l Ctublfani. 2. septembra 1936 Tudi potrebne komasacije Veliko nejevoljo so pred tremi leti povzročili nasilni odloki bivSih JNS oblastnikov, s katerimi ao bile našim občinam postavljene nove meje. Ni bila nejevolja tako velika zaradi stvari same, ampak predvsem zaradi načina, kako se je tu razmejitev in komasacija napravila. Za razmejitev in spojitev občin namreč niso bili merodajni stvarni, utemeljeni razlogi, ampak zgolj politični vidiki, tako da je bilo navadno od jakosti režimskega navdušenja v tej ali oni vasi odvisno, ali bo dodeljena tja, kamor spada, ali pa jo bodo kaznovali na ta način, da jo bodo dodelili ravno in nalašč tja, kamor so se vsi branili. Zato pa js bilo nujno potrebno, da se vsaj najbolj kričeče krivice čini prej popravijo. To se je po veliki večini že zgodilo in vsakdo mora priznati, da so ponovne poprave občinskih meja v popolnem soglasju z voljo ljudstva. Ob tej priliki hočemo omeniti Se druge vrste popravo mej, ki jo bo čim prej tudi treba urediti, to so meje naših okrajnih glavarstev, ki so ponekod naravnost nesmiselne. Vemo, da so današnje meje okrajnih glavarstev nastala v dobi, ko so bile prometne in upravne razmere v deželi vse drugačne kot pa so danes. Takrat so se deželne meje morale kriti z mejami okr. glavarstev. Takrat še ni bilo železnic in ceste so bile redke. In ravno železnice in ceste so marsikje bivša gospodarska in politična središča potisnile v stran, na njihovo mesto pa so stopili popolnoma drugi kraji, ki so se takorekoč čez noč razvili in pritegnili široko okolico nase. Naj za zgled navedemo samo par takih prav kričečih slučajev. Poglejmo n. pr. okrajni glavarstvi Krško in Brežice. Oba ta sedeža glavarstev ležita ob Savi, ne daleč vsaksebi, oava pa je bila v Avstriji tudi meja med deklama Kranjsko in Štajersko. Te meje in teh aezela že skoro 20 let ni več, meje glavarstev P« se ne upajo premakniti od Save. Tako morajo še danes ljudje iz Vidma, ki imajo v Kr-r v. Par min«t hoda, hoditi k glavarju v Mežice, kamor imajo nasprotno prav blizu '. 'e l druge plati Save in Krke, pa morajo ■mtno Brežic na svoje glavarstvo v Krško. Ko-™ časa in denarja se s takimi nepotrebni. "Pot zapravil Ali pa drugi slučaj: Ce hoče 'ta- 3JL ^ciuvMb sil tem. ra tt* »nun«. !SČ tu ni nt Mar. •nm* ra bat Sj ai Ttapts 2n: » taa "Cisna. Jicx tči&aa it' iusui- ^jait — »1 » tmr rut: »nMnhi lia^na-itiu va a/trer 5wiyi ' «.i nit sesiiJituimr » ^mc-nases-1 . V- "Hžifcaltsr s« — ?■» n c -avoiu 3bbm iaistn- k i\; sn stran "»sc. «la * ffln^r aKtoma V. mat nimi iii e "eiiKr. » -"sin« jj! vsa šasil > tsp turne, a-itni m;iiiir n iu >n~u JUT naaiu. icHM? » iritf vr šaM.-saie. žr ur '«-n mirit » "Mm nisov-iiHi »ran"1' Sa » «aw»r fnr*> svmf *.it jnsrmf tr linije * T-irst ssmt : iciirt»r«ni«rt"? x»a»«r nudit'' Turi * jwii+rik t rnsfi jtsHtušnt u. za nim Kprf-t« _ .r. *r Jr -se -n- srBHtaft «tmr s *.iJtite. ai spri!' ysmšiwa =»*«?. TCrcar '3\xs «sen it »stikam » km; c acg-eii rt> ir tsBv TKUčnit is sseri « teami ro H-P-TL istn rji r» lutft' "stSi itaiu3c jssaik. sip»m "jcedte. Js sads' ttjvo t: « -sest S* tet irnia^i iiršna tež veste- -vtrrsšaam. ftaseSsa-" Pr. Ts&jr. fe: sri»: -Ssk iMner^flat, icž *ms--it ma -ajfi: Siit te »rt % te«&s» vsrs-juuie .Ki a ju x:«sar A* a wš i mama "rnšjKam efea. -rit »teste« «4 icatnsšnt! auk fcnfliBMit si pt tas&ri^it' oH!t 3ž«e femic asisecar -sciEnf^c sssr-j; sjht: ijM^tne šnas »«sa stasa t »cfesfct nč .Tnrr>'tiK. jbbp: m. -ascSr«: dšraiiL' T« ■i; dueub aša^iOBt' ješ. m. toctsK i^us -nr in—r j ifjtrešjsR-. ič SK m nnsiat jii-i; iu>jami»c TiBiKi;' 1i«rt n iMiirtlia se ft asf»«. aa « irapi -st se ii satč jBranaL fcxur u;« tb 'i. Bt mt «.* 4}wušine»j t swem nmcsit .iit « tu-Itai. ♦ »• -«B -«flS-jmj«Ht.. e MBSGES* ats B8!?e se-ants« irmac kuKi ju: nt iroaiš«. wa. £ « iiuau n mrtos. Ttassan imBJi ' lasam msniu n Imrniji naiiiiia n »sa b) m« ««mn ni ut- ? o; * sirsiK sttirt, bl ie1 ?'.-iinki s -ici sse ain uw.r iu sa na" ai rra" sn:. t na »aiufea nac r naisssii > h. m « sesa »rmri-noaa unir. n fuvU/iJMti e * mrtiiiiu n nraituom s; an^it, MKsas!. ~iu: ji- "aa in si- *iii maiiHou e icmhn: rpraaaat ■jssr »ffi"* ' rt" iifi i:ita rsiBrT^Tnie ns i<> tr auiu.ii jkvoM. ter m te ?usat lin |jui!)«'.;bbi" -jc ML iag Astor. '-a X « «31 :sxrt JB i tjgBES. t~LOm iiw «£ ii.BssBt aam:r aaKSP'T.:« t adcTte. So est. valj * W3R» teteS t anaa atsesi. j»;t&ax f« na snrsmsiT. ""airnr iaiar iriže«: 4 lcmt iniiusi. mcar jee met n Sasic. teunkc. Joami« t ikH OTšt au* fimaiš - Sir K si f25fl»:,KT3SE& HIMliift "mfc TS- 8rp-;vmi] sner. — n. icmnmrsai 4;uk: arse »uničit jtx lam santasc5 l"rsE jS fer jfsii »aaB^asSasKš«: s& jg irds. « *r 4 ž div/v ''n boj v A' lasih V.Or »r;W cTTdUi jtr,>k — ac 4a ie i r. Alt a »fe» st T-fen- X m. SaKUfie SK ft I1WBW - .n » katrtas fcr.-v.ti in. ttmfcc, ms« sihlai a j.<0. ji a&e«. stana -j-ik. m ftmalK. »nnanr. ivnini*. isac pa, .-sfei. la e «nu tia: v, iresii iant-jn;ia' P« nsa a&ki". ifj&ntn., taka t* ,z,t. za eairach &anv» » T: e ri*2a a ciaosaie i«twe.v a Mber. aa* »aaa.. ca- aj.^ it 4štos» ectc iaiizr r ubu sej iksc _r> r. — i lj: -ihcna ji šratic1 7c .'jlOl.i B zametke se sam m m m lam ;•» pa neaaitn s® » sm-ofj. «r w * .a&iniiži- .ijEjscirta ftcož. ia ; s a tasesee lašssra- ži.im suma t« trsat-as v f-fec, irijtac —w» o-rvfajt T Taaa aa j* ia-Kner.ua ta >oeisa sšHssa. asf jfjsa. 3»sc> aMC«.jsši> 3«:e*:i!iiCw fese »e-«a»a mi asbs. t »ca.! «smi ® p* Jaoaje eso&sat. >Ai«t.< K asssš asia^r. «te»4e Imtei j— pa snarua jjctesffi- kaj sest aa kaj sa&sss.« k rps n ja * ter«a4!E!i: S taaarac Pa » ji fcažj« prsassu as H je fmtp&s&L. PvteK pa >£Ti-jX3e. t':nipt»te, kaša itše jjc t S...*< •r&emi f nfegfc >V«J ksj Eem. ij- ?w tue *anč jmjSb, fcter »i ksska liisnai- 7ir.iat» s »;na piju la 3» OTRNMifiBst sajla pca«^ pot. cii »» ttacnia pianfe »»tijsgan«! jt. ter »r*« pri taift.1® ia *fi«hai?s safHlmsui. c «* po Sašii mMfam mafeiajB te j«. Sutkv HHrtr soinut m >tif*«r{ ee-ats 3&:.a«va v. 'snet umsansiief aar- sit ai- m ffliismr li -rn.-vraj ».-ihitea s tem kar *as; »riWt is j» *i<> "•Mtapt TTJSLiTBJaK Mt? J«? tSfc,We6, .*«BL:3a.'. Te amA ra ajh,- A-VH. !# gaapi«?*» »w»HBf«sa«a: tsjfe- stati ia ril mnftfam r*t*tmm $ 1wn. » »ffJtr^. ^prav nsjra 11 3W aa aAa« i, T,«f' v ianapa"«- rrmrržn- si t-JH-Bn urmi« iu -•fT-tn-^.n.. m -mtrttfm snirumn ir-rsturt u i."««!«'.'!« imunim t» imrni Btl racSa n x«arrrn .-!m.H. I -mmirmmira ia-jaattrai-^teB ailii&i« p-nBf. »nisi re>.!>' wsm. "Tairo >* ma« « .» -aa^ea ssmvsrav aarmvanjt ''» riijčsj-n.h srnumlr ifiaovili. ii in smsca me-—.««:ii» KTKač '»Bff. frrv-.-rrrla , H»U sr. natagai sartolitefa mperamai tir,u«B4 tr. 3sSbf JS9HBI n in-srmš l^jim ITyt ^mor; a? aisiKau&i. » » i»®tiStstt 7Mdte>-vmitanla nitminaft. niauu Jim •Jfc, * «atnr! ff nlft srOTm-.Tuift aKt)nd«sn 7'iift:,iw.u ji »Crtaate« anmc »iJivvS.*. I,idm-: «i f« lamul in »t- aumun » luumatf-. tejjp.Va« V&? iu -z^iii Ssmtiv n tint«« ju IJt)ij>. aa^sniiijjs^ «i ni "»alitiutstain »■»a^j.V »•sv v arit-hh a jp^R T-t totačHtrvut militi* mam iiMtitm u M Kf -s&>&ht »tarvvt 7ib JUJŽ. a m^tjTiv-^s^ aia»iflM st w«aam«ni&: frfi«^^ TggllBt ?*rrrt T>«sri w M »i^iNfc^MMii, & mm tnauBmi>-» w«iiisi-ii ki M ? ovnitn «m«tr5»!B ssita«* «atnlalKsp« AsJts. .«weu.fMauni w isSu-i-. ,V tetteOB Ift? m, ttl m Tlpttmt » rvtr aa ^nitotn t««rm aatr trnek * tai! • -»wo«Mt ^ ■Js4rtewwsf3 fcjif. ra; '!»»."b ia mrnma urit fcipMK Ss KESEJC *<" * ®<>r_ tiiwici 4» aa irn«i _ saiB21 jrte » w n t>;«tji jn -sms: asasanmimk 3«nwtt ^jmbss. "ak ifa-Msa prjeUi x Tor^n« uaa ■»»aigtsa. sar-« n m »»aes^TSB. *a.is«m * iiMRiiiite m su jEtzeirutf. šotm? «> SE»»?e 4f«ilj a:31 ona«t trup?. S»:«f>rf teffltss 38~k^iijirT. ia; aa to-io 2 3&> j i"su« M oš-? i 4» te Mte fcroi^HRi »nia. Kar -sr;*. je S IasBDLžao. Iii 5» aam lgfr# M awsHfaBsT3t nia ~KnniitrTi fa. ^feeousm eu : r : is»s3aa»ii3 Jiftif. 'inaau ja za P*8*•»» Auntahj. JLanrikacKC yt KraaeBi 3'fH.-«c «» te t» » Ksrsriit seb.h nwi 9tmač JC".* aaatfjšiM 9«wDf. jssEtrap ampašKise ss ! tos Mar imca suš Sbsi; ic. 'w -apa« limaja: V ojtšsMcjj Su^eiiira« Banu — S »»ni, 2aia» o«« »iraaiia umiti nam- 1 št br jrmisf «1 5r"*wt mm 9tmttš*xt> NM«. smsut >,mpinnji»Mifiniii K lia; i; s«? k« ■AiKvtfcif?, ie. i» JVfmška ai ir-3Š ?vf. lit sw> Domolmba«, Ljnbljana. VoSfmatd je ic drcgši pogorela hiša 2 £0-epr-dtrski® poslopjem. Užgala jo j« strela. Že t sekaj d»tit5 po sesefi »esst prejel* obakrat od »prave »Qutgjjal»< i^plsi^raž 1000.— dinarjev. l^snrvš «Dsa»oirfs®« izrekam iskreno zahvalo, »Uessoijaiia« psa tsem prst toplo priporoča«. Žiri, 17. ctjnsca 1936. 1 Laisovec, OSEBNE VE8TŠ __ d Jeseniske tovarae si Je ogleda! 29. av- JHsata Batrinii minister dr. Aatoe Kante. d Zlat« poroko to obhajali: v Rušah Dra-getiis is Ana Lingelj. v Zdožaik pa Franc ia Marija NovaL. d ••-.'-ktsico rojstvi! te £s& pri Sv. Aadraža v Halozah g. Ognjeslav Skaštlec, ta-bošbtš iopnik ia dekan aavršk* dekasije. d 7« let.k «fcp»fag zaa&i »levensJd gtAs-ber.ik in pevovodja g. Matej Hafead. d Kad rn »i je inifiiniiflmfci deSerai f cbčnskeai mbtn t Mengša Jane* Bokaiič. Občinski odbor ga j« izvol3 v zadaji seji £0-S-asao za častnega občana. Bog ga živi! DOMAČE NOVICE d Razstava cerfcv®sil& fs«ra»esi#r, Bratovščina sv, Rešajega Tele«; bo isela ktajajo raisuvo cerkvena parasteatov, namenjenih ZJ ubožce cerkve, v časn od sobote 5. septembra do srede 9. septembra v škofijski palači v LfobJiani, v il. nadstropja. Vse diu bo razstava otvoriess od a do 12 dopoldne in od 2 do 6. popoldne. Vljudno vabicso. oieb na vnetja iBOŽ£*aske asrease. Pripeljali »o jo v br-hušaico * S »rajem, a j« kmalt! Essrk. Zdravnik Boko-i^iž je fe mrtvo operi?*! m faač sveta je m-$**l*ii> išt-u £eie, ZfflMJfa hm maš beimsam a želsscasa. V napačni veri živimo, da «3 beta®, železo. žefe-eobetoa ter opeka primes-nejf- za stanovanjska poslopja nego S«, saj asuse bo izredno bo- gati oddelek drž-ar-as razstav« »Za nai le?« na veieseimn od 1. do 33. s^tembra »eorrglji-vo dokaza!, da sc betonske ali ieleiobetonske stavbe za na« boij ekonaraične. I^cs je univerzalno gradivo, trajno k zdrave gradivo, predvsem ps caiceiieiše gradivo! č Kako b*: prsrfire kuriso, te pocčiioc sa državni razstavi »Za naš les* »a velesejmu od 1. do 13. septembra. Sfjosaaii b®sco natras-Eovrstnefe drva ša videli kaktna drva so dobra ali slaba; da »e botsso osJepM-jeni pri ka-povs.jria drv, bomo sa razstavi videli tadi pravilno m sepravflao zložena, prav tako pa tudi pravilne is sepravilbo žagazia ia ecpljesa drva. razes tega pa seveda tedi kako in s kakšnimi drvini laortrac kuriti različne peči d AagfeSd kokiax...