj pametne, približno tako, kot je učil in delal W. P. Taylor. Ročni delavec naj le dela, in sicer po zamislih pametnejšega organizatorja dela. Če boš pripustil ročnega delavca k kakršnemukoli soodločanju, tedaj ne pričakuj nič dobrega. Kje se nahajaš ti, bralec — na stališču Taylorja, ali na poziciji samoupravnih odnosov, ki so nerazviti tudi zaradi še vedno prisotnega ta.y-lorističnega gledanja na odnose pri delu ali morda nekje vmes? Američani so tavlorizem zavrgli že pred . vojno, ko so »pogruntali« human relations, to je človeške od- (Nadaljevanje na J. str.) Obveslili,i.iz|i|iili,!e(|ipi|.......... bene in komunalne inženirje, inženirje arhitekte, diplomirane komunalne inženirje ter diplomirane inženirje arhitekte V letu 1971: Prijave do 10. 10. 20. 11. Pismeni del 23. 10. 4. 12. . ustni del 2., 3., 4. 11. 14., 15., 16. 12. Sedež izpitnega odbora je pri Biroju gradbeništva Slovenije, Ljubljana, Titova 25 a/I, telefon 317 287, kjer so interesentom na razpolago izpitni program za strokovne izpite, pravilnik o. strokovnih izpitih in obrazec prijave za polaganje strokovnega izpita. Prijave sprejema center za izobraževanje Gradis, Ljubljana. Pogled v notranjost velikega hladilnega stolpa v Šoštanju, kjer so že pričeli z montažo pršišča Ali se štipendiranje splača Napravili smo analizo o rezultatih štipendiranja. Fond kadrov je vedno manj deljiv, zato se mora stalno dopolnjevati. To je bil osnovni moto centra za izobraževanje vse od ustanovitve dalje. Vzporedno z razvojem podjetja vlagamo vsako leto v kadre precej denarja. V glavnem so bila ta sredstva koristno naložena, toda še vedno se najdejo podjetja, ki raje kadre kupijo na črni borzi, s preplačevanjem, kot pa da bi jih sami štipendirali. Poglejmo konkretne rezultate: V obdobju 10 let (1960—-1970) je končalo študij na fakulteti 56 študentov. Ne glede na čas, ko so se študentje po končanem šolanju zaposlili v podjetju, jih je danes od celotnega števila, ki smo jih štipendirali na fakultetah, zaposlenih v podjetju le 41,1 °/o. Gradbeno srednjo šolo je dokončalo 75 štipendistov. V delovni organizaciji pa se je po končanem šolanju zaposlilo 45 štipendistov od katerih jih je danes še zaposlenih 32 ali 71,1 °/o. Od študentov ekonomske srednje šole se je v podjetju zaposlilo 13, od katerih jih je ostalo v delovnem razmerju še 8 ali 61,5 °/o. Od študentk administrativne šole jih je od 11 štipendistk ostalo v delovnem razmerju še 8 ali 72,8 °/o. Največ uspeha smo imeli pri štipendiranju naših delovodij. V letih 1960—1970 je končalo gradbeno delovodsko šolo 67 delovodij, od katerih je v podjetju še zaposlenih 62 ali 92,5 %>. Iz teh podatkov je razvidno, da je največji riziko pri štipendiram! na fakultetah, zato se bomo skušali v bodoče bolj zavaro-vati pri izbiri kandidatov. Predvsem pa bomo povečali kontakte med štipendisti in podjetjem, na delovnih mestih pa se truditi za tesnejše ^sodelovanje med starejšimi in mlajšimi kadri. Morali se bomo pač vživeti v to, da bodo mlajši z diplomo v žepu nekoč zasedli naša delovna mesta. L. Cepuš Dr. Stane Možina je nedavno analiziral delo vodilnih kadrov. Podal je pregled faktorjev, oziroma karakteristik, ki so značilne za delo vodilnih kadrov v današnjem izredno zahtevnem in razgibanem času. To so v glavnem: — preobremenitev, malokateri vodilni ne bo tožil, da je preobremenjen. Ni vedno vzrok v slabi delitvi dela in nalog, temveč tudi sama narava in naglica v sedanjem poslovanju izzivata preobremenitev. Naglica nastaja zaradi tega, ker je velik del nalog vodilnih vezan na roke, ki so pa zelo kratki. Posledica naglice je vse večja nevroza, ki često prerašča v psihozo pomanjkanja časa. V takšni situaciji postaja čas vse večji problem vsakega vodilnega. Očitno je, da se pod takšnimi pogoji najde vse manj časa za mirno analizo, planiranje in pripravo lastnega dela. — utrujenost je zelo pogost pojav pri vodilnih. Velikokrat kljub temu nadaljujejo svoje delo, čeprav učinek dela ni prav nič boljši, kvečjemu pada. Človek zelo težko sam oceni spremembe v učinku svojega dela, a še manj postopno padanje učinka. Cim bolj je človek utrujen, težje zaznava, kako mu pada učinek dela. V kolikor vodilni še nadaljuje svoje delo, nastane stalna utrujenost, v kar padejo mnogi vodilni, iz česar se pa težko izvlečejo. razdrobljenost dela je prav tako ena od karakteristik dela vodilnih. Razcepljeni med mnogimi posli in dolžnostmi, od katerih se mnoge križajo, vodilni nimajo časa da bi se ukvarjali z enim problemom. Če to pogosto skušajo delati, tedaj puščajo druge, nič manj važne opravke Če temu dodamo še vpliv tako imenovanih zunanjih motenj ni čudno, da je tako imenovani »individualni delovni čas« vodilnih zelo kratek. — Delo vodilnega je delo v »prostem teku«. Pravo delo vodilnega je vedno takšno, da zahteva lastno iniciativo. Sam odreja trenutek, kdaj mora začeti delo. Čim vodilni prepušča, da ga dru-gi navajajo na delo, je to že eden od prvih znakov slabe organizacije njegovega dela Praviloma se s tem začne to, kar Američani naziva.io »downstream management« in kar se v naših podjetjih označuje s »plavanjem s tokom« ali »linija manjšega odpora«. Utrujen in nervozen človek se zelo težko pripravi k delu in zelo težko sam odloča takt svojega dela. — Pritisk odgovornosti je z vsakim dnem vse večji pri človeku, ki je na vodilnem mestu in ne popusti niti takrat, ko je vodilni prenehal delati, to je zunaj njegovih »uradnih ur«, To pojasnjuje tudi pogosto omenjen izrek, da vodilni »nima časa«. Pritisk povzroča trošenie energije vodilnih prav v tistem času, ko bi morali počivati. Nedvomno, da tudi to vpliva na njihovo vse večjo utrujenost. Delo vodilnega, kot je iz vsega navedenega razvidno, je predvsem umsko delo. Sestoji iz dela na analizi, planiranja, iskanja idej in njihove realizacije v proizvodnji. Problem trošenja energije je zaradi tega eden izmed ključnih vprašanj. Stvarni učinek ene.r®^e n' odvisen toliko od njenega absolutnega obsega, to je količine, bolj od tega, kako racionalno trošimo energijo. To se pravi, ne je trošiti tam in takrat, kjer to ni potrebno, ampak jo koncentrirati na mesto in čas, kadar je to potrebno. Sporazum in terenski ded Nove osnove za osebne dohodke in terenske dodatke bomo lahko izplačevali najbrž z julijskim obračunom Do 15. junija je sprejelo samoupravni sporazum nekaj manj kot sto delovnih organizacij od skupaj 274 podjetij, kolikor jih je podpisalo izjave, da se vključijo v samoupravno sporazumevanje v gradbeništvu. Pričakujemo, da bo v kratkem sprejela večina (nekaj manj kot 140) podjetij sporazum, kar bo zadostovalo, da se sestane plenum republiškega odbora sindikata gradbincev in sklepa o soglasju na sporazum. Medtem pa že teče postopek verificiranja. Posebna komisija je dobila sporazum v oceno. Ko bomo dobili pripombe verifikacijske komisije, bo skupna komisija, ki je pripravila sporazum, le-te obravnavala. V primeru, da ne bo zapetljajev, lahko pričakujemo, da bo sporazum začel veljati že v juniju. S strani Gradisa, ki je sporazum sprejel že konec maja, ni nobenih zadržkov. Naše podjetje mora zdaj čakati, kdaj bo pristala na sporazum večina, kdaj bo dal soglasje republiški odbor in kdaj ga bo verificirala komisija. V tem času pa pripravljamo nove osnove za osebne dohodke in terenski dodatek. Sprva smo mislili, da jih bomo lahko začeli obračunavati že z obračunskim mesecem junijem, zdaj pa ne kaže drugače, kot da bomo morali počakati na julijski obračun. O osnovah za osebne dohodke smo že pisali. Tokrat naj v kratkem razložimo prve osnove za terenski dodatek. Skupina strokovnjakov iz večjih gradbenih podjetij je pripravila skupen osnutek, ki upošteva kriterije in načela jugoslovanskega družbenega dogovora o teren-skem_ dodatku (podpisan 24. junija 1971) ter kriterije in višino iz splošnega slovenskega družbenega dogovora, podpisanega 28. maja 1971 (pogoj, da delavec ne dela v kraju bivališča maksimalna višina 700 din na mesec). Delavci, ki delajo na terenu v kraju bivališča, naj bi dobivali minimalni terenski dodatek okoli 100 din na mesec. Poročeni delavci visokih kvalifikacij bi na terenu zunaj kraja svojega bivališča dobivali do 700 dinarjev na mesec, kvalificirani delavci do 500 dinarjev, ostali pa 350 dinarjev. Neporočeni delavci bi dobivali za 200 dinarjev mesečno manj kot poročeni delavci. Kjer bi bili dejanski stroški višji kot 700 din na mesec, bi moralo podjetje take višje stroške bodisi pokriti iz osebnih dohodkov ali pa dobiti soglasje pristojnega inšpekcijskega organa. Navedene številke niso dokončne, služijo le za obravnavo v kolektivih. Njihova dokončnost je odvisna tudi od potrditve sporazuma s strani sindikata in verifikacijske komisije. Stane Uhan NASVETI . » ; I Kršitev štipendijskih in učnih pogodb Po določilih pravilnika podjetja o delu in poslovanju centra za izobraževanje, o štipendiranju in nagrajevanju vajencev se štipendiranje nanaša na študij na visokih in višjih šolah, šolanje na srednjih strokovnih šolah, poklicnih šolah, mojstrskih in delovodskih šolah, na obiskovanje tečajev, strokovno in znanstveno izpopolnitev oziroma specializacijo ter na druge oblike izpopolnjevanja znanja, katerim je po zakonitih predpisih priznan način izobraževanja alistrokovne izpopolnitve za višjo kvalifikacijo ali specializacijo. Pravice in obveznosti vajencev podjetja med ukom določa učna pogodba. V učni pogodbi je predvidena obveznost vajenca, da ostane po iz-učitvi v rednem delovnem razmerju s podjetjem najmanj toliko časa, kolikor je trajala učna doba. Če se prekine prej, je vajenec dolžan povrniti podjetju nagrado, katero je dobil v vsem času učne dobe. Povračilo terjamo od staršev ali skrbnika, ki je podpisal učno pogodbo, če vajenec sam tega ne zmore. Prav tako vsebuje štipendijska pogodba bistvene določbe, ki se nanašam na obveznost vsakega štipendista. da se po končanem šolaniu zaposli pri katerikoli enoti podjetja najmanj toliko časa, kolikor je štipendist prejemal štipendijo. Če se štipendist ne zaposli pri podjetju oziroma če ne ostane v delovnem razmerju določeno dobo zaposlitve, mora vrniti celotno prejeto štipendijo. Kljub prevzetim obveznostim in strogim sankcijam določenim v štipendijskih pogodbah, so zadnje čase zelo pogostne