Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE. Uredništvo je v Maribora, Raška cesta 5, poštni predal 22, Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se na »prejemajo. Vjtrmrmi Maribor, Raška cesta 5, poštni predal 22, Ljabljana VII, Zadružni dom. Izhaja vsako sredo In soboto. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in aocijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. D*, belo tiskana beseda stane 1.— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo. štev. 103. Sreda 26. decembra 1928. Leto IIL Praznik upanja in ljubezni. Ko so dnevi najkrajši -in noči najdaljše, kio je naš severni del zemlje pokrit s snegom in so potoki in jezera zakovana v led, tedaj so se že naši davni predniki veselili dne, ko bo zima prekoračila svojo najvišjo točko in se zopet začela nagibati k pomladi. Ob tem času so naši predniki praznovali veseli praznik zimskega solnčnega obrata. Vsi severni narodi, ki so imeli trpeti pod zimo, so praznovali ta praznik solnca; stari Germani svojega solnčnega boga Vodana, stari Slovani pa Svetovita. Kakor so praznovali moč solnca poleti, ko je stalo na svojem najvišjem zenitu in mu v čast prižigali kresove, tako so ga častili in praznovali pozimi, v najdaljši noči, ko je solnce doseglo svojo najnižjo točko in so zopet s prižiganjem ognjev dajali izraza svojemu veselju, da se bo od zdaj naprej začelo solnce zopet dvigati, pridobivati na svoji gorkoti in bo kmalu pregnalo ledeno zimo. Zato je bil to praznik občega veselja, ki se je izražalo v medsebojni ljubezni in spravi. Torej lep praznik ljubezni in upanja na boljše dneve. V tej noči so se zbirali naši predniki v gozdu, kjer so zakurili v čast solnčnenvu bogu. velik ogenj ali zažgali celo suho drevo, kjer pa tega ni bilo, so šli z gorečimi bakljami ven v prosto naravo, polni novega upanja. Vsi ti običaji so se še do danes ohranili v tej ali oni obliki po vsem našem severu. Ko se je začelo krist-janstvo deloma po misijonarjih, deloma po politiki, največ pa z ognjem in mečem razširjati iz Rima proti srednji in severni Evropi, ni mogla cerkev zlahka odstraniti starih običajev, ki so bili globoko vkoreninjeni v spreobrnjenih, naravoljubečih plemenih, temveč je bila v mnogočem prisiljena, da svoje ceremonije in o-bičaje prilagodi starim narodnim, če-je sploh hotela doseči kak uspeh. In tako se je zgodilo, da je tudi z starim praznikom zimskega solnčnega obrata napravila kompromis in uvedla mesto njega praznik božjega rojstva, kar se ni mnogo razhajalo s prejšnjim praznikom solnčnega rojstva. Praznik solnčnega obrata ali rojstva je severnim narodom priznal že papež Julij I, leta 354., in šele 400 let pozneje je uvedla cerkev tudi praznik Odrešenikovega rojstva na isti dan, in si je na ta način start poganski praznik prisvojila. Kakor so stari narodi na ta praznik prižigali ognje, tako še na današnji Božič prižigamo luč po drevesih in kakor so se stari predniki ta dan v znak veselja in sprave medsebojno obdarovali, tako je še danes božično obdarovanje v navadi. To je *es pomen tega praznika. Da bi se pa bil Kristus ravno 25. decembra rodil, tega pa nihče ne ve, ker to ni nikjer zapisano in dokazano; vse, kar je s tem v zvezi, je samo legenda in poezija. Niti ni nikjer zgodovinsko dokazano, da je sploh eksistiral, vsaj v tej obliki ne, kakor se nam ga predstavlja. Toda o tem so že dovolj pisali znameniti možje. Vsekakor se je ta praznik do današnjih dni vzdržal kot praznik tipanja, veselja in ljubezni. »Mir ljudem na zemlji!« se bo pelo po vseh cerkvah. 0, kaka ironija! Ista usta bodo mogoče že jutri grmela pro-kletstvo na namišljenega sovražnika. »Mir ljudem, ki so dobre volje!« Da, mnogo jih je dobre volje, a še več jih je, ki se bodo ta dan tresli mraza in požirali mesto kruha solze. Nam socijalistom pa naj bodo božični ognji simbol novega upanja in nove pravice. Čulkovski: Mir ljudem . . . Mir ljudem oznanja se danes vsepovsod; hinavsko se priklanja pred jasli strog gospod. Jutri pa pognal iz hleva te bo v sneg in zasledoval v Egiptu bo tvoj beg. Ljubezen na jeziku mogotci nosijo, a zlatemu maliku brezsrčno služijo. Kar nekdaj je počenjal s podložnimi Herod, do danes ni še jenjal človeštva ta izrod. Nekdaj ležalo dete je vsaj na slamici, danes razodete poglej na ulici. Le praznik naj praznuje bcgataš-vampir, revež ipa naj kuje si pravice mir! ti, ker bi ga enako odtujil med seboj, kakor vsak drug šovinizem, proti katerim se delavstvo bori načelno. Korupcijske metode, hegemonija, kršenje