253. številka. Lfjpiblj&iia, stfcoto 6. novembra. Vili. leto, 1875c SLOVENSKI NAROD Izhaja .-aak dan, izvzoinši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja pa polti prnjoniau, la avatro-ogerske dežele za celo loto 16 polti., za pol leta 8 £ > d. aa četit leta 4 gold. — Za LJubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za Četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za toje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah ia za dijake velja znižana cena in sicer: Za LJubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po posti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiristopne peti t-vrste 6 kr., Če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. v „zvezdi-. Kolmanovej hiši Dopisi naj se izvole frankirati. — Bokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v LJubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 25—26 poleg gledišča O »»avniitvo, na katero naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v K Aleksander Karagjorgjević in Milan Obrenović. Iz Zagreba 2. nov. j Izv. dop ] Denašnja srbska kneževina je stvaritev familij Karagjorgjev;ćev in Obrenovićev, in teško je reči, katera teb familij ima več za -slug za Srbijo. Prvi je Kara Gjorgje (Črni Jnrij) leta 1801 zastavo narodnega osvobo-jenja mej Srbi vzdignil. Za njim je pričel kot drugi osvoboditelj leta 1815. Miloš Obrenović, ki je potem od leta 1817 do leta 1842 kot prvi srbski knez kneževal. Po izgnauji Miloša leta 1842 je zasedel knežev prestol Aleksander Karagjorgjević, in po izgnanji tega leta 1858 so priili zopet Obrenovići; nesrečni Mibajlo in današnji Milan na srbski prestol. Mej tema dvema familijama obstoji smrtna srčba, ka-terej so tudi uže žrtve pale. Obrenovići so dali Črnega J u rja zavratno usmrtiti, Ka-ragjorgjevići se pa dolžijo, da so pri umorstvu Mihajla svojo roko vmes imeli. Srbski narod je bil s svojimi simpatijami iu antipatijami zmirom na dva tabra razdeljen: na pristaše Obrenovićev, in na pristaše Ka-ragjorgjevičev. Prognana familija — in ta je denes Karagjorgjevićera — ruje in kopa zmirom pod familijo, sedečo na predstoln. Prognanec Aleksander Karagjorgjević prede denes mreže okloli predstola Milana Obre-novića. Okolnosti so mu naj povoljnejše. Milan je izgubil s svojo miroljubno politiko skoro vse simpatije v srbskem narodu, ki so se na stran Aleksandra Karagjorgjevića naginjati začele. Če je res, da se misli Alek. Karagjorgjević na čelo bosniške vstaje postaviti, so simpatije celega srbstva, kakor bi trenil, vse na njcgovej strani, in če ga vstaši po prvih bojnih vspehih, ne mara, za srbskega kneza proglasijo, zakotakal se bo Milan iz svojega prestola kakor mrtva masa. Denes ima srbski narod samo tisti za soboj, ki ga v boj proti Tarštvu vodi. Dopisnik iz Kostajnice, ima prav, Če prikazen Aleksadra Karagjorgjevića mej bosniŠkinii vstaši kot velcvažen dogodek označuje. Pri-deto ime Mrkon'ć je prevod turške besede Kara-črno-mrko. Vstaja bo pod vodstvom Aleksandra Karagjorgjevića novo prožnost, novo življenje zadobila. Mož, katerega oče je prvi borbo Srbstva proti Tarštvu začel, kateri razpolaga s premoženjem več milijonov goldinarjev, ta mož bi mogel s svojim pristopom k vstaji res celo novo situvacijo na jugoslovanskem bojišči ustvariti. Aleksander Karagjorgjević ni j v nobeno obljubo diplomaciji in velevlastim obvezan, njegov program je : preko razvalin turškega vladar a t va v Bosni in Hercegovini na čeln osvobojenega in zedinjenega srbskega naroda knežev prestol svojih pradedov zase stil — Pod knezom Milanom preustvaril se bo srbski prestol pri takih okolnostih v grmado, in če ne zbeži is njega, izgori na njem. _ Politični razgled. notranje deataae V Ljubljani 5 novembra. Iz M)nntif4w se v nAugsb. Allg. Ztg.u piše, da se ministerstvo Auerspergovo maje. V JPmgi je bila 3. novembra volitev v trgovinsko zbornico. Od obeh stranij, od češke in nemške, je bilo udeleževanje prav živo. Hesultat nam nij še znan. Na Mn»*4it\*kift gimnazijah in realkah je letos 3488 slovanskih učencev, 2847 nemških in 1257 judovskih. Slovani imajo 5, a Nemci in Judje