kršitve učnih in štipendijskih pogodb. Vajenci in štipendisti enostransko kršijo pogodbe s tem, da se po končanem uku oziroma šolanju ne zaposlijo v podjetju, ali pa samovoljno prekinejo z delom pred potekom obvezne dobe zaposlitve. V vseh takih primerih uveljavlja podjetje od vajenca oziroma štipendista povračilo izplačanih zneskov štipendij in nagrade ter druge v zvezi s šolanjem nastale stroške. Obveznost vajenca oziroma štipendista je, da takoj povrne celotni znesek prejete nagrade oziroma štipendije. Kolikor delavec pogoju za takojšnjo povračilo štipendije oziroma nagrade ne more zadostiti, se povračilo zahteva s tožbo Vračanje štipendije oziroma nagrade na podlagi sodne odločbe pa prinaša štipen-d'«*u oziroma vajencu Dreceišnie sod o e stroške, vendar podjetje glede tega nima druge izbire. . lin Eio prosi m Skromna toda vzorno urejena je jedilnica v Ljutomeru Stran 2 * »GRADISOV VESTNIK-« Ker je 4. julij letos na nedeljo, je postalo splošno vprašanje v mnogih delovnih organizacijah, ali se naslednji dan, torej v ponedeljek, dela ali ne, oziroma z drugimi besedami, ali je v primeru, če pade 4. julij na nedeljo, naslednji dan dela prost dan. Kot vemo, določa TZDR, da ima delavec pravico za počitek med državnimi prazniki. Zakon o proglasitvi 4. julija — dneva borca za dan vstaje jugoslovanskih narodov določa, da se 4. julij šteje za državni prašnik v smislu zakona o državnih praznikih in da se proslavlja vsako leto v vsej Jugoslaviji. Zakon o državnih praznikih pa določa za državne praznike Novo leto, 1. maj in 29. november. Toda v 3. členu zasledimo določbo, da se na dan državnega praznika ne dela, oziroma da te dni ne delajo delavci v delovnih in drugih organizacijah. 4. julij je državni praznik. Iz tega sledi, da se določba 3. člena nanaša tudi na ta praznik, kar z drugimi besedami pomeni, da na ta praznik ne delajo delavci v vseh delovnih in drugih organizacijah. V 2. členu zakona o državnih praznikih je določeno, da se v primeru, če je eden od praznikov (zakonodajalec misli na Novo leto, 1. maj ali 29. november) na nedeljo, šteje kot praznik tudi prvi naslednji dan po tem dnevu. To pa je ravno tista določba, ki je povzročila največ nesporazuma glede vprašanja, ali je tudi v primeru, če 4. julij pade na nedeljo, naslednji ponedeljek dela prost dan. V dosedanji praksi sta prevladovali predvsem dve mnenji. Po prvem mnenju s tem, da zakon proglaša 4. julij — dan borca za praznik jugoslovanskih narodov v smislu zakona o državnih praznikih, še ni rečeno, da je v primeru, če je 4. julij na nedeljo, naslednji ponedeljek dela prost dan. Zadevni zakon tega niti ne predpisuje, niti ne dovoljuje. Po drugem mnenju, ki v zadnjem času prevladuje ne samo med teoretiki, temveč tudi v praksi, pa je treba šteti kot praznik tudi prvi naslednji delovni dan, če je 4. julij na nedeljo, in sicer zato, ker je v zakonu v proglasitvi 4. julija rečeno, da se ta praznik šteje v smislu zakona o državnih praznikih kot državni praznik. Iz tekstov obeh zakonov ni mogoče dobiti jasnega odgovora na sporno vprašanje, ali se v konkretnem primeru v ponedeljek dela ali ne. Po našem mnenju bi bilo treba piedvsem dopolniti zakon o proglasitvi 4. julija tako, da bi natančno določal, da se šteje v primeru, če pade 4. julij na nedeljo, naslednji ponedeljek za dela prost dan. Če pa ne bi prišlo do dopolnitve zakona, pa je nujno potrebno vsaj obvezno tolmačenje. Ne glede na to pa menimo, da je pravilno drugo stališče. To pomeni, da je treba šteti v primeru, če je 4. julij na nedeljo, naslednji ponedeljek za dneva prost dan. Podobno je mnenje (udi zveznega sveta za delo (številka 3-56 2, 350-'2), kjer zasledimo, da je po določbi zakona o državnih praznikih v primeru, kadar državni praznik pade na nedeljo, treba šteti za praznik tudi prvi na-sledniji dan. To velja tudi za delavce, ki delajo v izmenah. To pomeni> da v primeru, če ti delavci delajo prvi naslednji dan po nedelji, na katero je državni praznik, jim gre nadomestilo osebnega dohodka za državni praznik Toda to velja samo v primerih, če pade. državni praznik na nedeljo, ne pa tudi na kakšen drug dan. Kloboves Milka »Gradisov vestnik« izdaia delavski svet podjetja Gradis. Ureja Sa uredniški odbor Odgovorni urednik Lojze Cepuš Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Izhaja mesečno r .« 1 'x£ Od leve proti desni: Na delovišču industrijskega objekta tovarne moške konfekcije »Mura« — Indopol v Ljutomeru — Poslovna stavba trgovskega podjetja »Vesna« v Ljutomera Gradis gradi v goricah Lepši Jutrišnji dan ne pride sam od sebe — Potrebno je mnogo truda. To dobro vedo občinski možje v Ljutomeru, saj to mesto po svojem razvoju že daleč prekaša marsikateri podoben kraj v Sloveniji Ing. Jože Bajc in Janez Horvat Nič čudnega ni, če se poleg znanih vinorodnih središč (Jeruzalem, Kapela itd.) z veliko kletjo v Ljutomeru, razvija še mlada industrija. Številnim industrijskim m trgovskim objektom se bo pridružil še objekt nove sirarne v Ljutomeru. Nova sirarna, ki jo gradi naša poslovna enota iz Celja, obsega 1600 m2 tlorisne površine. V njej bodo proizvajali sir in maslo. Dnevno bodo v njej predelali 25 000 litrov mleka. Objekt sestavlja velika skeletna stavba, ki je deloma podkletena, Kleti bodo dobro izolirane ter bodo morale držati tudi stalno vlago in temperaturo, saj bo v njih zorel sir. Na gradbišču sem naletel na našega starega znanca delovodjo Antona Petroviča. Čeprav ima vneto grlo, je kljub temu nasmejan in dobre volje. Kako poteka delo? Kot vidiš »dobro, je odvrnil Tone. Skoraj bomo gotovi, končni rok za dokončanje objekta je 29. november. Od naše strani ne bo zastoja in zaradi nas gradbincev že lakho danes pričnejo z montažo naprav. neproizvodna hala tovarne Mura, podružnica Indopol v Ljutomeru V neposredni bližini sirarne gradi poslovna enota Maribor industrijski objekt za svetovno znano tovarno Mura iz Murske Sobote. V novem objektu bodo v glavnem šivali moško konfekcijo. Tu bo velika proizvodna hala z upravnimi prostori. Poleg tega gradimo še trafo postajo, kotlarno za centralno kurjavo in naprave za pridobivanje pare. Te bo moralo biti vedno dovolj, saj sam tehnološki postopek to zahteva. Gradimo še strojno delavnico z garažo. Rok za predajo objekta je zelo kra- tek — 23. oktober. Zelo bomo morali pohiteti, je dejal sektorski vodja tovariš Britvic, če hočemo, da bomo objekt do roka predali investitorju. Tovariš Britvic me je peljal še na tretji Gradisov objekt v Ljutomeru. To je velika poslovna stavba, ki jo gradimo za trgovsko podjetje -Vesna« iz Ljutomera, Objekt bo izredno lep in prostoren, saj je v spodnji in zgornji etaži kar prek 2000 m2 prodajne površine, Trgovska hiša stoji v središču mesta, na glavnem trgu in se razteza daleč v globino dvorišča, kjer se zaključi z veliko razkladalno rampo. Z delom smo pričeli avgusta 1970, gotovi pa moramo biti 31. avgusta 1971, torej točno leto dni. In problemi? Teh je dovolj je odgovoril tov. Britvic. Že v začetku smo imeli težave s fundiranjem in smo morali vse fundirati na točkovnih temeljih v globini 4 metrov. Trenutno imamo težave z obrtniškimi deli, predvsem z montažo naprav za prezračevanje. S tem pa še ni rečeno, da objekta ne bomo do roka predali investitorju. Delavci vseh treh gradbišč so v glavnem domačini. Del (predvsem Celjanov) pa stanuje v vzorno urejenem naselju v bližini vseh treh gradbišč Za vse delavce so preskrbljeni topli obroki hrane, tisti, ki stanujejo v barakah, pa se hranijo v gostilni pri Preleku in v gostilni Jeruzalem. Povsod je dobra hrana, le cena treh obrokov dnevno je precej visoka, saj znaša 1,600 starih din na dan. Sicer pa je Gradis v Ljutomeru in okolici že znan iz prejšnjih let. saj smo tu gradili veliko vinsko klet, v kateri je prostora za 400 vaeonov vina, most v Veržeju in še vrsto mnniših obiektov. Končno oa je Ljutomer središče vinorodnih goric, kjer industrija in kmetiistvo skupaj korakata lepšemu času naproti. Pri izkopu za objekt industrije oblačil v Ljutomeru so v globini 3 metrov naleteli na dobro ohranjen hrast premera 1,5 metra. Strokovnjaki sodijo, da je bil star 250 let, v zemlji pa je ležal več kot 1500 let Sektorski vodja Britvič in delovodja Slanic v Ljutomeru Več kot polovico hrasta je ostalo še v jami — Rihard Zidar Janez Habjanič bi rad postal gradbeni delo- Na gradbišču industrije oblačil »Mura« — podružnica Indopol — v Munda in Stanko Sladič vodja. Upamo, da se bo letos njegova želja uresničila Ljutomeru Tole so naši železokrivci Pogovor v obratu gradbenih polizdelkov Spomin na uspel seminar v Vrsarju IIIIIII1IIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!IIIIIII1IIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIII!IIIIIIIIIIIII]||||||I!IIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIII lasi fantje bodo poslali dobri z ■ ■ Na gradbišču nove polarne II. v Ljubljani smo srečali inštruktorja vajencev Jožeta Hila. Kako je z mladino? Ali bodo naši fantje postali dobri zidarji? Prepričan sem, da bodo. So še kar disciplinirani, pa tudi pridni so in zaenkrat ni problemov. Ali so vajenci, ki prihajajo iz šole, dovolj usposobljeni za praktično delo? Po mojem mnenju imajo v šoli preveč teorije in premalo prakse, čeprav ne morem trditi, da se v šoli niso ničesar naučili. In sedanji sistem praktičnega dela na gradbišču, ali je boljši od prejšnjega, ko vajenci še niso delali v skupinah pod vodstvom inštruktorja? Da, mnogo boljši, kvaliteta dela se je dvignila, saj lahko sproti kontroliram vsako opravljeno delo. Poleg tega ima vajenec možnost spoznati vsako še tako zahtevno delo. Kako poučujete vajence? Pvemu letniku posvečam veliko pozornosti, drugi in tretji letnik pa že kar v redu opravljata svoj poklic. Znano je, da je večina vajencev iz drugih republik. So pri delu kakšne razlike? Ne vajenci iz vseh republik so popolnoma enaki. In nagrajevanje? V redu, le gibljivi del bi še morali povečati in tako zainteresirati mladino še za večjo produktivnost. Posvetovanje v Velenii o varstvo V Velenju je v dneh od 18. 6. do 19. 6. 