enakopravnosti še niso povod za sedanjo politiko opozicije, dasi krivice obstojajo, ker vsa ta zla bo mogoče šele tedaj odpraviti, ko zavlada v državi demokracija. Prva naloga naša in vseh demokratično mislečih ljudi v državi je, da vzgojimo pravo demokracijo. Tudi Pribičevič in Radič nista bila kot vladna moža demokratična, marveč enaka, kakor ie sedanji re- žim. Zato ne moremo zaupati ne samostojnim demokratom, ne radi-čevcem. Vladna kriza torej ni več daleč. Vendar že danes vemo, da dobimo zopet na krmilo vlade nekaj takega, kakor imamo danes, če ne še hujšega. Zdi se pa nam tudi, da buržuazija tira državo s svojo politiko namenoma v diktaturo, ki dobi še zunanje obeležje diktature. Samo duh demokracije, duh enakopravnosti jim je — postranska stvar. Obligacijsko posojilo ljubljanske mestne občine. (Nadaljevanje.) Buržuazija se igra z narodom. Vsak dan je bolj jasno, da v jugoslovanskih meščanskih strankah ni prav nič demokratičnega duha. Režimske stranke hočejo Davidovi-čevo demokratsko skupino diktato-rično prisiliti, da še sodeluje v vladi. Očitajo ji, da se hoče Hrvatom prikupiti v trenutku, ko ni potrebe za to, ker se hrvaška opozicija namenoma tako previdno izogiba vsakršni možnosti za pogajanja med Srbi in j Hrvati. Radikalski režimovci so s j tem nastopom otvorili javen boj pro- j ti demokratom in bodo skušali dokazati svojim volilcem, da so demokrati sovražniki srbskega naroda. Prav na isti način dela tudi opo- J zicija, ki enako izziva, kakor reži- ! movci, z edino to razliko, da se o- | pozicija preganja in je zaraditega politično neaktivna, ipač pa bobna ši- j rokoustne negacije in fraze. Politika te »preljube« buržua-zije se torej ne na eni, ne na drugi' strani ne potrudi, da bi zbudila med narodom države čut demokracije, kf je predpogoj vsake parlamentarne države do najsvobodnejše oblike. Vsa politika gre za tem, kako bi klika nadvladala kliko in terorizirala vse, kar ni slepo pokorno, eventualno tudi z najkrutejšimi policijskimi uredbami. Tak sistem moremo imenovati samo še diktaturo klik, ki grade svojo oblast s šovinistično gonjo proti nasprotnikom in — na nedemokratičnosti državljanov, V eminentnem interesu delavstva je torej, da se vplivom take meščanske politike, ki vodi samo še k poglobljenju raznih predsodkov, popolnoma odreče. V ničemer se delavski pokret s temi metodami meščanskega boja ne more identificira- Na podlagi ponudbe, ki jo je baje predložil ravnatelj tvrdke Sie-mens-Schuckert, dr. Prosch, so se začela pogajanja, določil že takoj tekst novih obligacij in obligacije so se predložile finančnemu ministrstvu, ki je celo transakcijo in zlasti tudi tekst obligacij v naprej odobrilo. Z dopisom od 9. junija 1928 pa so predložili župan dr. Dinko Puc, podžupan profesor Evgen Jarc in za finančni odsek občinskega sveta Iju-'janskega. Ivan Tavčar splošni malo-železniški dražbi d. d. v Ljubljani nastopno obvezno ponudbo za nakup obligacijskega posojila. Ponudba se glasi: Im Sinne der Vorschlage der Jugosla-vvischen Siemens d. d. und auf Grund des Gemeinderatsbeschlusses vom 5. Juni 1928 Z. 20.430, erstellen wir hiemit das folgen-de verbindliche Angebot: a) Wir raumen Ihnen spesen- und ge-biihrenfrei bis Ende August 1928 eine teste Option tur die Uebernahme von 18,000.000 Dinar Nominale unserer 6-prozentigen, in-nerhalb 15 Jahren durch uns riickzahlbaren Wohnbauobligationen zum Kurse von 90 telquel samt September-Kupons 1928 ein, jedoch mit der ausdriicklichen Ver.pflich-tung Ihrerseits, dass Sie diese Effekten moglichst im Ausiande, und zivar a is An-lagepapiere unterbringen vverden, damit der inlandische Geldmarkt nicht beunruhigt werde. b) Wir wenden zu diesem Zwecke nach Erhalt Ihres Einverstandnisses sogleich um die behordliche Genehmigung fiir den Ver-kauf dieser Eftekten im Ausiande an-suchen und die noch vorhandenen alten Titres durch einen geeigneten Neudruck ersetzcn. Sollten Sie die Uebergabe der Titres v or Ferligstellung des Neudruckes verlangen miissen, so vverden vvir Ihnen ge-horig unterfertigte Interimsscheine ausfol-gen. Um vveiters die Unterbringung der Effekten als Anlagepapiere in testen Handen zu erleichtern, vverden vvir die behordliche Zustimmung ervvirken, dass Sie fiir die Anlage der Priimienreserven und ausliindi-sche Versichenmgs-GeseUschaften, die in unserem Staate Filialen unterhalten, ge-eignet sind. Mit dem vorgeschlagenen neuen Text der Obligationen sind vir bis auf folgendes einverstanden: Zvveite Seite drittletzter Absatz. Es soli heissen: »Diese Betriige vverden an einen, von der Stadtkassa Laibach . . .