skupaj pa 20 srednjih šol. Mi Slovenci pa celo nobene ne. V itrv€*t*ke»n saboru se je začela proračunska debata. Govorili so Kušević in Subotić za predlogo odborovo, a Burati proti njej. Diplomatični avstrijski agent v itel-f/š'vtim\ se v nemškem novinarstvu čudne stranke, ki se sicer na smrt in življenje pobijajo, zedinjujejo v lepej slogi. ,,N. Fr. Pr.,u znana zagovornica Turčije, je, kakor to citira v svojem listu od 4. novembra, v berlinskej katoliškej „Germaniji" dobila zaveznico. Ta ultramon-tanski list nahaja namreč, da je govor ruskega vladnega vestnika „sehr bedenklich." i\t'ii»jtkt€ vlada je odvzela koncesijo krakovskemu poljskemu listu „Czasu za Nemčijo. Iz MJontlontu se poroča, da je diplomatični agent v Peroku na malajičnem, od Siama odvisnem zemljišči n mor j en bil. Dopisi. Iz Dunaja 3. novembra. [Izv. dop.] Državni zbor se posvetuje o novi žandarmerija ki postavi. Vlada je postavni načrt najprej gospodski zbornici predložila, katere predlogi so predmet posvetovanja v poslanski zbornici. Opozicija, h katere) spadajo tudi slovenski poslanci, se »podtika zlasti na odločbami, po katerih se ima povekšati vpljiv političnih oblasti na žandarmerijo. Kellers-perg je celo nasvetoval, da se žandarmerija, katera stoji zdaj pod ministrom za deželno obrambo, stavi pod ministra notranjih zadev. Tema nasveta je Lasser sam nasprotoval, ker ima tako nže nuiuisterstvo notranjih za- listek. Kupa brir.jevca. (Izvirna povest, spisal Liberius) VIII. (Dalje.) Uže včeraj je opazil tudi sam, da nade-polna Irenica ne zametuje polne kupe in da jej dim iz učiteljeve pipe nij bil nadležen. Gorje, ko bi bilo to vse prepričevalno znamenje, da so resnične njegove sanje. Izgubljeno je potem vse, zatrta je komaj izbujena ljubezen, misel na ženitev brezumna, po-gubljiva. Da, v tem se mora in hoče prepričati pri prvej priložnosti, in napne vse moči in po zvć vse lepe in nelepe Irenine lastnosti. Tisti dan je imela družina Bistriškega gradu prijetno, da še nikdar tako. — Vse do pola dne nij videla svojega sicer cmeri kavega, hudega gospoda, in po polu dnč, ko je Šel okoli nje, nij izjemno nikogar zmerjal, nikomur žogal, uiti se zanimal natančneje za delo. Mlajši hlapci, ki so ga videli v nedeljo pred cerkvijo v druščini učiteljeve hčere, namežikavali so družicam deklam in šepetali: „Le počakajte, še zibale boste, gospod se ženi." Ženske so zarudele, in nijso mogle umeti kaj tacega, ter pristavile: „Lažete, kdo neki mara tacega čmerikavca, ako je tudi petičen." Stareje družice pa so stikale glave skupaj in dejale: „Bog nas varuj, Če še ženo pripelje v grad, nže on nas zmerja dovolj, kaj bode utoprv potem." Najemnik pa je hodil mej tem, roki križem na hrbtu Bklenjene, in študiral in si belil glavo, kako bi se prepričal, ali nijso njegove sanje resnične, ali ne pije Irena rada sladko kapljico, in ali morda puši, kar bi bilo še huje, celo drage, škodljive cigare. Drugo jutro vstane Pelin zgodaj, Še prej, kot je imel sicer navado, in zavije) naravnost proti fari. Mlajši hlapec, ki je zaspanega in zdehavega obraza naprezal vole pred hlevom, opazi uže od daleč, da je gospod denes slabe volje, torej nalašč nekaj popravlja in ureduje pri vozu, ler se delal, kakor bi ga ne videl, a zraven si misli: Denes bode pa uže zopet križ, uže na tešče se kremži in drži, kakor bog ga nas varuj. In v resnici, najemnik je bil slabe volje, silo slabe, tega so bile krive zopetne strašne sanje o njegovej ljubi, — in da sanje kaj pomenijo, in še mnogo, to je veroval vodno in veruje še denes. Prepričati se hoče torej sam, kako da je z Ireno, in Če je v resnici vdana takim pregrešnim navadam, poskusi dev preobširni delokrog. Herman je odrekava! državnemu zbora kompeteaco, o tej postavi sklepati, a končno sam ostal s svojim mnenjem, ker ga še konservativna stranka nij podpirala. Moravski poslanec Fanderlik je dokazal zlorabo žandarmerije od političnih uradov proti narodni opoziciji ; potem tacem postanejo iz žaadarmov beriči (Scbergeu) Slovanom sovražne vlade. Lisser je nekako pikro odgovarjal; vsled tega Fanderlik ostro izreče, da je tako odgovarjanje