1971 slovensko zdravniško društvo — sekcija za medicino dela organiziralo posvet o zdravstvenem varstvu delavcev v gradbeništvu. Na tem strokovnem posvetovanju so sodelovali zdravniki medicine dela iz obratnih ambulant ter dispanzerji za medicino dela in strokovnjaki služb varstva pri delu iz gradbenih podjetij ter zastopniki sindikatov. Skrbno pripravljeni referati so obravnavali splošne zdravstvene pogoje v gradbeništvu, obolevanje in nesreče pri delu. ocenjevanje nezmožnosti za delo pri delavcih, v zahtevah fizične in psihične zmogljivosti za poklic žerjavovodje itd. Iz referatov in v diskusiji se je pokazalo enotno stališče strokovnih delavcev, da je bistvo dela pri navedeni problematiki v preventivnem delu. Problemi, ki zadevajo gradbene delavce kot sezonske delavce in ki se kažejo v neurejenosti stanovanjskega vprašanja, nezadostni in kvalitetno slabi prehrani, neorganizirani izrabi prostega časa. pogojujejo pogostnost obolevanja in primerov nesreč pri delu, kakor tudi ostale socialne probleme kot npr. problem alkoholizma. Pri reševanju navedene problematike bi morale vzajemno delovati strokovne službe v podjetjih kakor tudi v družbenopolitičnih organizacijah. Pobudo sekcije za medicino dela slovenskega zdravniškega društva, da je organizirala strokovno posvetovanje in nanj povabila predstavnike strokovnih služb iz gradbenih Jubilej fin Zrimšek Na upravi delavskih domov v naselju Tomačevo je zaposlena skromna ZRIMŠEK Ana. ki v tem mesecu praznuje 50-letnico življenja. Izhaja iz kmečke družine v Beli krajini Med vojno je živela pri starših, ki so izgubili domačijo, ker so pomagali partizanom. Po vojni je pomagala doma. da so postavili nov dom potem pa je odšla po svetu, bi si ustvarila tudi lasten dom. Leta 1956 se je zaposlila pri našem podjetju. Z delom je zadovoljna ter želi, da bi bilo podjetje z delom kar najbolj založeno. Svoji družinici pa želi zdravja, ki ga zelo pogrešajo, saj je njen mož, ki je že upokojen gradisovec, bolehen. Uredništvo ji k obletnici prisrčno čestita ter želi, da se ji izpolnijo vse njene skromne želje. podjetij, kakor tudi predstavnike sindikata, je zato treba samo pozdraviti. Za podobna posvetovanja, ki jih bodo še organizirali, pa je želeti, da bi bila večja udeležba zastopnikov gradbenih podjetij in sindikatov. J. J. Il!lllllllllllllllllllllllll]|l!llllllllllllil!lllllllllllllillliillllliillllllllill!llliillllllllllllllllllllllllllilllillllllllllllllllllllllllllilli!llllllllllli : ll!llllllll!lllllllllllllllllllll!llllllllilllllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllll Kot dolgoletno članico podjetja »GRADIS« me je zelo razveselila novica o ogledu Luke Koper, ki jo gradi naše podjetje. Tovariš Lilija je bil vodič grupe seminaristov. Najprej so srni ogledali I. navez, v katerem smo videli, kako se lovori nakladajo in razkladajo prek transportnih naprav iz ladij v silose ali obratno. Vodič nas je popeljal v pražarno kave. kjer nas je — »kofetarje« — omamil prijeten vonj, ravnokar pražene kave, Iz dišeč-ga prostora smo šli dalje ob obali, kjer smo videli zložene ogromne količine ekso- tičnega lesa iz centralne Afrike, ki ga ima na zalogi znano slovensko podjetje »Slovenija les« iz Ljubljane. Ogledali smo si tudi najnovejšo pridobitev luke. kontejnerje, ki imajo to veliko prednost, da pride tovor nepoškodovan v roke lastniku. Veseli del tega ogleda je bil seveda v skladišču banan in poma- Obisk v Luki Koper — V začetku novinarje tovarniških časopisov valnice, saj se pri svojem delu kar dobro oznojijo. Tovariš Lilija nam je razkazal tudi zelo lepo urejeno pisarno, v kateri »kraljuje« sam in v miru pripravlja »Luški glasnik«. Nazaj grede smo si ogledali še V. navez in pa nakladanje tovorov iz velikih ladij in železniških vagonov na viličarje, ki so jih brez posebnega truda prepeljali v skladišča. Luka trenutno razpolaga z naslednjimi zmogljivostmi' 1000 m operativne obale z globino 6 do 12 metrov. V gradnji pa sta še dve obali po 160 m za sipke tovore. Za manjše ladje je poseben privez in za prevoz žitaric. Poseben privez je tudi za ladje — tankerje z globino 16 m. Luka ima 120.000 m- sodobnih pokritih skladišč, v gradnji pa je še nadaljnjih 90.000 m2 skladišč, ima pa še velike površine odprtih skladišč in vrsto specializiranih objektov, kot npr. kondicinnirana skladišča za lahko pokvarljivo blago, hladilnico. celico za razkuževanje in dozorevanje sadja, rezervoarje za tekoče blago (nafto, jedilno olje, kemikalije, vino, lateks) in pa posebno skladišče za les. Vse luške junija je bil v Kopru seminar za storitve opravljajo mehanizirano — s sodobnimi delovnimi sredstvi. Z ogledom koprske luke smo bili vsi zelo zadovoljni, saj doslej sploh nismo vedeli, kakšna je. Posebno zadovoljna pa sem bila tudi sama, saj je k izgradnji tega ogromnega giganta velik del prispeval tudi naš kolektiv. Podoba teh obsežnih objektov in naprav se mi je vtisnila globoko v spomin, saj Luka Koper pomeni za nas Slovence važno kri-žiščno točko, ki nam odpira vrata v široki svet. Nuša Zahvala Zahvaljujem se organom delavskega samoupravljanja strojnega prometnega obrata ter njegovemu vodstvu za dodel.jno stanovanje, oziroma moj novi topli dom, ki sva si ga z ženo toko želela. Hvala tudi vsem, ki so mi pomagali pri preselitvi. Angelca in Franci Rus ranč. Skladišče, ki je obenem hladilnica, je bila natrpana z zaboji tega sladkega južnega sadja. Prijazni skladiščnik nam je ponudil vsakega nekaj. No, kadar imaš sadja na razpolago, potem te po nekaj grižljajih mrzlih banan in pomaranč, želja po celih zabojih kmalu mine. Dobro razpoloženi smo nadaljevali pot v garderobne prostore, kjer smo videli lepo urejene garderobne omarice, v katerih so delavci imeli spravljene čiste delovne obleke. Na razpolago imajo tudi tuše in umi- LUKA KOPER — Pričetek gradnje luških naprav za pretovarjanje lesa ZAKAJ DELAMO (Vit) GRADIS ŠPORT Športna aktivnost utrjuje -človeka. Pri Gradisu gojimo šport zelo kampanjsko, zato športna dejavnost v našem podjetju nazaduje. Dva dokaza dovolj zgovorno potrjujeta to dejstvo. Na športnih igrah gradbincev zaseda Gradis vedno slabša mesta tako v posameznih športnih disciplinah kot v skupni uvrstitvi. Poleg tega prevladujejo v naših športnih vrstah vedno starejši športniki, mlajši pa so vedno manj številni. V podjetjih ni sistematične športne aktivnosti razen redkih — pa zato res častnih — izjem. Vse priznanje gre kegljaškemu klubu Gradis, pa čeprav ne nastopajo v nje msamo gradisovci. Pomembno je tudi to, da ta klub edini polni sem ter tja stolpce športnih rubrik časopisov in hkrati raznaša naše ime po vsej domovini. Nikoli ni prevečkrat izreči pohvalo za dober uspeh. Zato naj velja tudi med temi vrsticami še enkrat vse priznanje naši kegljaški ženski vrsti za doseženo odiično tretje mesto v državi. Ko pravimo, da gojimo šport kampanjsko, to je pred športnimi igrami Gradisa in slovenskih gradbincev, je razumljivo, da se spričo tega opiramo vedno bolj na že poznane starejše športnike — amaterje. Čeprav bi zelo radi dosegli boljše uvrstitve na ŠIG, pa ni nazadovanje v uspehih niti edini, niti najvažnejši razlog za nezadovoljstvo. Ne moremo se sprijazniti z dejstvom, da ne najdemo časa (ponekod ga nočejo najti), denarja in volje za stal-nejše in množičnejše oblike športnega udejstvovanja naših delavcev. Le tako bi namreč uspeli povečati telesno vzdržljivost in odpornost proti zelo pogostnim obolenjem naših delavcev. Prav telesna odpornost je hkrati z duševno razbremenitvijo osnovna pridobitev, ki jo prinaša človeku športna aktivnost — in tega manjka veliki večini naših ljudi. Samoumevno je, da bi sistematična gojitev športa med delavci prinesla kmalu tudi dobre športne rezultate. Dokazov za tako sklepanje nam ni treba iskati daleč. Vidimo jih pri nekaterih gradbenih podjetjih, ki so ubrali tako pot. Kakšno pot? §* Več razumevanja za šporl Najprej lahko ugotovimo, da naši športniki na SIG predvsem na letnih igrah, kondicijsko niso pripravljeni. Štiri do pet tekem v dveh dneh še profesionalci ne bi zlahka zmogli. Če je še vročina, slabo organizirana nastanitev in prehrana, potem se naši udeleženci res močno izčrpajo. Obstaja celo nevarnost, da ne pride do kakšnih posledic glede zdravja »Za tak šport se ne ogrevamo«, pravi predsednik odbora za standard in rekreacijo tovariš Lado Janžekovič. »Nekatera podjetja že ob prihodu v podjetje zahtevajo od delavca odgovor na vprašanje, ali se ukvarja s kakšnim športom. Imajo kartoteke športnikov in širok izbor med člani kolektiva. Pri nas pa se v nekaterih enotah dogaja, da ni razumevanja za šport. Športnike imajo za manj vredne delavce. V času športnih iger pa zaradi dela delavcem ne dovolijo odhoda na igre — tako, da je moral posredovati celo glavni direktor«. Lani smo šport tako zanemarili, da nismo organizirali niti letnih Gradisovih športnih iger. Zatajil je tudi sindikalni odbor podjetja. Delno smo popravili napako z organiziranjem tekmovanja najboljših ekip iz slovenskih gradbenih podjetij in gradisovih ekip ob 25-letnici podjetja. V bodoče je treba zadolžiti delavce tako v okviru podjetja kot v sindikalnem odboru podjetja in v enotah, ki bi skrbeli za športno aktivnost naših delavcev. S. U. (se nadaljuje) NADALJEVANJE S PRVE STRANI $ NADALJEVANJE S PRVE STRANI ® NADALJEVANJE S PRVE STRANI $ NADALJEVANJE S PRVE Brez znoja nova in počutje. Če bomo oboje znali v doglednem času zadovoljivo urediti, nam kadri ne bodo več uhajali. Vprašanje: Iz prakse vemo, da je izobraževanje zaposlenih najboljša investicija. Kaj bi bilo potrebno na področju izobraževanje še storiti? . Odgovor: Mislim, da smo na področju izobraževanja zaposlenih dosegli največ in če bomo dobro zastavljeno delo sistematično nadaljevali in organizirali v vseh enotah, smo lahko kar zado”oijni. Vprašanje: Kaj si obetate od nove sistemizacije delovnih mest in kakvri bodo po vašem mnenju re-žul.