3 nč. 127. številka. Izdanje za nedeljo 24. oktobra 1897. (T Trata, t soboto «večer dne 23. oktobra 1897.) Tečaj XXII. „jsDistoav« l»haj* po trikrat na tedea t fteatih lakaji* ob torkih, 6»«v«klh I« «c bottth. Zjntranje izdanje in-haj« ob 8. nri ijotraj, večerno pa ob 7. ofi ve*or. — Obojno ladanje stane: i« jadenumieo , f. 1.—, izven A v« tri J d f. 1.50 a* tri meiuu. . . a.— . „ . 4,M ifc pol leta . . . , • » ».— *« v«« lato . , . 13.— . , .18.— Naraftaln Je pladevati atprej it nriiki krti priloiei« iiriinlit te apravm •ilra, Poiaaičra Storilke ae dobivajo ▼ pro-dajalnlcah tobaka v Irntu po JB nv4. laven Trata pa * avž. EDINOST Oglaai M rainao po tarifo t pr-citn; u aaalove I debelimi drkanai se pladnje froator, kolikor obae^a navadni* vratic. oalana, oaartniee in javne sabrala. do* medi oglaai itd. ae raćuunjn po o»jcdbl. Vai lopi« i naj se po&iljaio ari -inUtm alioa Caaerna it. 18. TMHi fuai not« biti fraakorano, ker nefruakc vnn* *"> a* •prejemajo. Rokopiai ae ne vr»Aajfi. Naročamo, rektafaaaofje in 0*1*»* apra je.ia itpravniifvo ulioti McVns pic* oolo hftt. 3, II. nadat. Naročnino in oglaa« je plačevati loco Trat. Odprte reklama oije ao proite poStnine. file ,f i«ncill J« Ustava: vir narodnim prepirom v Avstriji. i. V Avstriji se pripravljajo velike spremembe. To prepričanje svoje smo izrazili in povdarjali v uvodnem članku današnjega zjutranjega izdanja. Po našem menenju so sedanji dogodki v centralnem parlamenta le senca, ki jo mečejo pred seboj veliki dogodki. Do sprememb mora priti. Razsodnega politika ne morejo presenetiti bodoči dogodki, daj je bilo pričakovati spremembe uprav matematično gotovostjo. Na gredi življenja narodov — in političke in narodne borbe so le pojavi tega življenja — ne morejo vspevati eksotične rastline, nenavajene narodnemu in politiškemu podnebju dotičnoga kraja. Taka rastlina se more pač razcve-teti in potem, pomočjo umetnih sredstev, blesteti v bujni krasoti, ali kmalo se jamejo pojavljati znaki venenja, dokler ne vgahne vzlic vsemu prili vanju. Taka eksotična cvetka je bilo nemško nad-vladje v Avstriji. Blestela je nekoliko let in sedaj veni.....In kako so jej prilivali, kako so jo negovali pridni vrtnarji 1 Ni pomagalo. Veneti jim je jela pod očmi, ker ni bila za življenje. Podnebje naših narodnostnih odnošajev jej ne ngaja. Kolikor koristi jej je prinaSalo pridno prilivanje, toliko jej je jemalo neugodno podnebje. In vrtnarji so postali nevoljni, videči, da je le gola potrata vsa njih skrb. Postajali so nervozni bolj in bolj. Jedni so se jeli umikati s po-zoriiča. To so bili oni, ki so se risignirano odrekli svoji ljubezni do eksotične rastline : do nenaravnih, do nemožnih odnošajev. Drugi, ki niso imeli toliko moralne sile v sebi, da bi o pravem Času pokorili avojo yoljo pred dejstvom, da njih ljubljenka ne more živeti, ker jej ne dohaja dovolj hranilnih sokov iz tal faktičnih odnošajev, ampak so v svoji trmi za-pričeli boj brez upa zmage proti — naravi: le ti besne sedaj. Taka eksotična rastlina je nemško nadvladje v Avstriji in vrtnarji so bili: birokracija ođ najvišega do najnižega klina, kapitalistički krogi, ki so vzeli v najem vse javno menenju, iu potem cela armada takih, ki so hoteli kaj — postati pomočjo poneinčevahegi* /.istem*. In kako je delal ves aparati Poskusili so vse, da utrde neinškoceitralistiški zisteua in da za vedno uklenejo nene^ške narode v jarm nemškega nadvladja. PODLISTEK Metod. Malomestna norela. — Spisal: Si'6an. Metod je bil pri Strletu. Ta mu je obljubil, da vse poravna, vendar ni storil tega. Povedal je Metodovemu očetu vse ter ga vprašal, kaj hoče storiti. „Ah, Strlš!« mu je odgovoril trgovac, „Metod je nespameten!... Sedaj ljubi ono drugo... res je... a menda se ne daš zavesti radi tega, da bi razdrl zaroko!?..,. Ke pride v zrelejša leta, ga že mine to, kar pravi, da je ljubezen. In potem bo ravno tako skrben soprog Tončki, kakor bi bil Anici, 6e bi se morda poročil z njoI... Beži, beži, to so mladostne neumnosti, ničesar drugega ne!... Najboljše bo, da o tem ničesar ne poveš Tončki, a mladeniča samega pa pusti meni, jaz ga že ukrotim!' Tako je govoril gospod Ziperlein, iu Strlć ga je rad poslušal----—------ Ni šlo. ZasUnj so leta 1860. odpravili okto-berski diplom — da-si je bil, proglašen nepreklicnim — ii ga nadomestili v februvarjn 1861. s takozvanim februvarskim patentom, ki je uvel zopet nemški centralizem — če tudi pod firmo ustave — to je: tisti zistem, ki ravnokar slavi svoj — bankerot. Zaatonj je Schmerling — ta ne-dosežni geometer za krojenje uprav neverjetnih volilnih okrajev in skupin — zveriiil svoje volilne rede, ki so bili kar prikrojeni na telo nemškega centralizma, in je tem sredstvom res dovršil čudež, da je v Avstriji celo vrsto let absolutno vladala — manjšina! Zastonj so nemško-liberalna mini-sterstva skoro nepretrino izrabljala v nemško-libe-ralue svrhe ves vladni, policijski in državnopravd-niški aparat; zastonj so ista ministerstva vršila kruta nasilja na lastnem detetn, na državnih temeljnih zakonih; zastonj so proglašali sovražnikom države in veleizdajico vsakogar, ki ni hotel vleči za nemško-liberalno vrv; ni jim pomagalo, da sta na njih prošnjo in zahtevo, opetovano posezala v avstrijske stvari izvennemški in madjarski upliv; brezvspešni so ostali vsi napori birokracije, zvesto udane nemškemu centralizmu; nič ni pomagalo, da so državo vrgli v plen mednarodnemu kapitalizmu in so si tako pridobili vsemožno podporo milijonov. Vse ni pomagalo. Nemški centralizem je danes vendar bankorotčr. Posušil se je, ker je bil umetna rastlina in ker ga naravno, in ravno zato nepremagljivo silo izpodriva ono, čemur se je položila kal v istem hipu, ko se je v Avstriji uvelo ustavno življenje. Zares ustavnemu življenju. Zares ustavnemu življenju sta pogoj jednakost vseh in pra Vica vsem. In kakor hitro se je pokazalo, da posamična določila ustave ne odgovarjajo tomu pogoju, ker dajejo temu ali onemu priliko in možnost, da dela iz ustave le karikaturo in izkorišča isto v svrhe, • dijamentralno nasprotnjoče bitstvu ustavnega življenja, in sicer s tem, da je pod obliko ustave uvel kruti absolutizem, nasilje in krivico: kakor hitro se je pokazalo to, v isti hip j morajo prijatelji ustave misliti-na to, kako bipre-menili dotična določila ustave. Do tega spoznanja so prišli polagoma patri-] jotje v Avstriji, da tu treba nove organizacije.. Zato govorimo o