za ministra nespodobno, kar je seveda Lasserja silno zapeklo. Sploh je imelLasser nesrečni dan, ker je tudi svoje pajdaše, Kellersperga, dr. Grossa i dr. Demla razžalil s svojim pikajočim govorom. V specijalnej debati v seji 3. novembra je govoril dr. Vošnjak proti onim točkam, po katerih bi se dala političnim uradom večja oblast do žandarmerije. (Govor prinesemo po stenografičnib zapisnikih. Ur.) V prihodnjej seji pride Wildauerjev predlog na vrsto. Od strani desnega centra, kateri zanika kompetentnost državnega zbora v tej stvari, vpisanih je nže več govornikov. Prvi bode menda Hohenvvart proti govoril. Poljaki še nijso prišli do sklepa, kaj da bi storili. Njihov „Landsmann minister" Ziemialkovski je vodja brez armade. Mož se vije i suče, da si ohrani ministerski sedež: kaj bi pač rekla njegova čedna ženka, ko bi morala z njim priljubljeni Beč zapustiti; zato je njena prva i zadnja beseda: Flor ko, ostani minister! Prosil je sicer, kakor sam pravi, cesarja, naj mu privoli, da sme odstopiti, a vse to le na videz, da se poljski poslanci zopet pomirijo. Iz IIojtlim pri Trstu 3. nov. [Izv. dop.] Morda mi je nže zopet dragi dopisnik s poročilom o besndi v našej čitalnici na vseh svetnikov dan prvenstvo prevzel, ako nij evo vam ga, v kratkem se ve da. Nabralo se je občinstva toliko kakor morda še nikdar, kajti po pravici rečeno Čitalnični prostori nijso zadostovali. Mej poslušalci sem z veseljem i ponosom zapazil našega vrlega državnega poslanca g. Nabergoja, ki se, mimo gredč bodi omenjeno, nocoj v BeČ vrača; potem hercegovskega borilca g. Gru-ića Ljubobratićevega pobočnika, prilično število gg. častnikov hrvatskega polka, ki se po svojej narodni odločnosti i zavesti lepo odlikujejo od tudi ta bivajofiega slovenskega našega polka. Počastila nas je bila svojoj nazočnostjo tudi gospodičina Neuge-baaerjeva pevka pri operi v Zagreba i ve- morda in jo spreobrne, ako ne, izbije si zadnjo misel na ženitev iz glave. Da bi se nže mej potom vsaj polovično zagotovil, koliko ima upa, razsnuje si jako zanesljiv dokaz, namreč, ako sreča prej moškega na pota, je dobro znamenje, ako pa žensko, je izgubljeno in uničeno vse. V to je veroval njegov ded, njegov oče, in veruje tudi sam in goljufal se je dosedaj malokaterikrat v svojem Življenji. Tako koraka utopljen v te resne misli dalje, zmajuje z glavo, govori na pol glasno sam s soboj, in sam ne ve, kaj in zakaj. Tako pride do razpotja, kjer se križata pota. Eden pelja v stransko vas, drugi večji pa k fari. Stoprv zdaj povzdigne Pelin oči, a v tem trenotkn zbledi, mrzel p6t ga oblije po čelu in pod srajco, kajti v obličji zapazi starikavo, sključeno beračico, ki menda ogledavši najemnika, pospešuje korake, ho- lik venec naših tržaških krasotic, množica Tržačanov, a nič ali malo več kot nič — okoličanov, kakor je to nže Žalostna navada. G. predsednik je po svojej kratkej i jedrnate j navadi občinstvo pozdravil i za mnogobrojni obisk zahvalil se mn, za njim je mala Marija Zvanatova krepkim i pogumnim izrazom deklamirala S. Jenkovo balado „Nevabljeni svat, i takoj za njo njeni brat Mate čital šaljivo Levstikovo pesen „Na vseh svetnikov dan", ki je pesniku i njegovej prvi zbirki pesnic nakopala prognastvo i index, česar se ve, da dan denes nemore nikdo razumeti, če to pesen i ostale njene sestrice, nhčerke Levstika poeta" čita. Našemu občinstva aže sploh znana igra „Mlinar i njegova lici" igrala se je dobro i točno v splošno zadovoljstvo predstqvljalcem hvaležnega občinstva. Živio! marljivemu našemu dramatičnemu odseku, i drugi Živio! rojanskemu pevskemu zbora, ki nas je pred igro, i tudi po končanoj besedi svojim lepo ubranim petjem razveseleval, i v kasno noč v čitalnici zbrane držal, „kjcr smo jeli i pili i peli, veseli bili," i miHlim da brez „nc vabi ene ga svata.a V kratkem boste od rojanske čitalnice zopet kaj čuli i poročati morali, kajti ona ne dremlje. Iz tržaške okolice [Izv. dop.] J. G. V. — Kako da je „Trie*ter Zeitung" pohvalila našega slovečega goslarja Krežmo to je nSlov. Narod" uže pred kratkim povedal. Kako da je pa „11 Citadino" kot organ tukajšnjih Italijanov, ki vedo ceniti mnziko, kakor gre, svojo misel zastran tega mladeniča, ali kakor mu ta časnik pravi, mladenč i ča (giovinetto) razodel, to se glasi tako-le: „ Po tem ko sa je sijajno Bkazal v prvem koncertu ta mladenčič, odločen, da se ob naša v prihodnje kot pravi nmeten izvrstnik (virtuoz) v muziki, postavil se je v petek (to je 29. dno meseca oktobra t. 1.) drugikrat pred občinstvo v „kabineta Minerve". Bila bi prazna prizadeva pripovedovati kako in koliko,'da se mn je ploskalo v pohvalo; saj zadosti je, ako se ta reče, da navdušba, katero so čutili poslušalci precej ob začetku koncerta, je rastla in pa postajala orjaška Čedalje bolj do konca — dosegavši skrajno visočino. Je-li mogoče, razgovarjati se o zaslugah tega posebnega (nenavadnega) mla-denčiča? Ko seje reklo, da on v muzikalnoj umetniji doseže popolnost; da v revnem gane srce, straši in povzdiguje; da najtežav- teČ prestriči ga na razpotju, A najemniku se strašna, temna misel zbudi v tem trenotkn, vsa sladka sreča, katero je našel po dolzih štirdesetih letih stoprv pred dvema dnema, je uničena na en pot, ljubezajiva Irena je izgubljena zanj za vselej. V nepo-pisljivem strahu in zadregi mćni rešiti se na ta način, da se izogne beračici in odide po daljši poti proti bližnjoj vasi. Izmišljeno, storjeno. Pelin poprime zdajci klobuk v roke in z dirja, kar morejo nogi dohajati druga drugo, in da dolgi črni Škrijci njegove suknje visoko v zraku odletavajo in vihrajo v vetru. — Starka, videč bežečega najemnika, se prestraši, ter misli, da gori, ali je kakova druga nesreča v bližnjem selu. — Ne pomisljujoč se dolgo, poprime tudi tiši hvojo kosamo polno cunj in druge starinske robe in dirja za Pelinom in kriči: O poČa- nejffa muzikalne reči so razkladane in izpeljane s posebno lehkoto, barvo in jedino natančnostjo, — ne ostane druzega, da se še o njem kaj reče. Treba je timveč reči to-le: raztelesovanje genija je pobita (?) prizadeva. Slišimo sicer s posebnim veseljem, da bode goslar Krežma po občni želji pravih prijateljev muzike, dal te dni šo jeden koncert, v katerem bo godel najbolj teške reči iz Paganinijevih, Bazzinijevih in še drugih muzičnib skladeb". Pa naj se le imajo naši ljubi Nemci in nemškutarji v Ljubljani! Domače stvari. — (Pri ugovornej obravnavi) „Slovenskoga Naroda" 4. nov. je urednik Jurčič ugovarjal v vsem skupaj proti konfiskaciji osmih člankov, natisnenih v treh konfisciranih številkah. Sodišče je pri štirih manjših dementiralo državno pravdništvo, izpoznavši, da njih konfisciranje nij opravičeno. Pri dveh uvodnih člankih pak je tudi zavrgla juridične razloge državnega pravd-ništva, a izpoznala ipak kaljenje javnega mii ti po drnzih paragrafih, kar se nam zdi še le principijelno vprašanje, katero se bode rešilo v drugej instanci, ker urednik je proti razsodbi osobito o zadnjem članku nazuauil pritožbo na višjo sodnijo. — (Društvo kranjskih zdravnikov) ima prihodnjo sredo (10. t. m.) shod, pri katerem bodo sledeča predavanja: 1. dr. Bleiweis in dr. Eisl: o skupno opazoranem slučaji večletnega nošenja noževe ostrine v pljučah; — 2. prof. Va-lenta: o „llaematometri"; — 3. dr. Kovač: o diphtheritični epidemiji leta 1874 v Ljubljani. — (Dimitz „Geschichte Krains") je izšel ravnokar pri Kleinmayr & Bambergu tretjega dela drugi vezek. — (Umrl) je v Petervardeinu vsled več letnega bolehanja še v dobrem sponima znani kapelnik polka Cesarjevica, gospod San-telj. Zapustil je mnogobrojno neoskrbljeno družino. Šantelj bil je kakor znano tudi več časa kapelnik pevskega društvo ljubljanske čitalnice. Bodi mu zemljica lehka! — (G. N o 11 i) je v zadnjem času kot operski pevec v Zagrebu dvakrat v nDon Juanu" nastopil. Prvič so mu hrvatski listi očitali, da je premalo znal, zdaj po dragem nastopu ga hvaliijo, da je uže bolji. kajte gospod grajski, ne bežite tako, tudi jaz grem tja, povejte, kaj se je zgodilo. A najemnik zapazivši, da teče celo starka za njim, prekriža se in misli, da je sama coprnica vražja, ki ga preganja in ki je tudi Ireni zacoprala in jo popačila. Da bi se rešil vsaj samega sebe, ker je uže izgubljeno vse drago, hiti še bolje in močno sopiha, dokler se ne prepriča, da je starka daleč zadaj in ga ne preganja več. Ves oslabljen in spehau dospfc v bližnjo vas. A kaj še vse to, prestalo bi se vse, le strašna misel, da je izgubljena zanj za vselej ljubezni iva Irenica, to mu hoče omamiti um. Takov tudi ne more k njej. Vmiriti se mora prej, razvedriti si glavo, izbiti obupne uuhIi iz nje. Iz bližnje krčme se čuje smeh in veselje. Tu je kraj, kjer se pozablja gorje iu — (O II n b m a j e r j i) se brzoj avl j a iz Zadra, da je prepotoval vstaške tabore zapadne Bosne. — (Iz Zagreba) se nam poroča, da bode ob novem leta izhajal nov hrvatski dnevnik, ki bode zastopal ideje narodne opozicije Makanec-Baratijeve. — (Narodna čitalnica novomeška) napravi dne 14. novembra 1875 v spomin svojega desetletnega obstanka o priliki ntvorjenja prvega narodnega doma besedo. Program je: 1. Nagovor predsednikov. 2. r Naprej1' od Jen ko ta, poje moški zbor. 3. Slavnostni govor. 4. „Strane" od Ma-Seka, poje moški zbor. 5. Deklamacija. 6. „Mili kraj" od Ne d ved a, poje moški zbor. Mej posameznimi točkami svira meščanska godba. Po dovršenem programu: Ples. Začetek ob 7. ari zvečer. K tej besedi uljudno vabi Odbor. — (Zavratniumor.) V Kamniku je te dni pri tamošnjem bataljonu ogerskega regimenta Sachsen-Meiningen storil se za-vraten amor. Nek novinec, tam iz ogerskih pust doma, kjer rastejo največji lopovi, vstane zjutraj nekoliko pred budnico, nabije puško, ter ustreli spečega desetnika Grossa, jada po rodn. Desetnik se nij več ganil. Morilca, ki je to dejanje dovršil iz maščevanja, eskortirali so takoj v Ljubljano v brigadni zapor. Po vojnih člankih se ima tak zločinec stanovskopravno ustreliti, a ker je ta rekrut, pride prej pred sodbo. Razne vesti. * (Največji orgije v Avstriji) se četiri manuali, 94 registrov in 4903 piščalk, izdelane so bile pred nekaj dnevi v samostano pri sv. Florjanu (Gornjem Avstrijskem). Mojster tega dela je gosp. Matevž Mauraber iz Solnograda, kateri je sć svojima sinoma Josipom in Ivanom in še z ve-čimi drugimi od 15. maja 1873 te orgije izdelavah * (Samo um ori na D u naj i.) Meseca oktobra storilo je trideset osob svojemu življenju konec. Devet mož in tri ženske so se obesili, sedem moških se je ustrelilo, četiri osobe — dva moža in dve ženski — skočili so v Donavo, dva moža sta se ostrupila, in dva prerezala sta si grlo. Jeden mož pak je končal življenje na prav originalni način. Zabodil in potem potisnil si je špičasto železo v vrh glava in si Uko razcepil črepinjp. nesreča si misli najemnik in strašno zapeljiva podoba se mu usili prvič v njegovem življenji, da bi namreč tudi on postopil noter in hi ndušil v vinu svoje gorje. Izkušnjava je huda, žalost velika, miru potrebuje on. Kaj velja, kaj bode kakor hoče, samo eno kupo ga bode pil, samo do-nes gre v krčmo potem nikedar več, prav gotovo ne. Tako prestopi Pelin prag vesele krčme, prelomi svoje svete sklepe katere je koval lota in leta in je spolnoval, in to zaradi slabe ženske išče v vinu izgubljenega miru, uničenega veselja in to zaradi slabe ženske. Misli si iskati tu potrebnih močij, da preštudira in pretuhta večno največjo uganko — slabo žensko. Da žalostno je to. a resnica toliko potov izkušeno, toliko potov spoznana prepozno. A kaj moremo mi za to, on, ki nam je podaril srce in izlil ljubezen vanj, Poslfaito. *) V „Slovenca" St. 129 bral sem sosta-vek „o banki Sloveniji" v katerima se jaz opisujem za najhujšega nasprotnika tega domačega zavoda. Piše se, da šuntam ljudij zoper to banko, ter da podiram njeno delovanje v okolici cerkniškej. Kaj da je na tema resničnega, naj povem v naslednjih vrsticah : Ko se je banka Slovenija ustanovila, bil sem jaz v tej okolici prvi, kteri je nje delovanje podpiral. Nagovarjal sem sosede naj pristopijo k tej banki in v resnici sem nagovoril neki dopoldan, ko io prišel bankini agent iz Ljubljane do mene v eni sami vasi nad 40 posestnikov, da so se zavarovali pri tej banki. Tudi sam sem zavaroval nektere svoje poslopja pri njej. Kasneje sem pa odstopil od banke Slovenje in zavaroval svoje poslopja drugej iz uzrokov. katerih nečem tu opisovati, in ktere tudi nikomur razodel nijsem. Tu omenim le, da v onem času, ko sem jaz od bauko Slovenije odstopil, mi je bilo v resnici žal, da sem kdaj za to banko deloval. A zopet to nijsem do denes nikomur razodel. Čudno je toraj, da se o meni more v „Slovenca" št. 129 tako lažnjivo pisariti. Ako se morebiti misli, da je moja največja pregreha, ka sem odstopil od banke Slovenije, naj bode le vsacema povedano, da bodem uže sam, potem ko me banka za to toži, svojo reč pri c. kr. deželni sodni ji v Ljubljani poravnal. Nikakor pa se nijsem pregreSil na kaki drugi način zoper banko, potem ko ko nijsem nijednega šuntal odstopiti od zavarovanja, nijsem, v tej zadevi nikdar in nikomur svete dajal, tiho sem molčal, ker je bilo za molčati. Cerkniški zastopnik pa, kateremu denes odločno povem, da se ne bodem z njim nadalje v javnih li tih prepiral, pa je vendar le vse te laži raportiral bankinema ravna teljstvu, ter poročal, da vsi toženi k meni v poduk hite. Povem pa, da je prišel edino le moj bližnji sosed, potem ko ga je banka za premije tožila, k meni v svete kaj hoče storiti, ko on dobro ve, da je banki vse plačal, a da je vendar le tožbo dobil. Svetoval sem mu napraviti, ako je to resnica, kar mi on pripovednje, protest, katerega sem kasneje na njegovo zaprošbo Se jaz naredil. Prej pa, ko je prišlo pri c. kr. deželni sodniji do obravnave, bila je ta stvar nže s tem rešena, da je cerkniški zastopnik banke „Slovenije", potem ko je izvedel, da je toženec protest napravil, od njega uže dolgo prej iztirjane, ravnateljstva poslati pozabljene novce — tja poslal, in toženemu, kakor tudi banki še stroške plačati moral. Sprevidim, da edino le to, je bilo cerkniškemu zastopniku povod, da je on mene *) Če tu dajomo napadenemu prijatelju besedo, da se brani, s tem nikakor nečemo zopor banko govoriti dati. Uredn. naj sodi! — Mi smo pravi naivni A damški otroci prvotne, zapeljive matere Eve. IX. V krčmi je bilo veselo in živahno, ko vstopi grajski najemnik. A pravo življenje se razname stoprv potem. Pivci sivolasi in mladi, dobri in slabi, vaški gospodarji, jamejo stiskati glave skupaj namežikavati si, kajti videti Pelina v krčmi to je bilo novo, to je bila največja uganjka. „Zeui se, torej se mora privaditi pijačo, da kedar ga jezi in pika žena, ve za najboljšo zateko v krčmo", šepne mlajši sosed starejemu in pogleda izpod širokokraj-nega pokrivala k nasprotni mizi, kjer sedi samec naj-muik in podpira nekako otožno glavo v komolca. „Ne bodi, ne bodi, to nij res, to ni mogoče, Še sebi si ne privošči najemnik kapljo vino, ali kaj boljega, pa bodo jimal tako črno popisal bankinemu ravnateljstva kot očeta onega protesta. Mirno torej čakam na tožbo, ktero bode proti meni napravilo bankino ravnateljstvo. Kot malomodri podžupan sem vendar le v delovanja svojem vsaj toliko moder, da ne bodem v pričo bankinega zastopnika, dasiravno bil je on, ko sem jaz z njim govoril, popolno pijan, banko „Slo-venijo" imenoval sleparski zavod. Tožba mi bo dala priliko, po sodni jskej poti tožiti laž-njivega zastopnika banke v Cerknici kot obrekovalca in lažnika, kajti tako malo ko-kor more on spričati, da sem jaz banki „Sloveniji" na nepošten način škodoval, sploh škodovati hotel, ravno tako malo bode tudi mogel on dokazati besede, ktere trdi, da jih je Gabrovšek, sodnijski sluga pri izročitvi tožnib listov meni govoril. Ravnateljstva bi pa svetoval, rabiti v prihodnje več previdnosti ! Kadar v javno liste stavi sporočila svojih zastopnikov, naj se prej prepriča o istinitosti vsicega poslanega in naj nikar slepo ne veruje Bvojemu podložnemu. Jaz pa tudi ne bodem rekel, ako me sedaj kdo vpraša zakaj se prepiram v časopisih z banko: „Kaj tebi to mar!" Dolenja vas 4. nov. 1875. A. Krašovi c. PORllllIO. Važno za vsacega. V vsih strokah, posebno pa pri kupovanji priljubljenih originalnih srečk opravičuje so zaupanje v firmo, na drugej strani pa tudi zarad uiaozega prodajanja. Posebno srečna in radi natančnosti in reelnosti je znana firma Adolf Haas & l'om|>. v Hamburgu, katera se uljudno priporoča. Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni Bevalusciere in Barry t> l/Ott((ONM. 28 let aže je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna brana, pri odrafičenih i otrocih brez medicin in atrodkov; zdravi vse bolezni v želodcu, na živcih, dalje prsno, i na jetrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlato z do, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, š imenje v ušesih, slabosti in blevanie pri nosečih, otožnost, diabet, trganje, shujSanje, blediČico in prehlajenje^ posebno se priporoča za dojenee in je bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. Wurzerja, g. F. V. 15ene k a, pravega profesorja medicino na vseučilišči v Mariboru, cdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Dr. Canipbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Castle-ituart, Markize de Brehan a mnogo d nizi h imenitnih >sob, se razpofiiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 spričevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. Wurzerja, Bonn, 10. juh 1852. Revalesciere Dn Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in . polka. Izkužnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angulsteina. Bero lin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam glede Revaleiiciero du Barry jsesfvanbko, najbolj« spričevalo. Dr. Angelstein, tajni sauit. svetovalec. M o n t o n a, Istra. Učinki Bevtleaoierc du Barry so izvrstni, i'oiu. CliiUo'u^ijiiir, c. ki. ukr« zdravnik« Spričevalo 8t. 76.921. O b« r g i m p e r ti, (Kadensko), 22. aprila 1872. Moj patiout, ki jo uže bolehal 8 toduov za strašnimi bolečinami vnetio jeter, ter ničesar pouiiti nij mogel, je vsled rabe Vašo Revalesciere du Barry po-polnama zdrav. Viljem Burkart, ranocelnik. St 80.416. Gosp. F. V. Beneko, pravi profesor medicino na vpoi-čilifiiui v Mariboru (.Nemčija), piše v -Berliner Klinische Wochenachrifta od 8. aprila 1872 to le: „Nikdar ne zabiui, da je ozdravila enega mojih otrok le takozvana ..Itevalenta Ara-bica" (Revalesciere). Dete je v 4. mesecu vedno več in več hujšalo, ter vedno bljuvalo, kar vsa zdravila nij so bilu v stanu odpraviti; toda T?*valesciere gaje ozdravila popolnoma v 6 tednih. St. 79.S10. Gospo vdovo Klemmovo, DUsseldorf, ca dolgoletnem bolehanji glave in davljenji. Št. 64.210. Markizo do Brehan, bolehajo sedem let, na nespanji, treslici na vseh udih, «hujsanji ic hipohonilriji. Št. 65.715. Gospodični do Montlouis na nepre-bavljenji, nespanji in huj sanji. 8t 75.877. Flor. KoUerja, c kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kadiji in bolehanji dužnika, omotici i tiačanji v prsih. Št. 75.970. Gospoda Gabriela Tešnerja, slušatelja višje javne trgovinske akademije dunajske, na akoro Jireznadejni prsni bolečini in pretresu čutnic St. 75.928. Barona Sigmo 10 letne hramote na rokah in nogah i t. d. Revalescičre je 4 krat tečueja, nego meso, ter ■o pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na ceni, gleue hrane. V plehaatih pufiioah po poi fonta 1 gold. 50 kr., 1 fant 2 gold. 50 kr., 2 fanta 4 gold. 50 kr., 5 fnn )aohor, v LonAl Ludvig Mtlllor, v ffl&riborti H. Mene, v ilerana J. B. Stookhauaeu, v Zagreba v lekarnici usmiljenih sester, v Čer-uovieak pri N. Snirhu, v Oseka pri Jul. Davidu, lekarju, v Gradcu pri bratih Oberranz-meyr, v TemeNvaru pri Jos. v. Papu, mestnemu lekarju, pri C. M. Jahnerju, lekarju, v Varal-iJiuu pri lekarjn dr. A. Bal ter ju, kakor v vsob atih pri dobrih ' .....rji'., tu apecoriJEkih trgovcih tudi razpošilja dunajska hiia na vse kraje po poštnih ti&kazmoab ali povzetjih. (257) Dan&jfika borza 5. novembra. (Izvirno telegrafično porodilo.) Enotni drž. dolg v bankovoib . 70 gld. — kr Enotni drž. dolg v srebru . 74 , — , 111 . 80 Akcijo narodno banke . . 930 „ — Kreditno akcije .... 197 - 20 . 113 n 15 Napol......... 9 „ 08 C. k. cekini ...... 6 . 38 V, 104 „ 30 • Št. 14758. (384- -1) Razglas. V mestnem okrožja na ižanski cesti čez prvi Galevc obstoječi most bo z s rad poprav-lanja od 15. t. lil. naprej skoz celi teden za vozove in živino zapri;, torej se prehod za ta čas na karlovsko in pijavogoriško cesto napoti. Mestni magistrat v Ljubljani, 3. novembra 1875. Št. 14849. Razglas. (835—1) Po določilu občinske postave tukajšnega-mesta bosta: a) meutni račun za leto 1874 in b) mestni proračun za leto 1876 od danes naprej skoz Štiruajst dni v magi-tttratnem ekspeditu v očit..i pregled slehernega uda občine ležala, in se bodo tndi tnkaj katere opombe o taistih v zapisnik sprejemale. Mestni magistrat v Ljubljani, 4. novembra. Odprtje kavarne. Slavnemu p. n. občinstvu naznanjam, da som odpri v prostorih prejšnje Landorl-ove kavarne v Levcovej hiši štev. 18, na št. Peter skem predmestji novo kavarno z dvoma biljardoma, ter vabim z zagotovljonjem najbolje postrežbo za prav obilno obiskovanje. S spoštovanjem (377-2) T- Oswald- Izurjen, slovenskega in nemškega jezika popolnem zmožen koncipijent dobi takoj službo pri advokatu D>r. Cirvido Srebre, (379—2) v Brežicah (Bann). Stanovanje lepo, suho v najlepšem kraji Karlovskcga predmostja štev. 33, in sicer 3 sobo, kuhinja z drvarnico in čumnato oddaje se takoj. Več o tem povč iz prijaznosti Administracija „SIov. Naroda". (378—2) 0 -l <-, 1 9 — . n — 2 S«si °£ B m -i b i cd OD B- F" 2. w na _. —i t? 8< Ž « 2 — b • o* Ig. , Otto . Las iz Ce iz Vi kiwert lovca. D O 1 5- I SI 1 " đ -i <"z.» r gtf* g* , cm P »tj -o 8*8. 3 «r» B t 3- ^ -l »sr o w 2 B * J*r oq F I E? £" b ta pr t* 1 ce: bcbcutenb ju Mnnen flnb. Jtjjf WlW OTlfliiiuPoale toctDcii »u»Qtgtlim Utbtr bit r-;ilftf tn 8oo(c n)(tbtn innttljalb ficbcn »bitjcilungcii oUx Clajjtn unt (Stmlnncn ntjogm, namlia) tetnt; 375,000 .,218,750 0?tiđ|gmoT! 1 "S" Sni le SRm.^2AOOOO ®ctoinn (Seminn (Setolnn (BctoinB tflctuina (fletutnn S ©troitine 1 ®eminn 2 ©ctoinne 1 (SctttiuB ltftOOO Hoeoo eoooo 50000 40000 36000 30000 eiooo SOOOO 1NOOO Oulbcn f. O. 8©ttoiuntS)Jm^ 15000 9 ©etDinne . 1SOOO lOOOO 6000 4SOO #000 OOOO 04OO 3LOOO 1500 1000 etc. etc. brt i)i 12 ©fminue 8G Ottoinne 6 ©croinne 40 ©etuinne 1 ©ciuinti 204 ©tioinne 4©ctuinne 1 ©ttDinn 412©ctt)innc {n Vilic m «1,700 (Scrcinnt, fciibung bcS p[>inuih^igrn ^ctcaitS: (iu\c Criflitiat=lfoofefur obetfl.3.50, } m jI. » n *.fOi T as &3crttautn, roclaita fid) bitit 9oo\t \o tafa) cirsoibcn lj.il>cii, laiit unl bcbtutcnbe Kluftiagc ctlvartcn, (old)t nifrl.fti In 3 JU btn tltin. ftcii UMifiiiic.ifii aelbit niiih T)(b(tn 'I tjcitiuljnifr rrerben bon unS bie mit dem Nlaaliwap. pen r,i«i,«m OriRlnallooie iiikit v ■ • :.r.| bcS amtlia)en Sitr* loafungeplanta Ipttnttlid) jugtfcnbtt; amthtlicn O^etvinnlifltn, fonit bit bit ?lu3jal)lun dcn fofort nad bti Otiuinnt nfot« 3it$ung. bid }nm 15. Novemb. auftrHat liit bit trftt Btttoofung otgm ćinfenbung bt« SttragtS ob» unitr yop .!...• !.:r.fn nit entgegtn Dlan belitbt fi(t) balbigft unb dlrekt ju ivi-itbtn an Adolph Haas & Co., Uitunier ftet« BOBI OiMud btgiinftigtt« Oirlcbdft firlrit in hirjtu StBiflbttU r uiiii.-n bit grofitn 0)ttuimtt Don 1/ '250.OOO, iho.tMIO, 120,000, oo.ooo, no.ooo, 50,0110, jo.ooo, sa.ooo, .10,000 a. mtu anba«. £er Ic&te gro^te ©erotnn Hel am 6. Det. tn unjer Tebit. Umrli v IJiilbljiint od 2. do 4. nov.: Franja Pajk, 26 let, v bolnišnici, za vnetjem pljnž, — Jora Sodej,. 42 let, v bolnišnici, na kroničnej jetiki. — Karel Wasuhnitius, 36 let, na razdjonji krvi. — Franjo Stopar, 8 dni, dete krojača, za božjastjo. Služba občinskega tajnika — da so zmožni slo- — ulože v tukajšnjej jo izpraznjena pri tukajšnjemu občinskemu uradu s plačo letnih 500 gold., ter s prostim stanovanjem. Prosilci naj svoje dotične prošnjo z dokazi venskega in nemškega jo/.ika v spisu in v govoru občinskoj pisarnici do kouca novembra t. 1. Uc»i i C- m-m tt tajniku je na voljo dano, v tukajšnjej pisarni g. odvetnika dr. K. Kocelli-ja si v prostih urah še kaj poseboj prislužiti. Glavarstvo krške občine, dno 28. oktobra 1876. (375—2) VtIJ. J*felfer, župan. iMJeiii priporoča svojo bogato zalogo blaga j &N*~ jopic za dame -»me Pariške, Dunajske in Berolinske po najnižji ceni. (361—7) ^ Hišne jopice iz snovi po 5 se posebno priporočajo. IVI. Neumann, v Ljubljani, Lukmanovej hiši, vis-a-vis hotela mode Jzdatelj in nrednik Jonip Jurčič. Lafttniua m tisk .Narodue ti»karneu. 84