« Zvveite Seite, letzter Absatz. Es soli heissen: » . . . haftet die Stadt Laibach mit ihrem gesamten bevveglichen und unbc-vveglichen Vermogcn und ihrer vollen Steuerkraft.« Dafiir solite dritte Seite vorletzter Absatz die Bcstatigung der eriolgten hypo-tbekarischen Eintragung mit Rucksicht auf die zvvecklosen Kosten der Intabulation durch eine Intabulationsklausel ersetzt vverden, und zavar: »Die Stadtgemeinde Lai- bach gibt Ihre ausdriickldche Zustimmung, dass das vorstehend bestellte Simultan-pfandrecht auf den obangefiihrten Liegen-schaften iiber \Vunsch der Inhaber dieser Obligationen in ersier Rangordnung grund-biicherlich einverleibt vverden konne.« c) Nach Ausiibung der vorstehenden Option vverden die ubernommenen Stiicke nul uns albgerechnet. Der Gegcnvvcrt der verkauften Titres vvird uns bis spatestens 30. August d. J. in Wien zur Vervvendung gestelll. Wir vverden Ihnen dagegen in der glei-chen Hohe einen laufenden Kredit eir.riiu-men, den Sie nach Ihrem jevveiligen Sckuld stande mil 6 Prozent in der gleichen W eise venzinsen vverden, vvie es in den Obligationen vorgeschrieben ist. Die Riickzahlung diescs Darlehens an uns haben Sie innerhalb 30 Jahren zu be-vvirken. Zu diesem Zvvccke vverden Sie bei unserer Stadtkasse einen Tilgungsfonds bil-den und diesen durch jahrliche Kapitals-riickzahlungsresten nach einem beslimmten Tilgungsplan gegen 6-prozentige Jahresver-zinsung durch uns erfiillen. d) Sie iibernehmeji dagegen die Ver-pflichtuno, im Rahmen des vorstebenden Kreciites die Laibacher Slrassenbahn zu einem entsprechenden Venkehrsmittel aus-zubauen, nach dem Sie iiber die Linien-fiihnung mit uns das eheste Einvernehmen gepflogen haben vverden. Mit dem Ausbau der Strassenbahn soli ehemoglichst, und zvvar unbedingt noch im heurigen Jahre, be-gonnen vverden. Wir legen Ihnen vveiters im offentli-chen und auch in Ihrem dkonomischen In-teresse nahe, bis zur Fertigstellung der neuen Bahnlinien einen provisorischen Au-toomnibusbetrieb aufzunehmen. e) Um die im Punkt a) erngeriiumte Option bis Ende August vvirksam aus-niitzen zu konnen, miissten Sie sich innerhalb 10 Tagen zu unserem vorliegenden Angebote verbindlich aussera. (Konec prihodnjič.) Smreki. O ljubica smreka, tl večno zelena, pod solncem poletja, pod plaščem snega, ti je krona ponosna, ko druga nobena, kaj bi brez tebe naša severna tla. Predniki naši so v sivi davnini krog tebe se zbrali v najdaljših nočeh. Prižigali ognje so v zimski temini in solnca vrnitev prosili v sikrbeh. Še danes se zbiramo ti pod zelenje, prižigamo luči si v tvoje vrhove. Ti si s:mbol nam za up, hrepenenje, naj solnce raztaja nam robstva okove! Čulkovski. Jakob Kranjc: O obliki države. Tako na eni, kakor na drugi strani, je drugi strani nočejo nič kaj s pravim gl zavladala pri nasši prepirajoči se buržuaziji misel, da je potrebno z reformo ustave odpraviti sedanje stanje in tako ozdraviti ter rešiti državo. Kako reformirati, o tem glavni glasniki koalicij na eni, kakor na ' som na dan. Samo posamezne osebe, nič ofieijelne, prihajajo od časa do časa na dan s predlogi, ki v bistvu pravzaprav vendarle ničesar ne povedo. Vendar pa poje vodilni glas na eni stra.ni: centralizem je kriv dosedanjega stanja, zato proč z njim! Srbijanski hegemonizem nas tipropašča, zato proč z njim! Historična dejstva govore za našo samostojnost, zato sem z njo! — In na drugi strani: .ako ne gre drugače, smo pač tudi na revizijo ustave pripravljeni. Samo tudi o tej bočemo odločati mi, ali vsaj soodločati. Zato je pri tej grupi važnejše vprašanje volilne vlade nego vsa ustavna vprašanja. Tako čiujemo samo gesla. Decentralizacija državne uprave! Decentralizacija zakonodaje! Avtonomija! Federacija! Popolna samostojnost s personalno unijo! In tako dalje, vsak dan za en groš. Kakor da bi se moglo državo kakor mačko poditi s kota v kot. S tem početjem se zmeda pri nas samo veča. Ljudje navsezadnje res ne bodo vedeli več, kaj naj bi hoteli. Namreč ljudstvo v državi. Ker oni, 'ki se pri nas smatrajo za odločilne činitcljc v državi, že davno ne vedo, kaj hočejo. Poskusimo se ogledati v probleme in v teh zmedenih razmerah najti orijentacijo! Ako hočemo raztovarjati o preureditvi države, sc moramo najprej ozreti na njene elemente. Kateri so ti? Poznamo trojne: državno ozemlje, državno ljudstvo in državno oblast. Kaij' naj se pri nas spremeni? AK naj teritorijalno preobrazimo