neizogibnih spremom bab. i Bližanje teh sprememb provzroča nervoznost, vzne- • mirjenost in bojevitost. Vse kriči, vse se peha, vse • hoče biti prvo, da bi se kolikor le možno okori- ! gMgg^^^iggBBSSggBBTjggff^ L"1 ■■ j „Če boš tako svojbglaven", je dejal Zipeilein po večerji svojemu sinu, „ue vem, kako bo. Kar < hodiš k gospodu Stiletu in mu praviš, meni oič, tebi nič, o svoji ljubezni do Anice ter ga prosiš, naj ti on pomagal... To je pravi škandal, ki si ga provzKČil, a vem, da bodo sledili še drugi!.." „Da, oče, sledili bodejo, če ostanete pri svoji ideji, oženiti me s Tončko Strletovo 1 Jaz nje ne maram!.. Storite, kar hočete, mene ne pre- i govorite 1* „Bomo videli, Metod, bomo videli!' „Oče, če boste tako trdovratni, pride iz tega še kaka nesreča 1 Bodite paaatui! Pustita mi, da vzamem Anico; hvaležen vam bom. A Tončke ne vzamem I" „Trdovraten, praviš I Hi, sin očita svojemu očetu! Nesramuež!.. Ne, da ne boš mislil, da me ti ukrotiš, čuj: takoj se mi spravi izpred očj in ue pridi prej proi-me, dokler se ne odločiš, da vzameš Tončko! Si čul ?... Z Bogom !u stilo na neizogibni premembi. Sedanji škandali v parlamentu so spremljevalci poloma nemško-centra-listiškega zistema, katerega zastopniki še v zadnjem hipu izkoriščajo hibe in nedostatnosti naših parlamentarnih mtanov, a potrjajo le s tem, da tu treba premembe. Na vseh straneh se oglašajo sedaj dobri svetovalci, kakove naj bi bile spremembe. Med nasveti je seveda mnogo netočnosti, mnogo nezmi-selnosti, mnogo nemožaosti; no, tu pa tam pada tudi kako dobro zrno. Sosebnim zanimanjem smo čitali te dni knjigo, ki je izšla pod naslovom „Die Verfassnng als die Qnel!e des Nationa-lit&tenhaders in OesterreichV (Ustava, vir narodnim prepirom v Avstriji). Marsičemu ne bi mogli pritrditi, mnogo je v knjigi resnice, zauiiaira pa je skozi in skozi. S to brošuro se hočemo baviti nekoliko. Le toliko bodi povedano že na ten mestu, da pisec vso krivdo na sedanjiii borbah vali ia-ključno le na nedostatnost naših ustavnih institucij. Tako pravi na jednem mestu: tAre, narodne težnje niso nevarne miru, ampak le nedostatnost ustave, hi sili narode v vedni medsebojni boj za svoje pravice, kajti ustava ne nudi nobenega sredstva za mirno obrambo in zavarovanje pravic*. Ta nedostatek občutijo vse narodnosti in ravno ta nedostatek so umeli izkoriščati Nemci, kakor smo dokazali gori. Da pa niso vspeli in da je nemški centralizem vendar dospel do likvidacije, to pa je naravno, kajti dejstva, resnični odnoSaji, in potrebe, ki izvirajo iz odnošajev, so vendar močneji, nego pa nedostatnosti kakoršnega si bodi Človeškega delal Politlike vesti. V TRSTU, dno 23. oktobra 1847. Državni zbor. Repertoar je vedno isti: j najprej prepir radi peticij proti jezikovnim oared-i bam, potem še le dnevni red. Očevidno Nemcem ni za odpor proti rečenim naredba«, ampak na* ročajo peticije za namene obstrukcijo. No, včeraj je bilo veudar nekoliko sprememb. Za to je poskrbel socijalist Z e 11 e r, ki je norce bril iz ob-strukcije, ker je jela sklepati kompromise z večino. To je udarilo v obstrukcijske črte kakor bomba, čemur je sledilo strupeno ujedanje med so* cijalisti in Nemci. Prvi je govoril o zatožbi ministrov Nemeo „Z B >g m !• Metod je žalostno pogledal očeta ter odšel. — — — Od te iaj nista več zinila med seboj besedice. Bivala sta ločena edeu od drugega; jela nista skupaj; redkokedaj sta se videla. * „Pap&, po«isli si,* je hitela Strietova Tončka, prišedši od svojega izprehoda, „pomisli si! Blizu kolodvora sem zagledala Metoda — bil je zamišljen — in sem ga poklicala. A kaj je on storil, pap&l K sreči ni bilo nobenega človeka blizu ! Zmignil je z ramama, odkril se in šel dalje. Ali, papa, to me resnično jezi! Ab, papa!" Sela je poleg njega na kanapč ter ponovila tužno: „Ah, papa, ah! (Zvršetek prih.) Schiicker. Spon:rnvši se še posebno dogodkov v Hebu, je zahteval nuj se predlogi za obtožbo i/.roče posebnemu odseku. Odgovarjal mu je grof B a d e n i, ki je trdil, da so oblasti postopale povsem zakonito one dni v Hebn. Ranjenja, ki so se pripetila v Hebu, so vsa povsem brezpomembna. Governik je nverjen, da ni nikjer prekoračil svojih pravic kakor mini-sterski predsednik. Jake ostro je govoril moravski Čeh posl. Stransky. Le-fa je predlagal sicer, daje preiti na dnevni r^d, s c~r pa ni zagovarjal ni Badenij* ni onega tajnega dekreta, arspak je vso ost naperil proti nemškim strankam. Strašno so se razljutili ti poslednji, ko jim je očital Stransky, da so postali pokorni sluge Schiiriererja. Protesti so bili burni s nemških klopi in so se nadaljevali, ko je trdil govornik, da i na jo Nemci sedaj le to jedino parolo : heilo ! Po navodilih tega heil6 maše nsta ministrom in predsedniku in grov jednomer zaprtimi pestmi. Ako bodo Nemci nadaljevali tako borbo, ne dosežejo iruzjga, nego da uničijo parlamentarizem. Za slučaj, da najviši činitelji v državi pridejo do ipoznAnia, da treba storiti konec >ej kon fnzij, treba irjavili > t \ ef no, da ir.i ninuo b-li tisti, ki so pokopali svobodo in komtituctjenalizem v Avstriji. Za Stranskym je govoril F n n k e. Njega govor je bil pojav najodurnejega nemškega fanatizma ; dočim je Čeh 8 c h w a r z izrekel nadot da se, potolažijo duhovi in da pride vendar do sprave na Češkem Posl. P e r i d in tovariši so interpelovali bar. Gautscha, da bi spričevala vseučilišča v Zagreba bila veljavna za hrvatske dijake iz Istre in Dalmacije. Konečno je zahteval posl. En gel, da morajo priti v zapisi k tudi nenemški govori. Predsednik se je skliceval na svoje prejšnje izjave; vendar je obljub 1, da hoče stvar vzeti v poštev. Seja se je zaključila in sedaj bo mir do prihodnjega torka. K položaju. Bog pa razumi, tega barona Dipanlija. Komaj je pritrdil načrtu za organizacijo desnice, glasom katerega ni dovoljena nobena akcija posamičnim skupinam večine, ne da bi popred obvestile tudi druge skupine, ž« nam prihaja poročilo, da se Dipauli pogaja t, liberalnimi Nemci radi svojega predloga in da so poganjanja že blizu zaključka. Tržaški ,Piccolo* javlja zadovoljno, da to bode prvi slučaj, Ito v4 Nemci nastopijo proti Slov a&uu.. 