*i bodoče analitične ocene delovnih mest? Odgovor: Menim, da je sistemizacija delovnih mest nujna in samo obžalujem, da je še nismo mogli predložiti delavskemu svetu v potrditev. Z opisi delovnih mesi bomo uveljavili prepotrebni red v določevanje startnih; osnov, za dologena delovna mesta pa bo precej točno določen obseg dela ter nadrejenost in podrejenost. Zaradi pestrosti našega podjetja nam je delala prilično težave organizacijska shema podjetja in enot. te sheme so pa izhodišča za potrditev sistemizacije. Glavne težave smo prebrodili in upam, da bomo akt o sistemizaciji lahko predložili delavskemu svetu v potrditev do 1. avgusta 1971. Po sistemizaciji bomo pristopili k analitski oceni delovnih mest. ki pa nam bo služila samo kot pripomoček pri izdlavi novega pravilnika o OD. Upam, da bomo z izkušnjami po sedanjem pravilniku o delitvi OD, £ analitsko oceno in primerjavo z drugimi gradbenimi podjetji lahko sestavili takšen pravilnik o delitvi OD, da bodo lahko vsi objektivni člani kolektiva zadovoljni. Vprašanje: Organizacijo posa- meznih služb v podjetju bo potrebno izpopolniti, kje dobiti ustrezne kadre? Odgovor: Delamo veliko napako, ko se bojimo angažirati ljudi, kadar so na razpolago, ampak jih angažiramo samo takrat, ko jih nujno potrebujemo. Takrat jih pa navadno ni. Kakor imamo pri gospodarsko finančnem poslovanju rezervne sklade, bi morali nujno imeti tudi v kadrih nekaj rezerve. Ustrezne kadre bomo pa dobili, kakor sem že v prejšnjih točkah omenil, s primerno stimulacijo in jasno začrtanim delokrogom dela. Vprašanje: Za uspešno delo vsake organizacije sta predpogoj red in disciplina vsakega posameznika. Ali je to v podjetju na dovolj visoki ravni in kaj bi bilo potrebno napraviti, da bi disciplino povečali? Odgovor: Zal je še mnogo ljudi med nami, ki jim je beseda »disciplina« tujka. Mnogo jih je med nami, ki si napačno predstavljajo samoupravljanje. Mislijo, da morajo Pri vsaki odločitvi sodelovati in izreči svoje mnenje, pa čeprav zadeve ne razumejo in o njej nič ne vedo. Mišljenja sem. da bomo s potrditvijo sistemizacije bistveno povečali disciplino, ker so iz opisov delovnih mest razvidne kompetence posameznikov ter jasno urejena nadrejenost in podrejenost. Komandant na nekem področju je lahko samo eden. to. pa naj bo tisti, ki je najbolj sposoben. Veliko zaslugo za nedisciplino ima tudi sam zakon o delovnih razmerjih. Dokler ne bo enakopravnosti med delodajalcem in delojemalcem, bo disciplina šepala. Praktično je danes tako: Delavec lahko po 5 dneh zahteva knjižico, podjetje se pa ne more znebiti priznanega lenuha aii pijanca. noše v proizvodnji. Pcgruntali so enostavno, da (za podjetje) osveščeni delavec daje več kot le nadzirani delavec Zdravniki, psihologi, socialni delavci, kadrovniki so postali zelo iskani in plačani poklici v proizvodnem procesu. Zadnje čase je tudi Zahodno Evropo »okužilo- .soodločanje delavcev pri vodenju podjetij m pri delitvi rezultatov delo. Predvsem zaradi takih gibanj v svetu izhaja tako velik interes tujine pri nas To se je pokazalo zlasti v številčnosti tujih delegacij in časnikarjev na sarajevskem kongresu. © Kadrovska pomika — naša pomanjkljivost Kaj je kongres naložil delovnim organizacijam na področju kadrovske politike. Med drugim »zahteva, da se v delovni organizaciji obvezno organizira sodobna kadrovska služba. Neustrezne kadre, ki delajo na kadrovskih zadevah, ic treba usposobili ali zamenjati (mišljeno je za-res ~ op. p.). Kadrovska služba spada v vrsto ra;-,vojnih služb in se mora zatri izenačiti z ostalimi pomembnejšimi službami v statusnem in materialnem pogledu« Ali je dovolj jasno*. Najprej’ ure j ustrezne ljudi v ti; službo (tudi na eno'rh. in to na vseh enotah), potem pa ustrezno mesto tej službi. V železokrivnici za 120 delavcev ne premoremo niti referenta med drugim tudi' zato, ker ni prostora! Hkrati pa ugotavljamo, da tiči glavni vzrok za prekinitve v odnosih, v nerazvitem samoupravljanju — da, tudi v neosveščenosti velikega števila delavcev tega našega kolektix-a. Kongres zahteva bistvene programske. metodološke in idejne spremembe v obveščanju in usposabljanju zaposlenih Zagotoviti je treba sredstva tudi za hitrejšo likvidacijo nepismenosti med zaposlenimi. S Enakost vsah Jugoslovanov je in bo temelj Gradisa -V Gradisu imamo blizu dve tretjini delavcev iz drugih republik. Velika večina njih ima težave s slovenščino, nekaj jih je tudi nepismenih, Danes je manjše število teh delavcev že pridobilo kvalifikacijo pri Gradisu, posegli so že tudi po delovnih mestih delovodij. Cez pet morda deset let bodo gotovo postali »čistokrvni« gradisovci — kolikor že niso. Se več. sestavljali bodo jedro Gradisa, vsako leto bolj očitno, saj se vsako leto upokoji mala četica prvih in povojnih gradisovcev. Gre za generacijsko in narodnostno spremembo zaposlenih v podjetju, ki se je skoraj ne zavedamo. Primeri narodnostne nestrpnosti ni spravno redki. Za oceno škodljivosti takih primerov nam ni treba brati kongresnih resolucij, ddvol.j nas mora strezniti dejstvo, da Gradisa s samimi Slovenci hi in ne more biti! Morda bo kdo očital: »Pretiravaš, fant.« S takim očitkom bi se pomiril pri tistemu, ki je-pri sebi (v glavi) razčistil z »južnimi brati« in ki je šel korak naprej od Strpnosti — do delovnega in tovariškega sodelovanja z vsemi enako. Ne bi pa se pomiril z očitkom tistega, ki sicer priznava nujnost enakosti vseh Jugoslovanov, pa ni pripravljen spreminjati, to je izboljševati odnosov na edino mogoč — odkrit način, ki vključuje tudi razgaljanje tabujev. Pa še nekaj. Morda res m veliko nestrpnežev, pa bi bilo spričo tega to pisanje pretirano črnogledo ali celo škodljivo. Toda, žal, izkušnje kažejo, da včasih ena iskra na tem področju zadošča za ogenj, da ne rečemo požar Na tem področju komunisti v Gradisu nismo še organizirano in zavestno posegli v radikalno razčiščevanje nacionalnih odnosov kot npr. v vojski in to najprej pri sebi. Kajti dokler bom pri sebi in med svojimi »trden« Slovenec v slabem pomenu nacionalizma, pri delu pa največ strpnež, dotlej bo za podjetje oziroma njegove dele visela v zraku nevarnost konfliktov, ki izbruhnejo v .najbolj vulgarni obliki (prodaja belega blaga) na dan, kadar se odnosi zaostrijo, © Močni, kar ne skrivamo slabosti* Črnogledost, kritičnost, smisel za humor in delavnost (le-to Jugoslovani dokazujejo v zahodni Evropi v primerjavi z drugimi delavci) so naše odlike in slabosti hkrati. Številni tujci so prišli — po njihovih besedah — v Sarajevo poslušat delegate — samoupravljavce, kaj bodo za njih koristnega povedali o dvajsetletnih izkušnjah pri nas. Toda razočarano so začeli spraševati naš ■ vodilne politike, zakaj izzvene-va kongres v eni sami kritiki našega — samoupravnega življenja? Dobili so za Jugoslovane svojstven odgovor: pionirji smo, delamo napake — ne majhne, ne bojimo se iskati poti naprej z javnim razkrivanjem svojih napak in s prepiri ob tem. Ko pred vsem svetom razgaljamo naše napake, kot skoraj nikjer drugje, se hkrati počutimo močne, ker si to upamo, čutimo in vemo, da bomo enotni, če bomo ogroženi od zunaj! Pri tujcih smo Jugoslovani dobili na kongresu še eno točko — ali tudi doma? Tudi, če bomo — predvsem komunisti — prenesli duh in vsebino kongresa v naše vsakdanje delo in življenje. S Naš razvoj je pravilen Na kongresu je bilo domala soglasno sprejeto načelo, po katerem je osnovna celica družbenoekonomskega življenja — delovna enota. »Notranji ekonomski odnosi med delovnimi enotami,« je med drugim zapisano v resoluciji, »temeljijo predvsem na (1) uveljavitvi ekonomskih interesov, (2) solidarnosti delovnih ljudi, (3) krepitvi njihove ekonomske in družbene varnosti, (4) uvajanju tržnih ali dogovorjenih ekonomskih kriterijev v medsebojne odnose.« Gradis je otroško bolezen decentralizacije že prebolel. Resolucija potrjuje pravilnost naših notranjih odnosov, To pa še ne pomeni, da nimamo težav, ki jih našteva resolucija: — ozka materialna in finančna osnova podjetja, — pomanjkanje kadrov, — nezadostna obveščenost in iz«> kušnje, — različni odpori. S Standard — tema dneva tudi na kongresu »Kongres opozarja na pomembne možnosti, ki so v delovnih organizacijah za .zvečanje splošne ravni družbenega standarda. To se predvsem nanaša na porabo sredstev skupne potrošnje za (1) stanovanja, (2) otroško varstvo, (3) družbeno prehrano, (4) letne dopuste, (5) rekreacijo in (6) kulturno življenje ter na formiranje solidarnosti skladov, namenjenih delavcem z manjšimi delovnimi sposobnostmi in na druge oblike socialne pomoči.« Tako resolucija o osebnem in družbenem standardu. Lahko ocenimo, da tudi tu Gradis ne zaostaja, če izvzamemo družbeno prehrano, ki predstavlj.a razen izjem naj več ji problem delavcev podjetja. Pravilno smo ravnali: (1) ko smo ustanovili solidarnostni sklad (1 ‘Ve od OD) za stanovanja najbolj potrebnim delavcem podjetja, (2) ko smo s povečanim regresom omogočili NK, PK in NS delavcem cenejši letni dopust, (3) ko smo — kjer smo — močno regresirali malico, (4) ko smo v obliki dodatka za stalnost priznali starejšim delavcem njihovo minulo delo, (5) ko sprejemamo pravilnik o pomoči ponesrečenim članom kolektiva, in tako naprej. Že prav — bo rekel kdo — toda denar za tako ravnanje je treba najprej ustvariti. Kaj pa pravijo in zmorejo resolucije na tem področju? Denar za svoj standard ustvarjajo slejlcoprej delavci sami in ne kdo zunaj njih. Zato je njihova pravica, da organizirani v sindikatu ustvarjen denar delijo po svoji presoji in družbenih potrebah, torej tudi po načelu solidarnosti. Nobena resolusija ne prinaša denarja, pa tudi odnaša ne. Resolucije sarajevskega kongresa nam kažejo usmeritev našega bodočega življenja — tudi na področju ustvarjanja dohodka. S Odgovornost in še enkrat odgovornost Naj na koncu izmed 28 resolucij omenimo še tisto, ki govori o odgovornosti v samoupravni družbi. »Z odgovornim obnašanjem vseh ljudi v skladu s socialističnimi načeli uresničujejo samoupravljavci svoje temeljne skupne in osebne interese.