državo, to je iz enega državnega ozemlja napravimo več? In naj li narod pri term podelimo in ustvarimo skupino pritlikavskih nacijonalnih državic? Eno in drugo smo že slišali po-vdarjati pri Hrvatih. In končno, ali naj reorganiziramo državno oblast? Ta se da preurediti samo v pravcu delitve oblasti. Kako? Ureditev vsake države teži za decentralizacijo, to je za prenos dela upravnih poslov na manjše edinice. V tem pogledu poznamo 1. administrativno decentralizacijo, to je razdelitev države v upravne edinice (province). Tak tip smo imeli dosedaj pri nas, pomaščen z ocvirkom oblastnih samouprav z zelo šibkimi kompetencami; 2. decentralizacijo po samoupravnih telesih. Že v prvem slučaju poznamo posebne korporacije — občine, katerim pa je odmerjena v glavnem samo vloga pomožne lokalne oblasti v službi državne administracije. V drugem slučaju pa tiči bistvo decentralizacije v tem, da obstojajo na državnem ozemlju korporacije, ki na svojem ozemlju in svojimi sredstvi ter svojim pravom vrše javno upravo. One so členi države in obstojajo delno ali popolno iz istih elementov kot država sama. Že omenjene občine imajo v takem slučaju popolnoma drug položaj. Poleg občin pa pridejo v poštev provincijalne samoupravne Dnevne Iz Westialskega. Dne 2. decembra so tukajšnji Slovenci v Karnapu obhajali desetletnico obstoja Jugoslavije. Izgleda, kakor da sta gospoda Bolha in Kalan, prvi zastopnik peščice tukajšnjih narodnjakov, drugi pa klerikalcev, morala dobiti od nekod denar, da sta plačala stroške te proslave, katero so praznovali skupno, ne glede na takozvani socijalni bojkot, s katerim se v domovini obe stranki pobijata. In govori se o nekem denarju, ki je bil od konzulata v Dussel-dorfu v to -svrh'0 nakazan, da se nameče tukajšnjim rojakom peska v oči, češ, v Jugoslaviji imajo dosti denarja, tam j« dobro, zato le plešimo nji na čast in se zabavajmo pozno v noč. Takrat pa, ko so naši ljudje avtonomije, ki vrše poleg upravne oblasti tudi del zakonodaje. Za razumevanje sedanje krize naj omenimo, da sta ravno Hrvaška in Slovenija pred vojno uživali najpopolnejšo avtonomno oblast v Evropi, ker sta obsezali lastno o-zemlje, lastno državljanstvo in svojo, četudi nepopolno državno oblast Nepopolnost se je javljala edino v tem, da kot kraljevina niso imeli svojega lastnega kralja, temveč je ogrsiki kralj obenem vršil tudi vlado nad Hrvaško in Slavonijo. Ob prevratu so se državnopravna stanja v vseh pokrajinah naše države bistveno spremenila. Krf in London, Ljubljana in Zagreb in Cetinje, Ženeva in Pariš in Beograd so ustvarili novo razpoloženje in pod-lajgo za nov enoten državnopravni položaj, olitika. Med zahtevami je tudi ra- 1 tifikacija vašingtonskega dogovora glede osemurnega delavnika. Maršal Cadorna je umrl. Bivši italijanski poveljnik v svetovni vojni, maršal Cadorna, je te dni umrl. Pevski zbor ljubljanske »Svobode« se bo konštituiral na prihodnjem sestanku v petek, dne 28. decembra ob pol 8. uri zvečer v lokalu »Svobode« v palači Delavske zbornice. Pridite vsi, ki ste se priglasili in tisti, ki žele peti, pa se doslej niso priglasili. Pevovodja je g. Emil Adamič, znani komponist in profesor na moškem učiteljišču. On bo najprej preizkusil glasove, potem se bo pa takoj začelo s praktičnimi pevskimi vajami, ki bodo redno dvakrat na teden. Najprej se bomo naučili peti delavske pesmi, ki jih je izdala »Svoboda«. Torej pridite vsi! O marksističnem in krščanskem socijalizmu bo ljubljanska »Svoboda« priredila sredi januarja v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev predavanje in diskusije. Predaval bo s. dr. Henrik Tuma. Sodru-gi, agitirajte od moža do moža, da bo to velevažno in zanimivo predavanje dobro obiskano. Ali ste že član »Ljudske samopomoči«? Ako ne, prosimo, čitajte današnji tozadevni oglas! aravosrad. Na cesto sredi zime lahko gresta stranki S. in D., ki sta v ubožni hiši in morata po sodnrjskem nalogu stanovanje do 1. januarja 1929 izprazniti, da pridejo notri orožniki. Spet lepo gospodarstvo g. župana, ki sicer izjavlja na seji, da je malenkost preskrba stanovanj za omenjene. No, on sam ima itak raje prazno. Ker tudi ne mara, da bo kdo zidal in ker ni izvršil sklepa seje z dne 26. novembra, naj odstopi. Smo radovedni, kaj poreče oblast k takemu postopanju. LltliO. Pri nas smo imeli jako uspelo predavanje o »strahotah svetovne vojne«, spremljano s slikami. Priznati moramo, da je predavanje nad vse lepo izpadlo in tudi udeležba je bila povoljna. Posebna zahvala gre sodr. Kreftu, ki je tako lepo predaval, da so slušatelji odnesli zelo lepe vtise in obenem tudi mržnjo do vsake vojne. Želimo, da nam prosvetni odsek Delavske zbornice tudi v bodoče pošilja take predavatelje, kot smo ga imeli sedaj. Sodrugi in sodružice, u-deležite se polnoštevilno vseh naših predavanj ter pripeljite k popoldanskemu predavanju tudi svojo deco. Senovo. j Na širšem sestanku članov krajevne organizacije SSJ na Senovem dne 25. novembra je bila sprejeta sledeča resolucija: 1 Oullcovskj: Tudi Bo2it. (Konec.) Tone preplašen zavpije: »Beži!