'rnge Ptrani pa javljajo zopet, da je baron D.parni uverjen, da pridobi tudi desnico za svoj predlog. Vse lepo. Veodav bi menili, da je bila Dipanliju — kakor členu veČine — dolžnost, da se sporazume najprej z večino in še le žnje dovoljenjem naj bi bil sel trkat tudi na opozicijska vrata. Takoj po razpravi o zatožbi ministrov pridejo •a vrsto vladne predlogi in nujni predlogi radi dovoljevanja pudpore bedo trpečim krajem. O tej priliki vsaj naj potihne grdi prepir. Ne samo baron Dipauli, ampak tudi predsednik dr. K a t h r e i n je včasih čudeu mož. Nedavno je demonstroval proti poslancem večine, tako, da|je bilo pravo veselje za — obstrukcijo. Istotako čudno se je vel o sklepanju kompromisa z manjšino. Mi smo bili že povpraševali: kdo je sklenil kompromis, ali večina ali Kathrein na svojo roko PI In glejte, poslednje je resi Oni kompromis daje vzbudil nevoljo med skupinami na desni. Kako ue I Na ta način se ne tttrja potrebna jednotnost večine. Res je tako! Redki so slučaji, ko moremo soglašati z našo Triesteiico. To je bila jedenkrat pametna beseda, ki jo je vrgla ^te dni naša »Tiiesterica" : — desnica naj vendar jedenkrat dokaže, da res sestavlja večino v državnem zboru, ta večina naj se zave svojih pravic, na katerih sloni fundament parlamentarizma: da ima večina pravico odločevati v zbornici. Toda, kaj.dela veiina ? Preriva se od jednega načrta do druzega, kako bi ukrotila ob« Btrukcijol Pri vsem tem pa se ne zgodi ničesar, levica ne pusti priti do kaksršnega-koli vspeha, dokler niso odstranjene jezikovne naredbe, z drugimi besedami, dokler ni dobila pod-so svojega nasprotnika, večino: dokler ne trinmfuje zopet, klečč na plečih pohlevne desnice. In česa je skle pati iz tega cincanja večine 1 Nič dražega, nego da hoče in tudi — noče, ali pak, da — ne more, ne zna! Tudi ti lahko izrazili slutnjo, da ima na svojih 'trgali težj^i spone, ki jej ^ranijo hoditi odloča:m kondom , roti cilju. In kaj se godi mej tem ? Levica, dobro po* znajoSa nezmožn st in neodločnost večine, se jej naravnost roga in nagaja dalje. Mej tem pa pripravlja mej narodom v alpah svoja vojsko ia vitez Jurij Schonerer je znal dobro, v kateri namen je vzel svoj štiritedenski dopust. Ve* govoriti je nepotrebno, tudi več svariti. V večini se nahajajo trezn1 — žal, Še pretresni! — in razumni možje, ki bi morali vedeti, d^sa treba, da se večini ne zgodi, kakor — volku v basni. Železo je gorko, a večina mesto bi kovala iz njega pravi meč vspeha, pušča jeklo ohlajati se, sama pa debatira in de-batira...... Čehi in Dunaj. Včeraj ie bila viharna debata v občinskem zastopstvu dunajskem. Munici-cipalna delegacija je predlagala, naj se odobri odlok, katerim je okrajni šolski svet odbil prošnjo šole „Komensky* za podeljenje pravice javnosti. Nemški nacijonalci in liberalci so zahtevali ojstreje izjave. Ker pa so silno napadali in žalili tudi Luegerja, prišlo je do burnih spopadov. — No, naj le počakajo : na češki strani ne ostanejo dolžni odgovora. Knez Nikola in GrSke. „Našemu domu" se poroča, da je črnogorski knez v sporazumljenja s kraljem Srbije in knezom Bulgarije naprosil ruskega cara in predsednika francoske republike, da ne pustita propasti Grške, ker sicer bi ulegnilo priti do balkanske zveze in vojne akcije. .Pester Lloyda je brž ovrgel to vest kakor neresnično, kar pa seveda dokazuje, da bi — M ad j arom ne bilo po volji taka zveza. Kriza y Srbiji. Ko je stopil s prestola kralj Milan Obrenovič, bilo je upati, da vendar enkrat pride do miru v deželi. Ta nada se ni uresničila; ministerske krize so skoro na dnevnem redu in državni bankerot je ono strašilo, ki često kaže pri durih vlade svojo grozno krinko. To strašilo pa ume izkoriščati še sedaj razkralj Milan. No, saj je znanoNvsemn2<*vetu, da je njegova mošnja vedno lačna. Kadar je .potrkal" Milan, tedaj je tudi takoj na nogah — strašilo in Srbija trepeče pred vesoljnim krahom. In malo je nade, da bi se Srbija skoro osvobodila Milanovega upliva. Saj ta upliv deluje sedaj direktno na mladega kralja. In kakor je videti, ga ima popolnoma v svoji oblasti. In kaj je posledica temu uplivu? Da morajo najboljši dr-žavniki-rodoljubi od krmila in delati prostora sla-bejim, kateri pa še vedno in vedno niso dobri dovolj — Milanovim potrebam. Nekdaj je šel Niko> lajevič, ker ga ni mogel trpeti — Milan. Zak^j ga ni mogel trpeti ? — Ker je imel Nikolajevič vedno zaprt žep. In zdaj odhaja Simič. Z»kaj ? Ker je Milanu odveč. A Simič je izboren državnik in vrl rodoljub. Uzroki njega odstopu pa so zopet isti. Na Simičevo mesto pa pride, kakor se čuje, liberalec B i b a r a c, malo prikupljiv človek. Po drugi strani se imenuje zopet dr. Vladan Gjor-gjevič, kije v ta namen že pozvan iz Karlovih vari v Beligrad. Gjorgjevid je bil od nekdaj zaupni moi kralja Aleksandra in njegovega očeta Milana, a je izstopil iz političnega življenja in sicer zaradi raz-stanka z Garašaninom. .Neue Freie Presse« pravi že, da bi bilo smatrati ministerstvo Gjorgjevičevo kakor znamenje korenito dobrih odnošajev do Avstro-Ogerske. Kdo ne ve, kaj si misli dun^ski list, ko govori o „dobrih odnošajih* med našo državo in Srbijo?! Po takem je značilno za vrednost ministeratva Gjor-gjevič, ako ugaja dunajskemu židovskemu listu, značiluo toliko bolj, ker "se navajajo vsi 'možni vzroki o odstopu Simičevem, (na primer zaroka kralja Aleksandra s Črnogorsko princezo Ksenijo, katero je hotel povspešiti radikalni Simič proti volji in celo brez vednosti Milanove, ki je hnd sovražnik Črnogorskega kneza; potem osvoboditev hajduka BrkiČa, kije bil .baje" naprošen, da umori celo kralja Aleksandra in več tacih rečij. No, glavna stvar pa je neprijaznost Simičeva nasproti — potrebam Milanovim. Iz ptičje perspektive se stvari vse drugače vidijo in tu se da naravnost opazovati, da je razkralj Milan nič manj in nič več, nego orodje v rokah nasprotnikov Slovanstva, ki na razjedajoč način delujejo na razpad slovanske moči v Evropi. Bodisi notranja politika v Avstriji, bodisi politika razkralja Milana v Srbiji in skoro bi se smelo reči, tudi neka tajna politika v Bolgariji, vse to znad po naborih ojstrovidoega rodoljuba-SIovaua veliko politiko protislovanskihživljev, katerim jedini smoter je: podirati temelje razvoju slovanskih državic na Balkanu. Razliine vesti« Na jutršnji shod pri sv. Ivanu opozarjamo še enkrat vse rodoljube. Shod prične ob 4. uri po-poludne. Sosebno prvaki svetoivanski naj poskrbe, da bo udeležba častna t Na svidenje torej ! Tržaški mestni svćt bode imel v ponedeljek dne 36. L m. ob 7. uri zvečer svojo javno sejo s sledečim dnevnim rsdoa: I. Poročila, 2. Poročilo odseka za verifikacijo volitev sa dopolnilne veli t ve v mestni so vet; 3. Dopolnjen je odsekov za vojaike zedeve, trgovino, financo in vrhovni sevet hranil« niče; 4. predloga poslovnika glede povrjenja potnih stroškov in dijet ob občinskem poslovanju. 