«i sahurier k»td Awery fe vziic tesEB, da so je ie 63 iet, v ^srsmstvu znanega našega plezalca Jožeta čopa preplezal te dni najtežja mesta v Triglavski steni. Naie gore torej niso nevarne, če je plezalec mireč i« previdea. d 36-Sete*ee tfertaj« fcož* sa Kaamuikes soli--? so proslavili naši piscisc! preteklo ne-ddjo. Slonaickl tom J8 SAš CESKSI P^POLBSBVSIK, KI GA SVfltIDf CITATKUEM TOPU) PBIPOBOCA-MO. IXH.4JA VSAK MA¥¥HK ©B 12 IS S3TA5B MaSKSO SAMtt iž MJiASMV. ZA ©SBSA. KI SJ SB mm SAE0CIT1 »SLO-VKSCA« m »aOVSSSKl DOM« POPOLNO KAjKsMBSjTL-O. PIŠITE RA IHWTRMn ET8AVI »SbOVEKSKE«A DOMAr V Ui R-LIAH0, I Al VAB POSLIB SEKAJ ŠTEVILK IABTA SA OGLI® d Proračsne ljcdskib šol bodo prdiodr.ic leio prenesli v hanovinske proračane, je izjavil poštni minister Kaludjerčič. d V »bemižki Ud je b*io prejini-, mesec sa skiadiiča &pada natovorjeno na ladie skupno 8900 kubičnih metrer lesa. Les bil its-asesjen z« Italijo, severno Afriko ia Ameriko d Zadraiaa fospe^arska bsaits v LjeW{«E5 ie kupila Blejsko jezero. Grad ir. drogo imovino Ivana ir, Marije Kenda na dražbi za 23 aailijiMOv 400.090 Din. Pred dr&iho so rarni liberalni slovenski listi zahtevali, da mora Ken-dovo imetje za vsako ceno ostati r slovenskih rokak. Zdaj, ko se je ta želja Brc#a£2a, pa jim zopet ni prav in zabavljajo. Saj vesao. kaj jih peče! d S podjetij s več kot eaiss. aSššcmzv- kt-oega dobodk« je v Mariboru. i Otajg va^oaterv ceipe^ bomo li- to« pridelali v Jogosleviji Tako pravijo stro-konsmici. d 1» Rssšje se m mi po 32 Ostrilo Cvetii iz Moetara. .3 Wb3t«»v je ž« kta» ^»ejefe fejb- tjas.ska bclai^aica. i Mni FrtiFnam 1 ii čita^ca v ftt Vsia aad IžaMpamo je feBa odltkovar.i s redom sv. Sare n' stopnje. T redo« sv. Save V stotini pa je bii pocjiscea Ivan Siiztoo. hjh]~ starejti član m dolgoletni predsednik te f|. Ulsic«. d 8r«as ko^ ^r^mtA. V Ljudskem vrtu v Mariboru stoji med drugim drevjem zani^j. va breza. Na čuden način namreč privlačuje strelo ter je samo letos že trikrat treščilo v t0 drevo. Todi v ptejšnjih letih je strela že par. krat oplazila brezo ter ie zaradi neprestanih »čarov drevo že precej okleičeno in oicpljeno Zanimivo je. da se nahaja v neposredni bližini veliko vitjih dreves, pa tudi precej strelovodov, vendar si blisk vedno febira to brezo. d KeaavadeB »tacaj foreatr&acetL Na cesti »jed Bučečovci in Starosovo vasjo na Štajerskem, se je pripetila iusds nesreča.. Po cesti ie šlz mlada, kakih 20 let stara slaboumna bera-čica, ki se je tiste dni klatila v ljutomerski okolici Nasproti pa ie privozšl osebni avto neznanega lastnika iz Slatine Radenci. Avto je žensko povozil, da je obležala močno poškodovana. Ker so postali zaradi tega ljud:e po-zonsi. je avtomobilist vozilo ttrtavii. zapel al nazaj ter povoženo žensko naloži! aa e-,-to. Odpeljal jo >e in ljudje so znisliH. da jo pelje k zdrsvisikti ali v bolnišnico. Ko pa ie »vto-mobilist povoženo revo zapeljal skozi Kr.žev-ce, je zunaj sa sajstrtnens polj« avto ustavil, položil žensko poleg ceste ter 8» odpelia! ca-prei neznano kam. Povoženo žensko je satla šele orožsiška patrulja, ki je lia rfnSajno po oBttajesi cesti Orožniki sc odredili, da ie bila ženska prepeljazta najprej k sdnevnikn. nato ps sa njegovo odrcdl» v bolnišnico v Metrsko Soboto d Te dsi so zborotdB IjaVIjaaAi sataktrfl ter drogi tzslcfbenri hotelski m gostilnčsr-skih podfetij. Zbor se je pričel ofc pssl 3. ponoči in je trs is! do jntra. Natakarji »e trodro za odstranitev načina napitnii« rn za pravične mezde. d ZflssiBrve Ž« tri tedne se nu- di t Bohirna m okolici znani raziskovalec vse-učiliški profesor v Gradcu dr. U alter Schnsidt. Dr. Scioiiidt jc tare: ssa posBafi Eiptnega izročil® preiskovati ozemlje in skuša! določiti kraj, kjer se je aaisajal tako aneaovfenj Ajdovski Grsdec, ki ga opeva v svojessa »Krstu pr; Savici« tudi Prešeren. Na te® krajs so se p,~ es:-Eem izročilo bili zadaj! boiji paganskimi Slovenci in zmajajočjuj krš&anstve«!. Posrečilo se je dr. Sciroidta odkopati tcsueiit nekai s-ta-riij ha 11) izkopati nekaj zapozA, k orni d in dragih predmetov, katere vse postavlja v haiistat-sko dobo v IV. stoletje pred Kristssom. Odkril ie todi keltskorimski srahi zid. ki dcksjruje da ie Atdcvski Gradec res bil utrjeno gradifre in potrjuje donoero, da so se tjakaj mogli ob času napada isiaje zateči Proi. Schmidi nadaljuje z tzkopavaniem, istočasno pa se pripravila r.a izkopavanja v Bdkiejtki Sredssji vasi. ker 11 prepričan, da bo odkril staro slovensko grobi-iče. 2 odkritji prof. Schmidta ae potrjuje dejstvo, da so bile v Bohinjski dotisi že v davnih časi itevfinc »sselbto« Prav tako je prof. Schmidt odkril zidovje sv. Btac, jpleaikir e ki te imela aa slovenskih tl«4 velika posestva is v blifinš Bohinja tttdi svoje p$«.vfe. d Ehr« itei m teajsla delav- skimi lAs-Iopsik; fa Trbov^lssk® presasog. drui-j bo. Dosciea j« spora-zm« gjetk mhI bs kolck-:Dosno'.!ob»«. št. 34 z e hotela Ljudska fronta. katero r=a;e>o Ircd-e najrazličnejših nazorov pod vodstvom marksistov, ob priliki tabori JRZ v fianberu postaviti. V ta namen je prispel v M&ribor urednik >Siovensk« zetnbe i t ar. Krčit V neki nsribortki trgovini j« kapi! 70 ss trakov. ah odnese! v Ljudsko Htskarao.. kjer j« naroči. sli c..'. trikere natisnejo isto besedilo, kako iih cix) taborski maki. katere je izdal f-pravKalai odbor Vskano liadskih rronti-»«v so odkrili jn Krefta zaprli Na policiii j« izpovedal da so iadi n« črt trak« razdeliti sned stoto ijadi. katc-raa bi na ta aačis bfl esc-gočea dostop k rborovasra. es katerem bi z ctedkHd skoki! napraviti zajedo«, tejsveč je res. kar je dognala tozadevna vsestranska in tesselgta uradna preiskava. ki j« Uai'mi otroci našla smrt v vodi. roka nesreče še niso mogli pojasniti. — >el »Kaiser von Oesterreicb« v Celovcu. je ' zopet prodan in poslan« sedež deželne za-( •»vahuce. — Dne 23 avgusta so se na Fiat-tI|j|' vrsi1' manevri med koroško in štajersko ,1 f°' ,iaterim je prisostvoval tudi vicekan-ln v°dja milice Baar-Baarenfels. ITALIJA s Drobiž. Sliko sv. Cirila in Metoda in cerkveno zastavo v hrvatskih narodnih barvah, ki so jo bili davno pred vojno Istrijanž v Ameriki poklonili domači farni cerkvi v Vodicah, so te dni morali na povelje prefekta odstraniti. — Hišno preiskavo je zopet imel na svojem stanovanju v Gorici znani slovenski književnik France Bevk. — Umrl je v Komnu kaplan Franc Pahor, ki je pred dnevi padel s kolesa, ko se je vračal iz Voj-ščice, kjer je maševal. — Ono nedeljo so »e podali Viktor Stinko, Guerrino Zupančič, Po. ter lieatini, Cezar Rosai in neki Sterpin z majhnim čolnom iz Trsta na izlet proti Miljam. Ponoči jih je zalotil vihar, ki je pre- brali mali čoln, tako da je vseh pet utonilo. Vsi pripadajo delavskemu sloju in imajo Stavila« družine, ki so oetala bres očeta in hranil ca. To^ariSi, delavci v tržaškem pristanišču, so zbrali za družine nekaj tisoč lir. —« Požar je uničil v Dornbergu hiSo kmeta Sin!-goja. —- Goriški nadškof Margotti je po vseh primorskih cerkvah odredil verske manifestacije za preganjane katoličane v Španiji. — Ker je bil napaden nek letalski častnik, je izvršila policija številne aretacije v Mirnu, Standrežu, Prvačini, Dornbergu in drugih vaseh v bližnji in daljni okolici Gorice. .-m '.t. • tki M <*< ■v» ti^/ijj. Časopis »Frankfurter Zeitung«, ki je dobro poučen o namerah Italije, piše, da se Italija zopet prizadeva, di< napravi iz Jadranskega morja čisto italijansko morje. Zato povečuje Italija, svoj vpliv v Albaniji. % nastankom Jugoslavije je izgubila Italija polovico svoje zmage nad Habsburžani, ker e« je z Jugoslavijo vrinila med Jadran in Pod»-navje nova država, ki je tudi dovolj močna, da to svojo odlično pozicijo brani. Kako vse< drugačno pa bi biio stališče Italije, če bi bila ob Adriji samo mala država U, -:J»t t* 4* liar* m « s' zr-c '.( 1* a*eim* lUhir. cVu .d «» i tj bita - 'i toŽAiu, udi 1.V v O vlUJudiU » .lttJf.il ' vr. S tem bi bila južno-vzhodna Evropa odprta italijanskemu gospodarskemu in tudi političnemu prodiranju. — Dobro bi bilo, d«, ta izvajanja nemškega lista Jugoslovani nikdar ne bi pozabili. RUSIJA s Vojno obveznost so razširili s posebnim zakonom v Rusiji. Vojaška služba se bo začela poslej z 19 namesto s 21 letom kakor doslej. Število rekrutov bo po novem Mik »o a naraslo od letnih (100.000 na en milijon, kar znači skoraj podvojitev mirovnega stanja vojske. V bodoče bo ruska vojska štela v mirovnem stanju |,750.000 ibož. DROBNE NOVICE Velike italijanske oreine v&jč, ki se jih udeležuje 150.000 vojakov, se vrše med Bene-ventom in Neapljem. Vstaški neredi so izbruhnili v Albanijij dve diviziji so mobilizirali. Radi eksplozije v skladišču premoga je zelo poškodovana italijanska križarka »Go-rizia«. Bh milijon stalne vojske bo imela poslej Nemčija. Tako je odredil Hitler. 105 let že ima vojvoda Borso Dorma, upravnik italijanskega kraljevskega dvora. Za 6 odstotkov so zvišali plače mornarjem v Italiji. 100.000 oseb je prejelo preteklo leto v Avstriji 59 milijonov Šilingov kot državno starostno podporo. Kolera divja v španskem Maroku. Vsi nezaposleni mornarji v Franciji morajo biti navzoči pri nedeljski službi božji. Kitajski katoličani imajo 26 tiskarn, v katerih tiskajo 150 katoliških listov. 1,400.000 koles so prodali preteklo leto v Ameriki. Pouk v židovskem veronltu je prepova-dalo bavarsko prosvetno ministrstvo. C- IZ ŽIVLJENJA KMEČKIH ZVEZ Razmah Kmečkih zvez Pre-gtad krajevnih orgaituacij Kmečke zveze j>c stanja kosec avgosU 1936- Ljahlfaaiko okrožje: Braslovč«, Griže, Št. Jurij ob j. i., St. P*t«! v Sav do:., Petrove«, Vojotk, DragaSui. Semič, Vate«. Čeiajice, Hoa«v. thaa- Podgorje, S« is pri Kamniku, Šmartno * Ttth.. dol., St. Gregor, Kočevje, LoSki potok. Mozelj. Sodraiica. Velšte Lašče, Basauca. Cerkče. Pokaae nad Skofio Loko, Stara Loii. Trata pri Škofu Loki, Ztniaec, Losa r.*d Tržičesa. Leakovec, Radeč«, Skociaaa, Izlake. Ssaart-i!« pri Litsi Trebe&evo, Sv. Križ pri Litiji, Vača pri Litiji. Devica Manj* t Poiia. Brezovica, Do-fcrovs. Grositp!;*.. Horjoi. Jerica. Sv. Jurij pri Grosuplje*. Polhov Gradec, Preska. Rudnik, Šmarje, Šaaartao pod Šsaarac goro. Št- Vid m« Ljubljano, Sv, Katarina. 2«iimHe. pri Cerknici. Cerk- nica, Stari trg pr; Rakeku, MetHka. Podzemelj, Radovica. Suho: M:. ..-> peč, Novo mesto. Sv. Peter pn Novem mestu. Prečna. Stopite. Šmarje*a pri Novem mestu, šmihel pn Novem mestu. Toplic« pri Novem mestu. Bohinjska Ssedsja tm, Bohinjska Bela, Bohinjska Bistrica, Breznic*. Češnjica, Kraniska gora, Ribno, Viinia gora. Trebnje. Mariborsko ofaroiie: Artiče, Sromlje, Zdoie, Ljubno ob Savinji, Mozirje. Šrmhel nad Mozirjem. Konjic«, Loka pri Zid. mostu. Žiče. Apače. CezanieTci. St. Jurij ob Sčav-iiici. Kriievci, Ljutomer. Negora, Velik* Nedelja, Veržej, Dol pri Hrastniku, Sv- Barbara v Slov. gor., St. Ana t Slov. gor., St. Trojica t Siov. gor., St. Jakob, Sv Lenart. St. Jurij, Sv. Benedikt, St. Anton. St. Rupret, Jare&isa, St. Tomaž. St. Boliesk, Ormož, Sv. D&nsel. Sv. Marjeta. Šmartno pri Slo- i Teni^radco. Kotlje. ?o!«f teb kraierash organizacij Krniti« zvez« pa so ustanovljen« tudi tri okraja« organizacij« iCeečke zveze in za okraj Liubkana-okolica Jpredsedsik g. Jttb«li), za okraj Ljotcuesr {predsednik i P a »h J ia za okraj Novo asasto {pretei zbori, ki aji bodo — kafcor i* reteao — častprei. kar Mi t?!« potekli Žetie gorenjskih kmeio& i L«a TrSte«. V »ede'jo. dne 21 *»g. tso ■ tfi a5taaov«i obtei tbtir krajev«« KaHrčk« rre- j z«. GUvai odbor Kja«čk« ztcz« t« zastopal «r Stanka Zsipa* ia Slnvora. ki m 5te»-./ssaa zioro- ' T»:c«fss foTori3 o s3jtaor%k.*m. kmečke« pokrita, o jSCLrt»: ^rjijs-zacš« ki&»čkegi prebivalstva,. B pro-trtara zt«» ter o sžera r« ntutovitev ' ka«čkc sbersšee. Na občceaa ikn ie bil irvoi^a offiKir. ki fa tvora« ua doijri žospsdarr! sa smei-ki iaalr*. ki au« Tejel;« do aeU ia pogaa kiet-č- j io Tprašac« prav r«ie*a:; Po kenčaseja pred«- j taaš Citrec^i oaftora s« •* tt>«! dolg 1 razgorar. fc obnrutt! !«omi Tpr»isa->. ievaaj« EriscTit-e. aoo-j oda os. jsap.r«ic Jg ».»»je-s- sfca aro4»aeatav iti PW teg^c razj-s-reri h b'.;» »ZfesTiki ziraso aa »tacomess obissja *bo»i Ravno Kmečka zt«z, :> t ™dnW£££ da se :« cwae ii»iai zvišala' Osredmie pisar« Ka..,,k« t,„t r LhbUein te vs^LT^tl1 1 pES?« t T8*,.* ..^i*" aaostropj, EWJ pitKn)4t Zimska kmetijska šola v Sv. Jarij« ob M. žcL Stremijesj«, d« »x sodi kmečkemu naralčaj. čimveč izobrazb«, j* stvorilo enoletne Umetni, »ol*. T« nudijo aaipopoincjto teoretično in titno izobrazbo, k^ti na teh s« gojenci ne ntnn teoretično iztsče v «i«h potrebnih paoogah, ampak todi v ajih piktite ievežbajo skozi vs« leto ne »amo v hlevu in v tiomačem gospodarstvu, ampak tudi na polju in v vrtu. Te celoletne iole ontojo-čijo kmečkim smovom, da preizkusijo tekom leta t«a deia aa polju ia v domačiji, kakor jih mOT, več ali manj vsak koi«t iznriHi aa svoji kmetiji. Ia kakor se to zgodi na ioti pod strokovnim vodstvom, s« todi v«! ko delo teoretično razloži in utemelji Zaradi tega so t« celoletne iole najbolj (iri. paročijive in kolikor toliko todi precej temel-Hs ker nudijo veakenoe goieaea Sodi nticako zaokro-že&o izobrazbo. Zal pa ni taogoč« vsakemu kmetu pogrebu eras vs« leto ravno v dobi, ko tsn največ p««naga, zato s« marsikateri se more odločiti, da bi ga £j v kmetijske iole. Pač p« mu ni teiko poslati ga iz h ti« v umdti dobi, ko je itak malokdaj prav nujnega posla. Tako žeijo y* izrazijo ie mnogo na-lih kmetov, ki bi bili tedaj pripravljeni poslati svoje sinove čez raao v ioio. Tej želji j« haa4t» oprava letos tudi ugodila ter pridružila celoletai kmetijski ioli v jt Jnriju te liuisto iolo, ki prične v začetku novembra t 1. c prvun tečajem. Zimsko kmelijttko fe>kt lauBO aa Grmu pri Novem mestu 2« m&ogo let ter se j« taa prav dobro obnesla. Letos je aa taj ioli H. tečaj, katerega obiskujejo tisti kmečki sino tri. ki so lani ittotan dovriiii I. tečaj. Torej ziaaaka kzsetijeka iola leto« n»s bo spr«jeasala sska&ii novih gojencev. Pač pt je to pridržano a« novo urtaaovijtKii zassslii kme-tij^ci ioli t St, Juriju pri Ceiju. na kateri te bo letsa otvoril L tečaj. Zimske kmetijske kt!« sedijo kmetom ie eno vaiao preditost: msk«č pri plačevanju oskrbnine. Baraka uprava plača aemrel gojencem pokjrico celoto« oArtmiae, ki zaaia 300 Dia, torej preostaae kittMStu ssrao plačilo 150 Dšn na tftesec. oziroma za P«t mes«c»T i« 150 Dia za v«« tečaj. Ta rcesck bo vsekakor lažje zmagal, kakor caskrbsirio za 11H meseca. T« ugodsort bo snti*ško«Ba pri t priila, zlasti stanj prcmoiaša poeeminiktrm. ki težko žrtvujejo Tečje vsot« za izobrazbo mojega sina Todi to dokazuje, da so Uk« ztauk« kmetijske ioie enako potreba« kakor cekdets«. četudi a* siorejo t praktičnem aztrtt nuditi isU izobrazb« kakor one. Ta pofSMojkijrvost pa ni tako »eltka. kakor ii-gleda. V pHif- ziaaskfla B»«s*eiJt se kmečki fant toliko nauči v Uorstsitem azirau da bo i« po prieta tečaju aa doaaači kmetiji raaznkaj praktično boljs izvedel kot prej, ker bo ii*«! i« te^retič^o OftnoTO, ii ga bo k tesats vzpodbujsia. Nadalje ran bo de-raače gospodarjenj« ' pristeri s icUb. t kolikor ie v t*b petih a»s«c!h spozutL dak) ssisliti, kako bi s* irboSiJaJo i ozireta na delo ia stro&t te kako zviialo produkcijo kmetije. Glede sprejema » takn rijask© ksn^tjioko iok) i« omeniti, da se tpt*imt*o sdaori luaiet^kih star-ierr. ki ssmattajo ostati na dosnači kmeti« ali «* S« dnagod {WBre*rti kraetijotv«. Starost je določena samiija n« let; veadar j« priporoči!!«, d* je gojenec Msreili IS—JO !««. »lasti «« fant s t6 leti ie ni dovolj razvit Čim starejii je gojenec, tem Tečjo korist bo imeš od io!e. vzlic temu p« ni prereč odlaiiti. kajti po vojaiii ktib ni Tcdn« duh tako sprejensluT z« nauk«, ki »so iih nudi t» iola. Važno ie tudi, da j« m!sd«oič. ki nai obiskuj* U m»o4. sdrav, n«pok*«ms m hm t«l«»»ai hib, kajti sicer težko «!cdi pot&a ia izvnk«e praktična dela. Zato zavoA>T idraTT.iii pretite vsakega prosilca, č* je popolnoma zdrav, poiets ie!e ga i« ematrati ra apr«jet«J*a. To »o gianut načela, la iih is upoHevali pri spretstou gojencev t ta saToo- !"5»! Misij t« ia m a. .. faw«ad tal«®, Ui^t oitobral ' V biTii m«rilK®®fei oMs»rts la vrsla bole dose* d«! ie ni btls vpeKana, »edtea ko je t btvii ljuk-aatwAt oblasti as Grtna ta uvsdcaa i« pred vajn« tn tnarljiTo upoiteTaaa. Sprejtn*to se pa gojenci n« to iolo iz »se Sioreatj«. se pni priglnoj?' ieii z Maska kmetijska fo!« T št Jatn« i>ri Ceh« nekako v srtdmi SkjTenii*. Sedaj j« razpon I *«' č*i ra is rok za *Ugaaie proSenj določen nsjkM-nete do I. oktobra t l. Tsrfi krneli *Urfc. ki i** svojega Sins i!0ferair?ti a« trn savodo * kmetij*?' aai *e ja to čisuprej ter vk>J« »voic P«™" me. ker se aa prepozno vložen« a« i>o Tooioi* o*wati, t« po DOMOVINI Fantovslsi tabor na Križni gori v nedeljo. 20. septembra, bo na Krilni gori o,; Starem trg« na Notranjskem tabor fantovskih odsekov prosvetnih društev, predvsem za fante Cerkniškima okrona, pa tudi za one iz ostale No-tran^ie ter sosednjih delov naše lepe doondvine. Namea tega tsbora j«, da fant;'« preštejejo svoj« vrtte, da v govorih dobe ponovno smernic® za jjfjo v odsekih t«r v medsebojnem spoznanju povečajo etike med posameznimi odseki. Tabor j* Vitjmkor važen mejnik v delu, ki miki ga ž« napravili, m med onim, ki nas ie čaka. Program tabora j« »ledeč: Na predvečer tabora bodo fantje na hribih Notranjske zažgali kresove, da a tem »pomnijo tudi one aaise. ki sicer jnilMfo, da naših fantov ni več. V nedeljo, 20. septembra, bo ob 7 prva sveta maša z obhajilom onih fantov, ki bodo že zvečer prišli Jia goro ia opravili »v. »poved. Ob 10 bo druga maša, pri kateri bo imel primeren govor g. Temlin Štefan, sakrijanec iz Ljubljane. Med mak) pojejo fantje znaae cerkvene pesmi. Po mali bo ia&or na prostem pred cerkvijo, kjer govorita Mirko Javorntk io Josip Pcraišek, oba iz Ljubljane. Ker ee bo tudi kosilo dobilo na Križni gori po ugodni ceni, naj fantj« and«vso ne skrbe. Fantje iz NotfiunjA® in sosednjih pokrajin prav iskreno vabljeni, da se v čamvečjem Številu udeležile te£a tabora. Pojasnila v tej stvari daj« Cerkniško fantovsko okrožje. Fantovski iabm pri Sv, Trojici Prijazen pričele pri Sv. Trojici nad Moravčami vabi m kliče vss fante in moža ljubljanstke, sko-ravike in kamni&c defaanije, da ee udeleže veli- kega fantovskega tabora, ki bo * nedeljo, 6. septembra pred cerkvijo na prostem. Pri sveti maši, ki bo tudi na prostem ob 10, bomo peli kongresne pesmi, in sicer: za mašo »Kraljevo znamenje križ stoji..,«, potem »Lepa si, lepa si roža Marija ...«, »Pridi molit...«, »Je angel Gospodov ...« in zaključno pesem »Povsod Boga«. Vse okoliške pevske zbore nujno prosimo, da « za omenjene pesmi nekoliko pripravijo, da bodo pri ljudskem petju pomagali. Dostop k Sv. Trojici je od vseh strani mogoč. Iz Ljubljane «c peljete z vlakom do Laz, odkoder je ie eno uro hoda. Pri tem se poslužite nedeljske povratne kart«, ki stane 6 Din Kotesarjš ljubljanske strani ae vozijo skozi Do! m Dolsko do Viaj, odkoder je Se četrt ure peš hoda. Od kamniška in domžalske strani pa je Sv. Trojica dovolj vidna točka, odkoder j« krasen razgled na vso Gorenjsko. Zts okrepčila bo prav tako dofaro preskrbJjeno. Fanljel Prihitiie na naš tabor od vseh strani, na katerem bomo manifestirali za slovensko katoliško skupnost. Bog živil Farmi praznik v Veliki Nedeitf Z velikim veseljem ia globoko hvaležnostjo Bogu bomo proslavili v dneh »d 5,—-8. septembra 700'letnico, odkar prebiva sredi naše lepe velifeo-acdcij&o župnije evharističnii kralj. Župnija je Cerkev v malem. V njej se najbolj živo >n najbolj neposredno obnavlja skrivnostno Kristusovo telo. Žal dan*s celo na deželi ne moremo več govoriti o resničnem župnijskem občestvu, kaj Sel« v velikih mestih. Zato je prav, da se ob takih prilikah posebno zavedamo, kolikega pomena je za duhovno življenje, za katoliiko vero in narodno camo-bitnost zavest živega župnijskega občestva, Zato hočemo tudi naš 700 letni jubilej proslaviti v duhu ljubezenskega župnijskega občestva. Zavedamo ee, da brez katoitike^a ©fcšssstv« za in naš £a® sploh ni rešitve. N« predvečer S. septembra ob petih bomo slovesno sprejeli velikega mojstra križniškega reda. Z molitvijo k Sv. Duhu in govorom »Župnija —• družina božjih otrok« bomo začeli našo proslavo. Po petih Htanijah Matere božje bo razsvetljava cerkve in gradu, streljanje in spuščaaj« -raket Po okolici bomo kurili kresove. V cerkvi bo pozno v noč priložnost za sv, spoved. V nedeljo, 6. septembra, ob 6 zjutraj bo slovesna «v. maša s skupnim sv. obhajilom mož ia fantov. Govor »Duhovnik — oče v župniji« nam bo odkril globoki pomen duhovnega občestva. Ob 9 bo imel g. veliki mojster pontifškalno sv. mašo. O temi »Župnik v zarji svete maše« bo govoril prior g. Val. Utak. Popoldne ob 2 slovesne ve-čeraice. Nato bo na prostem igra »Naša apostola«. Sodeluje nad sto igralcev. Ponedeljek bomo posvetili spuminu rajnih. V ta namen bo ob 6 zjutraj slovesna črna sv. maša, nato procurija na pokopališče, kjer bo imel g. dekan BrutuJek primeren govor. Popoldne okrog 6 bo prijel k nam g. škof ljubljanski dr. Rožman. Po večernicah in evharističnem govoru bo procesija z Najsvetejšim. Vsi udeleženci morajo imeti prižgane plamenice. Z razsvetljavo cerkve, s spuščanjem raket in streljanjem hočemo tudi na zunaj pokazali svoje veselje in hvaležnost evharističnemu kralju, da že 700 let prebiva v naši sredi. Dočim sta prva dva dneva proslave bolj »Ji manj namenjena domačim župljanom, naj bi bil torek praznik za vso okolico. Zjutraj ob 6 bo v cerkvi slovesna sv. mala s skupnim sv. obhajilom. Cerkveni govor »Župnija v Marijinem varstvu«. Okrog 8 bomo slovesno sprejeli prevzv. nad-paetirja lavantinskega dr. Tomažiča. Ob 9 bo imel na prostem pred cerkvijo g. knezoikof lavaotinski tiao sv. mašo z ljudskim petjem, g. kaezoikof ljubljanski pa nam bo govoril o duhovnem blagoslovu farnega občestva. Po službi božji bo istotam slavnostno zborovanje, ki ga bo vodil g. prior Vsleriaa Učak. Govori! bo g. sodni svetnik dr. M. Lavren-čič iz Maribora. Dalje bodo kratko spregovorili zastopniki posameznik župnij iz velikonedelj«ke dekomije. Popoldne ob 2 bodo večeraice. Po ve-černicali ob 3 bo pa na marovskem dvorišču ponovitev slavnostne igre »Naša apostola«. Na koncu igre pa bomo vsi skupaj, igralci ia gledalci, zapeli zahvalno pesem, za milosti in sadov« tridnevnice, kakor tudi za milosti, ki so jih naši prodniki 700 let prejemali. prvovrstna, po najugodnejših cenah kupile pri CENTRALNI VINARNI v L|eMj«s (Prevedel Vinko Lovšin.) (Nadaljevanje.) S hladnostjo izkušenih mojstrov bojne umetnosti, katere ne spravi g tira divji hrufč in surovo pretepanje «edaj neredno bojujočih se barbarov, sj je Publijev oddelek kmalu utrl pot skozi besneče valove človeških trupei. Kot pl jug njivo, tako so preorali legionarji množice Germanov. Zastonj so hoteli divjaki zdržati. Meči Rimljanov so odbijali nerodne udarce kolov in fsakega usmrtili, ki je prišel v razdaljo meča. Ako jc pa padel legiionar pod silo kola, so ga njegovi tovariši takoj potegnili s konjem vred v sredino in praznino izpolnili. . Vse okrog je bobnelo- Frčale so puščice Jo-z'gov, katere je spremljalo ropotanje njihovih nenavadnih ukrepov. Rimski lokostrelci in me-« ci so trikrat odbili njihov napad. S tem so pa ["''- njihovi izstrelki izčrpani ia morali so ee nerabni m nadaljni boj umakniti v sredino, eetnn čeSče se je seda i glasilo povelje stotni-L?.v: »klenite se!« ker mrtvih in ranjenih je »10 sedaj toliko, da se niso mogli zanje več zanimati, nmp&k so se morali varovati, da se ,le razprše. I>, kr'""50 Bfi iazigi umaknili, ko so napndii Ublnpv oddelek na'obeh krilih sveži marko-mi1?! • peSd' Kmalu so na obeh straneh bile mre m kopja nerabna. Samo z meči, mož ?: možem mi se borili.' Res, da so bili Markoma« mo? J r. kratkega železa, a imeli so pre-."'.mska krila so bila kmalu pretrgana in iinm "> • s<: je ZBr'l v osrčje oddelka. Za mar-koli i" boTd so natiskali divjaki s svojimi tili j'" ,'K)vcJft'i odprtino. Legionarji so se bo-io h;i -upi,osti° gladijatorjev, a njihove roke Oosflri zeT,1'i"1jene. Le s skrajno težavo se je rcSll° Publij u, da je vzdržal v redu vojake. Tednj so naenkrat tla zabobnela pod konjskimi kopiti tisočev jezdecev. Publij se je ozrl v tej smeri: bil je Servij na čelu svoje izbrane iiiarkomanske konjenice. Najprej je letel naravnost na Publijev oddelek, pred njegovo fronto pa je naekrat naglo zavU na levo ter takoj naio v obliki klina napndefrimske kohorte na krilu, in sicer s tako divjo silo, da jih je takoj razdelil na dva delar Konec je bilo bojnega reda. Rimljani in Germani so se pomešali. Zaman j je bila Publi-jeva čuječnost, nemogoče poveljevanje. Sedaj je bil Publij navaden vojak kot vsi drugi. Nje- frova naloga je bila samo v tem. da svoje živ-jenje čim dražje proda. In skrajni čas je bil zanj, da je začel vihteti meč. Sovražniki so ga obkrožili, a so v prvi vrsti pazili ne prapore. Te je bilo treba naibolj braniti. Pokril se je e ščitom in sekal s konja z gotovo roko po onih sovražnih vojakih, ki so se med seboj kosali za slavo, da pribore kak prapor i» mala četica legionarjev, ki se je morala Sele prebiti do svojega poveljnika, je črpata iz njegovega zgleda nove moči. Posebno se je odlikoval nek steri vojak, ki se je vrgel med 1'ubliia in najbližje sovražnike m strašno tnesaril. Čeprav sam v veliki stiski, se je sem in tja ozrl na hrabrega vojščaka. Bil ie Rnfij! Koma« ga je Publij spoznal, je ta že padel z okrvavljenim obrazom. Še enkrat se je dvigni!, stegnil svojo desnico z mečem proti poveljniku iu vzkliknil: »Svoj meč polagam v tvoje roke. Izvršil sem, kar mi je moj poveljnik ukazali« Še en udarec brsrbara ga je drugič podrl nn tla, sedaj pa za vedno. Publij, sovražnik kristjanov, je bil ginjea, kot .še nikdar v svojem življenju. Pod prvim vtisom je hotel 3kočiti s konja in vrlemu vojaka, ki je bil Se pred par trenutki tako zvest tovariš, podati roko v slovo, toda sovražniki so tako besno pritiskal nanj in njegovo malo četico, da ni smel opustiti nobenega udarca z mečem- Toliko hitreje in jačje je švigal meč-v njegovi roki. Bližnjemu barbaru je zadal udarec čez glavo in s svojo roko je porinil meč v istem udarcu drugemu med rebra. Ko ga je potegnil, je naletel na tretjega in skoro istočasno je podrl s svojim ščitom četrtega s konja. Toda zastonj se brani s prisotnostjo duha in spretnostjo; dolgo ne more kljubovati premoči. Sto rok nima in sto mečev vidi nad svojo glavo, še nekaj sekund in neizogibna usoda ga bo doletela toliko bolj, ker je njegov gvesti bojni konj ranjen. Že se nagiblje u> steguje vrat kot preganjen« divjačina, ki slepo drvi v svojo pogubo, ko zasiiši za seboj germansko povelje, izrečeno z jasnim glasom, katerega dobro pozna. Z naglim obratom zaauče hitro odločen svojega konja, da maščuje poraz legije na povzročitelju. Toda isti trenutek pade Servijev ščit na njegovo čelado s tako silo, da legat omahne in omamljen pade s konja. Po ušesih začuti brnenje pred njegovimi očmi se stemni. Zdi se mu, da še sliši latinske besede: »Leži mirno, ne gani se!« potem ne sliši, ne vidi, ne čuti nič več. * Ko se je rimski vrhovni poveljnik zdramil iz nezavesti, je bilo okrog njega tako tiho,, kot bi se nikder ne dotaknili uničujoči vojai pohodi teh tal, Utihnil je krik brabarov. Kot een se je vrstila zgodovina preteklega dne pred njegovimi duhovnimi očmi. ■ Kot sen? V resnici, PuJblij je zopet zaspal in še enkrat vse sanjal: prve znake prihoda barbarov, alarmiranje tabora pred sončnim vzhodom, njegov nagovor na legijo, izpad zveri in ljudi iz germanskih gozdov, različni oddelki boja — vse, vse vprek- Naenkrat se ie /drznil... prišel je v svojih sanjah do zaduje točke svojih doživljajev) aj Iz raznih krajev st«denw pri Sevnici. Po dolgi, zelo mučni bolem je umrl :ia Studenca vrl krščanski moi Jane/. štrubelj, Rojen je bil II. maja 185S v vasi Peč pri Višnji jrori. kjer je imel prav lepo, občina posestvo. Bi! je ključar farne rerkve na Polici in veliko let se je udejstvovai tudi kot občinski odbornik. Vedno je stat t vrstah bojevnikov nekdanje SLS in posebno rad prebiral >Slo-vencac in »Domoljuba«. Vse svoje otroke je vzgojil v strogo krščanskem duhu. Najstarejši sin Ivan je iuj sak drug poveljnik bi bil ua njegovem mestu ravno tako postopal. Sedaj šele je čutil Publij nolrebo, da se dvigne, a tudi sedaj je čutil na svoiih iniftuh neko breme. Bile so pod nekim konjskim truplom, k sreči samo pod vratom in glavo tako, da se je moge! z malim naporom rešiti. Spočetka se 111 še moge! držati pokoncu, ker niegove no"e so bile zamrie in ko se je prvič premaknil, je padel po dolgem jez kup (rupel. čim bolj se je tnwli!, da se postavi na uoge, toliko je začela kri v udih krožiti hitreje in kmalu je občutil gibčnost, ki mu jo je vzela samo velik« utrujenost, Ko je stal pokoncu, se je ozrl na okrog. Rimski in barbarski vojaki so ležali po dva. po tri, na kupe iu mirno spati zadnje spanje oo!eg ali drug čez drugega. Kakor daleč je segef njegov pogled: aič drugega kot (rupla ljudi in konj in v bli/.mi m daljavi številni ognji in plameni. Tabor Batavijcev je svetlo gorel. Ta ogromna baklja je pomagala mesecu razsvetlje- 1 vati grozno sliko. Poleg tega so gorele številne : naselbine, vasi in meeteca širne okolice. Tako so razsvetljevali barbari s^oja pota Oni sami pa so bili že tako daleč od njega, da je du^ila razdalja ves njihov hrušč. Publij je Doslnšal. Morda bo slišati kjk glas, ki bo iskal pomoči, morda je bog vojne -r komu drugemu prizanese! kot njemu, da bo ime! tovariša v tej grozepolni uri. Toda oni, katere so zmagovalci pustili na krvavem polju, niso potrebovali nobene pomoči živih. Nehali s» stradati io žejati, sovražili i« ljubiti. Niso sc prebudili niti od kričanja jastrebov, ki so krožili nad bojuim poljem. Brez odpora so si pustili izkljuvati oči in razmesariti truplo. Publij se je zgrozil ob tem grozovitem pogledu, čeprav rau krvavi prizori bojišč niso bili uič novega. S povešeno glavo se ie vdal premišljevanju. K«n bi ga hoteli bogovi kaznovati samo radi njegovega ponosa, so samo njega pustili živega i/ njegove legije, njega, ki je pozdravil grožnje barbarov vedno s podcenjevalnim smehom. Iu po-leg tega mora zahvaliti svoje ž.ivljenje »amo velikodušnosti svojega nekdanjega prijatelja, izdajalca in morilca legije. Ko si je poklical " sporni u vse okoliščine, je moral priti do zaključka, da ga je Servij namenoma omamil s ščitom in pokril njegovo telo s težkim vojaškim plaščem, da ga reši. l ahko zadene Rim isti usoda, kot one bedne, katere je toliko stoletij privezoval na svoje triumfalne vozove. Lahko se bo zvijal pod nogami močnejšega — kot navaden suženj, ki prosi onega usmiljenja, katerega je prej kot gospodar teptal z nogami. »O bogovi, bogovi!« je mrmrat Publij i™ očitajoče zrl v nebo- »Kje «i bil ti Mars, ko se j je razbila moja ljubljena legija kot ilovnaia posoda...? Ali ti nisem zvesto služil od svoje prve mladosti..,?« Nebo |a pa molčalo. Tudi luna »e ni zmenila za bojno poljano, čeprav so se iomili nil'ul žarki v tisoč široko odprtih očeh. I.oro V«a (ara. Prav tako so ga spremiti na zadnji ti Imel r* nad dvajset vencov, brez števila šop-Inv nosila pa ga je fantovska Marijina kongresi«, katere »vest iian t« bil obojni ve* čas. '(ireiianarti eo ga spremili tudi z družbino za-tavo in prekrasnim vencem. Sodeloval je tudi pri Prosvetnem društvu kot igrakc. Pokojni je bil miren plemenit značaj, priden kot čebelica, zato so ' vsi spoštovali. Zlasti težko pa ga bodo pogrešali j^mji. _Naj mu sveti večna luč, preostalim naše <°Ža^marje pod Liubljano. Zapustil nas je g, kaplan Josip Rozman in odšel na novo laro Grčarice pri Kočevju. Žalostno je slišati besedo slovesa od bla-dega gospoda, ki je 6 iet neumorno deloval med nami kot dušni pastir. Iz srca hvaležni mu moramo hiti, Vodno ga borno okranili v lepem spominu. — V naši farni cerkvi lepo prepevamo, zlasti naša mladina navdušeno prepeva pod vodstvom gospoda orianista. — Smarie napredujejo. Popravljajo našo farno cerkev, V prvi vrsti je to zasluga našega jfosp. župnika, pa tudi naši možje in fantje s« veliko žrtvujejo. Le tako naprej! To je bilo zelo potrebno. — Dobili emo novega go>sp. kaplana. Želimo mu obilo uspeha pri njegovem delu. Krško ob Savi. Glavni romarski shod v cerkvi tv. Rozalije bo na angelsko nedeljo, to je prvo nedeljo v septembru. V ta namen bo že v soboto pri sv. Rozaliji maša ob 8, zvečer ob 6 pa je obi-čijna pridiga in pete litanije Mater« božje. Po li-tanijah je prilika za spoved, kakor tudi v nedeljo zjutraj od petih dalje; nato je v nedeljo zjutraj ob 6 maša z blagoslovom in cerkvcnim darovanjem. Ob tO bo imel slovesno opravilo in darovanje za cerkvene potrebe g, Maks Stanovnik, gimn. kate-het iz Ljubljane. Dobrova pri LJubljani. Božja pot M. b. na Dobrovi je vedno bolj obiskana, Naši predniki so tu našli tolažbo v nesrečah in pomoč v stiskah. Zato ni čudno, da so se v tako obilnem številu zatekali k Mariji na Dobrovi. Predvsem je nekdaj mesto Ljubljana iskalo pomoči na Dobrovi. O tem nam spričuieio zgodovinski zapiski. Tako sc je mesto 1. 1682 zateklo k Mariji na Dobrovo, ko je že četrto leto razsajala kuga po Koroškem, Štajerskem, HrvaŠkem in po Gorici, V procesijah so nekdaj prihajale okoliške župnije na Dobrovo. Sedaj ne prihajajo več v procesijah, a posamezni romarji čutijo potrebo, da obiščejo božjo pot na Dobrovi vsako leto. Romarska pobožnost traja od velikega šmarna do nedelje po malem šmarnu. Nedeljska pobožnost je sedaj tako urejena, da so sv. maše od petih do polenaistih. Vsako nedeljo in praznik jc pet »v. maš, Popoldne ob 4 pridiga in slovesne pete lita-nij« Matere božje. Na angelsko nedeljo, 6, septembra, bodo imeli ob 9 sv. mašo in pridigo g. nadškof dr. Anton Bonaventura Jeglič. V nedeljo po Malem šmarnu pa prevzv. g. škof dr. Gregor Rožman. Naj Marija, ki je pred skoraj 1000 leti izvolila na Dobrovi svoj sedež milosti, tudi sedaj še vse romarje, ki se zaupno zatekajo k njej, obito blagoslovi, Ljubljančanom sporočamo, da vozi avto z Borštnikovega trga po potrebi vsako uro in tudi večkrat. Slovenci v Zagrebu. Na praznik Marijinega Vnebovzetja, ko so se zbirali tisoči vernih Slovencev okrog stiškega samostana, smo zagrebški Slovenci od vseh strani velikega mesta hiteli proti sv, Ksaverju, kjer je pokopan škof dr. Anton Mah-nič. V prelepi cerkvici je imel g, Jože govor, v katerem je omenil obletnico lanskega evharističnega kongresa v Ljubljani in 800 letnico stiškega samostana, kar so ravno tedaj selavili v Stični. Tako smo bili tudi vsaj v duhu pri svojih rojakih in obnovili smo z njimi sklepe lanskega kongresa. Pete litanije je ob asistenci opravil preč. g. kanonik Barle Janko, odpevala pa je vsa cerkev. V nedeljo (16, avg.J, ko je žegnanje pri sv. Roku, smo se morali pa kar za ves dan umakniti. Zato smo jo mahnili na Sljeme ,ki je najvišja gora v zagrebški okolici. Ob 6 smo odšli od Sv. Roka, ob 10 pa smo imeli sv. mašo pri »v. Jakobu. V lepi Marijini kapelici na Sljemenu smo bili še pri večernicah in se nato vrnili v mesto. Bilo nas je okrog 80. Vreme je bilo zelo lepo in veseije splošno. — Gre-gorič Jože, slov. duhovnik. St. Vid pri Stični. Vodovod bomo vendar dobili. Pretečeni teden je bila vodovodna obravnava. Ako ne bo kakega ugovora, prično prihodnji mesec kopati jarke. Preteklo je 40 let, da se je želja št, viških vaščanov izpolnila. Ob vsaki suši je bilo veliko pomanjkanje vode. — Pretekli teden smo imeli hudo vročino. Bali smo se za ajdo in repo. V nedeljo je pa blagodejni dež namočil žejne njive. Dasiravno je pšenica bolj slabo uspela radi prevelike mokrote spomladi vendar ne bomo še kruha stradali, če se ajda dobro obnese. — Dne 2. marca 1935, je umrl v Št, Vidu pri Stični Pajek Janez, star 71 let. Bil je več let bokhen. Okrog hiše se je ob palico nasianjaje sprehajal. Palica se mu je tako priljubila, da je naroči) pred smrtjo, naj mu jo dajo v grob. Nespametni ljudje so pa začeli govoriti, da je zato naročil, naj mu dajo palico v grob, ker je imel v njej skrite tisočake. Ta Ni videl Publij prvič, kot priča in voditelj mnogih bitk, s trupli posejanega polja, toda v tej, od jastrebov poživljeni samoti je bilo toliko grozote, (la je Publij vroče želel, da bi kak mrtvec vstal in ga nagovoril s človeškim glasom, čeprav bi bil to kak pol nag barbar. Živ človek si je želel drugegu živega človeku brez razlike, bi li bil to prijatelj ali sovražnik. Sklenil je, da bo pogledal, ali bi našel še Hako toplo ali trepetajoče človeško telo. S prvimi koraki, ki jih jc naredil, ko je vstal, je obšel kup trupel, na katere je bil prej padel. Na enem, poleg konja ležečem truplu je spoznal svoje lastno delo. Ledena groza je spreletela njegove ude. Nedaleč odtod je ležalo truplo Icgijonurja, z okrvavljenim obrazom, ki je držalo z iztegnjeno desnico meč- »Riifij, zbudi se!< je nehote vzkliknil Publij. i oda Rufij je bil za vedno rešen dolžnosti, *er je ubogal klic svojega poveljnika. ^Kesanje, za storjeno žalitev, ki jo je po- Publi jzročil dobremu kristjanu, je tako" prevzelo jiijevo srce, da so mu je zablestela solza v oren V mesečini kot dragocen kamen. dvojega odlikovanja si nisi mogel odnesti glavnega stana v taboru,« jc rekel z ihtečim siasom mrtvecu- »Ker si pa po tako zvest« iu ,' ,'f'J|v" prestani dolžnosti odšel v tabor vseh 'T11,1 rimskih vojakov, te hočem odlikovati kot " !>K"r poprej. Ti si izroči! v moje roke svoj p.' »zamem ga iz tvoje desnice, da ga shranim u™'j v .Marsovem templju.« 0x ' .oni1 se je čez truplo, solza iz njegovega ItJ • Jn Pa<1,a na Rufijev obraz, no njegovo V ",blV j« ni sramoval, ravn •»• Jf' 'tr(l"4i legijonnrjev meč in je hotel od 11 naprej, ko se mu je zdelo, da sliši šum Sledal SRI"' Za(Iržnl ie saP"' prisluškoval in Poka ?za('ju že slnbotnejšegn plamena so se alc oddaljene temne postave, ki so bile vedno večje, kolikor bolj so se bližale bojišču. Pred njimi je plapolala nemirna rdeča luč. Tej luči je šel Publij z nemirnim srcem nasproti. Samo čez mrliče ga je peljala pot. Okrog vsakega trupla legijonnrjev je ležalo več barbarov- Drugo so prodali svoje življenje...! Izvrstni vojaki so bili...! O Rim! ti na bogove pozabljajoči Rim, ako bi bil sedaj tu in videl, kaj si izgubil s temi vojaki!« Že so bile črne postave na robu bojišča. Bila sta dva jezdeca, izined katerih je eden vedno tla osvetljeval z bakljo. Pomikala sta se polagoma, očividno iskaje koga med mrtveci. Ko ju je Publij že lahko dobro razločil, je obstal in zaklicul: »Kdo je,« Jezdeca sta obstala, eden je dvignil bakljo visoko gori. »Kdo jc!« jc zaklical drugič glasneje. »PubMj...! Publij!« se je srebrno glasilo v nočni tišini, srebrno čisto in tako veselo, da se je Publij po celem telesu stresel. Vsa kri mu je zastala v srcu, da sc je vsa vroča razlila po žilah. Ona naj bi bila!? — Ona tu? Eden jezdecev je zdirjnl čez mrliče naprej, drugi pa za njim. Tudi Publij je pospešil svoje korake. Ko so prišli skupaj, je zdrsnil prvi jezdec s konja in se vrgel z razprostrtimi rokami 1'u.bliju okrog vratu. »Publij...! Publij.-.! jc ihtela Mueija nn prsih ljubljenega moža. Pozabil je v sebi rimskega domoljuba in strogega pretorja, njenega sodnika. Ne meneč se zn svoj oklep jo je privil k sebi. Bogovi so mu jo poslali v najtežji uri njegovega življenja kot najdražjo, najslajšo tolažbo. Ob uri, ko bi tudi divjega, Jbarbarslcega sovražnikn vese>lo pozdravil, sc je pojavila ob njegovi strani ona, najdražje bitje, ki hoče / njim deilti celo življenje veselje in trpljenje. Ona. nekoč izmed vseh Rimljatik od njega izbrana, potem pa od govorica je prišla tudi nekemu nepridipravu na uho. Zato je v noči med 22. in 23, avgustom izkopal grob, vdrl krsto in palico odnesel. Seveda s» je grdun gotovo strašno zjezil, ko je videl, da palica ni votla. Pokojni Pajek Janez ni bil skopuh. Kadar je imel kaj gotovine, je rad drugim pomagal. Ko so popravljali pred leti v župni cerkvi veliki oltar, je kar 1000 Din podaril. Za tvoja dobra dela niti v grobu nima miru. Kam smo prišli? Sv. Trije kralji na Vrhu. Bliža Be Mali Šmaren, ko se na tisoče ljudi zbere pri Sv. Treh kraljih. Veličastnemu romarskemu shodu bi letos utegnila škodovati govorica, ki se širi ponekod, češ da dostop k Sv. Trem kraljem ni dovoljen. Romarjem in izletnikom sporočamo, da je ta govorica popolnoma neosnovana. Pridite, po kateri strani hočete, nikjer vas ne bo nihče ustavljal. Na predvečer praznika bo ob 7 pridiga in pete litanije Matere božje, na praznik pa kakor običajno dvojka služba božja: ob 6 in 10. Dev. Marija t Polju. V kratkem se bo treba odločiti, komu bomo zaupali vodstvo občine. Velika občina z okoli 0500 prebivalcev in do 1300 volivci, ki je danes predmestna občina velike Ljubljane, je bila pred vojno v pretežni večini kmečka. Po vojni ee je začela proletarizirati in naglo razširjati. Poleg kmetov in obrtnikov je tudi do 1300 delavstva, ki je zaposleno po ljubljanskih tovarnah in podjetjih, na železnici in domači papirni tovarni. Precej je tudi uradništva. Jasno je, da se bo moralo tem dejstvom prilagoditi tudi delo občine. Nastale so nove potrebe tako v gospodarskem kot v socialnem oziru. Jasno je, da v tako mešani občini ne gre predpostavljati en stan pred drugim. Samo v medsebojni stanovski skladnosti bodo uspehi in koristi občanov. Priprave za občinske volitve so v polnem teku. Najdelavnejša jc naša krajevna organizacija JRZ, ki postavi svojo listo z nosilcem predsednika stranke g. Kebrom. Poleg imenovane se snujejo razna bratstva kot 31110 jih že vajeni. V koliko bo uspelo, da se združijo vsi protivniki proti JRZ pod enim klobukom, je seveda vprašanje. Eno je gotovo, da JNS, ki je po 6. januarju 1929 vladala v občini, ne pride v po-štev. Gotovi JNSarski generali še danes ne upajo na dan. Vsemogočna stranka je tudi na občini tako gospodarila, da je moralo poseči vmes državno tožilstvo na podlagi razkritja revizije in nekaj jih je bilo obsojenih na občutne kazni. Kot že rečeno, tvorijo organizacijo JRZ bivši pristaši SLS, tako kmetje, delavci, obrtniki in uradniki, ki eo se s svojim delom že v prejšnjih letih izkazali tudi v občinskem gospodarstvu. Edino tem gre zahvala, njega samega smrti izročena. In zvesto je vi-selu ua njem- Tako srečanje ni moglo biti samo naključje. Publij je ni vprašal, odkod je prišla, njegova sreča je bila prevelika. Jekleni mož, neizprosen kakor do sebe, tako do drugih, je občutil sedaj slast prave ljubezni, moč zveze dveh src. »Mene je razjedalo domotožje... v Rim, v Rim. Ponoči so me strašile sence Kornelijcev, podnevu me je mučilo rožljanje orožja barbarov... Bilo jih je toliko .. o toliko...! Moje srce je koprnelo k vam, hotela sem vas obvestiti... Toda on, Servij, je čuval nad mojimi koraki neprestano, nisem mogla priti k vam.-. Ko so odšli, sem šla po njihovi sledi. ■. Ta suženj me je spremljal. On je Servijev, a je naš, on je vojni ujetnik Radboda ... Ti ga boš poplačal, Publij!« Dalje ni mogla govoriti. Zopet je ihtela, močnejše kot prej. Publij jo je skušal pomiriti, a je še bolj jokala. Ko je opazil, da imajo njegove besede samo nasproten uspeh, jo je nehal prigovarjati in ji je samo ljubeznivo gladil lase. »Puiblij!« je zopet spravila iz sebe. »Z gora sen« videla tebe in tvoj poraz •.. Ne, tebe nisem videla, samo slutila sem te... Tresla sem se za te... molila sem za te k svojemu Bogu kot takrat na rimskem Forumu, ko gn še niti sama nisem dobro poznala, ti pa si bil v veliki nevarnosti ... Po bitki sem te iskala . •. mislila sem, da si mrtev... pa te Imam sedaj živega... Publij... moj Publij!« (Dalje prih.) Delovani® katoliškega tiska je hvalevredno. Katol, časopis je stalen kaplan pri iSr|esiiu vere. (Benedikt XV.) 6a kur je btk> >a občino m kor:»ii:ega nar*- jeso. Tega it" tuorajc občani in vuira lavedati. kc »e bodo odločali ln Se cekaj j«, 6eaar se maramo prt teb volitvah zavedati. Dokazati mor* n«x da stojinjc pri teh volitvah i svojo občina neoaujaao "trdno &a svoji® voditeljem dr. Korošcem, ki edini sam mere priborit: ono mesto t d rtu i. ki nam gre. Pojdimo torej ssa volišče strjeno ia z navdušenjem is tisto JRZ, Ja zmaga poštena, praT-.tea. delovna stranka. Cerklje sa Gorenjskem. Stoletaico rojstva Davorina Jenka bomo aa vso moč slovesno praznovali 20 septembra, nedeljo pred st. Matevžem. še tri slabe tedne, pa bom« odkrili dva spomir.ika tesan po postavi majhnemu. po umet-niškem duEu velikanskemu raoru — t® suo-minik sto i i na prostoru, V. jer je bita do nedavna Jenkov« rojstna hiša: r Darjah pri Podjedo. Sestavljen je ix kamaitik obojer krog vrat ia oken nekdanje roistae kiia. — bo »tat v Cerkljah pred kaplanijo. tako da t» eospo-darii nad vso cesto r -gornjem konca. Betom-rani podstavek v remiji že stoji. Jenkov* glav*, v dvojni naravai velikosti, ie radi čaka v Ler-kliah. skoraj tri metre visoki aiogočiai steber h> p* tndi kmalu narejen, da bomo stavo naaj posadili. — Naši pevca se ie dlje časa vneto pripravljajo, da bodo med mašo peii dve mik sam lepa beseda in lepa pesem "lajšata dneve. Z vso marljivostjo se pripravlja Trebanjsko pevsko okrožje za spo-Biasko proslavo Josipu Stritarju, pesniku Sor-šketa polja Simonu Jeaku in komponistu Devona« Jeakn. ki bo v prosvetnem domu v Trebil j ean na praznik 4. septembra. Proslavo bo tvorite petje posameznih zborov Trebanjskega pevskega okrožja. Pri skupaern zboru bodo še sodelovali pevski zbori št. Jani, Čatež ia Tržišče. Nastopik) bo 1 xl pevk ia pevcev pod vodstvom ©krožnega pevovodje (r. Tineia llaie. Na pro- bitelji pesmi, pridite" škocija« pri Tarjaka. Po 100 letih prvii jc bila nova maša a« Dolenjskem, katero je bral aovoBiašiiik ii drarbe Jezusove. Ta čast je zadela aa« Jkacijaasko župnijo. Zahvaliti se imamo zato našemu c. Jupniku. da je na našo proš-di'o pregovoril svoje lastno občino, in posestniki i: Pišajnovic«, ki i prižli pod Šmartno, s katerim Ka »ežejo gospodaraki In dragi »t i V L S prihodnjimi volitvami bo končno odpravi jfna i* trst r, a doh« JNSarakec« atrehorsnja v n»«i občini ItHinil nestvor, ustanovljen proti tjuriski volji. Saj dobro vemo, kako in zakaj je bi!« ustanovljen« laka tuhinjska občina! Ne iz krajevnih ali eo*podarskih ozirov, temveč je JNSaraka gospoda hotela begati ljudstvo in dobiti povod za ponovne volitve. )>,,„ •JO. septembra borno savedni volivci porue^li « danjim odborom, o katerem dobro vemo, kako je bili >izvoljeni. Saj smo jeseni leta 1933 morali dvakrat voliti, in Boif ve, kolikokrat bi še volili, če ne bi končno i o rožni šivom, terorjem, globami] grožnjami. pot*arjanjem itd. :>zmagala- JNS. Saj je bil kamniški okraj v tem oziru neka posebnosi. Kako ae je volilo v tem okraju, aarn najboljše priča razsodba upravnega sodiSŽa » Celju, ki je dokazalo, da so volili za JNS ne samo živi. temvef tndi mrtvi, dalje odsotni, kaznjenci v zaporu, fant je, ki so sluiili pri vojakih itd. Tako potvarjanje ljudske volje je prava narodna sramota in očitno zasmehovanje ljudake volje. Dobro se še spominjamo teh žalostnih čaaov, ko je bil pošten človek postavljen irven sakona in je bila njegova u.io.ia izročena na milost in nemilost nekaj samovoljne-iem. Nismo in ne bomo tega pozabili. Tudi ne smemo f«jzabiti ta »varilen vzgled. Saj se bodo ti ljudski škodljivci skušali zopet vtihotapiti na kakšno mesto v občinski upravi, »eveda sedaj pod drugim plaščem, ker j« JNS izgabiia vaak kredit. Ne verjemimo njihovim besedam, da »o se iipfj-obrnili, ker vemo. kako ao ae v preteklih letih »izpreobračalir. Vabimo pa m dobro misleče io poštene občane, tudi Uste, ki so bili res samo zapeljani, a niso zapeljevali ia škodovali drugim. Zato bomo 20. septembra vsi zavedni volivci e::o-dušno volili listo, ki je res ljudska, volili župana in občinski odbor, aa katerega smo prepričani, da bo delal v dobro cel-« občine in ne za koristi svojega fcepa 20. »epiembra bomo enoduSno dali *a«paaje politiki dr. Korošca. S tem homo dali tudi zadoščenje dr. KoroScu za v*e poniževanje in trjMjenje. ki ga je prestal v koofinaeiji v dobi zloglasne JNS. Raka. Volirni boj je končan, zmaja dobljena. JZR z nosilcem Černičem Matijem je dobila 251 glasov; JNS inosilec Siškol TS eiasov; pristaši dr. Mačka pa t>8 glasov (nosilec šribari. JRZ dobi 16 odbornikov, opozicijski !i«ti vsaka po eneca. Nemocoče ;e popisati je/o, razočaranje zlasti pri JNS arjih. da so dobili kot e<:i-na »državotvornar stranka celih r? glasov! So- ttefl - l O : Pravljice lesi bok m se (C rar»T«a »d tedsSa Dret. »tesarja VLcn. Sio * i » is« v i&tzno kisi* s m sosfavž aa vri. e ••etao te ir<. d! i-afcf ^šs-ikS s nojo puroctao; ' * r>ar*T3eaK c^rokc i« li.,.2 s ,-5-cjc: sinis z ■ - č-e r« »±if -r arttfai.sa « k :e».»« ofccjTEiTtaša, .cii Ka&fioo. Ka ne SeiKi * ^ -.t.»o hš tračna T*.«? ta.Tk t« sttiio, »e -aoiizi«. » se -.< eoc-r1 .r"*--»>'- - -f :-r>< -»--t.---, v- L Eacar«. iVtč-m vrte iarn : a aravii še ii>r>e- «.-■? < Vej: .. :-r.ara s: »ir«s jc je odbe-. • ..j r»a s.v isfeeas .tli. ijitr h- « * * VrTiš« s-.-1 staa vso »i, »aR roatsrii «e aitr. mmto a»;«i ruiK. da poeakaio tukaj večera Po skupnem j obedu so se zoi>et pomaknih bliže skupaj in m!a-: dl trgovec se k obrr«! k najstarejšemu ki delal: j barub rvi! te zabavo! včeraj »opoldne; I ka«o U bio. Ahnret. ako bi nam kidi vi kai pci-j oovcio.aii, bocfcsi iz svo»ega doigega favijenia, < ki je gotovo poino zsuumrvth prigod, ali pa bi nam i Dov-edak. kako lepo oravinco « Na ta nago-! vof Ahfact nekat časa pomoKi kakor bi bH sam v dvomu, Mi h« to ah ono povedal, ali ne; j po spregovori: -L-jči. pj»aJeln! tem našem potovanju ste w rzšiiak is zveste tovaitše in tudi Selim za-. sftcfc iiMt rej^aree: isto vam hočem povedati te. ar jr svoieaa tvl^^a. česar ne oripoveduiem '■»z et r.e -.sakomjr: zgodbo o začarani W»3L Z^odSba "> začarani lactf;. M-s oče «e i~id »afero trgov*! o \ Basori 14 stmiai »e bogat: spodol ie med tiste budi. *: 'z sirahu. da izgube še tisto ms-i. »•»• »•«»:» V zgaia! me te preprosto in dobro w »e intči da sem mu mo^ei po- tt.tja: Vjsrs-. »< ser M iaz osemnajst let star , J? ve t» s»wsS v er\o več«o kupčijo, >e umrl ra-trt ->i iatsjfk da < zajtv« tisoč ziatov morju. Kuata se »«a bš^rovaJ. da «e utrort. kart, «e-♦ s«- tedKR » smrti * r«--š!a vest. da se e r»:»:aa Smšis v -e tvi m« oče ijročš sviwe ■nefc Jaz ba tniad. p« ta nesreča ni "»»>?'.» oofce* i*rx,s> «-- »so očetovo - ve «53"»ež ?-mem ta čudni vzklik, so že pridrveli mornar« tuleč tn krsčeč: »Ali ste io videli?« so vpili. »Zdaj ie po nas!« Kapitan pa ie velel brati tolažilr.e izreke iz korana in se ie vsedel sam h krmilu Toda " | stouji Vidno je naraščal vihar, in preden ie pre-i tekla ura. ie ladia zahreščala m obtičaia Spustili j so čolne v morje m komaj so se rešili ladnii mor-! narii. ko se je ladia potonila pred našimi očnj1' i in kot berač sem se vozil zdai r>o moriu. j bede še ni bik> konec Se strašneie ie divjal ! tur. čolna ni bito več mogoče voditi. Trdno sc"1 se oklenil svojega siaregj stuiabnika in oblu'-btla sva si. da se ne zapustiva. 5'ednSč se zdanikv Toda o prvem s v rtu iubanie zarie !<" »eter zgrabi čoln, v katerem sme sedeli, m n«' nrevmtl. Nivbenega svcnih sopotnikov nisem v>' vktei. M tvadcu sem (»gubi! zavest; ko sem s> lope! zbudil, sem se maše! v naročiu svoieS" starega z\este»ja služabnika, ki se ie tešil prevmkni čoln in mene potegni! k sebi. vi"«1' -•e polegel. O naši Kvtti r* bilo več ne duha 1 Sluh.3. Pač im sva opazila ne daleč od naiu.oru ' ladv. proti kateri so nam litali valovi. iw »«la bajonetov ni bilo, groziti ne ni smelo, niiače ni bilo dosti, pa« pa pravica in resnica, t; pa pri JNS nimata domovinske pravice, ker ,„ i« izgnali iz svoje »rede. Tudi pristašem L Mačka »e ni splačalo r.u 68 glasov sestavljati liste, ker Račani prav dobro vedo, da je voditelj Slovencev samo dr. Korošec. Bel okraj i 11 a. V nedeljo 30. avgusta smo prejeli mnogobrojna vabila za veliko politično zborovanje na Bosiljevem na hrvatski strani. Udeležile orl naše strani je bilo precej in imeli smo prilik" se prepričati, da vlad« pri Hrvatih res Lavo navdušenje za hrvatsko atvar, ki vključuje tudi verske svetinje, torej nekaj čisto drugega, kakor pa je naSe Mačkovstvo, pri katerem prevladuje komunistična smer in pred vsem preziranje slovenske narodne in verske misli. Pripomniti je treba, da ie uaSim udeležnikom tega shoda močna roka plačala vozove, in tedaj 0 požrtvovalnosti pri naših udeležnikih ni govora, dočim se Hrvatje od daleč zbirajo res z veliko požrtvovalnostjo. Plačana reč v taki zadevi ie pa vedno dvomljive vrednosti. Dobrova pri Ljubljani. V nedeljo, dne 20. sept, c t 10 dopoldne bo na Dobrovi pri Ljubljani zborovanje JKZ za Dobrovo in okolico. Na iborovanju bo govoril minister dr. Krek Miha ia S« dragi govorniki. RADIO Program Radio oddajne postaje v Ljubljani od 8. d« 10. sektembr*. Vsak dan: 12 Plošče. 12.45 Poročila, vreme. 13.15 Godba alt plošče. 14 Vreme, borza. 19 Cas, vreme, sjiored, poročita. 22 Cas, vreme, spored, poročila. - četrtek, 8. sepL: 19.30 Nac. ura. 19.50 Solistični koncert 20.10 Slovenščina za Slovence. 20.30 Operni dvospovi in napevi. 22.20 40 minut lahke glasbe. — Petek, 4. sept.: 19.30 Nac. ura. 19.50. Operetni venčkl. 20.10 Ženska nra. 20.30 Prenos koncertnega večera iz Zagreba. 22.30 Angleške ploSPe. — Sobota, 5. sept.: 18 Radijski orkester. 18.40 Pogovori s poslušale!. 1930 Nae. »ra. 18.50 Plošče. 20.10 O sunanjt politiki. 20.30 Cirkus od prednje in sadnje plati. 22.20 Radijski jasi:. — Nedelja, 6. sept.: 8 Koncert (jodbo »Zarja«. 8.45 Cas, poročila, spored. 9 Koncert godbe »Zarja«. 9.45 Verski govor. 10 Prenos cerkvene glasbe. 11.15 Koncert Radijskega orkestra. 13.20 Domo- ljubne pesmi. 17 Kmet. predavanje: O konservi-ranju. 17.20 Prenos s velesajma. 18 Reportaža z vrtnarske rasstave na velesojma 18.20 Otroci igrajo in pojo. 19 Preuos odkritja jugoslov. spomenika v Clevelandu. 19.30 Nac. ura. 13.50 Caa, vreme, poročila, spored, obvestila. 20.15 Koncert na novih orglah ze Djakovo. 21.15 Lahka glasba, 22.20 Plesna glasba. — Peaedeljek, 7. sept.: 19.30 Nac. ur«. 19.50 Vesele pesmi. 20 ZdravniSka ura. 20.80 Operni prenos iz ISelgrada. — Torek, 8. sept.: 9 Cas, spored, poročita. 9.15 Plošče. 9.45 Verski govor. 10 Prenos cerkvene glasbe i« stolnice. 11 Magistrov iSramal kvartet. 12 Koncert Radijskega orkestra. 13.20 Plošče. 17 Kmet. ura: Naš les. 17.40 Narodne pesmi. 19.30 Nac. ura. 19.50 Plošče. 20 Duet eiter 20.40 Operni spevi. 22.20 Prenos z velesejma. — Sreda, 9. sept.: 18 Plošče. 19.30 Nac. ura. 19.50 Mladinska ura. 20.10 Bitenc Vinko bere svoje zgodbe. 20.30 Klavirski koncert. 21.30 Koncert radijskega orkestra. 20.20 Radijski orkester. Z ohčmske deske Isdajanjo potrdil o lašifiti kmetov. Ministrstvo za notranje zadeve je ugotovilo, da postopajo občin« v Sloveniji pri izdaji potrdit o tem, ali je kdo kmet v smislu ČL 2. uredbe o zaščiti kmetov z dna 30. sept. 1935, skrajno površno. V mnogih primerih izdanih potrdil ni niti mogoče več smatrati samo za površna, marveč za potrdila 8 popolnoma neresničnimi podatki, ki jih dobivajo povrh tega dostikrat osebe, ki jih po določilih na-vedane uredbe sploh ni mogoče imeti sa kmete. Tako postopanje občin povzroča upnikom znatno škodo in še bolj zmanjšuje njihovo ie Itak omejeno ssmožnost izplačevanja. Zaradi tega je sedaj banska uprava izdala občinskim upravam stroga navodila. Po členu 1. toč. 1. navedene uredbe je smatrati za kmeta le osebe, ki jim je kmetijstvo glavni poklic, ki obdelujejo zemljo same ali pa s svojo družino, in samo po potrebi tudi s najetimi delovnimi močmi, in katerih obdavčeni dohodki izvirajo pretežno iz kmetjstva ter katerih posestvo ne presega 75 ha orne zemlje. Pri presoji vprašanja, ali je kdo kmet v smislu navedene uredbe, je torej merodajno: 1. da je osebi, ki išče potrdila, kmetijstvo glavni poli lic, 2. da obdeluje zemljo sama ali s svojimi rodbinskimi ud!.. Ie v primeru potrebe i najeto delovno močjo, 8. da njeni obdavčeni dohodki izvirajo pretežno Is kmetijstva (vinogradništva, sad- jarstva itd.), in 4. da posestvo ne presega 76 ha orne zemlje. Točke 2. do 6. drugega (Stena uredbe določaj«, katere druge osebe in pod Kakšnimi pogoji e« smatrajo za kmete (zakupniki, samotinselntkl, uživalci in spolovinarji). Zlasti sta važni točki 4. in 5., od katerih določa prva, kdaj so smatra za kmeta poročena žena; druga pa, da se računa maksimum (najvišjo mero) orno zemlje (75 ha) osebno posestvo kmeta, kakor tudi posestvo žene in otrok, ki žive z njim v hišni Bkupnouti. — Po točki 6. c in č se smatrajo za kmeta tudi osebe, ki se bavijo poleg kmetijstva tudi r. drugimi postranskimi pridobitnimi posli (preprodajo, domačim obrtom, ribarstvom, vozništvom, brodarstvonj ali z opravili vaškega obrtnika, trgovca ali pego-stinstva), če potekajo njih obdavčeni dohodki pretežne iz kmetijstva in njih orna zemlja ne presega površine 75 ha. Končno ja važen (odi čas sadolžitve. V tem pogledu velja, da sme obč. uprava izdati potrdilo samo takim osebam, ki so bile ob času zadolžitve in ki so tudi še sedaj kmetje v smialn določil navedene uredbe. Občinska uprava mora vedno poprej ugotoviti, kdaj se je dotiena oseba zadolžite. Banska uprava je izdala obč. upravam strogo naročilo, da postopajo pri izdaji potrdit skrajno ostro. Občinska uprav« ni mora pred izdajo potrdila izposlovati od davčna uprave vse potrebne podatke, na temelju katerih Ji Je mogoče izdati potrdilo, ki bo odgovarjalo dejanskemu stanju. Za nameček pa dodaja banska uprava Se to, da je občinski funkcionar, ki bi izdni potrdilo z neresničnimi podatki, odgovoren upniku za vso nastalo škodo, zraven tega pa je še kazniv po § 218. kazenskega zakona. Uživaj vsaki dan jabolka. Za sdiavje je nživa- njc jabolk zelo koristno. Jabolko ima mej vsemi sadovi največ fosforne kisline, ki možganom dobro dene. Zatorej naj bi taki, ki naporno računajo aii piSejo ali se u£e, pojedli, kadar čutijo utrujenost, eno aU dve jabolki. To možgane ia živce zelo potolaži. Pa tudi »ieer je jabolko zdravilno sredstvo. Marsikateri je zelo občutljiv na grlu. Koj postane hripav, če se le malo prehladi. Tak naj zjutraj, ko vetanc in zvečer, predno gre spat, poje eno jabolko. Kislina jabolka varuje grlo, da mu vsaka prememba toplote toliko ne škoduje. Matere naj bi dale otroku, ko gre v šolo, jabolko na pot. Otrok se s tem, da poje jabokto, zavaruje proti marsikateri bolezni. sva se ji približal«, sem »poznal, do je to prav tifta ladja, ki se je vozilo ponoči mimo nas in ki je spravila kapitana v tolik siroli. Čudita grozo mo jc obhajala pred to ladjo. Kapilanovo izjava, "i sc je lako strojno uresničila, puičobitos! ladje, no kateri sc ni pokazalo nobeno živo bilje, čeprav sva prišla prav blizu in na vse grlo kričala, me ie strašila. Vendar ie bila ta ladja najina edina rešitev, zalo svo hv flrozal Kakšen pnzor sc pokaže motim očem, «o stopim na krovi 'Da so bila vsa okrvavljena, 1 • u na tleh, ob srednjem jamboru je slal mož lil t? i °'llela 5 sabljo v roki, obraz pa mu je ; k i , 1,1 spačen, skozi čelo inu je šel velik "■"ell. ki jc bH zabit v jambor: tudi to mož je on mrtev. Od strahu sem obstal no mestu, ko-nn?i5er' ,e upo4 da"rfi- Slednjič je prijel za rne-■JJJ'udl aioj spremljevalce. Tudi njega je pogled tlali 301 ™ bil° na krovu nič živega, am-L,.K ,5 pro-siora, od sobe do sobe, povsod sva našla bogaie zaloge svile, biserov, sladkorja Hd. Od veselja mi fe igralo srce ob tem pogledu; ker ni bilo namreč nikogar na ladji, sem mislil, da si smem vse prilastiti. Toda Ibrahim me je opozoril, da sva nojbrž še zelo daleč od suhe zemlje, komor bi pač sama in brez človeške pomoči ne mogla dospeli. Okrepčava se z jedjo in pijačo, ki sva jo našla v obilni meri in odideva slednjič zopet na krov. Toda Iu se nisva mogla otresti groze ob strašnem pogledu na mrliče. Sklenila svo oprostiti se jih in jih pometali čez krov. Toda kakšno zona jc naju obhajala, ko sva spoznala, da se nobeden iic da premakniti. Koi prirasli so ležali po tleh in Ircbo bi bilo izligali deske, do bi jih bila odstranila; za !o pa nisva imela orodja. Tudi kapitan sc ni dal premakniti od jambora, še sablje nisva mogla izviti otrpli roki. Dan ie nama prešel v žaloslnem preiKlarjenju najinega položaja, in ko sc je začelo večerih, sem dovolil staremu Ibrahimu, da se je vlegei k počitku, sam pa sem hotel čuti no krovu.da bi pazil, ali prihaja od kod rešilev. Ko pa K vzšel mcscc in sem po zvezdah sklepal, da rnora biti ura enajst, se me ie lotil nepremagljiv spanec, da sem sc nehote zvrnil za sod, ki je sini «a (krovu. Toda stanje, v katerem sem se nahajal, je bilo bolj • Na jadrnicah kapaianovo bivališče. omotica kakor spanje, kajii čut sem razločno, kako je morje udarjalo ob ladijsko stran in so jadra v vetru pokala in šeleslela. Kar se mi zazdi, da slišim glasove in moške korake na krovu. Hočem sc dvigniti, da bi pogleda). Toda nevidna moč mi zadrži ude priklenjene na tleh; še oči nisem mogel odpreti. Glasovi pa so poslajali vedno razločmejši, biio je, kakor bi se veselo ladijsko moštvo podilo po krovu. Scmtcrtjs sc mi ie dozdevalo, da slišim krepki glas poveljnika, tudi seru čiaJ, kako napenjajo in spuščajo vrvi in jadra. Polagoma mi je izginila zavest, objel me jc trdnejši spanec, v katerem sem čul le še žvenket orožja. Zbudi! sem 3c šele, ko je stalo sonce že visoko in me žgalo v obraz. Začuden odprem oči: vihar, ladja, mriveci in kat sem ponoči slišal, vse se mi jc zdelo kakor sanje; ko pa sem pogledal okoli sebe, sem našel vse pri slarem. Nepremično so ležali mrliči, nepremično jc bil kapitan pribit na jambor. Zasmejal sem sc svojim sanjam tn sem vstal, da poiščc.m služabnika. Sedel jc ves zamišljen v kajuti. »O gospod,« je vzkliknil, ko sem slopil k njemu, »rajši bi ležol na dnu morja, kakor da bi še eno noč prebil na iej začarani ladji.« Vprainm go, kaj ga leži, pa mi odgovori: »Ko sem nekaj ur spoj, sc zbudim in slišim, kako tekajo nad jnojo glavo semtertjo. Sprva sem mislil, dn sle Vi, pa jih jc bilo najmanj dvajset, la w> zgoraj iekali okoli, tudi sem slišni klice in vpitje. Slednjič pridejo težki koraki po stopnicah doli. Nič več sc nisem zavedel, le semlcrija se mi je z« nekaj trenotkov vrinila zavest, pa sem videl tedaj, kako prav tisti mož, ki je zgoraj na jambor pribit, sedi pri oni-le mizi. prepeva in pije, pa lisli, ki leži na tleh ne daleč od njega v škrlatnem oblačilu, je sedel poleg njega in mu pomagal pili.« Tako mi jc pripovedoval moj stari sluga. Lahko si mislite, prijatelji moji, do. se nisem nič kaj dobro počutil, kajti nisem sc varal, sai sem tudi jnz liulvcce prav dobro siiSoi. V taki družbi pluti po morju, me je bilo groza. Moj Ibta- I S POLJE Ban dr. Natlačen za tekstilno delavstvo Naš slovenski ban je te dni sklical skupno sejo delodajalcev in stavkujočih ter je pri tem spregovoril na naslov delavstva in tovarnarjev sledeče odločne besede: >Ne bi hote! v Iem trenutku delati očitkov niti na eno niti na drugo stran, ker bi utegnilo to vplivati neugodno na potek vaših razgovorov in pogajanj in ozračje, ki je itak prenašičeno eksplozivnih snovi, še bolj pokvariti. Vendar pa moram kot predstavnik oblasti, ki je poklicana, da čuva zakon in zagotavlja povsod in vselej strogo zakonitost, poudariti, da način, kakor se stavka v posameznih podjetjih vodi, nikakor ni v skladu z veljavnimi zakoui, ki so obvezni za vse državljane brez kakršnekoli razlike. Obžalujem, da se je poseglo po sredstvih, ki jih z veljavnimi zakoni ni mogoče spraviti v sklad in ki nedvomno ustvarjajo neugodno vzdušje in ne-povoljno razpoloženje za pogajanja pri drugi stranki. Kljub temu pa pozivam gospode, ki predstavljajo deiodajalsko stran, naj bi stopili brez vsakih pridržkov in predsodkov z zastopniki delavstva v razgovore in pogajanja. V korist delavstva, a prav tako tudi v dobrobit podjetij je, da se stavka, ki traja deloma že ves teden, konča čimprej, in sicer na način, ki bo delavstvo kolikor bo mogoče zadovoljil, da se bo pomirjeno in zadovoljno vrnilo na delo. Naj bi se ugotovila dejstva, ki kvarijo medsebojno dobro sožifvje, ki morda celo brez koristi za podjetje otežkočajo in grenijo uslužbencu njegovo delo in naj se odstranijo brezpogojno vse take zapreke nveds&bojnega sporazumevanja. Naša javnost pričakuje od vas, ki ste predstavniki podjetij, da zrete na zahteva delavskih zastopnikov s primerno širokogrudnostjo in da njihovih zahtev, v kolikor so stvarno utemeljene in v kolikor jih morejo vaša podjetja brez škode za svoj obstoj prenesti, nikakor ne boste ozkosrčno odklanjali Moja iskrena želja je, da bi bil uspeh vaših današnjih razgovorov tak, da bi se delavstvu, ki je tu zastopano, zagotovilo v gmotnem in nravstvenem oziru življenje, kakršno se človeku spodobi, da pa bi tudi naša industrija v vsakem oziru uspevala. K vsestranskemu uspevanju industrije pa bo gotovo največ pripomoglo delastvo, ki bo zdravo in zadovoljno in ki bo gledalo v prospehu podjetja tudi svoj lastni prospeh. S teh vidikov naj bi »e vodila tudi pogajanja.« Po 22 letih Te dni se je vrnil v nemško vas Elemir pri PetrovgTadu Jovan Gilium. 2e leta 1914 je Gi-lium odšel na vzhodno bojišče, kjer je bil ujet od Rusov. Po vojni je ostal v Rusiji in se je v neki južnoruski nesnški naselbini oženil ter dobi! šest otrok. Zadnje čase je Giliuma navdalo veliko do-motožje in odloči! se je, da se vrne v domačo vas. Preko Rdečega križa je prejel potrebne listine in je tako z rusko ženo in šestimi otroci srečno došel v Elimir. Vaščani so mu priredili svečan sprejem, -Cela vas z gasilskim društvom in godbo je prišla na kolodvor. Na veliko začudenje vseh je Gilium stopil iz vagona s svojo drugo ženo in g po! ducatom otrok, ki jih je pripeljal iz r„. sije. Na kolodvor pa je prišla tudi njegova prva žena s hčsrko, ki je bila rojena po njegovem odhodu na bojišče, a je ta hčerka sedaj že žena nekega kmeta. Z obema družinama je odšel Oj. lium na svoj dom. Zdaj se ljudje sprašujejo kako se bo znašel 22 letni ujetnik v novem koč-' ljivem položaju in katero ženo bo obdržal. — Na vsak način pa bo odgovarjal pristojni oblasti zaradi dvoženstva. Stekleni vlak Stekleni vlak je posebnost železniške di rekcije v nemškem Munchenu. Ta vlak gre L Munchena in sicer vsak dan v tednu v drugo smer, v razne bavarske romantične lepe kraje. Da imajo Ictoviščarji lepši razgled, je zgornji del vagona iz stekla. — Na postajah, kjer je velik naval tujcev, so posebni uradi, ki dajejo potnikom navodila. Tako je tozadevni urad v Nurnbergu dal samo v enem tednu 10.000 pojasnil. -— Zadnja novost, ki naj privabi domače in tujce k čim večjem posetu Munchena, so godci v stolpu. V visokem stolpu »Kaiserhofa« igra državni orkester krasne viteške pesmi, stare nad tisoč let, pa tudi novejše moderne skladbe. Na ta način širijo umetnost, a podpirajo tudi tujski promet. Kako le Evropa oborožena Dasiravno razne evropske države še niso prebolele in pozabile minule svetovne vojne, skuša vseeno dandanes ena drugo prekašati v oboroževanju. Države izdajajo na milijone in milijone za nov ali moderni vojai materija!, za utrdbe, za bojne ladje in zrakoplove, medtem ko ljudstvo zdihuje vsled previsokih davkov in — strada. Vsled tega nekatere evropske države him pa se zatopi v premišljevanje. »2e vem!« je slednjič vzkliknil; domislil se je namreč izreka, ki se ga je naučil pri svojem dedu, izkušenemu možu, k« je bil prišel daleč po svetu. Zatrjeval je, da pomaga proti vsem duhovom in vsaki čarovniji, nenaravno spanje, ki je naju obšlo, na lahko v naslednji noči preprečiva, če prav pridno moliva izreke iz korana. Predlog starega moža mi je prav ugajal. Tesnobna čuvstva so naju navdajala, ko se približevala noč. Poleg kajffte je bila maina sobica; ta naj bi hala naimo zavetišče. Zvrtala sva v vratih več lukenj, zadosti velikih, da sva mogla skozi nje pregledati vso kajuto; potem sva vrata, kolikor sc je dalo, odznotraj dobro zaprla, in Ibrahim je napisal v vse štiri kote ime preroka. Tako sva pričakovala strahote noči. Bik> jc zopet okoli enaiste ure, ko me ie začel silno 3panec lomiti. Moj tovariš mi je zato svetoval, naj molim nekatere izreke iz korana, kar mi ie tudi pomagalo. Nenadoma se mi zazdi, da postaja zgoraj živahno, vrvi so škripale, na krovu so se zočuli koraki in več qlasov se je dalo natanko razločiti. Nekaj minut sediva tako v napetem pričakovanju, kar slišiva, da prihaja nekaj po stopnicah proti kajuti. Ko starec io sliši, začne izgovarjati izrek, ki se ga je bil naučil od svojega deda proti strahovom in čarovmji: Spuščaič-ti se iz zračnih višin, dvigate-ti se iz morskih globin, spite-li v temnem osrčju zemlje, morda iz ognja prihajate: Alah je vaš mojster in gospod, duhovi so vsi mu pokorni povsod. Priznati moram, da nisem prav verjel v ia izrek in lasje so se mi iežili ko so se vrata odprla. Vstopil je tisti veliki, lepi mož. ki sem ga bil videl pribitega na jamboru. Zebelj mu ie tudi zde« šel sredi skozi možgane, sabljo pa je imel v nožnici. Za njim je vstopil še drug mož, manj bogato opravljen; tudi tega sem bit vide! zgoraj ležati. Kapitan, le-ta je bil namreč brez dvoma, je imel bied obraz z veliko črno brado, divje so se mu vite le oči, ko se je ozrl po vsem prostoru. Videl sem ga lahko natančno, ko je šel mimo naših vrat; on pa se ni menda nič zmenil za vrata, ki so naju zakrivila. Oba sta sedla za mizo, la je stala sredi kajute in sia govorila glasno, da, skoraj kričala v neznanem jeziku. Postajala sta vedno bolj glasna in živahna, dokler ni končno udaril kapitan s pestjo ua mizo, da je odmevalo p sobi. Z divjim krohotom je skoči! drugi kvišku in pomignil kapitanu, naj mu sledi. Ta ie vstal, udri sabljo iz nožnice in oba sla zapustila sobo. Oddahnila sva se, ko sta izginila; toda najinega strahu še dolgo ni bilo konca Vedno glasnejše in glasnejše ie postajalo na krovu. Slišala sva naglo tekanje sem ter tja, vpitje, smejanje tuljenje. Nastal je pravi poklenski vrššč, tako da sva mislila, da se ves krov z vsemi jadri podere na naju, rožljanje orožja in kričanje — na mah pn globoka tišina. Ko sva se po preteku več ur upala gori na krov, sva našla vse kakor sicer; ne ederi ni ležal drugače kakor poprej; vsi so bih trdi koi les. Tako sva prebila več dn; na ladji - šia jc vedno proli vzhodu, kjer je bila po mojem mnenju suha zemlja, toda če je tudi podnevi prevozila mnogo milj, se je vendar zdelo, da sc ponoči vedno zopet vroča, kaiti nahajali smo se vedno zopet na istem mestu, kadar je sonce vzhajalo. Nisva se mogla tega drugače razložiti, kakor da so mrtvi vsako noč s polnim vetrom jadrali nazaj. Da bi torej to zabranila, sva, preden se je zno-čilo, zvila vsa jadra in uporabila isto sredstvo kakor pri vratih v kajuto; napisala sva prorokovo ime in tudi dedov izrek zraven na pergament in ga privezala okoH zvitih jader. S strahom sva pričakovala v najini sobici, kakšen bo uspeh Strahovi so to pot še huje divjali, toda glej dru--go Kdro so bila jadra še prav tako zvita, kakor sva jih bila pustila. Cez dan sva razpela le to-bko jader, kakor , in nato majhen čoln, ki je stal na krovu, in veslava z vso močjo proti mestu. Cez po! ure zavijeva v reko, ki se jc izlivala v morje, m stopiva na suho. Pri mestnih vratih sva vprašala, kako se mesto imenuje, in izvedela, da je indijsko mesto, ne daleč od jDokrajine, kamor sem sprva mislil potovati Sla sva v karavansko gostišče in se okrepčala po najinem pošastnem potovanju. Poizvedoval sem tudi, ali biva tam kak moder in razumen mož, in sem pri tem gostilničarju namignil, do bi najrajši imel takega, ki se razume nekoliko na čaranje. Peljal me je v oddaljeno ulico do neznatne hiše, potrkal in mi velel vstopiti z naročilom, naj kar povisrašam po Muleju. V hiši mi pride nasproti star možjček s siv« brado in dolgim nosom ter me vpraša, kaj želim-Povem mu, tla iščem modrega Muleja; odvrni; mi, da je on sam. Vprašam ga torej za svet, kol naj storim z mrliči in kako noj začnem, da spravim iz ladje. OdgOvori mi, da so ljudje na ladji naibrž zarodi kakega zločina začaram na morie; da ie mnenja, da čar izgine, če bi jih Ponesli na suho; to pa se more zgoditi le, če se dvignejo deske, na katerih leže. Po božji m človeški pravici prij>ada ladja z vsem svojim bogastvom meni, ke sem jo nekako našel; vendar naj ostane vse to moja skrivnost, njemu pa "(ffl od svojega izobilja nekaj malega podarim, »to pa mi bo s sv(- imi sužnji pomagal, spiavili m»vrva aeroplanov 4.000. Italija: armada 979.000, rezi r aeroplanov 3.700. Poljska: armada 273.000, rezerva aeroplanov 800. Belgija: armada 67.000, rezerva aeroplanov 250. Avstrija: armada 70.000, rezerv" Bolgarija: armada 23.000, rezen Ogrska: armada 35.000, rezerva i Češkoslovaška: armada 150.000, 240.000 aeroplanov 687. Grška: armada 67.000, rezerva »eroplanov 119. Holamfeka: armada 60.000, rezerva 75.000, aeroplanov 32. Romunija: armada 180.000, rezerva 200.000, »eroplanov 820. Španska: annada 180.000, rezerva 180.000, aeroplanov 500. Švica: annada 45.000, rezerva 450.000, »roplanov 240. Ofefftsfeffesicg žemss (Za Marijino rojstvo.) Skrivnostna svetloba odseva iz raja, obljubljena žena na zemljo prihaja; ožarjena s solnctm, na luni stoji, na glavi se zvezdni ji venec bSščl. Vsa zemlja zaupno ee vanjo obrača, uporno le zvija ostudna se kača; pod njo omaguje peklenska pošast, za vedno končana je njena oblast. Obljubljena žena je suženjstvo »trla, premagala pekel, nebesa odprla, vsa z zarjo ovita zdanila je noč, rodila je svetu nebeško pomoč. Tolaži nas v tugi, ozdravlja bolezen, preganja sovraštvo, prinaša ljubezen, viharje ustavlja, zatira nemir, kot zvezda nam sije na poti ovir. Marija je tista ©bJjubijena žena, ki svetu v rešenje je Mte rojena. Vsa širna nebesa, m zemeljski rod hvaležno čestita za rojstni ji god. Limbarski. nam ^ /trt/travt/ Mftc fZlv-a^' mili]., mili., 600.000, 200.0" erva 70.000, Je/>a spo/-frie oS/e/ce. a&h. Z*"™ste satJ&i/£ O/zč*f?Scs " ^j&u&ejržei.re //rano /zre /TJ O O^r/u e jza c/ecjQ« ačet^/zere MManila n Slavnostna irea »Jnrif Kosjak« v Stični. Sml ,®ra?t priredi T nedeljo 6. septembra ob -u.aui jpiireue v neoei;o t>. septcninra od W "večer veliko ljudsko igro na prostem: ««.< V 7Jak slovenski janičar.« Dejanje je .'""»vijeno na zamislih zgodovinskih dogodkov r«» PraT tak<> zgodovinskih tleh HOOlet- itvn T k?E« samostana. Sodeluje vsa posluSal-v,„ Je nekaj veličastnega m edinstvenega, nastopnjo fantje n« koojib, godb® fanfar«, inZl™" »aatSko petje, farna romarska »'»cesija, turški napad ln podobno. Vel, ki »ta gledali 15. avgusta prvo dejanje te pate, kako zanimive iu lepa je. Zato ________ . nedeljo popoldne vsi v Stično in pripeljite še druge > seboj. Igra »e konča še pred odhodom obeh večernih vlakov. Sedeži 1. vrsta 8 Din, sedeži 2. vrsta 5 Din, stojišča po 3 Din. če bo slabo vreme, bo igra naslednjo nedeljo. n St, Jernej, Mole maše praznik bo zopet pri Lurtki kapeli pri Št, Jeraoju duhovno opravilo, V nedeljo, din? 13. septembra pa na Gorjancih. n Na državni meičansld Soli v Skoijl Loki bo vpiaovanje 1, 2. in 3. septembra. V t. razred se bodo »prejemale učenke in učenci, ki so dovršili 4. alt višji razred osnovne šole vsaj r. dobrim uspss-hom. V isjemnih slučajih sme učiteljski zbor odobriti vpte do 20, »eptombro, minister prosvete pa do 10. oktobra. Ubožni učenci dobe za nabavo knjig in tičnih pripomočkov podporo i* So!sk«Ja uboinsga »klada in »o oproščeni plačanja šolnine ia drugih prispevkov, n Dekliško meščanska šola Šolskih sester N. D. t trgovsko smerjo v šmihelu pri Novem atestu. Vpisovanja" bo 1. In 2. septembra. Vsaka učenka izroči pri vpisovanju zadnje šolsko izpričevalo in 20 Din za zdravstveni fond. Otvoritvena služba božjo bo 9. septembra iu 10. septembra se prične redn! Šolski pouk. — Gospo-diajska Sol* se prične Ba tem zavodu 15. »ep-toslnt. ProSnje za sprejem v gospodinjsko šolo ae pošiljajo aa pradatojniStvo zavoda. DOBRO CISVO k Naš panj. (A.-2. panj.) Opis in praktičen uvod, kmko čebelartrao v njem, pojasnjeno « 107 slikam: med besedilom. Po t .sinih izkušnjah r.n slovenske čebelarje priredil Anton fcnideršič, Ljubljana, 1925, 134 strani. Cena nevezani knjigi 35 Din, vezami 40 Din. Naroča se v Jugoslovanski knjigami v Ljubljani, Knjigo je sestavil pisatelj na podlagi lastnih večletnih izkušeisj in h namenjena predvsem onim: Jrl bi v čebelarstvu radi napredovali in čebe-larijo, rpzvjdijo iz te laaprave ugodnosti čebelar-jarije v A.-2, panju. Splošni nauki o čebelarstvu so j>a obdelani le v knjigi A. Jaaaa-Fr. Rojina: Popoln nauk o čebelarstvu, ki je izšla ludi v Jugoslovanski knjigami in stsaa 24 Din. Čebelarjenje po' am«rikanS pevska igra, 29 poftna položnica, 30 sorodni, 31 opravilo v hlevu. 33 drevored. 36 oče, 37 obleki, 39 podzemska votlina, 40 kratica za -svojeročno*. 41 kjer vozi vlak. 42 dt, 43 atist. 45 pristojbina. 47 ero. 48 »i prcskrbite za zimo za na noge, 50 glasbeni instrument. 52 pesem. ki slika prirodo. 53 knjiga zemljevidov. 2 J k s t U Ic Is 10 1 11 a i 1 tJ ** « i j I k ti i ! 20 it 22 » — I - Zb 21 19 30 31 52 i •M 35 ib i i 3?» ! >9 ko »t i ti HS j ♦t v; * JO SI ! ] 1 ! Navpično: i obrtnik, 2 pregovor. 3 ploskovna mer*. 4 najvišji čut, 5 sozvok — izraz v glaski. 6 krma. 7 gi ni na svetu, 8 del voza, 9 vpra-ianie po kraju. 10 priprava za valjanje testa, 10 katoliška ?, II velik kos lesa. 13 nočna ptica ropanca 16 italijanski denar, brez zadnje črke. 22 številki, 23 vpraSanje po vzroku,. 24 je človek, ki vozi ali se vozi. 25 dolžinska mera. 27 bodičasta iival, 28 s dadtinik glagola »peti«. 31 mteiai izdelek. 32 izdelek Sta. 34 demufekciiska tekočina, zver. 35 pises — tujka, 37 i mrva. 38 samostalnik iz glagola pikati. 33 b otok v Atlaat&kesa oceajsu ob angleški obali. 44 pripadnik po vsem svet uraztre-senega naroda. 45 kratic* u telefon, 46 ženski gla«. 47 prva žena, 49 osebni zaimel. 51 a!. MOST iz grozdja, kakor tudi vse sadne sokove morete pripraviti x& trajno porabo skozi vse leto BREZ VSAKIH APARATOV BREZ STROKOVNE PRIPRAVE BREZ IZGUBE ČASA I NipaMOfflMaftiil ML Odlična iznajdba današnje vede 1 Preprosto 1 Ceno 1 Higijenično I Odobreno po minittrstvu poljedelstva Navodila in cenik pošilja zastonj : n/niHim^ - zagret DukljanJnova utiea i Islandske rokavice iz volne imajo vedno šest prstov. 1 jpMjiuaa Romanskega uL4 T-l,fos Jt. S£J3 Pr. fftst I>»rg* ne iA^atujj Hnrpttti). Ordislra: 11.-1. Molf oglasnik Vsaka lroiMta »rst>ea ali nje prostor velja ta enkrat Dio š. Naročniki -Domoljuba" plafajo samo poloviesj. »Ko knpujeio kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo noslov oziroma obrtniki pomočnikov jli ra;cncev in narobe. lupili »mtrni za veli sa deia in kon-Jekeijo ter vajenca neoporečne preteklosti, sr-rejme takoj. Učnina po 'egovoru. Smrke AL, Žužemberk 13-15 let staro sprejmem. MU, Kamnar. llrastje ŠL 1, p. Moste pri Ljub!jani. iisaisi strsji skr! vseh znamk in kolesa zelo pocem kupite uri »Promet« (nasproti Kri-ianske cerkve). liiiiF^i fijiasc se sprejme. — Kumše, Sneber-e 38 Dev. Mar v Polju. Itpi PFlSilžL Tiilfem krajo na Gorenjskem gostilna zelo po ceni naprodaj. Tudi trgovina ee lahko prične Cena 5x000 Oio. Naslov pove upravniitvo lista 12W0 staro 13—15 let sprejmem. — Karsnsr, Hrastje št. i, p. Moste pri Ljubljani. iBksa prvovrstnih BHI8SS »n41!Dk, rabljena in nova in šivaini stroji po neverjetno nizkih cenah, naprodaj pri »Promet« (nasproti Križaaske eer»ve). in perila priporoča po najnižji eoni.. Presker, St. Petra c. 14. HBgrebBS ipMeilki izdelale najceneje Mu-lej Jožko, kamn >sek, Krško, poleg bolnice. Srsis! t*M l^l tujini diplomirana strokovnjakinja. Poučujeta po najmodernejšem a prav labkem sistemu. Prijave do 15. septembra. Jožica Kumelj, lastnica damskib krojnih tečsjev, Židovska uika 3/10, Ljubljana. Sstasmz " "lenjadni IPlBBPJS vrt ic zavedat »o vseh panog poljedelstva in živ nore je sprejme bolnišnica Ki>-privnica. Delati mora tudi sam. — Popolna oskrba v hiši. Je lahko ežeujen, če je žena pri-pravijena sprejeti na-mežčenje. - Natančneje pismeno pri upravi bolnišnice h konjem in krave m sprejmem takoj. - Ponudbe poslati na upravo Domoljuba pod »Samostojen« št. 11983. fSsnsH kupim. Ponud-be poslati: Pov-Ije št. 1, p. Golnik. Rešitev križaljkc „Trigiav" Navpično: 1 trava. 2 ribi, 3 ime, 5 lr., 6 ajda, 7 Vardar, 11 loterija, 15 alt, 16 aparat, 17 Karadžordže, iS Ana, 19 kakao, 22 Kr., 24 krak, 26 abeceda. 27 kolo, 29 ar, 31 sv.. 32 Kropa, 33 advent, ?4 da, 35 Irska, 38 glava, 39 leto, 43 Orel, 48 tara, 52 ji. Vodoravno: t Triglav. R Rim, 9 rja, 10 Abel, 12 dar, 13 vi. 11 obad. 15 ata, 17 klepar, 19 katran. 21 frak. 23 kanja, 24 kad, 28 roža, 30 bas, 32 kadilo, 37 orgle, 42 kor, 41 leča, 46 rov, 47 sto. 49 rd, 50 Atene, 51 pečka. 52 jež, 53 roda, 54 dan, 55 ara, 57 aleja. 59 ti. Teža posušene moške lobanje je 730 gramov, ženske pa 550 gramov. 1,-13. Mpttabra UUBUJtNSKi VELESEJiH 5Q*'» m tekniti, sasr""ssuapanferMif*. seijegjii. Ha odtodni ielezaltiu poatajt kupit« rumeno legitimacijo >a Din J-— VsetfrtevDi razstava JU *«$ U-š" Živalski vrt. — Divjad v parku VELIKA VRTNARSKA RAZSTAVA Iadostrtla. obrt, trgovina. Ceaoa?« prevroče. Pe- rutcina, knscl, golobi. - Rine IVA, TEKUOVAHia HAKMOHIKABJSV IS. BErTESttEA KRASNO ZABAVIŠČE Vailkaaait«! carut* popoldne in zvečer Vabimo Vas Gol Sa9 vrat i« obolenje Mitne fleze, ki cnora pravo-(a»do spraviti, ker se sicer delovanje tega važnega organa v svoji Innkciji kot »Mita prati »trapoma vse prwva£- aarad; #e?iar lahko nastopijo neprijetni, a če«to tudi nevarni pojavi. Zdravniška znanost je dognala, da ao soli. ki vsebujejo jod, pri raanlb oblikah goi&e izredno učinkovite. Številni bol»iki »c ugotovili z nporabo c®Sega zeio prepro