« A bilo je že prepozno. Janez je hotel v naglici odskočiti nazaj, pri tem pa se je zapletel v vejevje, ki je bilo pokrito s snegom in je padel vznak. Debela smreka se je skotalila nanj. »Križ božji! Na pomoč!« je vpil Ione. Preplašeni tovariši so z vseh strani prihiteli. Z močnimi koli so °drinili deblo z Janeza. Ležal je nezavesten. Zdrobljene so mu bile obe nogi. Na ustih se mu je na>brala krvava pena, znak, da je tudi notranje poškodovan. Obraz mu ie bil razpraskan od vejevja. Belina snega je bila omadeževana s krvjo. Za hip so obstali, nevede, kaj početi. ‘»In ravno na praznike,« je gluho vzd.l>inil Tone. *Kaj hočemo. Vsi smo na tem«. Najstarejši drvar je odločil: »Konec! Poberite orodje!« Povezali so debelo plast smreko- ' vih vej, napravili na tem mehko ledišče in oprezno naložili Janeza nanj. 1 ako so ga vlekli navzdol po snežni ri-ii do ceste, odkoder so poslali po voz. Mica, žena Lampretovega, je zjutraj navsezgodaj, ko sta otroka še spala, dohitela v cerkev k zomicam. Vzela je seboj prazen nahrbtnik in ga nazaj grede pustila pri trgovcu in naročila, kaj vse ji naj naložijo vanj. »Moj mož pride popoldne s planine in ga bo vzel ter plačal.« In nestrpno je čakala moževe vrnitve. Sobico je poribala že dopoldne. Sedaj je postavila kvas, da bo potica prej gotova, ko prinese on še rozine. »Moral bi vsak čas tukaj biti; štiri je že odbilo.« In hitela je k oknu in se ozirala navzgor po cesti. Počasi se je začelo mračiti. »Mamica, ali prinese ata bonbončkov?« je vprašala Micika. »Bo, bo, le potrpi in tiho bodi.« »Mama, ali bom šel jaz tudi k polnočnici?« se oglasi zopet Mihec. »Ko pa nimaš suknjiča.« »Bom pa vašo kučemajko oblekel.« »No, le tiho bodi. Ko pride ata, pa I njega prosi.« In spet je odhitela k oknu. Le nerazločno je bilo še videti temnejše predmete ob cesti. Postajala je nemirna. 1. Občinska odbornika ss. Rihter in Petretič naj takoj podata ostavko na svojo funkcijo v okrajnem šolskem svetu, v gradbenem in soc.-pol. odseku in se pridružita s. Baragi, ki zastopa v občini pravilno stališče proti pogubonosnemu gospodarstvu v občini od strani SLS-večine. Prepričani smo, da županu ni bilo nikdar za šolo, zaradi katere sta naša dva sodruga pristala na proračun za leto 1928. Podpiramo svojo trditev s tem, da je bil župan že dvakrat narodni poslanec in ni imel tedaj nikdar interesa na zidanju šole. Na splošno potrebo in zahtevo in ko je že pričela voda teči v grlo zaradi njegove nedelavnosti, mu je vodstvo SLS zagrozilo z amputacijo in je moral pričeti že radi svoje poslanske eksistence z zidanjem šole, kljub temu, da je tudi glasoval za zloglasni § 82, kot takratni še navidezno disciplinirani član SLS. Sedanja šola ni njegova zasluga, pač pa njegova strategija pred svojo »modro politiko«. Pri konstituiranju novega občinskega odbora se je župan skliceval: Če ne iboste z »menoj« delali, bo pa legalno izvoljeni občinski odbor razpuščen in jaz bom gerent! Pred bodočnostjo boste pa vi kot intriganti odgovarjali. — Njegovo dosedanje delo je pa dokazalo, da je ta gospod izrabljal dobro voljo naših dveh so-drugov. Ta njegov čin mi smatramo za gaženje zakona, za samopaštvo, zapravljanje ljudskega premoženja in neupoštevanje § 82. 2. Odločno protestiramo proti zapravljanju občinskega denarja pri zidavi šole in proti neokusnemu demo-liranju dela, ki ga obsojajo celo pošteni SLS-čIani. To javno poslopje bomo morali itak mi rudarji s poznejšimi generacijami kot relativno najbolj številni plačati. Te ekstravagance na stavbi, ki bo stala okoli 3,500.000 Din, obsojamo obenem. Na njej se bodo bleščale besede: Bogu v čast, narodu v korist! Kdor se na boga zanese, njemu nikdar ne spodnese! Zraven tega pa še celo poglavje 12. vrst iz Lukeževe-ga evangelija, ali kako se že to imenuje. Po naši informaciji bo vsaka črka stala 60 Din, kar znači, da bo prišel račun na precej čedno vsotico, minimalno na 10.000 Din. In šola, ki stane 3,500.000 Din, je že precejšnja palača, ki bo pa po volji »Heroja« staVbna spaka. S temi verzi na hiši se hoče ta odžagani SLS-član uveljaviti in igrati spet vlogo, ki jo je igral v zlatih časih poslančevanja na škodo delovnega naroda — jok! Celo nekaterniki iz SLS javno kritizirajo tako, bi rekli, individualno delo župana. 