6. Ptedlog municipalne delegacije, zadevajoči nekatera spremembe v poslovniku in glede nadzorovanja pokopališča pri sv. Ani. 6. Predlog šolskega odseka za dovoljenje nekega zneska v podporo onim učiteljskim kandidatom, ki žele narediti učiteljsko maturo. 7. Predlog istege odseka za podporo brez-plačeumu pouku trgovskih pomočnikov; 8.—19. Prošnje za dovoljenje večih kreditov in naknadnih kreditov za različna dela. Občinske volitve po Istri. O homatijah v občini Pomjan in Oprtalj čitamo in govorimo sleherni dan. V teh dveh občinah noče biti konca zvijanja in manevrirauju. V prvi občini zato, ker )o hote zopet pridobiti italijanski stranki, v drui pa, ker jo nočejo izročiti hrvatski stranki, ki ima večino v občinskem zastopa. Tako je v parmenenci ras* burjenje radi občinskih volitev. Kakov kontrast med postopanjem v teh dveh občinah in med onim v veliki občini buzetski I Seveda je ta poslednja v hrvatskih rokah. Koaqj je dosedanji upravi potekla zakonita doba, že so raspisane volitve. Tu ni bilo nikakega manevriranja in zavlačevanja. Zakon veleva tako in — basta! Seveda treba za tako postopanje — lahke in mirue vesti, prihajajoče iz zavesti, dasta se vsikdar vršila pravica in zakon. Tako vest imajo možje v Buketu. Ne vemo pa, da-li jo imajo tudi sedanji mogotci v Pomjanu in bivši v Oprtlju. Vesela vest nam je došla iz občine Veleselo. Na tihem, brez krika in vika so storili občinarji svojo narodno dolžnost. Naša st anka je zmagala z ogromno večino v III. in II. razredu. Vapiti ? prvem razredu nam de ni znan. Ali bodisi tak ali tak, veČina je zagotovljena pošteni narodni stranki v novem občinskem sastopo. In tako smo pridobili zopet jeduo občino in smo stem storili korak dalje v naravnem, preporojevalnem procesu, ki se vrši po naši Istri. In to vslic vsem naporom onih, ki hote preprečiti šiloma, kar se razvija samo po sebi is naravnih odnolajev. Tudi v občini Milje so že razpisane volitve. Vršile se bodo: za III. razred dne 8., 9. in 10. novembra, za II. in I. razred padneII. istega meseca, in sicer za II. predp. za L pa pop. Ta občina je slovenska po ogromni večini in vendar je bila uprava dosedaj v italijanskih rokah, Gole pravica zahteva torej, da slovenski živelj pride do upliva v upravi občine. Kakor čujemo, naši prvaki ne drže križem rok. Bog blagoslovi njih delo t Občinarji 1 Slušajte svoje prvake in prijatelje t Sleherni naj stori svojo dolžnost, da storimo korak dalje na poti osamoBvqjfl|ja našega naroda I Ozirom na homatije v občini Pomjanski piše .Nada Sloga- : ,Ako ostanejo na upravi sedanji voditelji in jim bode prepuščeno vodstvo volitev, bojimo se, de pride v tej občini do nemirov in izgredov, ka* koršnih še ni bilo v Istri. Že sedaj proglašamo odgovornimi one, ki vzdržujejo to stanje v Pomjanu, a naie poslance na Dunaju prosimo, da zahtevajo od ministerstva, da se da točno poučiti o dejstvih, navedenih v pritožbi proti sedanjim upraviteljem in da naloži podrejeni oblasti, da se vendar enkrat urede neznosni odnošaji v Pomjanu. Tam vre silno in ne daj Bog, da bi začelo kipeti". Kako falziflkujejo I Pred dobrim tednom je pisalo neko lahonče veloselsko (Istra), da v tej Dalje v prilogi. Prilog« „Edinosti" St. 127, več. izdanje. župniji treba uvesti italijanske prepoved 11 To da je nujno potrebno, neizogibno. Lihonče seveda ni mislilo na verske potrebe — radi te si ne beli las kultura iz XX. secoli I — ampak mi< ■lilo je le na falzifikacijo narodnostnih odnošajev po Istri 11 Srečno naključje je bilo, da so se istotaa vriile občinske volitve le par dni potem, ko je lahonče pisalo o .nujni potrebi" italijanskih pro-povedi. To srečno naključje je prineslo uprav kričeč dokaz in eklanten izgled, kako italijanska stranka falzifikuje odnošaje in dejstva. V občini, v kateri je baje neizogibna potreba, da se uvedejo italijanske prepovodi, je zmagala naša stranka uprav sijajno na obč. volitvah. VIII. in II razredu so dobili Italijani le po 6 glasov 11 In koliko je takih občin, ki so v resnici hrvatske, a se vendar slikajo kakor italijanske 1 Večinoma iz takih občin je sestavljena italijanska .narodna posest" po Istri!! Ta .posest" je plod sličnih falziflcacij narodnostnih olnošajev, je torej sama na sebi le jedna eama in velika — falsifikacija 11 To naj si zapomni vlada : v Trstu in na Dunaju I O islskih taksah v Istri piše .Naša Sloga": Znano je vsakomur, kako razburjenje je zavladalo po vsej pokrajini, ko je pred dvomi leti italijanska večina v deželnem zboru istrskem vaprejela zakon o Šolskih taksah. Vse naše občine so prosile ministarstvo, da ne bi stopit v krepost ta zakon, ker je poguben ta ljudstvo. Tudi Spinčič in La-ginja sta založ la vse svoje sile proti temu zakonu. Vie zaitonj! Vendar seje mislilo, da zakon ne stopi v krepost že to leto, ali namestništvo je odredilo, da se je početkom tega šolikega leta jel izvajati zakon o taksah Po tem se vidi, da gospdda v Poreču niso mirovali, dokler niso dosegli, kar so hoteli, ker vedo dobre, kam je to naperjeno, da je to proti nademu narodu. Drugo vprašanje pa je in o tem nas ponči bodočnost: kako bodo postopali se svojimi ?! Toliko je gotovo, da računajo, da odslej ne bodo veft zahtevale šol hrvatske in slovenske občine. Tako bi ostale v temi. Ali pamet ti mora zaostati, ako čnjfi, kako prav tiati, ki so u&lož li tak.?e, dolž« radi teh ravno one, ki so se najbolj borili proti taksami Čl »veška phinet še tii nasla pravega izraza za tako postopanje. Ko čujtd, da tako govore oni in isti, ki so zagovarjali omenjeni zakon v zboru in po novinah iu ki opirajo svoje nad-vladje na neko uamišljeno kulturo, potem moraš sklepati, da z našimi nasprotniki ni več možna sakonita borba, kajti tirajo nns v obup. Dobro je znano, kako nas to leto čakajo velika pokora, težka beda in — glad t Sedaj že, po žetvi in trgatvi, nima tu Ani seljak, da bi prigriznil. Kako bode ie le, ko pritisne Ijntt zima ?! Še te dni so raz-pravdali na Dunaju, kako bi se dalo pomoči narodu; po otocih in deloma po Isti i je letos odpisan jeden del davka radi lanjskih poplav. Da, tndi tam gori čujejo naše klice; samo naše slavne gospode ni ganila ta beda, marveč so nas obdarili novim davkom na račun splošne naobrazbe — Šol* »kimi taksami. 