« Dalje, »zlasti je treba ugotoviti in uresničiti odgovornost stro- kovnih služb in voditeljev do organov upravljanja za pripravo odlokov (predlogov sklepov in internih predpisov) in njihovo izvajanje v okviru pravic in dolžnosti«. In naprej, »nujno je treba določiti obveznost, da bodo delo delavskega sveta (tudi DS enot) in njegovih izvršnih (kolektivnih in individualnih) organov ter nosilcev drugih vodilnih funkcij v procesu dela in upravljanja redno ocenjevali najširši progi samoupravljavcev na organiziran način«. In končno -nujno je treba nadalje razvijati družbeno nadzorstvo in interno kontrolo v delovnih organizacijah. Sindikat in druge družbenopolitične organizacije imajo posebno pomembno vlogo pri krepitvi in razvijanju odgovornosti«. Kongres zavezuje komuniste in sindikat na področju odgovornosti za konkretne akcije. V Gradisu že dolgo govorimo o pomanjkljivem delovanju odgovornosti: ni interne finančne kontrole, ne spoštujejo se vedno vsi sklepi samoupravnih organov in določila pravilnikov, ne spoštujejo se povsod dogovorjeni in na pisani poslovni odnosi, nekateri privatniki in drugi sodelavci skušajo korumpirati posamezne naše delavce na bolj ali manj odgovornih delovnih mestih — kjer in kadar'uspevajo, se tisti, ki jim podležejo, ne kličejo na odgovornost; prevečkrat negujemo interni odnos: kdo bo koga, namesto da bi se tovariško dogovarjali in tako naprej. Najbrž bi kazalo sprejeti poslovnik o odgovornem obnašanju v poslovnih odnosih. Bolj odgovorno poslovno obnašanje in sploh uresničevanje kongresnih resolucij v življenje bi morala postati letošnja glavna naloga komunistov in sindikata. Kaj če bi vodstva obeh organizacij — pa tudi mladina — razmislila o konferenci, na kateri bi usmerili nov močan veter v jadra našega podjetja? S. U. Detajl iz Portoroža Mlada 25-letna žena, 30-leten moški, 4-letna deklica in 60-Ieten moški. Vse štiri tare skupni problem: sladkorna bolezen. Vzrok te bolezni je v njih samih. V trebušni votlini za želodcem in debelim črevesom je podolgovata žleza rumenkaste barve, tako imenovani pankreas. Pri diabetikih nekatere celice te žleze ne delujejo tako, kakor bi morale. Noben stroj ne deluje brez goriva. Isto velja tudi za človeško telo. Kar zauživamo, pomeni za - nas pogonsko silo. Hranimo se z različnimi živili. To je odvisno od predela sveta, kjer živimo, od naše kulture, od naših tradicij, kako in koliko jemo, kako sestavljamo živila in si pripravljamo obede. Živila lahko razdelimo v tri osnovne skupine: proteine, maščobe in ogljikove hidrate. Ogljikovi hidrati: kruh, krompir, riž, sladkarije vseh vrst — sestavljajo skoraj polovico naše prehrane. Kaj je insulin V želodcu in nato v črevesju hrano prebavimo, se pravi, da jo razstavimo v koščke, ki jih organizem lahko absorbira. Ogljikovi hidrati, ki nas tu najbolj zanimajo, se spremenijo v glukozo. Razen tega pa se tu zgodi še nekaj zelo pomembnega: kadar glukoza, ki je prešla v kri, doseže pankreas, tam aktivira določene celice. Te začno izločati neko snov, ki pripada razredu hormonov, tj. insulin. Brez insulina, ki ga prenaša po vsem organizmu, glukoze ni mogoče uporabiti. Določena količina glukoze Skupina vajencev gradbenega podjetja Bytostav iz Moravske Ostrave na zelenem Pohorju je spravljena v jetrih za poznejše potrebe, večina pa se je uporabi takoj za gorivo. Za mišične dejavnosti daje gorivo glukoza, insulin pa uravnava dostop glukoze v sleherno mišično celico in ji tako omogoča krčenje. Gorivo pa ni potrebno samo za delovanje mišic. Energijo terja sleherna oblika aktivnosti. Možganske celice npr. uporabljajo za gorivo skoraj izključno le glukozo. Dva primera: Zdravnik je enega svojih bolnikov imel na sumu, da je diabetik, in poslal ga je v bolnišnico. Tu začno z najbolj preprostimi preizkusi. Urin pregledajo z nekim posebej prepariranim papirjem, ki odkrije prisotnost sladkorja, Nato pregledajo kri in najdejo v njej presežek sladkorja. Končno pa dajo bolniku, da bi ugotovili ravnotežje med sladkorjem in insulinom, piti določeno količino sladkorne raztopine. Če sladkor v krvi naraste, je dokaz, da insulina ni dovolj. Bolnik je diabetik. Pankreasove celice, v katerih nastaja insulin, pri diabetiku ne delujejo normalno in se ne odzivajo klicu glukoze. V mišicah pa celice zaradi pomanjkanja insulina ne morejo izrabiti glukoze. Toda mišice ne morejo delati brez goriva. Zaradi pomanjkanja glukoze črpajo energijo iz zalog telesne maščobe. Bolnik hujša. Ledvice, ki ne morejo zadržati presežka glukoze v krvi. ga izločajo v urin. Ta glukoza sočasno v pretirani količini odvaja vodo. Bolnik mora pogosto urinirati in je neprestano žejen. Če ga ne zdravimo, lahko postane njegovo stanje usodno. Diabetična koma Če pustimo, da se stanje poslabša, je bolnik sčasoma vedno pogosteje v nezavesti. Dehidriranje, se pravi, da njegovemu tkivu primanjkuje vode, hkrati pa v zastrupljenem stanju, v tako imenovani acidozi. Dihanje je vedno bolj oteženo, dih ima duh po acetonu. Bolnik je v diabetični komi. Treba je nemudoma ukrepati proti dehidraciji z dajanjem tekočin po intravenozni poti. Hkrati pa moramo vzorec krvi poslati v laboratorij, da ugotovijo stopnjo aci-doze in predpišejo velike količine insulina, da se vzpostavi ravnotežje med glukozo in insulinom. Že dolgo je od tega, kar se trudijo, da bi doumeli naravo diabetesa, prvi uspehi raziskave niso stari več kot sto let. To je doba, v kateri je nemški znanstvenik Lan-gerhans odkril, da so nekatere celice pankreasa povsem različne od drugih. Leta 1921 je uspelo kanadskima zdravnikoma Ban-tingu in Bestu izločiti iz živalskega pankreasa neko snov, ki so jo preizkusili na psih. Ugotovila sta, da ta snov zniža koncentracijo krvega sladkorja. Ta snov je bila insulin. Prvo rešeno življenje Ali bo nova snov res v pomoč diabetikom? Bilo je 11. januarja 1922 v neki bolnišnici v Torontu. Mlad bolnik, star 14 let, je bil v globoki komi. Njegova kri je vsebovala petkrat večjo količino sladkorja od normalne vrednosti. Bil je diabetik. Ta mladenič je bil prvi na svetu, ki je dobil injekcijo insulina. Krvni sladkor se mu je znižal, prišel je k zavesti in povrnile so se mu moči. Od tedaj pa je insulin rešil življenje že milijonom ljudi. Insulin dandanes Sodobne raziskave so znatno izboljšale kakovost insulina, ki ga izdelujejo sedaj na industrijski način. Imamo pa različne vrste insulina. Pred dvajsetimi leti so odkrili snovi, ki bi bile v primerih lažjega diabetesa zmožne spodbujati proizvodnjo insulina iz pankreasa. Te snovi se zauživajo skozi usta v obliki dražejev ail pa kapsul. Dandanes lahko zdravniki uravnavajo potek vsakega primera te bolezni in vsakega diabetika zdravijo na poseben način, kot ga zahteva njegovo slanje. Danes ni več diabetika, ki bi mu medicina ne mogla pomagati. Četudi je diabetes kronična bolezen, lahko pravilno zdravljeni diabetik živi normalno življenje. Zal pa se pri diabetesu včasih razvijejo komplikacije, ki so lahko prav hude. Večinoma gre za arterije, s čimer nastopijo motnje v krvnem obtoku, ki lahko privedejo do izgube okončine ali celo do izgube vida zaradi vnetja mrežnice ali pa do motenj v ledvicah. Otrok, ki ga nosi diabetična mati, je ob rojstvu v resni nevarnosti, temu se skušamo sedaj izogniti tako, da umetno izzovemo za mesec dni predčasni porod. Nagnjenost k diabetesu je dedna. Na 1000 oseb je 50 diabetikov ali pp to nekega dne bodo. Bolezen se lahko pojavi iznenada. Pred rojstvom je pankreas (kakor večina drugih organov) še uspavan: delovati začne šele po rojstvu. Pri petih od dvajsetih otrok pankreas ne bo deloval, kakor bi moral, in pri enem od teh petih se bo izkazalo, da so celice, ki proizvajajo insulin. insuficientne in pojavil se bo diabetes. Doslej še ne poznamo dejavnikov, ki odločajo o sposobnosti za življenje in aktivnosti celic. To je problem, ki ga dandanes želi razrešiti zdravstveno raziskovanje širom po svetu, ne samo z namenom, da bi odkrili idealni način zdravljenja, marveč da bi preprečili nastanek bolezni. Ing. Dragomil Navratil, teh. Antonin Klozik, teh Jaroslav Jirik, tir. Adolf Roupa in ing. Dragovan Sever s soprogo v prijateljskem pogovoru, ko smo si s podjetjem Bytostav iz Moravske Ostrave izmenjavali vajence Sklepi organov samoupravama DS podjetja SKLEPI X. seje delavskega sveta podjetja, ki je bila dne 21, maja 1971. 1. Sklepi zadnje seje so bili izvršeni oziroma so v izvrševanju. 2. Potočilo overovatelja zapisnika se vzame k znanju. 3 Poročilo o poteku priprav za gradnjo poslovne stavbe se vzame k znanju. Pooblašča se gradbeni odbor, da dela dalje v smislu razprave, ki je bila na seji delavskega sveta. 1 Predlog organizacijske sheme službe za študij in razvoj se vzame k znanju ter pošlje v razpravo vsem poslovnim enotam, Na naslednji 'seji bo shemo ponovno obravnaval v okviru pripomb ter jo dokončno potrdil. S Delavski svet sprejme samoupravni sporazum v besedilu, kot so ga pregledale udeleženke samoupravnega sporazumevanja na drugi, seji skupne komisije delovnih organizacij gradbeništva. 6. Delavski svet potrdi predlog odbora za načrtovanje in notranjo delitev pod točko 10 z dne 10, 5. 1971, po katreme naj analitsko-planska služba pripravi predlog o kriterijih in višinah terenskega dodatka skladno s samoupravnim sporazumom/ Osnovno vodilo pri sestavi predloga naj bo v lem, da je višini terenskega dodatka odvisna od povečanih večstroškov zaradi dela in bivanja na terenu. 7 Obračun dohodka je komulativen. Zato naj predstavniki podjetja, ki sodelujejo pri samoupravnem sporazumevanju oziroma družbenem dogovarjanju predložijo pristojnim institucijam predlog, da bi samoupravni sporazum veljal od 1, januarja 1971 dalje. 8. Delavski <^vet podjetja potrdi predlog odbora za načrtovanje in notranjo delitev pod tč. 11 z dne 10. maja 1971, po katerem morajo ‘poslovne enote pripraviti do 5 junija 1971 vse potrebno z"a povečanje obračunskih osnov delavcem podjetja. 9. Pravna služba naj poizve, kakšne so možnosti za uveljavljanje razlik pri investitorjih iz osebnih dohodkov po samoupravnem sporazumu, in to tudi za nazaj od 1. I. 1971, ter za objekte, kjer s pogodbo doplačila za povišanje OD niso predvidena in za gradnjo, kjer je financiranje urejeno z zakonom, ki ne predvideva tovrstnih podražitev. 10. Delavski svet zahteva od merodajnih forumov, da odgovori na našo vlogo št. 11/3-4/71 101 ? dne 20. aprila 1971 glede oprostitve od začasne omejitve povečanja osebnih dohodkov. 11. Delavski svet potrdi poslovnik o vodenju evidence, upravljanju in trošenju sredstev poslovnih enot podjetja. 12. Ker betonskega železa sploh manjka, posebno pa nekaterih profilov, bo treba kritične količine verjetno nabaviti tudi pod neugodnimi pogoji, kar seveda dvigne Gradisovo interno ponderirano ceno Delavski se vet sklene, naj to prouče in odločijo strokovne službe (tehnična, gospo* darsko-finančr.a in komercialna služba). Glede dobove železa, posebej pa že za dela na avtocesti, sklene delavski svet, da bo podjetje interveniralo pri IS Slovenije. 13 Delavski svet potrdi enoti železokravni-ce spremembo delitve ostanka osebnih dohodkov iz leta 1970. Overovatelj: Lehen Ivo predsednik DS podjetja: Košir Janko Saša Škulj, dipl ing. K1 Ljubljana — Delavski svet poslovne enote je na zadnji seji razdelil nerazporejena sredstva za osebne dohodke ki so preostala iz leta 1970 v znesku 521.516,00 din Ta razporedijo takole: din — za izplačilo delavcem . . . 400.000,00 — za poslovni sklad PE . . . 121.516,00 Sredstva, ki so po gornji delitvi predvidena za osebne dohodke, se bodo lahko izpla- dala delavcem šele po odmrznitvi osebnih dohodkov, tj. po uveljavitvi samoupravnih sporazumov v gradbeništvu. Istočasno so iz sklada poslovne enote odobrili posojila za gradnjo stanovanjskih hiš naslednjim delavcem: ing. Alojz Kepec, Danica Cuk, Maks Padovnik, Peter Magdič v skupni višini 125.000 din. 0 Maribor: Na V. redni seji delavskega sveta poslovne enote Maribor so razpravljali o poročilu, ki ga je pripravila komisija za proizvodnjo in delitev dohodka, o vzrokih finančnega neuspeha na gradbiščih Radenci, Svila in Mursko Središče, Ugotovljeno je, da je tak finančni uspeh na omenjenih gradbiščih nastal predvsem iz objektivnih razlogov ter so prepričani, da se bo stanje v prihodnjih mesecih popravilo. Na predlog komisije za dodelitev stanovanj je delavski svet odobril iz sredstev stanovanjskega sklada dolgoročna stanovanjska posojila naslednjim' članom kolektiva: Jože Stangler, Jože Benko, Franc Mesareč, Ivan Viher, Peter Vlah, Ivan ICrokter, Jožica Waiss, Majda Ranlaša, Jože Rapač, Franc Zemljič, Drago Majhen, Mirko' Mužek, Štefan Daljevec, Mirko Krleža, Štefan Mihin, Ivan E-Iorvat, Josip Kolmačič, Anton Petrovič, Štefan Kovač, Anton Pernek, Bojan ing. Špes in Maks Vrbančič v skupnem znesku 570.000 novih dinarjev. Istočasno je delavski svet enote odobril sindikalni organizaciji Gradisa Maribor dotacijo v višini 80.000 novih dinarjev. 0 Jesenice: Delavski svet je na zadnji seji razpravljal o nadurnem delu ter sklenil, da se nadurno delo opravlja le na delih, katera morajo biti v roku gotova in če to narekuje nujnost dela Število nadur pa ne sme "presegati števila 100 nadur v enem obračunskem mesecu. E' Ravne na Koroškem: Na predlog komisije za stanovanjska vprašanja je delavski svet odobril individualna posojila naslednjim članom kolektiva: Ivan Grabner, Adolf Han-že, Regina Strčnik, Jožefa Franc, Karel Ficko, Tone Zaletelj, ing. Voda Štefan v skupnem znesku 110.000 novih dinarjev. Vsa sredstva, ki so jih odobrili prosilcem, se oplemenitijo s 70 "A. bančno udeležbo Delavski svet je razpravljal tudi o pritožbi Terezije Gradišnik na republiški izvršni svet ter ugotovil, da pritožba ni bila utemeljena, ker tov. Gradišnik sploh ni vložila prošnje za dodelitev stanovanja v enoti. ® Koper: Delavski svet poslovne enote je na XI. seji sklenil, da se za nakup stanovanj v izmeri 415 m* odobri znesek v višini 613,500 N din. Istočasno so izvolili kandidate v skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev Koper, in sicer Antona Franderajha, Dura Hajdinjaka, Luka Kočiča, Ivana Matjačiča ter Draga Vidoviča. B Kovinski obrati Maribor: Direktor poslovne enote Ivan Lovec je na zadnji seji obširno poročal o razgovorih za kooperacijo s podjetjem Wibau iz Zahodne Nemčije. Kooperacija bi se odvijala za izdelavo 40-ton-skih asfaltnih baz. Baze bi lahko izdelovali za domače in tuje tržišče. Prav tako še tečejo tudi razgovori z nekim zahodnonem-škim podjetjem za izdelavo 1500 1 betonskih mešalcev Delavski svet je tudi sklenil, da pristopi k podpisu za prispevek h gradnji mariborske bolnišnice. Prispevek bodo plačevali pel let. Nadalje je delavski svet odobril posojilo za individualno stanovanjsko gradnjo. Ferdu Ranerju, Albinu Pernatu, Maksu Robiču, Mirku Dobniku, Mirku Mlinariču in Valtru Mastenu v skupnem znesku 120.000 novih dinarjev. El Obrat gradbenih polizdelkov: Delavski svet enote je sklenil, da se ostanek osebnega dohodka v znesku 123,328 din razdeli po običajnih kriterijih, ko bodo podpisani samoupravni sporazumi za gradbeništvo. Nadalje je delavski svet razdelil nova stanovanja v stolpnicah S-III in S-IV, v Novih Jaršah, Ivanu Zviru, Milanu Krstičiču, Viljemu Ramozi in Petru Hostička ter istočasno odobril posojila za individualno gradnjo Marku Primožiču in Antonu'Pavleku v skupnem znesku 75.000 novih dinarjev. Osnovni organizaciji sindikata pa je odobril dotaijo v znesku 18.000 novih dinarjev. El Celje: Ker je veliko pomanjkanje betonskega železa in cementa, je delavski svet sklenil, da se ukine vsaka prodaja članom kolektiva. Obravnavali so tudi podražitev prehrane in določili enotno ceno za vsa delovišča poslovne enote Celje. Stran 6 * »GRADISOV VESTNIK« Široke možnosti šolanja h strokovnega izobraževanja Ce za delovno mesto ki ga zaseda-ali si ga želite pridobiti, nimate Izobrazbe, vas vabimo, da si jo pridobite z DOPISNIM ŠOLANJEM PRI DOPISNI DELAVSKI UNIVERZI v Ljubljani, Parmova 39, tel 312141. Na voljo so vam naslednje šole: 'ohniška srednja šola strojne elektriške lesne kemijske stroke delovodska šola za strojno stroko Poklicna šola za kovinarsko stroko ®dmin'istrativna šola (dveletna) osnovna šola (5., 6.. 7. in 8. razred) ekonomska srednja šola ln tečaji: tečaj nemškega jezika tečaj italijanskega jezika tečaj tehničnega risanja (osnove 'ehniškega risanja) tovalnih seminarjev. Sistem le-teh kakor tudi izbor predmetov za seminarje odreja šola po preverjenih pedagoških načelih. Seminarji oziroma predavanja potekajo v krajših ciklih in ne obremenjujejo učenca več kot dvakrat tedensko. ŠTUDIJSKI SISTEM Ko učenec v celoti preštudira snov iosameznega predmeta za določeni •azred (ali stopnjo), se prijavi k izpitu. Učenci — dopisniki opravljajo izpite pri rednih šolah za posamezne stroke (izpitna središča navajamo podrobno pri posameznih šolah). Dopisnikom je na voljo več letnih izpitnih rokov. Na začetku šolanja jim predložimo natančen izpitni razpored za celo šolsko leto To omogoča, da si dopisnik lahko napravi osebni študijski načrt po lastnih zmogljivostih. V B Na razpolago je še vedno nekaj prostih mest za vpis v poklicno šolo. Tako imamo v šolskem letu 1971/72 še na razpolago naslednja prosta mesta za vajence: — zidarske stroke 30 — tesarske stroke 50 — mizarske stroke 5 — železokrivske stroke 20 — ključavničarske stroke 2 — strojno ključavničarske stroke 2 — elektromchanične stroke 2 — kovinostrugarske stroke 1 Kandidati za vajence morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — da so dopolnili 14 let, vendar ne smejo biti starejši od 18 let, — da so dokončali osemletko, — da so duševno in telesno zdravi in sposobni za izučitev poklica, za katerega se pripravljajo. Poleg tega Sprejeli bomo še 25 vajencev tesarske, oziroma zidarske stroke z nedokončano osemletko (dokončanih 6 ali 7 razredov osnovne šole), ki se bodo šolali po posebnem programu centra za izobraževanje. Kandidati morajo za sprejem v uk predložiti naslednje dokumente: — lastnoročno napisano prošnjo, — zadnje šolsko spričevalo, — rojstni list in — zdravniško spričevalo, V času šolanja stanujejo vajenci v internatu in dobivajo hrano in stanovanje ter nagrado, ki je odvisna, od uspeha pri delu in učenju. Istočasno razpisujemo tudi naslednja prosta mesta za dodelitev štipendij, in sicer: — na gradbeni fakulteti 6 — na ekonomski fakulteti 3 na strojni fakulteti na gradbeni srednji šoli na ekonomski srednji šoli na administrativni šoli na visoki komercialni šoli na višji šoli za organizacijo dela na visoki šoli za socialne delavce na višji tehnični šoli Maribor na višji šoli za varstvo pri delu na gradbeni delovodski šoli Prošnje sprejema do 30 julija 1971 center za izobraževanje, Gradis Ljubljana. Korytkova 2, oz. jih lahko vložite direktno na naše poslovne enote v Mariboru, Celju, Ravnah na Koroškem, Jesenice, Koper in Škofja Loka. Malokdaj sc takole srečamo tečaj za skladiščnike tečaj za kontrolorje in preddelav-Ce v kovinarski stroki. KAKO POTEKA DOPISNO ŠOLANJE Učenec ne obiskuje rednega po-uka, temveč študira sam ob učnih Pripomočkih — učnih knjigah in skripfih — ki mu jih pošilja šola. Snov je v njih obdelana tako, da omogoča učencu samostojno učenje. Posameznim učnim knjigam oziroma skriptam dodajamo še posebna godila, ki učenca usmerjajo k smotrnejšemu učenju, približajo predmet in mu pomagajo, da v obširni snovi doume, kaj je bistveno in kaj Uodatno, vendar neogibno potrebno 2a razumevanje predmeta. Vodila vsebujejo tudi ponavljalna vprašaja in teste s pravilnimi rešitvami. , a z njih pomočjo učenec lahko sam kontrolira, če je snov pravilno dojel. Učenec izdeluje tudi domače nalo-le- Le-te pošilja v korekturo določnim profesorjem, ti pa mu popravljene vračajo Pri popravkih korektorji tudi kažejo učencu pomanjkljivosti v njegovem delu ter ga opo-jriajo, kaj mora ponovno predela-da si pridobi popolnejše znanje Učenec lahko ob nalogah postavlja konkretna individualna vprašanja in a°t>i nanje ustrezna pojasnila. Za posamezne predmete, kjer je jmostojno učenje težje in dolgotrajnejše. dajemo učencem pomoč v obliki zgoščenih predavanj in posve- Vse šole delajo- po učnih načrtih rednih šol. Za tečaje so prirejeni posebni učni načrt;, ki upoštevajo potrebe posameznih strok. Dopisna delavska univerza organizira tudi posebne študijske skupine, predvsem v posameznih gospodarskih organizacijah ali na območju delavskih univerz. Tudi v teh skupinah izprašujejo praviloma profesorji rednih šol, tako da so zagotovljena obča merila za zahtevano znanje. PREDNOSTI DOPISNEGA i ŠOLANJA Učenec lahko študira ob svoji redni zaposlitvi. Dopisno šolanje ga ne obremenjuje z rednim obiskovanjem pouka, kot je to potrebno v večernih šolah, temveč mu omogoča, da učenje prilagodi svojim osebnim razmeram. Z dosledno organizacijo za študij namenjenega časa lahko posameznik za učenje porabi dnevno manj ur, kot bi ga zahteval urnik rednega pouka v večerni šoli. Zlasti je to važno za žene z družinami, ki jim je težko žrtvovati za družinsko življenje dragocene večerne ure. Dopisna metoda tudi omogoča, da se šolajo kandidati, ki žive v bolj odročnih krajih in jim večerne šole niso dostopne. Tak način šolanja ustreza tudi delavcem na terenskem delu ali v tujini, saj jih po pošti poslano učno gradivo doseže koderkoli, izpite pa jim omogočimo tudi individualno ob izrednih rokih Ugodnosti pri učenju imajo tudi delavci, ki de- lajo v izmenah in jim delovni sistem ne omogoča, da bi redno sledili šolskemu urniku v večernih šolah. Šolanje v naši šoli ni strogo vezano na šolsko leto. Učenec se lahko vpiše kadarkoli in lahko tudi prestopa v višji razred ne glede na začetek šolskega leta. Tako lahko hitreje napreduje. Naša evidenca izpričuje primere, ko so posamezniki končali štirirazredno srednjo šolo v 28 mesecih, kar dokazuje, da je možno študij usmerjati po individualni zmogljivosti. Dokazano je tudi, da se ljudje s pretežno samostojnim študijem v dopisnem šolanju zelo usposobijo za umsko delo in da znajo samostojne-je reševati delovne naloge. Mnogi naši absolventi uspešno nadaljujejo študij na višjih in visokih šolah. Odpreti nameravamo: — srednjo šolo za organizacijo dela (za preddelavce in kontrolorje, organizatorje dela in druge) — interne kvalifikacije — ozek profil — šolo za tajnice (za kandidatke, ki imajo uspešno opravljeno srednjo šolo) — dopisno gimnazijo — strojepisni tečaj (z gramofonskimi ploščami) — tečaj za funkcionalno usposabljanje delavcev v blagovnem prometu — tečaj za poslovno korespondenco. S4.r>-.... SSKTgS-g ww. 1 vr-fSP ^eiea na naselje OLMO v Kopru, kjer gradimo najcenejša stanovanja v Sloveniji Dne 22. maja smo imeli pionirji svoj praznik Zanj smo se skrbno pripravljali. In tudi veselili smo se ga, saj so nas tega dne obiskali predstavniki našega pokrovitelja, glavni direktor Gradisa ing. Hugo Keržan in tajnica Nuša Piškur, pisatej Ferdo Godina z ženo, pedagoški svetovalec tovariš Pihler in tudi nekaj staršev. Ker smo praznovali v soboto, ko imajo starši mnogo dela, jih na prireditev ni prišlo veliko. Zato pa bomo zanje program ponovili na zaključni proslavi 29. junija. Program smo pričeli ob deseti uri. Bil je lep dan in tega smo bili veseli, saj smo pripravili prireditev na prostem. V začetku je bil kratek kulturni program, v katerem je na- stopila tudi naša folklorna skupina v prekmurskih narodnih nošah in s prekmurskimi narodnimi plesi. Pisatelj tovariš Ferdo Godina nam je ob tej priliki povedal nekaj besed o 30. obletnici OF in o našem delu, posebno o našem pionirskem glasilu, v katerem izide vsako leto njegov prispevek. O našem delu se je pohvalno izrazil tudi tovariš glavni direktor Gradisa ing. Hugo Keržan. V drugem delu smo nastopili učenci z množično vajo s klopmi, z vajami na orodju in s štafetnimi igricami. Ob koncu programa je bila še rokometna tekma. Lep pozdrav vsem gradisovcem. Pionirji iz Bistrice v Prekmurju Zenska kegljaška vrsta je po več letih zopet zaslovela v okviru naših meja. Pred napovedanimi prvenstvi v letu 1971 smo z negotovostjo premišljevali, kako bo z našo žensko vrsto v bodoče. Število članic se je zadnje leto skrčilo, novih pridobitev ni bilo, kot smo si jih zamislili. Tako so osoji? le še standardne tekmovalke (Klemenčič, Tome, Satler, Erjavec, Piškur, Remec in Rus). Večji del teh tekmovalk je pred 10 leti slavilo same zmage in so bile skoraj nepremagljive. Kljub večletni krizi in dvigu kvalitete drugih klubov, največ pa zaradi pomanjkanja časa — le niso klonile. Konec preteklega leta je bilo organizirano prvenstvo Gradisa, na katerem je zmagala Remčeva. To prvenstvo, ki je bilo izvedeno v 6 nastopih po 100 lučajev, ni dalo slutiti na kakšne vidne uspehe, niti perspektiv za bodoče. Tako se je začel ekipni republiški ples, v katerem so nastopale imenovane tekmovalke. V šestih nastopih in v dveh mesecih trajajočega prvenstva je bil start ekipe v prvem delu zelo slab, v drugem kolu že boljši in tako so pristale na 5. mestu, kar jim je dalo pobudo za pripravo na državno prvenstvo. V republiškem prvenstvu je bila najboljša Remec s poprečjem (6 nastopov) 394,5, Klemenčič 382, Satler 381,8, Erjavec 375,3, Mužar 375 in Tome 362 kegljev. HH Peter Sašek in ing. Boris Pečenko na gradbišču ljubljanske toplarne ova toplarna v Ljub Petnajstega marca so delavci poslovne enote Ljubljana-okolica zaim sadili prve lopate, 1. januarja 1972 pa mora biti toplarna že v polnem H| pogonu. Kapaciteta tople vode in pare bo v prvi fazi znašala 100 G-== kalorij v dokončni fazi pa 200 G-kalorij, Kot gorivo bodo začasno upo-1111 rahljali mazut, pozneje pa bodo za pogonsko sredstvo uporabljali plin. Ig Temu primerno bodo urejene vse ostale naprave. ' Novi objekti toplarne stojijo na 25.000 m-’ tlorisne površine. Na Ig! tem prostoru bodo glavni objekti s kotlarno, skladišče goriva s prečrpo-H1 valno postajo, 100 m visok dimnik, industrijski tir ter vrsta komunalnih HH objektov. =m Delo poteka po strogo predvidenem planu, saj bodo v prečrpovalni Hi postaji in skladišču goriva že 1. julija začeli z montažo naprav in cister-1§§ ne. Toplarna II bo ogrevala območje Bežigrada. Šiške ter del občine mi Ljubljana-Center. Dela vodi naš mladi ing. Boris Pečenko. =f= Na gradbišču sem srečal zastopnika investitorja tov. Petra Saška. = Slab gradisovec bi bil, če ga ne bi vprašal, kako je zadovoljen z delom Ul in kvaliteto našega dela IH Je kar v redu in nimam bistvenih pripomb, je odgovoril tov. Sašek. Hi Gradis je vložil vse sile in prepričan sem, da bo svojo nalogo 100 °/o H izpolnil. Tudi kvaliteta izvršenih del je dobra, skratka kot zastopnik 1 investitorja sem zadovoljen. Del zidarskih vajencev na gradbišču ljubljanske toplarne Gelaj Istrev in Dževdžek Mazrek sta doma iz Prištine. Seveda se med nami kar dobro počutita Na državno prvenstvo, kate-ro je bilo v Novem Sadu, je odpotovalo samo 6 tekmovalk, in to brez Tometove in brez rezerve z upanjem na čimbolj- == šo uvrstitev. Takoj po nastopu prvih dveh =|| igralk so se ostale razživele in |g potrudile ter osvojile drugo = mesto. Po drugem ponovnem ^ nastopu so dosegle v končni uvrstitvi tretje mesto ter pu-stile za seboj 13 odličnih ekip m iz države. Pred njimi je bila = samo ekipa »Kovinarja« iz s Štor kot državni prvak, drugo gg mesto pa je zasedla ekipa iz Hrvatske. Tekmovalke so dosegle na- = slednje rezultate: Remec 418 —412. Klemenčič 365—414, =| Satler 387—381, Erjavec 426— gg 373, Mužar 376—338, Piškur = 354—338. gg Ce ne bi bilo dveh »kiksov«, jj| bi bil plasma ekipe še večji, g Remčeva je bila druga naj-boljša tekmovalka državnega g| prvenstva. Ig V maju je bilo prvenstvo g| Slovenije v ženskih dvojicah. čuti Od 54 nastopajočih parov so gg zasedle tretje mesto Tome 419, g| Mužar 387 (skupaj 806), četrto = mesto pa Erjavec 393 in Re-mec 408 (skupaj 801). Na 12. gg mestu je bila Klemenčič 406 in == Satler 375 (skupaj 781). Dne |g 27. junija pa bo državno pr- =| venstvo v parih na Reki. Iz vseh teh nastopov so se- |g lektorji opazili Remčevo ter jo sg uvrstili v drža., u reprezen- == tanco. Nastopila je v Crikve- §g niči proti Madžarski ter pre- -stala svoj krst z občnim re-zultatom 430 kegljev. Tako gj| ima naš klub poleg enega mo- ----škega reprezentanta tudi žen- gg sko reprezentantko, na kar gg smo lahko ponosni. == Ves trud in uspehi pa niso g= bili zaman, saj smo na podlagi tega pridobili šest mladih tek- |= movalk iz kolektiva centrale gg in enote v Ljubljani. Te mla- =j de igralke bodo že letos na- |g stopile na republiškem mla- gg dinskem prvenstvu, prihodnje |g leto pa se bo zagotovo že ka- == tera izmed njih uvrstila v gg prvo ekipo. Če bodo mlade §g tekmovalke nadaljevale z res-nostjo, kot jo kažejo sedaj, gg lahko upamo, da bodo na- === slednice imenovanih in da nam gg bodo tudi one v bodoče pri- §g nesle lepe uspehe. m V prihodnjem glasilu bomo gg omenili tudi rezultate naše moške ekipe. sš Civilna zaščita je sestavni del koncepta o vseljudski obrambi Razvoj naše domovine kot samostojne, demokratične, socialistične skupnosti na načelih samoupravljanja in z utrjevanjem mednarodne varnost in miru je enotna volja naših narodov. Zato se vselej in dosledno zavzemamo za vsestransko sodelovanje z vsemi narodi v Evropi in na svetu sploh po načelih spoštovanja popolne enakopravnosti. Zakon o narodni obrambi omogoča vsem ljudem naše dežele izpolniti z ustavo zajamčeno pravico in obveznost, da lahko v primeru nevarnosti aktivno branimo svojo svobodo, rešuiemo svoja življenja ter materialne dobrine, ki smo jih ustvarili z delom. Bistvo našega koncepta o vseljudski obrambni vojni je v tem, da se morebitnemu napadu upre z orožjem vse ljudstvo in prepreči napadalcu uspeh in zmago. Koncept o vseljudski obrambni vojni je edina izbira za naš upor zoper vsakršni poskus, ki bi ogrozil našo neodvisnost in ozemeljsko nedotakljivost. Civilna zaščita je z vso svojo široko organizacijo in nalogami, ki ph ima v mirnem in vojnem času, sestavni det splošnih priprav naše družbe za obrambo in zaščito, ki potekajo v duhu koncepta o vseljudski obrambni vojni. Nevarnosti nas spremljajo povsod, nesreče se najpogosteje zgode ta- 1 krat, ko jih najmanj pričakujemo. Posledice takih nevarnosti povzročajo velike človeške žrtve in gmotno škodo posameznikom in vsej družbi. To so tako imenovane izredne razmere, povzročijo pa jih lahko naravne nesreče (poplave, potresu zemeljski in snežni plazovi), nesreče v vsakdanjem življenju (nesreče v rudnikih, prometne nesreče, požari, okužbe) in posledice vojne. Tudi naši državi nesreče ne prizanašajo Spomnimo se potresov v Skopju, Banja Luki, Makarski, Debru, poplav v Vojvodini, hudih prometnih nesreč na naših cestah, letalskih nesreč, nesreč zaradi eksplozij, požarov itd Množične žrtve in poškodbe, epidemije, poplave, požari, zastrupitve so možne pri' vseh nesrečah, ne glede na to, ali jih je povzročila vojna, narava ali druga nesreča. Tudi v najugodnejših okoliščinah, ko je mogoča vsestranska, popolna in najustreznejša analiza o ogroženosti, nikoli ne vemo, kaj vse se lahko zgodi, kakšne nevarnosti nas čakajo in kako dolgo bodo trajale. Zato se moramo stalno uriti in opremljati, ker ne smemo dovoliti presenečenja Da bi zavarovali prebivalstvo in materialne dobrine pred posledicami vojne, naravnimi in drugimi nesrečami, se ustanavljajo enote civilne zaščite in uvajajo se zaščitni ukrepi. Enote civilne zaščite ter zaščitni in reševalni ukrepi predstavljajo enoten sistem organizacije civilne zaščite v vseh naseljenih krajih in Pa v delovnih organizacijah. , . Delovne ljudi v kolektivu bi morali bolj redno kot doslej seznanjat1 s stanjem, aktualnimi problemi in perspektivami razvoja naše splošne narodne obrambe Ekipe civilne zaščite se bodo morale slej kn prel preko tečajev podrobno seznaniti s sistemom dela. V kolikor se bodo Prl i praktičnih vajah pokazale pomanjkljivosti, jih bomo lažje opravil' ,e | takrat, če bomo skupno sodelovali na tem področju K vsem oblikam zaščite je treba pritegniti čim več ljudi, kater,. je organizirano usposobiti za izvrševanje nalog Seveda pa je trebi* tudi preventivno ukrepati za zaščito in reševanje Graditi moramo ’?■ klonišča, skrbeti za brezhibno preskrbo prebivalstva, skrbeti, da bodo ekipe opremljene s sodobnimi varovalnimi sredstvi v primeru rad 'gg in plinov. Posebno važno pa je, da so ljudje seznanjeni s hitrim in učinkovitim reševanjem življenj in materialnih dobrin Nedvomno je' resno opozorilo v zadnjem desetletju, da se je treba takim velikim nesrečam, kot je npr. v Skopju, zoperstaviti samo organ1' zirario in s pomočjo ekip, ki so za tako reševanje res dovolj usposcb Tudi v našem podjetju imamo organizirano zaščito pred naravnan’ in drugimi nesrečami. V sklopu te organizacije delujejo naslednje ek1' pe: za obveščanje, protipožarna, tehnično-reševalna, sanitetna, za 'e^ in varnost in ekipa za radiološko in kemično zaščito. Celotno organizacijo vodi štab. ki je sestavljen v glavnem iz strokovnih sodelavcev Naloge organizacije civilne zaščite so skrb za izvajanje preventivnih ukrepov ter organiziranje in neposredno vodenje pomoči ob hudih nesrečah" lci lahko zadenejo naše podjetje (požar, eksplozija, oo in Oz pod obremenitvijo itd. Oddelek industrijske psihologije proučuje ori-entiranje glede poklica po najsodobnejših metodah. Po ogledu inštitutov smo udeleženci ekskurzije v diskusijah soglasno ugotavljali, da imajo ti inštituti pionirsko delo že daleč za seboj, da imajo izredne strokovne delavce, ki imajo na razpolago dovolj časa in sredstev za rešitev problema, ki so ga pričeli reševati na lastno pobudo, oziroma po naročilu industrijskega podjetja. Ne morem svetovati ogleda teh inštitutov, ki sem jih imel priliko ogledati, ker je to povezano s prevelikimi organizacijskimi težavami. Marsikdo iz našega podjetja pa pride v Miinchen in tem priporočam ogled tehničnega muzeja — ne bo jim žal. Na meji nismo imeli posebnih težav, ker pač ekskurzija ni bila turistična in kmalu smo se pričeli poslavljati od kolegov, ki so na delovnih mestih v različnih krajih Slovenije (od Nove Gorice do Murske Sobote). Razšli smo se z upanjem, da bomo imeli kdaj pozneje ponovno možnost za skupno vsekakor zanimivo potovanje. Ing. R. F. Konec pripravništva Maja in junija so uspešno opravili zaključni izpit naslednji člani kolektiva: Edvard Kolar, Rudi Brdnik, Danica Sinkar, Danilo Habcilin, Blaž Mlinarič, Smiljan Pernat, Ivanka Golob, Rastko Petančič, Milan Vohar, Stanko Horvat, Divjak Dušan. Robert ing. Koklič in Jože Škreblin. Skupina udeležencev ekskurzije na terasi muzeja v Munchnu ffiWal»-$|IMtllt1llaii in rekreacijo v sestavi: Jernej Jeršan, Lado Janžekovič, Ljuba Tome, Tone Zaletelj in Ela Zdovc je imela dne 17. junija svojo redno sejo. Na dnevnem redu so bile priprave za organizacijo športnega dne in za udeležbo na športnih igrah gradbincev Slovenije. Glede na razpis XXI. SlG 71, ki bodo v Ljubljani od 2. do 5. septembra je bilo sklenjeno, da se organizira športni dan podjetja v drugi polovici avgusta. Kot najprimernejši datum se smatra 28. in 29. avgust. Glede na dosedanie organizatorje letnega športnega dne v podjetju in možnosti izvedbe tekmovanj, organizacije nastanitve in prehrane udeležencev sta bila dana dva predloga, in sicer: PE Ravne na Koroškem aji PE Jesenice. Upamo, da se bodo člani ene cd navedenih poslovnih enot z veseljem odločili za izvedbo športnega dne. Komisija za šport in rekreacijo tudi poziva osnovne organizacija sindikata in posamezne člane kolektiva k večji __športni aktivnosti in sistematičnim pripravam na tekmovanja. Jeršan Mehanizirani »tirfor« Večina gradbenikov že pozna "tirfor«, stroj, s katerim dvigamo in vlečemo bremena s premikanjem vzvoda naprej in nazaj ter z uporabo pletene jeklene vrvi. Pred kratkim je tovarna, ki izdeluje stroje --tirfor« ročno premikanje vzvoda naprej in nazaj mehanizirala. Namesto z vzvodom so --tirfor« opremili s hidravličnim, dvostransko delujočim delovnim valjem, ki ie povezan z oljno črpalko z dvema cevema. Tam, kjer je potrebno istočasno skladno delovanje večjega števila strojev --tirfor«, uporabimo posebej v ta namen izdelane razvodnike, ki po-" .telijo pritisk olja na dva ali štiri skladno delujoče stroje. Razvodniki so opremljeni tudi z zasunki, tako da lahko zaustavimo delovanje posameznega stroja, s čimer lahko popravljamo nepravilnosti in zastoje pri delovanju skupine strojev. Ing. Milivoj Šircelj ___ J Preventivni ukrepi in napotki bolnikom s krčnimi žilami Pisali smo že o nastanku in zdravljenju krčnih žil ali strokovno vric. Povedali smo, da je nastanek krčnih žil dedno pogojen in ne glede na te osebne lastnosti slehernega človeka imajo pri nastajanju krčnih žil svojo vlogo vse tiste okoliščine, zaradi katerih pride do zastoja krvnega obtoka v golenjih dovodnicah. Kot smo povedali, med nje sodijo: stoječi poklic, splošna telesna lenobnost, zastoj krvi v trebušni votlini zaradi dolgotrajne zapeke, nosečnost, zadrgnjene podveze idr. Potemtakem je vsak član delovnega kolektiva, čigar narava poklica zahteva daljšo stojo, potencialni kandidat, da zboli zaradi molenj krvnega obtoka v spodnjih okončinah, Zato je potrebno misliti na to možnost in ukrepati čimprej, posebno pri tistih osebah, ki dalj časa stojijo, in tudi pri tistih, katerih starši bolehajo za krčnimi žilami. ker so te skupine najbolj ogrožene. Torej bistveno je misliti na to bolezen takoj, ko se pojavijo znaki napetosti, stiskanja, teže, krčev in bolečin v mečah, čeprav ni nobenih vidnih znakov. Preventivni ukrepi proti nastajanju in razvijanju krčnih žil bi bili naslednji: a) zdrav način življenja ob zadostnem telesnem gibanju, gojenje športov, pravilno razporejeni in dobro izkoriščeni počitki posebno v poklicih, ki terjajo daljšo stojo; b) v nosečnosti so mehanični in hormonski vplivi pomemben vzrok za nastajanje krčnih žil, obremenitev spodnjih okončin je večja kot sicer, zato so možnosti za razvoj krčnih žil večje. Vsaka nosečnost pomeni novo ne- varnost od krčnih žil, Zato je ravno v nosečnosti nujno potreben zdrav način življenja, pravilna prehrana in zadostno telesno gibanje; c) pri vseh poklicih ki terjajo daljšo stojo, posebej če gre za ženske, je potrebno, da se delajo razbremenilne vaje (hoja po prstih v odmorih, doma pa »vožnja s kolesom«). Na delovnem mestu pa je nujno potrebno nositi čevljev s srednje visoko peto; č) v primerih, kjer gre za povečano telesno težo (idealna telesna teža ustreza številu centimetrov telesne višine nad 100: npr. če je oseba visoka 170 um. je idealna teža 70 kg), potrebno je ukreniti vse. da bi shujšali Uživati je treba čim več sadja in zelenjave, odpovedati se sladkorju in močnatim jedem (kru. testenine) ter .maščobam; d) pogostokrat so krčne žile kombinirane z drugimi deformacijami, bodisi stopala ali goleni Razumljivo je, da je takrat nujno potrebno nositi ortopedske vložke za stopala in posvetovati se z ortopedom; e) vsaka oseba nad 25 let starosti, ki ima subjektivne težave v spodnjih okončinah, se mora vsaj enkrat na leto pregledati pri zdravniku: f) preventivno jemanje zdravil, ki vplivajo na drobno ožilje spodnjih okončin v smislu normaliziranja žilne stene, Taka zdravila (katera predpiše zdravnik) so potrebna posebej osebam, katere imajo začetne težave, kot so občutki stiskanja, napetosti, teže in bolečin v spodnjih okončinah brez vidnih znakov razširjenja ven. Omenjena zdravila je potrebno jemati neprekinjeno vsaj 6 tednov v teku enega. leta. v nasprotnem ne bomo dosegli zaželenega efekta. «... Ce gre za razvito bolezensko sliko varikoznega sindroma (razširjene vene. spremembe na koži goleni v obliki atrofije, spremembe v barvi kože, golenja razjeda zaradi motenj krvnega obtoka itd.) je nujno potrebno čimprej k zdravniku, ker je zdravljenje takih bolnikov dolgotrajno in se ne sme zgoditi, da nekateri bolniki v času zdrav- ljenja obupajo, ne zavedajoč se zelo budili posledic, ki se lahko razvijejo. Posebno je važno poudariti, da je potrebno povijanje goleni z elastičnim kompresijskim povojem, ki nam ga praktično pokaže zdravnik, da ne bi z nestrokovnim povijanjem še bolj zavrti krvnega obtoka. Kompresijski elastični povoj povijemo zjutraj, še preden vstanemo iz postelje in ne šele nekaj časa potem, ko so razširjene dovodnice že spet močno napolnjene s krvjo. Elastične nogavice niso primerne, in sicer zato, ker se z njimi ne more doseči enakomerna kompresija, ker lahko nogavica na nekaterih mestih popusti tako, da dosežemo nasproten efekt od zaželenega. In še na koncu tega sestavka želim dali nekaj napotkov glede ukrepov pri zdravljenju golenje razjede. Bolnipi pogosto uporabljajo različne domače pripravke (arnika, hermelika idr ), Za obkladke ,in izpiranje- ter mazila z različnimi primesmi, po katerih se večkrat pojavijo alergični pojavi. Ravno tako, popolnoma zgrešeno, pogosto uporabljajo razna mazila, ki vsebujejo kortiko-steroide (hormoni nadledvične žleze) in ki imajo negativen vpliv na zdravljenje golenje razjede. Pogosto ta zdravila kupujejo v lekarni brez recepta in brez posvetovanja z zdravnikom. Torej mazila, kot so HydrocycIin, Hydrocort ison, Sy-nalar, Locacorten Ultralan idr, negativno vplivajo na golenjo razjedo, ker zavirajo zaraščanje rane. Prav tako je hudo zgrešeno, če bolnik po lastni presoji zdravi golenjo razjedo in kupuje različna mazila. Mora torej prihajati na ambulantne kontrole zaradi posveta, nadaljnjega predpisovanja najprimernejših zdravil in vsakokratne obdelave golenje razjede. Bolnik se mora zavedati, da golenja razjeda na okončini s prizadeto cirkulacijo ni enkraten pojav, ki ozdravljen ne terja nobene skrbi več. Nasprotno, cirkulacijske motnje ostanejo in možnost ponovitve razjede, tudi ob najmanjši poškodbi, vnetju ali . podobnem je vedno prisotna. Dr. Ljubo Dorem