3. Konstatiramo, da je taka »ekonomija« ruin za občane. Pravimo, da bi se vsota, ki so jo porabili za te napise, raje vporabila za obdaritev siromašne občinske dece, ki tava »Zdaj bi pa že lahko bil doma. Kaj pa, ko bi--------------Pa nima nava- de. Pijanec ni.« Nervozno je prisluškovala v temno noč. Pri vsakem šumu ji je srce vztrepetalo. Enkrat je zaslišala korake. Stekla je k hišnim vratom. A neznani koraki so se zopet oddaljili. Bilo je vse tiho. Samo od cerkve sem se je slišalo rahlo pritrkavanje. Otroka sta zadremala. Njej se je pa vedno bolj stiskalo srce v nemirni slutnja. Začela j« tiho moliti. Naenkrat zopet prisluhne. Zunaj se je slišal šum. Koraki in pritajen razgovor. »To jih je pa več. Kdo je z njim?«, je pomislila. In že je nekdo na vrata potrkal in klicaL Vsa se je tresla, ko je šla odpirat. To ni njegov glas. Obstala je na pragu ko okame-nela. Pred kočo je stala gruča moških. Med njimi tudi trški zdravnik. Pred očmi so ji začele plesati iskre, kakor veše. »Kje pa je Janez?« »Tamle leži na vozu. Smreka je padla nanji.« Sele sedaj je opazila v ozadju, na cesti, voz. Planila je proti njemu in se ho- skoro na pol naga in bosa. To bi bilo po naši ideologiji bogu v čast in narodu v korist. Spominjamo se tudi slučaja s koncesijo za našo gostilno, kateri ste bili tako protivni in ko ste zagrozili: »Moja beseda v Beogradu tudi kaj velja. Ne boste dobili koncesije.« Pri tej priliki vam je načelnik zadruge ponudil 1000 Din za siromake v občini in jih niste marali, Mi smo pa le dobili koncesijo, beograjski advokat pa 1000 Din mesto senovških siromakov, ki jih tako radi k sosedom odganjate z izgovorom, da nimate prostora. 4. Oprti na vsa ta dejstva, soci-jalistični odborniki ponovno apeliramo na merodajne oblasti, da se takoj zainteresirajo za to občinsko gospodarstvo in da že končno pregledajo delo občine, kar se ni storilo že dolga leta in kar je vsem ljudskim zastopnikom španska stena. Zavarujemo se za vsak slučaj in pravimo, da ni »komunistične nevarnosti«, pač pa da gre za občinsko dobro, za interese vseh občanov, za spoštovanje zakona. PtUj. Cankarjeva proslava v mestnem gledališču dne 15. tm. je bila prav povoljno oibiskana. Delavsko pevsko društvo »Naprej« je za otvoritev zapelo pod vodstvom pevovodje g. Še-rone pesem »Ob zori«, ki je bila zelo dobro predvajana. Nato je profesor Teply iz Maribora predaval o Cankarju z velikim zanosom in živahnostjo, kakor sploh on zna in vzbudil z njim veliko pozornost med našim delavstvom za proletarskega pisatelja Cankarja. Po predavanju se je izvajala drama »Jakob Ruda« po članih »Svobode«. Igra je bila izvedena prav dobro; posameznim igralcem se je poznalo, da so smatrali svoje vloge resnim. Posebno ženske vloge so bile dobre. Po predstavi je zopet zapel pevski zbor za zaključek »Intemacijonalo«. Silvestrov večer priredi »Svoboda« in pevsko društvo »Naprej« v hotelu »Slon«. Začetek ob 8. uri zvečer. Vabimo vse delavstvo, da se ob tej priliki poslovi od starega leta in pozdravi novo. Sestanek članov politične organizacije se vrši v nedeljo, dne 6. januarja ob 9. uri dopoldne. Pozivamo vse člane in prijatelje, da se sestanka udeleže. Na njem se bo razpravljalo vprašanje sedanje politike v državi in občini Iz občinske seje. Trinajsta redna seja občinskega sveta se je vršila v četrtek, dne 20. decembra. Seja je bila deloma prav živahna, ko so se obravnavale razne zadeve. Za upravni odsek je poročal Nemec Damisch o prošnjah dveh strank za odpis davščine na vozila, katerima se je ugodilo, ker teh vozil več ne posedujeta. Mesarju Kossar ml. se je dovolila provizorično za en tela vreči na temno postavo, ki je ležala na njem. »Kristus! Ali je ubit? Janez! Janez!« Priskočil je zdravnik in jo zadržal. »Pomirite se! Nič ni tako hudega. Sedaj je še nezavesten. Eno nogo bo mogoče zgubil. Odvesti ga moramo v bolnico.« Ni ^i hotel vsega povedati. Tiho se je sesedla ob vozu na tla in padla vznak. Začeli so 70 drgniti s snegom. Ko je spet odprla oči, je brezbrižno strmela pred se. Odnesli so jo v kočo in položili na posteljo. Poklicali so staro sosedo in ji naročili, da ostane pri njej. Voz s ponesrečencem je v spremstvu zdravnika odhitel proti postaji. Mica je celo noč bledla in klicala Janeza. Enkrat se je zbudil tudi Mihec in začuden gledal sosedo. »Ali še ni prišel ata?