0 sltvnostl otvorjsnja „direttissima" iz Trstu v Benstke piše: .Šoča" med drugim: Na banketu v Červinjanu je spregovoril predsednik dr. Pajer prvo napitnico italijanskemu kralju. Govor je bil neprimerno dolg, poln bobnečih fraz, katerim so sledili često „applausi entusiastici", kakor poročno lahonski listi; dr. Pajer je govoril v njihovo popolno zadovoljstvo. In ko je končal z vskliltom „Evviva Sua Maestfl Umberto I., Ite d'Italia! Evviva, evviva!" — tedaj je nastal tolik vihar, da pa ga lahouski listi niti popisati niso mogli. Niti naš poluvladni .Oorriere" ni mogel uajti besed, da bi popisal prizore, ki so sledili tej napitnici. Radi verujemo! Govor dr. Pajerja so prinesli vsi listi doslovno ; in pripisujejo mil veliko važnost, velik pomen. Tudi naš poluvladni ,C." ne dela v tem pogledu izjeme. In da se držimo točno poročila v poluvladnem „C.14, povemo, da zastopnik benečanske železnice Benedetti je spregovoril napitnico našemu presv. cesarju, — „applaudito pure", dostavlja modri „C." Kaj je govoril ta gospod, ne vemo, ker napitnici na našega presv. cesarja so posvečene tudi v tem poluvladnem listu le — t r i vrstice! No, vemo vsaj to, da ta napitnica je bila vsaj »npplaudita pore" ! Kolika milost! Dostavljamo !e še, da so izostale vse višje uradne osebe. To je sicer malce nemilo dregnilo nekatere gospode, no zatrt pa je bila slavnost toliko bolj čisto — italijanska. Nesreča se ni pripetila nikaka. 0 volitvi v zavarovalnico za ilučs) nezgod. Na prihajajoča nam vprašanja naznanjamo, da se kandidat je proglasijo pravočasno. Dotlej naj ne daje nikdo glasovnice iz rok. Zlasti velja ta opomin tudi okoličanom, kujemo namreč, da letajo okoli laški agentje in skušajo izvabljati glasovnice. Pozor torej! Slavnost odkritja spomenika pokojnemu Dra-flotlnu Martelancu. Iz Barkovelj nam javljajo, da je sploJno zanimanje za to slavnost. To je znak hvaležnosti našega ljudstva, ki zvesto hrani blag spomin pokojnemu dobrotniku in prvoboritelju svojemu. Slavnost bode gotovo dostojna Marte'anče-vega spomina, ako ne po sijaju, pač pa gotovo po svoji iskrenosti in prisrčnosti. Nadajemo se, da se tudi tržaški rodoljnbi v lepem Številu udeleže te ganljive slavnosti, saj je bil pokojni priden naroden delavec tudi po mestnih društvih slovenskih Slavnost se bode vršila jutri teden. Za novo corkvlco, ki se gradi v Padriču (tržaška okolica) v proslavo petdesetletnice vladanja Njegovega Veličanstva, cesarja Frana Josipa I., so darovali : g. dr. Otokar RybAr 5 gld.; v Bazovici na dan slavnosti zlatomašnika in župnika Vovka 30 gld., nabranih med prečastito duhovščino; v TrebČah na darovanju v cerkvi 13 gld. 507» nvč.; g. Martin Žagar pri sv. Ivann 2 gld. 50 nvč. ; g. Ivan Komar v Ricmanjih 1 gld.; g. Josip Hvala dve vazi za cvetice. Srčna hvala vsem blagim darovalcem na njih darilih v čast božjo in v slavo milemu vladarju našemu. Sosebno se zahvaljujemo veleč. gosp. Koželju, duhovniku v Trebčah, ki je toli ganljivimi besedami pokladal vernikom na srce naš plemeniti namen. In njegove besede niso bile brezvpešne. Sleherni vernik je daroval po svoji moči za novi božji hram, posvečen slovanskima bratoma Cirilu in Metodu iu postavljen v dokaz udanosti n*Še do presvetlega cesarja. S tem, da častijo velika oznanjevalca svete vere in omike med Slovani, so pokazali, da nistno sužnji in da ne zaslužimo imena barbarov. Ampak da smo veri I katoličani, narodnjaki in Avstrijci, ki ljubijo Boga, svoj narod in svojega bližnjega. Čast in hvala torej Trebenjcem in vsem drugim darovalcem 1 Vsem nam bodi geslo: Vse za vero, narod in cesarja! Priporočamo se tndi drugim rodoljubom v mestu in po okolici, da bi nam vsaj nekoliko pripomogli v pokritje velikih stroškov. Za odbor: Martin G rgič, JosipPetot, predsednik tajnik lluatrovano slovensks dopisnico. Ko sem se pred dvema letoma preselila v Trst, naprosilo me je vodstvo sv. Cirila in Metoda, naj tsdi v svojem novem bivalsču ne pozabim dritibe. Rada bi bila izpolnila željo slavnomu vodstvu, a nisem znala, kako — kajti beračenje postaja že jako — sitna stvar, ker so malone vedno jedni in Isti, ki prosijo in ki dajejo. Za najvstrajiifljega in navduieiifjega prosilca je mučno, ako mora nadlegovati v jedno-mer. Hut^ča vendar kaj storiti za našo drnžbo, prišlo mi je na misel, da bi dala napraviti ilu-strovanih dopisnic v slovenskom jeziku, ker jih dosedaj še nismo imeli v Trstu. Naprosila sem našega dičneg* in od naših narodnih nasprotnikov toli črtenega in proganjanega očeta tlovenske okolice tržaške, gospoda Ivana viteza Nabergoja, da mi priponore do uresničenja te ideje, ki naj prinese družbi nekoliko koristi. In res, blagi vitez je vstregel moji prošnji, ter mi poslal svojo sliko z dovoljenjem, da smem i»to porabiti zu nakit namerovanim dopisnicam. Ganilo me je pismo, ki sem je prejeta iu v katerem pravi blagi mož: .Jako nerad dam sliko, ker s tem se me le spravlja v javno&t. Ali, ker je namen plemenit iu vzvišen, se rad uklanjam Vaši prošnji, želč Vam obilo sreče na Vašem podjetju! I" Da: naš dični Nabergoj je re* plemenit po srca iu duši! Obračam se torej do slavnoga občiustva, da tudi ono posnema blagega Nabergoja ter položi mal dar v korist naše prevažne družbe sv. Cirila ' in Metoda s tem, da pridno sega po prvih slo* venskih ilustrovanih dopisnicah. Za male novčiče, ki jih daruje družbi ob kupovanju dopisnic, imelo bode naše občinstvo zajedno tudi sliko našega slavnega voditelja in očeta okoličanskih Slovencev, vsem nam tolikanj priljubljenega gospoda Ivana viteza Nabergoja. Dopisnice so Štirih različnih vrst, t. j. s pozdravom iz Trsta, voščilom za nevo leto in godove in ostale sč samim napisom .Trat". Te ssdnjs bi bile bolj za Slovence izven Trsta, ki «i žel6 Na-bergojeve slike v skupni sliki s Trstom. Tudi voščila so različna; prirejena so za osebe, ki se tikajo in za onn, ki se vikajo. Nadejaje se, da slavno občinstvo pridno poseže po dopisnicah in — ker je|Čisti dobiček uamenjen naši dični družbi sv. Ciril in Metoda — tako izdatno prispe na pomoč tej družbi, belež m spoštovanjem : Marija Škrinjar. Opomba : Oni, ki želč razprodajati dopisnica, blagovolijo naj se oglasiti pri podpisani. .Slovenko* 22 št. je izišla danes nastopno vsebino: Kristina: „Taki so...". Vida: .Jeseni". Adolf Pahar: „Prva sreča". Marica: „Iz dr. Dež-manovih spisov". Anton Medved : .Odgovor". Isti: „Človek v svojih sklepih". Vilna Seidlova-Soko-lova : .Dopis z Češkega. Marica: „Denar in preča". Kristina: .Ta zadnji hip". Marica II.: .Kakšna naj bo soba za bolnika P" Ista : „Duček in konjiča". »Književnost in umetnost". .Razno", .Doma". .Listnica uredništva". Volapiik. Na Savi je bil nedavno temu oddan br/.ojav glaseč se tako le : „Posoda danes odišla popoldne. Medved." Ta brzojav je došel brzojavne postaje v Pazinu v nastopni obliki: „Poson ananes pei oni2a moilne. Men ven." Je-li to — volapiik ali sad zlovolje pazinskih brzojavnih uradnikov ? Tako popačiti jedne brzojavke — četudi je ista Blovenska — niti ne bi mogli na Kitajskem, ako bi je ne — nalašč. Uljudnosti na mostnem magistratu. Pišejo nam: Nedavno sem moral zapustiti Trst. Šel sem na slivni mestni magistrat, da bi tam naznanil svoj odhod, ker sem vojak v rezervi. Minola je 9. ura, a dotičnega uradnika šo ni bilo v pisarno. Potem je miuolo še 12 minut in prišel je počasi. Zazrši me je zakričal po italijanski: .Čakajte, da ne preoblečen!* A vlak odhaja iz Trsta ob 9 uri 55 in.! Mene je zgrabila nevolja in odgovoril sem uradniku, kazaje na uro: „Meni se mudi, ker je že 12 m. čez 9!" A on: „No fa niente!" Potem se je preoblekel in odprl počasi. Vstopil sem. Med tem, ko sem zapiral vrata, je zopet zarežal nad mano: „La seri la porta!" Jaz pa sem mu odgovoril, da uradnik ne sme biti oduren ter da hočem vprašati javno, kdaj da so uradne ure na magistratu? A glej čudo: hipoma je bil sladak kakor medica! In pojasnil je prijazno: „Saj vam pravim, od 9 12. Kje hočete vprašati? Saj ni treba!" Jaz pa: „Bomo že videli 1" To kaže, da se vendar malo boje, če se jih prav prime. Iz Kopra nam pišejo: Ker se je te dni ie slišalo o mnogih slučajih zastrupljanja po otrovnih gljivah, naznanjam tudi jas svojega. Te dni je kupila moja soproga na tukajšnjem trgu od nepo-zuate seljanke nekaj gljiv in je is istih priredila večerjo. Ker je med temi gobami bilo tndi takih, katerih ni poznala, okuhala je mod njimi srebrno žlico, toda podednja je ostala čista. Večerjali smo Štirje : jaz, m«ja soproga in še dve odrasli osebi. Vsaki od nas je vzel samo po eden saloiaj teh gob in ostavili smo jed zavoljo neprijetnega duha in okusu. S tem založkom smo se tako zastrupili vsi štirje, da smo morali ostati v postelji vsaki po dva dni; pa huda se nam je godila; dokler smo se očistili. Ako bi bili povžili vse do konca, gotovo bi bili večerjali zadaj krat. Pravo rodoljubje. Devetd-setletni starček, g. L. Serajnik, prošt v Tinjah iu Koroškem, je poslal društvu .Gospodinjska šola v Ljubljani" kakor ustanovnik zuesek 80 gl. G >sp. darovatelj je še v dobrem spomiuu vsem udeležeucum .vseslovenskega shoda", ki je tudi tedaj dal lnp vzgled pravega slovenskega rodoljuba. Ta izgled naj bi posnemali vsi slovenski petičniki iu naj bi dajali po svoji moči za prepotrebue narodne in gospodarske svrhe ! Pri tem pa uikakor ne mislim > le tia .Narodni dom* v Trstu, ker je še tudi di uzib, ravno tako nujuih stvari, ki čakajo n& rešitev, kakor od žeje umirajoči na kapljico vode. Živel devetdesetletni rodoljub sloveusk' 1 Razpošiljanje knjig družbe sv. Mohorja. T^- toinje knjige družbe sv. Mohorja ^ se začele razpošiljati dr.ć 18. Poktotra. Škofije in kraji jih dobijo po tej vrsti: Razni ki>ji, poreska, senjsku, zagrebška, somboteljsk«, sekovska, krika škofija, Amerika in Afrika, lavautin«ka, ljubljanska, g-ris k*, tržaška škofija. Vse častite gosprde poverjenike, ki dobivajo knjige po železnici, prijazno prosimo, naj takoj po sprejemu naznan la („nvif»") pošljejo po knjge na dotično želtznisko postajo, da n« bode uir.ogih nepotrebnih reklamacij in pisanj. - One čast. g. poveijeniko, ki prejemajo knjige v t i a k a r n i družb« sv. Mohorja nujno pi osino, naj blagovolijo takoj poslati po knjig«, da zavoji prej ko mogoče pridejo s pota. Odbor. Za jubllejski dar je odločila trgo>inska in obrtna zborn'ca v Zadru v seji dne 16. t. m. znesek 16.000 gld. kakor ručni fond za učence trgovske in obrtne stroke. Tako hoče proslaviti sp >min fiOletnega vladanja našega cesarja bodoče leto 1898. Izpred sodišča. 441etni kočijaž Ivan Vecchiet, je vjel včeraj 3 mesece radi javnega nasilstva. Še dva uzor • Italijana 1 I/.,Linca brzojavljajo, da so v Grafeahofn na Solnograškem zaprli nekega Italijana, ki se identifikuje z istim Ca pel leti, ki je na aitmu, da pripada neki družbi za ponarejanja denarja. Ista družha je leta 1896 u-morila pri Klostcrnenburgu žatidarja Robla Kakor je razvidno iz delavskih bukvić zaprtega, je isti delavec kamenolonov-OappeUeti in je dona iz tren-tmskega okraja. Našli so pri njem ponarejenega denarja. Tudi se je našlo tedaj na licu umora neko pismo z naslovom „Carissimn nraico CapeJlo* in pa'ponarejenega denarja — Bo že menda pravi ta — Capello I Ob prihodu vlaka, ki vozi iz Korurna in p ihaja v Trst ob 7. uri 45 min. zvečer, j« dne '21. t. m. prijavil neki popotnik, da au je zinauj-kelo denarja mej vožnjo. Ker se je mej došlimi nahajal tudi neki v Trstu že dobr i znani in tu li žd opetovano od tu prognani GMov»nni Fol-sar1, so tega prijeli takoj in glej: zaies s« je našel pri njem imenovani znesek ; lopov je tudi priznal takoj HVnje dejanje. Bog ali — pobotnica. Francoski senator Re naud je nekoč najel v Parizu v nekem hotelu xeč sob za jeden ne-iec in plačal najemnine 150 frankov. Lastnik hotela ga je vprašal, da-li želi po-hotni««. §Ne- je odgovoril senator, ni treba, ssj je Bog videl, da sem Vam plačal'. .Ali Vi verujete v Bega" P je vprašal hotelijer senatorja. „To je gotovo I" — „Jaz ne!11 je odgovoril hotelijer. — „No, tedaj mi pa le dajte pobotnico" reče senator in je počakal, da dobi potrjilo. Uzroke, zakaj aa Črtijo Hrvatje In Madjarl, zadel jo neki zagrebški (?) dopisnik, židovske „Frankfurter Zeitnng", ko piše: Tukaj (namreč v Zagrebu) se mnogo toži o tem, zakaj se ne ljubijo med sabo Hrvatje in Madjari. Uzrok je sledeči: Rim je dušaanin tako Hrvata, kakor Madjars. Po nalogu i z Rima deluje se proti vladi v spovednici in na propoveduici, v dok iz temu je, da jepovsodi, kjer je prišlo do spora mej strankam*, bil kandidat priporočen z Ri«a". — Dobro j« da gre 19. stoletje h koncu I Zakonski m v pouk, ako s« prepirata mož in žena, kateri od obeh naj odneha pi vi ? To vpra-sauje se je stavilo v neki družbi, sestoječi iz samih sorodnikov. Vsakdo je trdil svojo; ženske so bile za to, da moia prvi odnehati mož in moški so bili zopet uasprotuega menenji. Te.laj pa so je dvignila suha babica in je rekla : „Potem Vam jaz: navadno se sprijazni nsjjivj oni, ki :nia uajveč rasnma !• Morali so priznati, da i na babica prav. Straftno maščevanje. I/. Temcšvarja na Oger-akem poročajo: Peter Jeszin j« umoril očeta bratov Jermkičev in bil obsojen za to na 12 let ojstre ječe. Po prestanih obrniti letih je bil pomiloščen. S-Mlnj pa sta se maščevala siua umorjenega očeta na grozovit način. Pričakala sta morilca z noži in ga razmesirila v pravem pemenu besede, potem pa se prijavila sodišču. Dobro domače sredstvo. Moj domačimi sredstvi ,kate-ru oe labijo za blaženje bolečin in kakor odva/,ujoi'|drgni'iije pri prchlajonju i. t. J. zavzema prvo mesto liniinent Cupsici i-uinp. izdelovali v laboratoriji Rihterjeve lekarne v Pragi. Cena je nizka: 40 nvČ. 70 nve. in I gld. steklonica in vaaktt steklenica pozna ae po znanem rudečem sidru. Gledališko pismo. V Ljubljani, 14. okt. 1897. (Dalje) Prva je ta, da nima Murnik dovolj skrbi in pozornosti za tehnik o. Kakor bi znesla sraka svoje gnezdo, prav tako gradi Mur.iik svoja delit. Posamične prizore, ki niso v nikaki organski zvezi m«j seboj, ki so dado izvrstno in efektno porabiti — lasti jezikovno in stilistično — vari Murnik s kako šablonsko, a krhko vrvico v uekako celoto, ki pa ni radi tega še davno tudi jednotua. Kakor mozajik, ki je sestavljen od najraznobojuejših kamenčkov ali stekel, katere združuje šibek okvir v pisano, oko razveseljujočo celoto, prav tako zuaša Murnik v svojih spisih in v svojem dramatičnem delu na kup razne prizore in tipe, ki niso uiti novi, kateiim pa j« umel velespretni stilist podati vsaj nov izraz. Da pa ne razpadejo, zlepi jih n. pr. s kako — ljubezenco. Tako lepilo je porabil Murnik v »Siovožoku in Besedavelju", v .Grogi in drugih", v .Nirvani" in tudi v „Napoleonovem saraovarju*. V vseh, tudi v glavnih prozajičnih Murnikovih delih je toliko postranskih, k jedru kar nič sodečih prizorov, da je treba res le Murniko-vega prekrasnega jezika iu virtuvozne stilistike, da ne razpadajo. Nu, v glumi ni pomagal Mumiku niti jezik niti stil, in vsa nedostatna tehnika se je pokazala ob gledaliških svetilkah, kakor da bi jo prosevali Rontgenovi žarki. Na odru pa se je tudi pokazalo, kako nevarno je podajati resnemu publiku — karikature, ljudi, ki govore, sede, hodijo, se spakujejo iu zvijajo tako, kakor ne govori, se ue vede živ krat na svetu. V prozi se take karikature zakrivajo z ženijaluimi popisi, s frapautnimi obratki in z bi i -Ijanluinii besednimi dovtipi, v glumi pa to ni bilo možno. Jezik, slog, dovtip vse se izgubi v karikaturi, ostane pa h občutek neslanosti in neverjetnosti. V glumi se spozna tudi vsa ničnost sujeta, iu kar se ue zine v prozi, kjer slepi čitatelja tul-miuantnost sloga, to izreče gledalec, namreč : „bedarija I otiočaiija I* " V interesu renonćja Murnika samega si uso-jam torej opozarjati pisatelja ua ta veliki nedostatek in izraziti Željo, naj pazi pisatelj v bodoče tudi na čisto tehniko, na jednotnost dejanja, na organično, logičao zvezo mej posamičnimi deli, pa še na to, da razpleta in zaplet* v bodoče svoje pesn Ske voz'j« orig naliiejše I V/.pričo velikega talenta pisatelja Murnika se pač lahko nadejamo, da mu bo možno poslej u*odili i tej naši želji katere izpolnitev poda trajuo vrednost, nj^ga sicer krasnim delom. (Pride še) Najnovejše veatl. Dunaj 23. Minister za vnanje stvari, grof Goluhowski se je vrnil iz Budimpešte na Dunaj. Madrid 23. V odgovoru španjske vlade na noto poslanika zjedinjenih držav ameriških je izražen sklep, da se Kubi podeli avtonomija. Zajedno se dovoli pomiloščenj« onih, ki so bili obsojeni na Kubi in Portorico radi poli tiskih zločinov. Carigrad 23. V pogajanjih za d> finitivui sklep »iru so predložili turški pooblaščenci načrt p >-godbe z 18 členi in sicer na podlagi preliminarni ga miiu. 8 členov je odobrenih. Trgovinah• brsojasrka In v s Cf. Badtmpat+ft. PAnnion /a jesen 12.30 12 34 P&enica n spomlad 1808 11.85 do 11.87 Oreg m jeBon 6.37 6.40. — Iti >.h je h on 8.25 8 30. Koruza aa oktober 1SH7. 4 51 4 53 Pftonlra nova od 78 kil. f. 12 65-12.75 >1 7H t lo 12 80 13-90 od 80 kil f. 12.96—18 10, od 8). WM «. 13 05 13 10, od 82 kil, for. — — JofuB«. 6'30 9.-prono 6-15* 6 4» Pšenica: sredn« ponudbe, omejeno povpraševanje. Prodaja nekoliko tisočev ml. hI. Vreme : lepo, cTEga. N«»rttnnir*ul d pomanjkanja krvi na živcih, bledo in aU »labotne otroke; izrrHtncga okuaa in preizkušenega učinka )<.• železnato vino lekarja Piccolija v Ljubljani. fDunajfika ce^ta) priporočeno od mnogih EđrtTnikov. — Polliteroka stekl«nivH ve'ja 1 gld., pet polliterskih steklenic 4 gld. 50 kr. V „Narodnem domu" v Celju je oddati v najem Se nekaj prav lepih prodajalnio za nizke najemnine. Prodajal-nice leže zel6 ugodno, ker so nasproti e. kr. davkariji in okrajnemu glavarstvu in ker sta v „Narodnem Domu" dva denarna zavoda, namreč „Posojilnica" in „Južno štajorska hranilnica" tako, da je tukaj vedno velik promet, posebno ker stoji „Narodni Dom" ob ljubljanski drž. costi, po kateri gre ves promet iz Sa- ■ — vinjake doline. V „Nar. D " je tudi gostilna, I čitalnica in zbirališče celjskih narodnih društev I Pogoji se izvejo pri ,,Celjski posojilnici", kamor naj se blagovolo pošiljati tudi ponudbe. lOO do 300 gld. zamorejo si pridobiti osebe vsikega sunu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez ka; itala in lizika z razpečavanjem zakonito dovoljenih državn ti papirjev in srečk. Ponudbe pod naslovom Ludvv g Oesterreicher VIII Dentschega-ise 8, v Budimpešti. Ulica D nota Ste v. 9. Mehanična delavnica u s ta n o v I j e n n lota 1869 Petra Braido in sina Kreditne aVeijo . . , I,ondon 10 L»t. vrern j . 102.10 102 25 123 10 101 «0 . .51 95 Napoleoni.........H.&2>/, '!0 in ar k . . I 1.7 » 100 Italj. lir ... 45.10 d'tnea lUB.lO 102 21» li?8 10 l(.l bb Š60.B0 II9HS 11 74 45 10 Slovenci m ovenke! spominjajte se o vsaki priliki naše prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda liMiKimac« Svoji k svojim! To Vam bodi geslo v gospodarskem življenju! * --m ■K 1 r » " j Sf Ui.'i^JJ Davno skučeno dijet. ko-met. sredstvo (za narihanje) za oja-^ čenje in krepljtnje žil in kit človeškega telesa. Kwizde fluid Znamka kača (flnid za touiistV) Rabljen z vnpehom od touriBtov, kolesarjev in jezdecev za ojačenje in okrep- Ijenje po daljnjih potih. Cena '/, steklenice 1 gl., '/, »tek. 60 nč Dobiva so pristen v vseh lekarnah. Glavna zaloga: O Okrožna-lekarna, Koriieuburg pri Dunaju. Y „Narodnem domu" v Barkovljah je odprl podpisani PEKARIJO, v kateri prodaja vedno frišen kruh, sladščice, paštete in vsakovrstno moko po najnižih cenah. Jemlje v pecivo tudi domač kruh. |Hatija Martinčić. Najmlaja velika novoat! Fo tograflčili aparat „BLITZ" h katerem napravi lahko vsak v nekaterih minutah dovršene fotografije. Lahko in priprosto delo. Lahko umljivi popi« pridejan jo vsakemu aparatu. Cona knmpl. aparata vStev&i kemikalije v elegantni kaseti gl. 190 (zaboj 35 nČ.) Večji apurat z objektivom in večiuii pripravami gld. n o deluje pri v s o h prehlanjenjili so p d i h organov, ter je najbolje sredstvo za prsni katar, ka-Sol j, prsobol, hripavost in vratnobol. Tudi zastarani kašelj se ■ tem zdravilom v najkrajšem času da odpraviti; bolniki dobijo tek zajelo, lahko spijo innatanačiu hitro okrevajo. — Izmed mnogih zahval spominjam tukaj samo ono: „Velecenjeni gospod lekarnik! Pošljite mi še tri steklenice V a -Sega izvrstno delujočega trputčovcga soka; potrebujem jih za mojo poznane o. Jaz s * m od dveh steklenic od n e s n o s n g ;i kašlja popolnoma o z d r a -vel. TI v ii 1 a V u m. Priporočil bodera ta zdravilni sok vsem prsobolnim. S spoštovanjem— Rudolf Ausim. Na Dunaj u, 20 marca I897.u Pazi naj se torej, daje na vsaki steklenici v a s t ve n a znamka t. j. slika bana Nikole Zrinjskega, kajti samo je oni pravi trp o tč o v sok, kateri to varstveno znamko nosi. — Cona steklenici s točnim opisom jo 75 n č. — Razpošilja so vsaki dan poštom na vsa mesta in sicer proti predplačilu (priračunavši 20 nč. za zametek) ali pa po poštnem povzetju. — C e n i k i r a z n o r r s t n i h domačih pre-skušanih zdravil razpošiljajo se na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Le-karnakZrinjskemu, H. Brodjovin, Zagreb. Zrinjskega trg štev. 20. Aite & Zadnik TRST Vi« Nuova na vogalu via S. Lazzaro TRST priporočala slavnemu slovenskemu občinstvu v mestu, okolici in na deželi bogato zalogo ma-nifakturnega blaga Dobiva se najnovejše blago ra jesensko-zimsko sezono, za moške, ženske m deco. Bogat izbor vsakovrstnega perila, atofe, forštanja, fanele, volnenih in svilnatih rut najnovejše mode. Razne drobnarije čipke in vezanja v obilni meri. Dobivajo se tudi najaovejše stofe za moške obleke, haveloki, ovratniki in ovratnice. Za slovenska društva razni trakovi in stofe za zastave. Sprejemajo se naročnine za izvršitev moških oblek. Cene jako nizke. Uzorci na zahtevanje takoj. Poši-ljatev poštnine prosto. Držeč se narodnega gesla: Svojim k svojimi ostajeva udana Aite & Zadnik 1 i i I Zakupnik za veliko, dobro zalogo in razprodajo mleka v Trstu se išče pod ugodnimi pogoji. Daljna pojasnila daje dr. M. Pre-tner odvetnik v Trstu, Corso, Piazza S. Giacomo št. 1. Ivan Ružič v Kasteliru — Vižidana, prodaja pudeče brinje, katero pripravi na kolodvor v Pazin po 5 gld. 100 klgr. Brlnjeveo pa prodaja po 90 nČ. liter, katerega postavi za to ceno na pazinski kolodvor. Njegova Svetost Papež Leon XIII., sporočil jo j o svojem zdravniku prof. dr. Lapponiju lekarnarju Plccollju v Ljubljani najsrčnejo zahvalo za Njih Svetos i vposlano tinkturo za želodec. Omenjeni zdravnik, kakor velik« drugih odličnih profesorjev medicine so Piccolijevo tiukturo za želodec preskusili, ter jo priporočajo kot izvrstno krepilo za želodec, katera krepča želodec, pomnožuje tek, ier povspešujo prohavanje in čiščenje. Gena: 1 steklenica 10 nvč., 19 steklenic z žavitjem I gld. 36 nvč.; poštna pošiljatev 66 steklenic 6 gld. 26 »vč. Najvišje priznanje lekarju PUcoliju ▼ Ljubljani kot prirejevnlcu k»pljio za sob«, katere je zadovoljnim vspehoni Nj. c. kr. Vis. projasna goBpa prestolona-alednica-udova nadvojvodinja. II Štefanij a ■volila opetovano uporabiti. — Cena steklenici 20 nvč., 10 steklenic I gld. 50 nvč. LEKARNA P1GC0LI „pri angelju" v Ljubljani Duuajska cesta. in dvokoles „Tržaška posojilnica in hranilnica" (rogls trovana zadruga z omejenim poroštvom) v TRSI U, Via Molin piccolo št. 1, I. nadstropje. (Mizo novega poltnegu poulopja) Daje posojila na vknjižbe po S7»7m menjice po O70,zasUve po S1/«0/,Sprejema hranilno vloge inje obrestuje po 47„, — Uradne ure so : Vsaki dan od 9. do 12. ure dopoludne in od 8. do 5. popoludne, ob nedeljah in pTaznikih od 10—12 dop. Izplačuje se vsaki ponedeljek od 11. do 12. ure dopoludne, in vsaki četrtek od 3. do 4. ure popoludne. Glavni deleži veljajo po 200 kron. Zadružni deleži £9 lahko plačujejo v mesečnih obrokih po 1 gld. ter znaša vsaki deleft 10 gld. "■^hrs ■_■ N :» •rrj i » » © S § g sTc-a _ t» s* e* S miš S i« -8 I © g sS 3-&B 41 pr " ^ B. S:3 " « N< < 1 — S-o-rg, OD 3 0 s? 75 ~ s- rr o o 3; s M •s. COOOOOOOOOOOQOOOOO^^ *Varstvena znamka: SIDRO.' in 1 gld. po vseh UNEMENT. CAPSICI COMP. iz Richterjeve lekarne v Pragi, pripozn no (»vrstno, bolečine blažeče mazilo, do iva si» po 40 nč., 70 nč. kttrnah. Zahteva naj se to sploSno priljubljene domače sredstvo vedno le v originalnih steklenicah z varstveno znamko „sidro" iz Richterjevc lekarne ter vzame previdnostno samo steklenice s to varstveno znamko kakor originalni izdelek. Richterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi. dljnlka och. kralj. unlvorNltetne tink nrno „ Rtyrla" 13 Sackstrasse — GRADEC — Sackstrasse 13 TOVARNA ZA OBRTNE I.\ CONTO - KNJIGE zi8tem „Patent Workinann Ohicago" Baztrlrnl zavod — Knji^ovezstvo. priporočuje se za prijazne naročbo so zatrdilom primernih cen in točne postrežbe. Izdelovanje vsakovrstnih tiskovin kakor: časnikov« rokotvorov v vsakem obsežju, brošur, plakatov oenikov, računov, memorandov, okrožnic, papirja za liste in zavitkov z nnpisom, naslovnih listkov jedilnih list, pavabil itd. itd. — Bogata zaloga glavnih-, Conto-Corrent-knjig, Saldl-Conti, Fakturo Debitoren, Creditoren, Cassa-knjlg, Strazza, Memoriale. ioumalov, Prima-note, odpravnlh, menjičnih časo-zapadllh in knjig za kopiranje, kakor tudi vseh pomožnih knjig, potoni raztrirnega (črtanega papirja, Conto-Corrent, svilenega papirja za kopiranje, listov iz kavčeka za kopiranje, skledlc Iz cinka za kopiranje itd. Za naročbe in nadaljnja pojasnila obrniti so je do glavnega zastopnika Trst, Yia delle Acque B — ARNOLDO COEN — Via delle Acque 5 Trst m* KlOOObOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOC^ »dbooodooooodoooo Lastnik kftDBorcij lista .Edinost*. Izdavatelj in odgovorni urednik: Fnru Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.