« »Ata je šel v mesto po sanke. Jutri ti jih prinese. Le pridno spančkaj naprej.« In otrok je zopet zaspal. Mogoče je sanjal o zlatih sankah, ki mu jih vlečejo nebeški krilatci. Tisti prazniki so bili za Lampretove žalostni, prežalostni. In od takrat tudi niso bili nobeni več veseli. TVOIIMiCA KIM.m CH.B AWUKWIHH tiA mSTIKJOEJA URUŽBA Z.OZ.UUSUANA //. / ORIENT TERPENTIN F $BOOA3ALNA DUNADSKA C. UUBUANA POlEaTRGOVINA SCHNEIOER tVEROVSEK PRVOVRSTNI MATERDAL-NIZKE CENE!f lo »ofra« tej cerkvi, ki si sedaj še upa — četudi potom posebnega dra- podpore. mesec še ena stojnica na Florijan-skem trgu, kjer bo prodajal meso po 10 dinarjev. Pozivamo občinstvo, da pri tem mesarju kupuje, če bo res meso tako, da bo vredno te cene. Mogoče bo to vplivalo tudi na padec cen pri ostalih mesarjih^ Občina Ptujska gora je zaprosila za podporo v svrho popravila cerkve. Ta prošnja je vzbudila precej smeha, ko se je povdarilo, da ima ta romarska cerkev na Črni gori itak privilegij pobiranja milodarov po vsej spodnji Štajerski, ki morajo nesti težke tisočake vsako leto. Vsako leto prihajajo procesije za procesijo in nosijo obi- štva — prositi za take Prošnja je bila odbita. ^j Raznim društvom, med njimi tudi r j »Svobodi«, so se odpisali stroški, ki so imela povodom svojih prire-;~r~ ditev v mestnem gledališču. Pri tej ' priliki je s. Mar tudi sprožil vpra-sanje, kako pridejo razna okoliška podeželska društva do bonitete, ko sicer nikdo ničesar ne prispeva k mestnim dohodkom. Sklenilo se je o tem napraviti principijelne odloke. Od okrajnega zastopa je prišla prošnja, ozir. poziv, da naj občina za-varuje obrežje na spodnji strani drav-skega mosta na Bregu. Obči-\ na ima tam ob obrežju par metrov sveta, ki pada vsled nezavarovanja v vodo. Pa tudi sicer nima občina od tega sveta nikake koristi. Po pravici bi pa moral to obrežje (zavarovati lastnik mosta, to je mariborska o-blast. Zato se je sklenilo, da se občina ne spušča v ta popravila, ki bi bila združena z velikimi stroški, koristi pa bi ne bilo nobene. Pri tej priliki si usojamo izreči svoje mnenje, da bi bili gospodje Brežani prej »u-pravičeni« svoje obrežje zavarovati, če nočejo počasi zlesti v Dravo. Sicer pa naj to napravi oblastni odbor. Prostovoljnemu gasilnemu društvu se je odlpisala najemnina v skladišču za orodje v znesku 1500 Din. Muzejsko društvo je prosilo za prispevek k stroškom za kritje primanjkljaja povodom otvoritve muzeja. Ta primanjkljaj je nastal najbrž vsled tega, ker je bilo v gostilni Na- MALA NAZNANILA. JOSIP MLINARIC priporočam svojo bogato zalogo galanterije, špecerije, hišnih in kuhinjskih potrebščin. Maribor, Glavni trg St. 17. a. Bukova drva cela in rezana, trboveljski premog in butare ter vsakovrsten rezan in tesan les Aloji Piščanec Državna cesta, vis-a-vis Mariborski dvor Enkratna ponudba. Vsakdo, kdor za pol leta, t. j. za čas od 1. aprila do 30. septembra naroči ali pa obnovi naročnino za Radlowelt, dobi po svoji volji eno izmed tukaj navedenih treh knjig od Hans Giinther u. Dr. P. Stnker in sicer: Radioexperimente, Mk 3.80; Radio-technisches Lexikon, Mk 3.60; Wo steckt der Fehler? Mk 4.— zastonj. Naročite se Se danes! Samo oni abonenti imajo pravico do premije, ki pošljejo naročnino do 10. IV. in 1 S (šiling) za pošto in zavojnino. Tvornica štampiljk in prodaja v to stroko spadajočih potrebščin T. Soklič Maribor, Aleksandrova c. 43. Creppe de Chine In foular svile od 58 Din na« prej kakor tudi vsakovrstne druge svile v bogati zalogi po najnižjih cenah pri J. Trpinu, Um, Glavni lig 17. Elektrotehnična delavnica PRATTES & TRABI, Maribor, Vodnikov trg St. 3. Popravila vseh vrst električnih strojev in aparatov, novo ovijanje sežganih elektromotorjev, dynamo-strojev, transformatorjev itd. Lastna preizkuševalnica, točna in ku-lantna postrežba, zmerne cene, nakup in prodaja porabljenih motorjev in dynamo-strojev. Dosti denarja prihranite ako daste v popravilo Brzopodplatl, Taitenbachova ul. 14 Vaše vsakovrstne čevlje, galoše, snežne, z gumi in usnjenimi podplati, cene za podplatenje in pete usnjenih damskih Din 26—28, moških Din 32—38. — Se priporoča BRZOPODPLATA. JOSIP MORAVEC, Maribor Slovenska ul. 12 priporoča svojo bogato zalogo snežnih čevljev in galoše vseh prvovrstnih svetovnih znamk, po brezkonkurenčnih cenah. Popravila se sprejemajo. Jt Ali ste že krili J svoje potrebe v tiskovinah ■ Dobavljamo vse tiskovine v prvovrstni izpeljavi in po najnižjih cenah za vsa društva, industrijo, trgovine, pisarne itd. Ljudska tiskarna d. d. Maribor, Sodna ulica St. 20 1. MARIBORSKA DELAVSKA PEKARMA H. Z, Z O. Z. Ustan. 1898 MARIBOR, TRŽAŠKA GESTA STEV. 36-38 Telefon 324 Prodajalne v Slomškovi ulici štev. 2 in na Glavnemu trgu štev. 18 Moderno ln higlfensko urejena pekarna.— Priporočamo vsem organiziranim delavcem in delavkam naše okusno pecivo v polni teži. Ozirajte se pri zahtevanju peciva iz Delavske pekarne pri vseh prodajalcih peciva na savarovaino znamko D. P. n ■■■miniirnmTminii irrTMnirrr— —mi1 ~TT~nmn«mri»iiwmiiii r in i ni niini-rnnnim rodni dem ■plačati veliko število obedov po 25 Din. Salament, to so morali biti fini obedi, -da so bili tako dragi. Ali so jeddi vsak celega purana ali pet telečjih pečenk? Ker je občina itak. letos že dala za muzej velikanske vsote, se je ta prošnja odklonila. Mestnemu delavcu L. se je odpisal dolg 156 Din. — Bivši župan Lozinšek je zaprosil, da se ga razbremeni za 100 Din, za kateri znesek ga tir ja občina vsled telefonskih pri-iLvjbin. S. Mar je pojasnil zadevo: Lozinšek je svoj čas odstopil od svoje funkcije in to meseca februarja. Ker se telefoni odpovedujejo polletno, je takrat prosil občino, naj mu telefon odpravi, ker ga ne potrebuje. Telefon je bil namreč napravljen v času njegovega županovanja. Takrat pa se mu je od naslednjega funkcijo-narja reklo, da telefona še ni treba sedaj odnašati, ker ga itak potrebuje tudi okrajni zastop in je ta telefon edini v tamkajšnjem okolišu, ter se ga rabi v oibče svrhe od okrajnega zastopa, ki je imel takrat most v posesti ter tudi požarna bramba in stražniki. Ker je faktično bil telefon uporabljen od vseh korporacij, je bil s. Mar mnenja, da se prošnji bivšega župana Lozinšeka ugodi, ker če občina ni imela za časa njegovega županovanja nikake škode, naj se pač smatra to kot oškodovanje občine po Lozinšeku v reklamne svrhe. Temu predlogu se je pridružil tudi dr. Šalamun, ki je bil celo mnenja, naj to odškodnino plača okrajni zastop, ki je telefon uporabljal. No, poročevalec iz nemškega kluba pa je bil tako discipliniran, da ni mogel svojega po odseku storjenega predloga umakniti. Mnenja smo, da bi se občina ne zrušila, če bi gg. Nemci enkrat glasovali v prid dotičnega, ki se ga je svoj čas metalo — seveda po krivici — v njihov koš. Nekoliko več samostojnosti v tej reči in še tudi pri nekaterih drugih smo pričakovali od njih. Eni stranki se prošnja za odpis najemninskega vinarja odbije, ker ni pi-avočasno javila praznega stanovanja. — Vinarski podružnici v Ptuju se dovoli brezplačne vožnje o priliki vinskega sejma, ki se bo vršil začetkom marca 1929. (Konec prihodnjič.) Nabirajte nove naročnike rtn-r: ID S Kupujte samo pri tvrdkah, ki oglašujejo v „Delav-skl Politik!" I ... v «r ZA BOŽIČNO DARILO! L U H A „LUNA“ EKPORTNA HIŠA Maribor, Aleksandrova 19 Dobroznana najcenejša in najboljša tvrdka za nakup nogavic, moških nogavic (zoknov), rokavic, dokolenic, gamaš, hišnih čevljev, snežnih čevljev, perila, vezenice, čipk, svilenih trakov etc. Lasten izdelek pletenih jopic, puloverjev ter kompletnih oblek v vsaki veličini. Posebna razstava igrač ter božičnih okraskov. L e n A HBSHOESESISEISBBBSnSSraEl L. Mikuš, Ljubljana, Mesini trs 15 DEŽNIKI. Na malo. Ustanovljeno 1839. Na veliko. Telefon 2282. Število članov nad 10.000. — V letu 1928 izplačane podpore Din 250.000. »LJUDSKA SAMOPOMOČ * podporno druitvo za slučaj smrti za Slovenijo v MARIBORU, Aleksandrova cesta St. 45 n sprejme do konca februarja 1929 v od-delek ,fl‘ vse zdrave osebe od l.do 70.leta. Najvišja podpora 1000 Din. Posmrtnina za vsak smrtni slučaj 50 para. — Enkratna vpisnina po starosti od 18 do 40 Din. S tem oddelkom je dana vsakomur prilika, torej tudi najrevnejšim Slojem za pristop v to človekoljubno društvo. V oddelek B, C, D, B I, C/l, D/l s podporami Od 2000 do 32.000 Din se sprejmejo do nadaljnega le še vse zdrave osebe od 21. do 50. leta. — Zahtevajte še danes zastonj pristopno izjavo. -----— „Edeu za vse, vsi za enejja“. .. ~ ncinncincincinnncinrancicinnnnnnnncinci g g g G G G G G G G G G G G G G G G i Ali že uporabljate temnimo kino u i Dobiva se jo povsod. Dobiva se lo povsod. 3 a 3 3 3 3 3 a a a 3 3 S 3 3 3 a Tiska: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru, predatavitelj J osip Oilak y Mariboru. — Za pokrajinsko načelstvo SSJ za Slovenijo izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru