LETO XVI., 5TTV. 281
SLOVENSKI
Izdaja ln tiska časopisno-založniško podjetje Slov. poročevalec Direktor:	Rudi Janhuba — Glavni ln odgovorni urednik:
Sergej VoSnjak — Za tisk odgovarja Frane Plevel — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica 5, telefon 23-522 do 23-526
— Uprava Ljubljana, Tomšičeva 5/II., telefon 23-522 do 23-526
— Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica 6, telefon 21-896, za ljubljanske naročnike 20-163. za zunanje 21-832 — Poštni predaj 29 — Tek. r. 60-KB-5-Z-367 — Mesečna naročnina 200 dinarjev
»GALEB« V JONSKEM MORJU
Na »Galebu«, 3. dec. (Tanjug.) Ladja »Galeb«, s katero potuje predsednik Tito na uradni obisk v Etiopijo in Egipt, je da vi ob osmih skozi Otrantska vrata zaplula iz Jadranskega v Jonsko morje. V spremstvu rušilcev, ki plo-veta z obeh strani »Galeba«, se predsednikova ladja drži smeri proti Sueškemu prekopu.
Ladje plovejo v idealnih vremenskih razmerah. S palube »Galeba« se vidijo od daleč obrisi grške obale. Noto j bo maršalova eskadra plula poleg otoka Kefalonije, jutri zvečer pa blizu obale Krete. Jutri zjutraj bo imel »Galeb« za seboj polovico poti od Šibenika do Port Saida.
Življenje na »Galebu« poteka normalno. Predsednik Tito je večino dneva prebil pri delu v svoji kabini.
Od Šibenika do etiopskega pristanišča Masaua ima »Galeb« kakih dva tisoč morskih milj. Ce se vreme ne bo občutno poslabšalo, bo predsednikova eskadra v ponedeljek zvečer prispela v Port Said, od koder bo nadaljevala pot skozi Sueški prekop ln Rdeče morje v Etiopijo.
SPOR MED FEUROM IN MENDES - FRANCEOM
Boj v Pariza se nadaljnje
Nevarnost razcepa med radikali še ni minila — Radikali se vedno bolj nagibajo k socialistom — Glavna
politična bitka bo med sredinskimi strankami
Pariz, 3. dec. (AFP) V Franciji bodo sploim volitve 2. januarja 1956. Po določbah francoske ustave bi morale biti volitve 1. januarja, ker pa na novo leto glasovanje ne bi bilo priljubljeno, je državni svet sklenil premakniti dan volitev na 2. januar. Z ukazom z dne 2. decembra, objavljenem v uradnem listu, je Edgar Faure imenovan za vršilca dolžnosti ministra za notranje zadeve, ker »Maurice Bourges-Maunoury ne more opravljati te dolžnosti«.	•»
Spor med predsednikom Fau-rom in radikalnim prvakom Mendesom-Franceom je stopi! v ospredje pozornosti politične javnosti, ko je predsednik Faure s programskimi, izjavam1
Pogajanja z Avstrijo
Spremembe v jugoslovanskem Izvozu v Avstrijo — Povečan izvoz industrijskega blaga — Uvoz umetnega gnojila povečan
3eograd, 3. dec. (Tanjug)
izgovore gosp-Jarskih pred-'avnlkoT Jugoslavije in Av-rije, ki so se začeli 1. de-mbra v okviru skupne koml-e, ocenjujejo v beograjskih .spodarskih krogih kot zelo oristne. Med razgovori bodo ■ravnava!! vprašanja trgovin .3 zamenjave v prihodnjem tu in verjetno bo o tem pod san skupni protokol.
V Beogradu sodijo, da bi . orala biti zamenjava blaga ed državama v skladu s premenjenim ustrojem gospo--‘arstva tako Jugoslavije kot ■■.vstrije. To dejstvo je že vid-■ vplivalo na spremembe v tgoslovanskem Izvozu, in si-:r v smeri povečanja izvoza odustrijskega blaga, kot n.
pr. v*lj*n* kovine. Pričakujejo, da m bo ta tendenca Izražala ie naprej, čeiprav bo po
cenitvi strokovnjakov kmetijsko blago 4* vedno zavzemalo važen prostor v jugoslovanskih iarvaznifa seznamih za Avstrijo.
V zadnjem času to nastale spremembe tudi v sestavi avstrijskega izvoza v Jugoslavijo. Jugoslovanskemu tržišču ustrezajo mnogi izdelki avstrijske Industrije, posebno u-metno gnojilo, ki postaja v zadnjem času vedno pomembnejši uvozni predmet z avstrijskega tržišča. Zato utegnejo biti tudi razgovori predstavni-kot obeh držav zelo pomembni za prihodnost gospodarskih zvez, ln sicer tembolj, ker so ra uspešen razvoj gospodar-
skega sodelovanja dani vsi potrebni pogoji.
Na dnevnem redu razgovorov so kot po navadi tudi razna tehnična vprašanja, ki naj napravijo zamenjavo prožnejšo. Glede tega bi bilo potrebno, da bi Avstrija sprostila postopek pri uvozu jugoslovanskega blaga, o čemer so govorili tudi že na dosedanjih sestankih	gospodarstvenikov
obeh držav.
uradno začel predvolilno kampanjo v Franciji. Edgara Fau-ra so izključili iz radikalno so« cialistične stranke na zahtevo Mendesa-Francea in doslej je samo organizacija okrožja Jura izrazila solidarnost z izključenim predsednikom vlade. Nevarnost za razcep med radikali pa še ni minila, saj je Edgar Faure na tiskovni konferenci navedel vladni volilni program, ki je enak programu, ki ga je sprejela na nedavnem kongresu radikalna stranka v Parizu.
Kakor je povedal Faure, bo njegova vlada, če bo dobila zaupanje nove skupščine, nadaljevala politiko finančne, gospodarske ln socialne obnove. Na zunanjepolitičnem področju bo delala za nadaljnje zbližanje Vzhoda in Zahoda, zlasti pa bo vztrajala pri sporazumu za splošno razorožitev. Zavzemala se bo za ohranitev moči in enotnosti Francoske unije in bo storila vse za praktično rešitev problemov Severne Afrike.
Glasilo radikalnega prvaka
EGIPT0¥2šKI TISK 0 OBISKU
LISTI OBŠIRNO POROČAJO O POTOVANJU PREDSEDNIKA TITA, KI GA OCENJUJEJO KOT PRISPEVEK K UTRDITVI
MIRU
?RrCES NASPROTUJE DUHU USTAVE
-d, 3. dec. (Po tel.) »Ne za to,« piše današnji »H ratore«, glasilo italijanske na Tržaškem, »ali naj bo >ces proti Briško-beneške-iii odredu v Vidmu ali v kem drugem mestu v Ita-ji. temveč za to, da bi do . očesa sploh ne prišlo, kakor ■> zahteva javno mnenje demokratičnega prebivalstva in Ant 1 fašistov.«
O tem bo odločalo kasaško sodišče v Rimu,« piše »II lavoratore«, »in antifašisti :ele, da bi visoki predstavni sodišča znali oceniti tc -prašanie v duhu italijanske • ‘ pubiikanske ustave in tistih ■—čel. za katera se je borilo •dporniško gibanje v Italiji in vseh deželah, kamor so vdr-e fašistične horde.«
»II lavoratore« nadalje poudarja, da je treba braniti odporniško gibanje zlasti še sedaj, ker se je začela v Videmski pokr-jini proti bivšim partizanom povečana gonja. S. L.
Kairo, 3. dec. (Tanjug.) Današnji egiptovski časopisi so objavili obširne vesti o potovanju predsednika Tita v Etiopijo in Egipt, katerim so dodali fotografije predsednika Tita ob njegovem odhodu iz Šibenika. V današnjih številkah je dobila vidno mesto tudi izjava zastopnika državnega sekretariata za zunanje zadeve o potovanju predsednika Tita v Etiopijo in Egipt. Časopisi omenjajo zlasti tisti
Slovo od Vladimirja Ribnikarja
m? : Mm
Demanti Foreign Oificea
London, 3. dec. (AFP.) Sir George Young, vodja oddelka za tisk v Foreign Officeu, je danes izjavil, da je brez sle-
ema podlage govorica, da bi predsednik britanske vlade A. Eden, ko bo obiskal Združene države Amerike, predlagal predsedniku Eisenhoiverju, naj bi pustili kanclerju Adenauerju popolnoma proste roke za pogajanja s Sovjetsko zvezo o nemškem vprašanju.
ZVEZNI POLFINALE
V LJUBLJANI
SJIMO EISA ZMAGA
V prvem kolu ljubljanskega polfinalnega šahovskega turnirja za državno prvenstvo so bili do prekinitve doseženi naslednji izidi:
G-ojak —- Milenkovič prek., Lukič — Marič, Bajec — Ko-zomara in Martinovski — Ni-kolovski remi, Seg: — Stanovnik prek., Tot — Dimc in Traj-kovič — Krivec remi, Gabrovšek — Pirc 0:1. Prost je bil Damjanovič.
Elektrogospodarska skupnost Slovenije
Poročijo o ‘ttsjiju dotoka na re-Sah in indeks proizvodnje za 2.
flecpcnaer 1933.
Srafinjl dnevni dotok v kubičnih rrsetrb na sekundo:	I>rava.
Dra-vog-a-d 167 (Inni 158). Sava. Moste 10.5 -ni 9.8), Sava. Medvode 43.2	73. b), Soča, D obla r
ias.8 (lani 172.9).
In d: ' pro zvodnje v primerjavi z 10Tr4 letom 95
V B E M B
Vremenska napoved za nedeljo:
Toplo soni&no vreme z delno oblačnostjo. Zjutraj in dopoldne v nižinah megla ali nizka obla-č-
rr-i.es-.*—.-.. >■>. .	;-v	-	"•
mmm
m
Edvard Kardelj in Aleksander Ra nkovič ob mrliškem odru Vladimirja Ribnikarja v Domu kulture
»Pane Djukica« v Beogradu.
Beograd, 3. dec. Z velikimi
častmi so danes v Beogradu pokopali pokojnega ljudskega poslanca zvezne ljudske skupščine direktorja »Politike« Vladislava Ribnikarja.
Nekoliko po 10. url dopoldne so krsto s pokojnikovim truplom prenesli iz Doma narodnega heroja Par.a Djukiča.
Poslednjo častno stražo poleg krste pokojnega Ribnikarja so imel: predsednik zvezne ljudske skupščine Moša Pijade, podpredsednik Vladimir Simič in Lidija Sentjurc, predsednika obeh zborov zvezne ljudske skupščine Vlada Zečevič in Ivan Božičevič ter sekretar Mi-tar Bakič.
Posmrtne ostanke Vladislava Ribnikarja so dvignili s kata-falka člani mestnega komiteja Zveze komunistov Beograda, iz poslopja pa so jih prenesli zastopniki zvezne ljudske skupščine in odbora za pogreb z Mo-šo Pijači ,m in Rodoljubom Co-lakovičem na čelu.
Za lafeto s krsto so šli poleg
Jare. sinov Slobodana in Darka ter hčera Milice, Ivane in Vladislave — predsednik zvezne ljudske skupščine Moša Pijade,
podpredsedniki zveznega Izvršnega sveta Edvard Kardedj, Aleksander Ran.kovič, Rodoljub Čolakovič, člani zveznega izvršnega sveta, poslanci zvezne ljudsko skupščine, člani izvršnega sveta Srbije, ljudski poslanci Srbije, generali JLA, zastopniki mesta Beograda, političnih in družbenih organizacij, zastopniki »Politike« in drugih beograjskih novinarskih kolektivov.
Pred domom »Pane Djukiča« se je od pokojnega Vladislava Ribnikarja poslovil f]an zveznega izvršnega sveta Srbije Draža Markovič.
Pogrebni sprevod je zatem krenil po Ulici maršala Tita, mimo špalirja ljudstva, ki se mu je pridruževalo. Na čelu prevoda so uslužbenci zvezne ljudske skupščine nosi.li nagrobno piramido, nato pa mnogoštevilne vence. Sledila je častna četa JLA z vojaško godbo. ki je igrala posmrtne koračnice.
Iz Ulice maršala Tita je posredni sprevod krenil v Ulico kneza Miloša, ko pa je prispel na Bulevard revolucije, se je ustavil pred poslopjem zvezne ljudske skupščine. Ob krati sa
Mendes-Francea »Express« pa piše, da sedanja koalicijska vlada ni uspela v niti enem izmed naštetih vprašanj in da popuščanje Faura desnici resno ogroža izvedbo takega programa ob sodelovanju desnice in neodvisnih.
Francoski radikali se sedaj čedalje bolj obračajo M socialistom in Mendes-France se je danes sešel z njihovim voditeljem Guyen Molletom, da bi se z njim pogovoril o sodelovanju na volitvah.
Razpust parlamenta je prvi resni udarec radikalom in socialistom v dosedanji bitki za sestavo bodočega parlamenta. Ti dve stranki sta za načelo začasnih volitev, vendar le s pogojem. da se prej izvede volilna reforma. Francoski komunisti so pozvali socialiste in radikale, naj izkoristijo »nepravični volilni zakon združevanja list v
skupnem boju proti reakciji« in ustanove »ljudsko fronto« ter zagotove na volitvah zmago le-vičarskih sil. Razen morebitnih sporazumov v posameznih okrožjih pa ni kazno, da bi socialisti ali radikali sprejeli to ponudbo.
Prva znamenja v sedanj: predvolilni kampanji kažejo, da bo glavna politična bitka med sredinskimi strankami. Glasovi velikih strank levice in desnice, komunistov in degolovcev, so več ali manj znani. Volilna borba se bo torej razvijala med strankami in skupinami centra, ki jih zastopajo radikali, demokratska unija, ljudski republikanci, neodvisni, neodvisni kmetje in degolovski disidenti. Od uspeha ali poraza katere iz med teh strank je odvisno, če bo parlamentarna večina sredine v prihodnjem parlamentu
Zahteve istiklala
Marok naj bi postal popolnoma neodvisen — Položaj v Maroku še vedno vzbuja zaskrbljenost — Boji se nadaljujejo z nezmanjšano
srditostjo
Pariz, 3. dec. večja maroška
del izjave, v katerem je rečeno, da bo ta obisk močno prispeval k razvoju sodelovanja na vseh (jv dročjih, pa tudi mednarodnega sodelovanja in utrditvi svetovnega miru. Egiptovska politika se je doslej opirala na enaka načela, kar daje solidno podlago za zboljšanje zvez med Jugoslavijo ter obema državama, ki ju bo to pot obiskal predsednik Tito.
(Tanjug). Naj-nacionalistična stranka Istiklal je vnovič zahtevala popolno neodvisnost Maroka. Ta največji severnoafriški protektorat naj bi razglasili za ustavno monarhijo, ki bi imela svobodno izvoljeno skupščino, reprezentativno vlado, svojo vojsko in diplomatsko službo, ki ne bi bila odvisna od francoske vlade. Istiklal zahteva tudi združitev francoskega in španskega dela Maroka v suvereno državo.
Stranka Istiklal je v načelu izrazila pripravljenost sodelovati v reprezentativni vladi Si Beka j a, dokončno pa se bo glede tega odločila, ko bo dobila potrebna jamstva, da bo vlada izvedla strankin program. Na kongresu Istiklala pa je prišla do izraza želja stranke, da sprejme kompromisni predlog
Si Be&aja glede razdelitve ministrskih resorov v bodoči vladi.
Splošni položaj v Maroku še vedno vzbuja zaskrbljenost. Ostre borbe na severu države se nadaljujejo z nezmanjšano srditostjo. Na bojišču, ki se je že razširilo na 160 kilometrov, sodeluje v bojih 20.00(1 maroških nacionalistom , in francoskih vojakov. Izgube n« obeh straneh so precejšnje.
Novi francoski generalni rezident Andre Duh o is Je sedaj na Inšpekcijskem potovanju po ogroženem področju. V Parizu trdijo, da dobivajo nacionalisti podporo iz španskega dela Maroka, in izražajo mnenje, da bi hotela madridska vlada z razširitvijo vojaškega spopada onemogočiti reforme v španskem delu Maroka.
usmerjena bolj na levo ali n« desno.
Francoska javnost pa se prav malo zanima za izid te bitke. Prve ankete v pariških časopisih kažejo, da je velikanska večina volivcev mlačno sprejela sklep o razpustu parlamenta. Nad 20 odstotkov anketiranih je izjavilo, da v nobenem primeru n« bodo volili.
Tržciške novice
Trst, 3. dec. (po tel.) Na vče-rajšnji seji občinskega sveta v Trstu je dr. Dekleva predložil interpelacijo v zvezi z vprašanji, ki zanimajo slovenske šolnike na Tržaškem Na interpelacijo dr. Dekleve je odgovoril predsednik sindikata italijanskih šolnikov prof. Cumbat, ki je izjavil, da morajo imeti slovenski šolniki iste pravice kakor italijanski, ki jih je namestila bivša angloameriška vojaška uprava.
*
Danes popoldne so odprli v Ulici sv. Frančiška novo tržaško knjigarno, kjer bodo prodajali poleg drugih knjig tudi jugoslovanske leposlovne, strokovne in znanstvene knjige ter revije in prevode raznih pisateljev v slovenskem jeziku.
Otvoritve so se udeležili predstavniki slovenskega kulturnega življenja in generalni konzul FLRJ v Trstu Mitja Vošnjak. Prostori nove knjigarne so okusno in moderno urejeni, načrte pa je izdelal inž. Mihevc,
*
Trodnevna stavka profesorjev srednjih šol v Italiji, ki zahtevajo povišanje plač, se je danes končala, ne da bi se pokazal* kakršne koli nove možnosti za reAtev spora. Pouk v srednjih šolah se bo začel v ponedeljek. Položaj se je zaostril, ker vlada ni pokazala namena, da bi bistveno zboljšala svoje predloga in se približala zahtevam profesorjev. Profesorji pa groze, da bodo nadaljevali s stavkovnim gibanjem, v kolikor vlada ne bo pristala na njihove zahteve. Na Tržaškem je stavka dobro uspela in so bile vse italijanske in slovenske srednje šole zaprte.	s-	D-
Plebiscit v Sudana
V mednarodni komisiji za nadzorstvo nad plebiscitom tudi Jugoslavija
Kairo, 3. dec. (AFP) Zastopniki Velike Britanije ln Egipta so danes podpisali sporazum o Izvedbi plebiscita v Sudanu, na katerem bo sudanski narod odločil, če bo Sudan
postal neodvisna država, Egiptom.
ali pa bo sklenil nekako unijo z
je od pokojnega Ribnikarja poslovil tu predsednik zvezne ljudske skupščine Moša Pijade, ki je v svojem govoru poudaril, da je socialistična Jugoslavija izgubila poštenega in zaslužnega državljana, neutrudnega delavca za njen napredek, naše novinarstvo enega izmed najbolj uglednih zastopnikov, Zveza komunistov pa zvestega in vdanega člana ter borca.
Po govoru Moše Pijade je sprevod krenil po Bulevardu revolucije in Rooseveltovi ulici do pokopališča. Ob vhodu na pokopališče se je poslovil od pokojnika v imenu Zveze novinarjev Jugoslavije Stojiljko Stojiljkovič, ob samem grobu pa v imenu kolektiva »Politike« Ljuba Stojovič. Po vseh ulicah, po katerih je šel pogrebni sprevod, so tisoči Beograjčanov Izkazovali pokojnemu Vladislavu Ribnikarju zadnjo čast.
Ob spuščanju brste s truplom pokojnega Vladislava Ribnikarja jo vojaška godba odigrala posmrtno koračnico, častna četa beograjske garnizije pa je izstrelila častno salvo. Grob Via-
•	-•	"h	r-
krili z mnogoštevilnimi venci ln svežim cvetjem.
Sporazum, ki so ga podpiLsaili v egiptovskem miniisnrervu za zunanje zadeve, je pravzaprav spremen,jegii Bfflglo-egfipitoVikS B porazom iz leta 1953. Novi sporazum odobrava plebiscit, medtem ko so bale po sporaizumu iz leta 1953 vLoiločene splošne voKtve v ustavodajno skupščino, ki bi :mrJa nalogo odločiti o tem, če se bo Sudan združil z Egiptom, ali pa se bo opredelil za popolno neodvisnost.
Britanija in Egipt sta se sporazumela, da bo skrbela za nadzorstvo nad plebisctirom mednarodna komisija, sestavljena jz zastopnikov Švedske, Norveške, Poljske, Švice, Jugoslavije, Indije in Pakistana. Sestajala sc bo
vsake tri tedne. Določit: bo morala vrhovnega poveljnika sudanskih oboroženih sili in nadzorovati delo vseh tujih zastopnikov v Sudanu, da bi tako ipreprečsia
sleherno zunanje vmešavanje V svobodno glasovanje.
Ko bo objavljen izid plebiscita in volitev za ustavodajno skupščino, bosta imela Velika Britanija in Egipt posvetovanje z zae stopniki sudanskega parlamenta in sklenila vse, kar bo potrebno, da bo dokončno ukinjen brrtan-s k o-egiptov ski	kondominij nad
Sudanom.
Tafni razgovori
med Veliko Britanijo in Grčijo o Cipru — Britanska vlada baje priznala pravico da samoodločbe
London, 3. dec. (Tanjug.) Velika Britanija je imela v zadnjih dneh po svojih zastopnikih tajne razgovore s predstavniki grške vlade za rešitev
CLAKJŠ LUCE PRI GR0NCHIJU
ITALIJA SE POTEGUJE ZA »MALO KATOLIŠKO EVROPO«
Rim, 3. dec. (Tanjug). Predsednik italijanske republike Gronchi je danes sprejel ameriško veleposlanico v Rimu go. Luce. Zvedelo se je, da sta govorila o obisku predsednika Gronchi j a v ZDA, ki naj bi bil marca prihodnje leto. Ga. Luce je razen tega obvestila Gron-chdja o politični smeri, ki jo namerava zavzeti ameriška vlada po ženevski konferenci. Za Italijo je zlasti važno, da namerava ameriška vlada v prihodnosti spodbujati in podpirat, italijanske korake v Zahodni Evropi. Njeni koraki naj bi bil' namenjeni evropski integraciji, v kateri naj bi se nadaljeval razvoj, ki so ga pretrgali neuspehi evropske obrambne skupnosti.
G led« tega pa so v italijan-
skih strankah, pa tudi v sam: vladni koaliciji, zelo različna mnenja. Vodilni katoliški krog: pod vodstvom Fanfanija so ob podpori Vatikana med zahodnoevropskimi katoliškimi strankami že začeli poskuse za obnovo in pospešitev procesa integracije »male katoliške Evrope«. Pr' tem so zadeli ob določen odpor naprednih levičarskih sil v krščanski demokratski stranki in drugih meščanskih strankah, k: so mnenja, da bi ta prizadevanja lahko zavrla popuščanje mednarodne napetosti in sporazumevanja med Vzhodom in Zahodom. Enak cdpor proti temu je tudi v Segnijevi vladi. kjer se nekateri ministri zavzemajo za boljše odnošaje med ministrskim svetom ln levimi strankaaat.
ciprskega vprašanja. Uradni krogi v Londonu nočejo ničesar povedati o razgovorih, ker menijo, da je bolje, ča javnost za sedaj o tem ni obveščena. Kakor pa piše današnji »Times« iz Aten, so na razgovorih nekoliko napredovali. Britanska vlada j« baje sprejela zahtevo, da dobi ciprsko prebivalstvo pravico do samoodločbe, ni pa še povedala, kdaj bo moglo izkoristiti to svojo pravico. London je predlagal, da bi ta dan določili na razgovorih zastopnikov izvoljene skupščine Cipra in britanske vlade. Grki se s tem niso strinjali, vendar pa se razgovori o tem še nadaljujejo.
Pričakujejo, da bo britanski minister za kolonije Len-nox-Boyd med debato o Cipru, ki se bo začela v ponedeljek v Spodnjem domu. bolj osvetlil potek in uspehe dosedanjih razgovorov med Atenami in Londonom na eni ter guvernerjem Cipra Johnom Har-dingom in v.odjem ciprskega gibanja za priključitev Cipra Grčiji nadškofom Makariosona . na drugi strani.	i
t,
Razdelilno električno omrežje je preveč preobremenjeno
▼ povojnih ledh }• bči na>re—	tfaarfiMU	more	Mi	Pi-
ljen ▼ proizvodnji aloktričnc »- vika (ftknBat »tiojieT (50 ■pcn-
cergije znaten napredek. Konec 5«tažn.jega len bodo ntaU elektrarne proizvodi, enkrat re£ e-
nergtje kor leta 1946. To je za 50 odstotkov ved ji prirastek, koc
bi biio to običajno drugje v sveča.
Zgrad-iii srno novo 110.000 vdhrao omrežje, ki povezuje vse velike elektrarne, velike potrošnike in tuipaijallna mesta * razdelilnim omrežjem. V Sloveniji bosta že konec letošnjega leta ali v zadetku prihodnjega leta v prvi fazi dograjeni vodna elektrarna Vuhred z dvema strojema ter termoelektrarna Šoštanj z dvema strojema. Povečana bo rudi termoelektrarna Trbovlje s tret jan strojem. Skupno bo to zneslo 125 megavatov. Letna zmogljivost novih strojev bo okrog 400 do 500 miiirjomov kilovatnih ur. Energije za vse potrošnike v Sloveni}: bo torej dovolj, vsaj za krajši čas. ker bi čez kaki dve leti električne energije lahko spet pričelo primanjkovati zaradi povečanja potrošnje na Hrvatskem in zaradi porabe ostalih velikih potrošnikov. Sicer pa je stanje v prihodnosti odvisno seveda od gradnje novih elektrarn v Sloveniji in HrvaitskL Ni še znano, katero elektrarno bomo
od na sekundo), koli din električne energije man bič	u me-
sca potrošnje mora imeti električni tok ustrezno naipeto6T, dobava energije pa mora bita tudi neprekinjena.
Pravilna frekvenca strojev je odviana od proizvodnih virov, kar zahteva zadostno gradnjo novih elektrarn ter dobro vzdrfeva-
coje sdaj glavno praooaoo omrežja x olckrranufni vred zelo dobro in ni v«č pogoreih zastojev koc prejšnja leta. Do jcK>ljSan.ja je prišlo zaridi p»ravi!n«*a funkcio- stotno zmogljivostjo, ker nimajo
Tovtms sokerrodn ik o v in kd}k«r v Svetocarevu bi nujno morala pričeti obracovaci s polno zmogljivostjo. Zdaj delajo le z 20 od-
niramija zaščitnih naprav, zaradi zankaace .povezave daljnovodov
in zaradi splošnega izboljšanja važnih naprav. Glavne hibe so zdaj torej v razdelilnem električnem omrežju. Omrežje bo treba spraviti v normalno tehnično sta-
nje obstoječih naprav za proiz- n;e, kar pa bo mogoče doseči ie
pričeli
naprej
gradič?, po-rebno pa bi bilo pričeti vsaj z eno izmed elektrarn: Ožbok, Brestanica, Lobnica ali pa z razširitvijo šoštanjske elektrarne. Jasno je, da bo treba kljub zmanjšanemu tem,tu gradfcve industrije še nadalje graditi nove vire električne energije. ker so potrobi e kapacitete industrije večje kot proizvodne možnosti elektrogospodarstva. V pričetku .prihodnjega leta bo pred vrati naših mest, trgov Ln vas:	precej več
električne energije ko:	doslej.
Vprašanje ie le. če bo električna energfja zaradi prešibkega razdelanega električnega omrežja mogla do potrošnikov.
Za lažje razumevanje je potrebnih nekaj pojasnil. Mednarodne izkušnje govore, da se delijo stroški elektrifikacije v tri tretjine. Prva tretjina je potrebna za gradnjo elektrarn, druga tretjina za gradnjo glavnega .prenosnega omre/ia, zadnja tretjina pa za razdelilno in napajalno električno omrežje. Z velikim« napori smo dotlej vlagali sredstva v prvi dve treriinj elektrifikacije. Za vse naenkrat nj b-lo dovoli sredstev in
vodu jo električne energije. Zadostna količina ter ustrezna napetost sta ruJ: odvisni od proizvodnih virov, vendar je žal pri nas vsak dan večja obremenjenost e-.ektričnega razdelilnega omrežja vzrok omejeni možnosti plasiranja električne energije. Omrežie je postalo preš.bko. Zaradi tega so električni vodniki in transformator;: preobremenjeni, izgube so ogromne. Napetost ie prenizka in zato je delo z motorji marsikje nemogoče, isto je s kuhanjem in gretjem, pa tudi luč gori slabo. Vredno je omeniti, da je natpetost v glavnem, 110 kUovoltnem o-mredju povsem normalna in da pride do prenizke napetosti pri porrošn kih le zaradi preobremenjenega razdelilnega omrežja.
Neprekinjenosti dobave energije ni mogoče doseč?, dokler so naprave v razdelilnem omrežju
z večjimi rekonstrukcijami na visokonapetostnem in nizkonapetostnem omrežju. Potrebnih je več novih razdelilnih transformatorskih postaj, potrebni so novi večji transformatorji ter novi daljnovodi. povečati bo treba tudi prereze tokovodnikov, dvigniti in regulirani prenosno napetost in povsod uvesti standardiziran je naaerosti, položiti nove kable in tudi montirati veoja 9tikala ter verovali a vseh vrst. Za velike e-lektrarne in za glavno prenosno omrežje smo doslej rabiii velike količine cementa tn železa, dosri izolatorjev, težkih naprav in debelih tokovodnikov. Materialna struktura pri not'ih gradnjah pa se bo precej spremenila. Potrebovali bomo mnogo stikal za aizko in visoko napetost do 35 kv ter transformatorjev, kablov, toko-vodnikov, izolatorjev, drogov in
povzročajo pregorevanjc varovalk v nizkonapetostnem in v v:soko-naioetostnem omrežju. Ustreznih
preobremenjene. Preobremenitve varovalk. Železa in cementa ne
bomo več potrebovalii toliko. Izpopolnitev omrežja bo terjala dosti več izdelkov naše elektroindu-varovalk ie na trgu !e malo in stri.je kot doslei, predvsem pa več zato največkrat najdemo varoval- bakra in aluminija. Naša domača ke premeščene celo v visokona- elektroindustrija bo s prevelikimi perosmerr, omrežju, to pa pov- izvozi »vojih izdedkov moraila zroča ncfjube prekrnfrve pri do- prenehati, saj teh izdelkov doma
bavi električne energije.
Potrebno je priznati, da obra-
pcimanijkuje. Tudi bakra bi ne smeli več prekomerno Izvaža uk
• /
C« ; ,-zJ »H, mm*
v&mm
tudi:
industrije nismo :meis,
ki bi
lahko izdelovala v zadostnih količinah vse potrebščine. Za gradnjo o! okt ram in za glavno prenosno omru.t-c smo porabili 30 do 40 milijard dinarjev. V nasled-n :h !et:h pa bj bilo treba vložit: v razdelilno mrežo 15 do 20 milijard sredstev, da bi lahko dosegli harmonično ravnotežje med tehničnimi napravami.
EeJekrr fikaci ja mora vedno zadostiti štirim glavnim zahtevam k val: ret n e dobave električne e-
. V r
" . -	;•	*•	■rrj.-rrj
w
Letošnja zbirka knjig Prešernove družbe
Popis prebivalcev v Ljubljani
V dneh od 13. do 13. decembra tega leta bo v našem mestu reg:stracija prebivalstva Ker bo ob tej priliki marsikdo vprašal, kakšna akcija bo to. kolikšno ozemlje bo zajela, čemu je potrebna, kako bo potekala, kdo jo bo izvedel in podobno, bomo odgovorili na nekaj takih vprašanj.
Namen registracije je zbrati podatke o številu prebivalcev ln gospodinjstev ter s temi podatki nastaviti register stalnega prebivalstva. Registracija bo zajela prebivalstvo v občinah Bežigrad, Center, Moste, Šiška ter v delu občine Vič in Rudnik — kratko rečeno, zajame se ozemlje bivšega MLO Ljubljane.
Namen te akcije je, kot omenjeno, sestava registra stalnega prebivalstva v omenjenih občinah. Občinam je tak register vsak čas potreben pr. opravljanju izvršilnih in upravnih funkcij, k spadajo po zakonih in predpisih višjih državnih organov v delovno področje občin. Res je sicer, da mnogi podatki. — ki :e bodo v registraciji zbirali. — že obstoje, vendar pa je treba vedeti, da so raztresen: pri raznih institucijah, ki jih vsak dan potrebujejo pri svojem delu. razen tega pa so ti pod at k- že delno zastareli Pri reševanju problema, kako naj dobe ob* ne potrebne podatke o prebivalstvu, se je izkazala registracija
prebivalstva ko-t najtočnejša. najhitrejša In kot najcenejša rešitev. Upoštevajoč te razloge je sprejel okrajni ljudski odbor v Ljubljani odlok o registraciji prebivalstva v naštetih občinah. Ta odlok je bil objavljen v »Glasniku OLO Ljubljana« z dne 25. oktobra tega leta.
Tako bodo dobile tudi omenjene ljubljanske občine register prebivalstva kot vsakomur dostopno javno listino. Pri tem naj še omenimo, da register prebivalstva obstoji že dobri 2 leti v skoraj vseh občinah LRS — razen v Mariboru in Celju. Registre prebivalstva imajo po svetu v vseh, količkaj organiziranih mestih in zatorej naš register ne pomeni kakšne posebne novosti, marveč le nujno potrebo.
Registracijo pripravljajo ln orgar,iz,ralo okrajna in občinske komisije za registracijo, med‘em ko jo bedo neposredno 1-*ved'e za to pooblaščene osebe Te osebe so izbran? v glavnem :z študentske m1od;n« zaradi česar lahko pričakujemo, da bodo kos svof! nalogi, tako oo izobrazb' kakor po p-!z,-,devno-sti. v tehničnem pogledu je sodeloval pri pripravah za registracijo Zavod za statistiko OLO v Ljubljani k’ ima potrebne izkušnje
Registra eii a ho poteka'a takole: v dneh 13., 14. in 15 decembra bodo pooblaščene osebe razdelile registracijske oh-
Razpis
za tecač politične sole pri tk zks
(c-d 1 februarja do 30 junija 10501
Tečaj je namenjen predvsem delavcem in delavkam v industriji in kmetijstvu, ki že delajo v organih delavskega in družbenega upravljanja, v organih oblasti, v sindikatih, društvih itd., in si žete razširiti in poglobiti politično znanje
Prijave za sprejem v šolo pošljite na upravo Politične šole pri CK ZKS. Ljubljana. Parmova 37/11 trakt do 31 decembra 1955, hkrati pa tudi na svoj občinski komite
V prijavah navedite osebne podatke, podatke o dokončanih Soleh in tečajih o stažu in funkcijah v političnih organizacijah O osnovnem -oklicu i" zaposlitvi tn o višini mesečnih prejemkov
Sola ima internat, ki je namenjen predvsem tovarišem in tovarišicam izven Ljubljane. Podrobnejše informacije dobite na •pravi šole oziroma na občinskem ali okrajnem komiteju ZKS ■vojega področja.
na razpolago dovolj bakra, pa tudi vseh strojev še nimajo montiranih. Vse tovarne bi v splošnem morale znižati cene. Zadnji čas So uveljavili nenavadno prakso, da prodajajo svoje izdelke v inozemstvo pod ceno — zaradi pridobitve trga — finančno izgubo pa krijejo, kot kaže, na ta način, da zvišujejo cene doma prodanim izdelkom.
Tudi finančna sredstva za povečan -e omrežja bo potrebno nekje dobiti. Elektrogospodarstvo iz svojih amortizacijskih sredsirev električnega omrežja ne bo moglo povečati, saj je amortizacija namenjena za vzdrževanje ter obnovo obstoječega omrežja. Drugih sredstev za smotrno povečavanje omrežja za zdaj ni. Sedanja proda ma cena za kilovatno uro elek- izvozu rezanega lesa ter konč-
ftozgovori o gradnji preko Mure
Zagreb, a. ueceniora. Te dni •o v Zagrebu končali razgovore • predstavniki Madžarske o prvi tul gradnje mretu na reki Muri med Goričanami in Letenje. Ix vode bodo najpreje dvignili staro porušeno konstrukcijo tn potem pričeli razgovore o gradnji novega mostu. Računajo, da bo most, če se bodo razgovori končali ugodno, dograjen do konca 1957. leta. Potem bi lahko spet uvedli reden avtomobilski promet med Budimpešto, Varaždinom in Zagrebom
Nova ladijska proga v Slovenskem Primorju
•Jadranska linijska plovba« Je uvedla nov o progo Umag—Tret —Sesljan. katero vzdržuje motoma ladja »Ivan Cankar«. Nova proga je pomembna za potniški promet, pa tudi pri pre-* vozu hitro pokvarljivega ter kosovnega b^ga v Trst
Izvoz lesa preko hrvatsklh KZ
Zadiružn: sektor Hrvatske vse bolj sodeluje v predelavi ter v
tričnega toka tudi ne dopušča povečanja omrežja. V interesu vsega gospodarstva je, -da bi odpravili; sedanje neskladno stanje ter določili primoma sredstva za po-veiamje lokalnega električnega o-mrežja, da bo mogoče porabiti cnerge-o, ki bo v kratkem v zadostnih količinah na rarzpolago pred vrati naših mest, trgov in vasi. Zarad'1 mnogih razioejov !>o potrebno spremenit: in izbol-išati sedanie stanje električnega omrežja. To zahtevajo .požarna varnost, zmanjšanje zastojev v industriji in obrti, izboljšanje zdravja, itd.
Ing. R. 5.
Spominčka p!oS£a padlim borcem v Ptuja
Ptuj, 3. dec. Na pročelju u-prave ptujskih zaporov se od 29. novembra t. 1. blešči lepa marmornata plošča s posvetilom mestnega odbora Zveze borcev Ptuja v spomin na heroja Jožeta Lacka in druge zapornike, ki so jih med vojno fašistični krvniki v teh zaporih do smrti pobili. Plošča je bila odkrita na Dan republike.
V.
nih izdelkov. Nedavna razstava na velesejmu v Zagrebu je prikazala delo mnogih KZ, ki predelujejo les.
V prvih osmih mesecih letošnjega leta so kmetijske zadruge izvozile za okrog 600 milijonov deviznih dinarjev lesa ter lesnih koničnih izdelkov. Ob koncu leta bo izvoz dosegel milijardo dinarjev.	M.	B.
%
^ -J
motiv z liieda
Foto V las tj a
Uvoz papirja za Široko potrošnjo
Zagreb, 3. decembra. Povpraševanje po papirju je zlasti v široki potrošnji zelo veliko. Zmogljivosti naših tovarn so premajhne, nekaterih vrst papirja pa tudi še ne izdelujemo in smo zalo navezani na uvoz.
Da bi v prihodnjem letu izboljšal! situacijo s papirjem so te dni odobrili 48 milijonov deviznih dinarjev za nabavo raznih vrst papirja za široko po-
110 miliianov za uvoz semen
razce po posameznih gospodinjstvih. Obenem bodo dale tudi ustna in pismena navodila za Izpolnjevanje obrazcev. Starešina gospodinjstva ali kakšen drug član bo izpolnil prejete obrazce po 6tanju opolnoči med 15. in 16. decembrom. Pooblaščena oseba bo nato v dneh 16., 17. in 18. decembra obrazce pobrala. Ob tej priliki bo pre-kontrolirala obrazce. V primerih, ko starešina gospodinjstva ali kakšen drug član tega ne more storiti, naj vsaj pripravi odgovore na posamezna vprašanja obrazca, tako da jih bo oseba lahko hitro vpisala v registracijske obrazce.
Omenili smo le mimogrede, da se registrira stalno prebivalstvo. Stalni prebivalci omenjenih občin so tisti, ki tu stalno stanujejo. Pri tem ni važno, ali je tak stalni prebivaiec cb času registracije v Ljubljani ali pa je odsoten (na dopustu. v zdraviliščih, službeno odsoten — to so tako imenovani zečasno odsotni prebivalci). Tud- v tem zadnjem pri-r meru se take osebe registrirajo, kakor če bi bile doma Enako se smatrajo za stalne prebivalce ‘ud: osebe na odsluženju vojaškega roka, na orožnih vajah ali pri prestajanju zaporne kazni Vse te osebe se registrirajo v njihovih gospodinjstvih kot stalno prisotne. Ne bodo pa se reg;str:rale osebe, k: bodo v času registracije začasno prisotne v omenjenih občinah (n. pr. osebe po službenih opravkih. po privatnih poslih, turisti. osebe na zdravljenju in podobno. medtem ko ie njihovo stalno bivališče izven naštetih občin Ker ni točne meje med stalnim prebivalstvom, bo re-gistran tudi del prebivalstva, ki se v splošnem smatra za zb-Casno prisotnega Tu so študenti, katerih matična gospodinjstva so izven omenjen.h občin ter sezonski delavci pri stem pogoju.
Vsa pojasnila bodo prebivalstvu omenjenih občin na raz-nolago ■ pri občinskih registrskih komisijah Sedeži in telefonske številke teh komisij bodo objavljene v časopisih.
P. V.
Beograd, 3. dec. Zveza kme-
iljskiii zbornic Jugoslavije bo odslej posvečala pejobno pozornost’ proizvodnji semen žita in drugih kmetijskih kultur, ker je mnenja, d?, je to eden izmed zelo pomembnih činiteljev za napredek kmetfske proizvodnje. V ta namen bo pri Zvezi ustanovljena sekcija za semenarstvo, ki bo sodelovala z državnimi kmetijskimi posestvi in zadružnimi organizacijami. Razen tega bo v prvih nekaj letih pripravila načrte za pridelavo semen za vso državo.
Semena bodo v glavnem pridelovali na zadružnih ekonomijah in na posestvih državnih kmetijskih pedjetij, kakor je bilo sklenjeno na sestanku zastopnikov republiških zvez kmetijskih zadrug, kmetijskih zbornic, znanstvenih ustanov in podjetij za premet s semeni, ki je bil v Zvezi kmetijskih zbornic Jugoslavije. Poleg tega je bilo ukrenjer.o vse za uspešno kontrolo nad proizvodnjo in prometom s semeni.
Sklepi tega sestanka poudar-
jajo, da bodo kmetijske zbornice in zadružne organizacije nastopale proti »komercializaciji« podjetij za promet s semeni, ker bi morala delati z ostalimi kmetijskimi- ustanovami za povečanje proizvodnje.
Da bi f.? program proizvodnje semena v prihodnjih letih izvedel, bo 7veza kmetijskih zbornic poleg nagrad pridelovalcem semena zagotovila sredstva za zgraditev skladišč in sušilnic za rezerve semena. Določila bo tudi posebna sredstva za nabavo opreme in strojev za čiščenj? semen.
Računajo, da bodo ti ukrepi pripomog.i k povečanju pridelave semen, tako da bodo v dveh, treh letih pokrite potrebe iz domače proizvodnje, dokler pa to ne bo uresničeno, bo treba seme nekaterih kmetijskih kultur še nadalje uvažati Tako bo letošnjo zimo za uvoz semena hibridne koruze, lucerne, živinske pese, konoplje in krompirja na razpolago 110 milijonov dinarjev v devizah.
trošnjo. Gre predvsem za ovojni papir ter za razne brezlesne, težko propustne ter mastne papirje. Omenjeni uvoz papirja se nanaša na prvo četrtletje prihodnjega leta.	M.	B.
Uspehi makedonskega založniškega podjetja
Skoplje, 3. dec. S književnim večerom ob sodelovanju- najbolj znanih makedonskih pisateljev se je danes začela v Skoplju proslava petletnice založniškega podjetja »Kočo Racin«. V petih letih je to založniško podjetje n p*, snilo okoLi 220 de! makedonskih in jugoslovanska h pisat e-teljev. kakor tud:	inozemskih
avtorjev v skupni nakladi približno 700.000 izvodov. Da bi dela sodobne makedonske književnosti postala bolj dostopna bralcem srbslro-hrvatskeca jezikovnega pcdroči2, bo podjetje »Kočo Racin« začelo prihodnje !c4o izda »ati izbrana makedonska književna dela v srbsko-hrvat-skem jeziku.
Na slavnostnem sestanku delavskega sveta in upravnega odbora podjetja je bila sklenjeno, da bodo vsako leto 13. i uni ja, na dan smrti makedonskega književnika Koče Rac na. podeljevali denarne nagrade za najboljša dela sodobne makedonske književnosti.
Predlog za zazidavo Ptuja
Ptuj, 3. dec. Ptujčani pozdravljajo predlog mestnega urbanističnega sveta, naj b: v Ptuju na prostoru, kjer so sedaj prostori podjetja »Kurivo-promet« v Masarykovi ulici in kjer je večji nezazidan kom-plesk, zgradili primeren hote. s sobami za tujce, ki je Ptuju neobhodno potreben. Na tem prostoru bi lahko zgradili večjo vogalno zgradbo. Za hotel je prostor zelo primeren, ker je na lepem kraju in blizu kolodvora. Na predlog istega sve-
Tržna inšpekcija zasavskega okraja uspešno dela
Tržna inlpekcija zasavskega o- listična gostišča ne poslujejo u-kraja je za-dnje čase posvetila več spešno.
pozornosti poslovanju socialističnih gostišč, ki poslujejo z izgubo ali pa kljub najvtšjim cenam ustvarjajo neznatne dobičke. Pri pregledih je ugotovila, da socialistična
Tržna inšpekcija je uvedla poročila o presežkih in ntanjkih, ki jih moraijo pošiljati vse trgovine, gostišča in oi>rrni obrati (mesrv.-
ati jC U-Ui v : 14)	..	,	v«.	._____t
osušča ne poslujejo tako uspešno “J. Analiza teh porodi ,e poka-
kot zasebna predvsem zato, ker so v njih ljudje, ki na gostišče, v katerem so zaposleni, ne gledajo kot na družbeno gostišče, temveč kot na nekaj, iz česar je treba izvleči čim več koristi zase. Neko gostišče v Brežicah, ki ie sicet izkazovalo neznaten dobiček in nobenega primankljaja, je dejansko imelo več sto tisoč dinarjev prt-mankljaia. V nekem drugem gostišču ie poslovodja prodaial žganje in vino za svoj račun. lasno ie, da gostišče ne more uspešno poslovati, če si poslovodja prizadeva. kako bi sam čim več zaslužil, medtem ko mu ie razvoj socialističnega gostišča deveta briga. Tudi pregled v Mokricah je j>okazal. da gostišče lahke uspešno posluie kadar gre za osebne korisn.
Odgovorni ljudie v podjetjih in ustanovah večkrat razprav! ja jo o vzrokih neuspešnega poslovanja socialističnih gostinskih obratov. Žal iih največkrat iščejo tam. kjer jih ni Ugotovitve trzne inloekci-Te kažejo, da so vzroki ne toliko v velikih družbenih dajatvah, ko«
v nerealnem prometu.
ki ga ta gostišča prikazujejo. Če katero socialistično gostišče ni šlo, sc marsikdaj jaoslovodio nagradili s tem. da so mu 'lizdallj dovoljenie 7a zasebno gostišče, namesto, da bj ga kaznovali za malomarno i-n neodgovorno poslovanje. Tudfi v tam ja vzrok, da nekatera *ocia-
zala, da podjetja zelo neodgovorno skiepa.jo o ugotovljenih presežkih jn manjkih. Navadno poslovodju odpišs-o manjko, češ, da se mu je večkrat pokvarilo blago. da mu a. bil priznan kilo in podobno, namesto da bi poiskali ali vsaj .poskušali fjoiskati vzroke kako so nasitail; presežki ali primanjkljaji. Tržna inšpekcija ie
iz.vršila več pregledov trgovin in gostišč, kjer so bili ugotoviieni manjki. Pri pregledu je ugi tovila da so primankljaii nastali zaradi malomarnega j>oslovania uslužbencev. ki so površno prevzemali blago, ki niso vodili blagovne knjige itd. V nekaterih pr.merih :e ugotovila, da so primankliaii nastali že pred letom. (pa so iih oo-sliovodbi prikrivali! in vlekli t’Z inventure v inventuro. To so lahko dela? zahvaliujoč dejstvu, da so popisne komisije površno o-pravliale svoj posel, da ni bilo nobene kontrole od Stranj unrav ■•d. Primankliaii so b:ilt v začetku neznatni nato Da so se iz me'eca v mesec večali. Mnoge oosipvodie zavede rudi nršlienie. da bodo pri mankliai v teku nasledniega rro--nesečia »dobili noter«.
Tržna inšpckciija ie kontrolirala »udi. kako trgovine tn pekam? vplaču‘eio prispevek v sklad za pospeševan ie oromnra in predelavo kmerijskih pridelkov. Ugotovila je, da so nekateri zasebni peki imeli zelo aiab odnos do cc
obveznosti, čeprav ta prispevek dejansko plačajo .potrošnike V nekaterih trgovinah je ugotovila da so petrolej prodajali drzže, kot pa je predpisana cena. V Mestni pek and	v Krškem je	ugotovila,
da so med belo moko mešal; črno in iz take mešanice pekli »bele« žemlje. Veliko pozornost ie tržna inšpekcija posvetila tudi trgovinam z lesorn. Nekatere zadruge namreč še vedno trgujeio z lesom v nasprotni s predoisn. Hlodovino in ostale gozdne sort.mente cd-kuDU’eio od kogarkoli in prodajalo komurkoli, čeprav imajo dovoljenje	Državnega sekretariata
za goFoedarstvo LRS, da lahko »'dikupujejo hlodovino iri gozdne sortimente od svojih članov, prodajajo pa samo podrtjem, ki so pooblaščena za primarno predelavo lesa, oziroma podieciem, ki so pc-oblaščena za nakuo ostalih gozdnih	sornmentov.	Kontrola
nad rem. kako podieria izva>aio nove predpise o odkuou kmetijskih proizvodov, ie ugotovila, da se odkup sicer usmerja preko kmerijsk h zadrug da pa je med tam: še mnogo tak:h. ki niso sposobna zaleti vseh presežkom na svojem območiu. V zadrugah (nekaterih) se tuch uvel :a vi ja tendenca. da odkuona oodierja sploh ne morejo	nakupovat:	kmetijskih
proizvodov nerzosredno od proizvajalcev, a če to delaio. da morajo zadrugi plačati maržo ah prcve.zijo itd. Nekatere zadruge tudi ne težijo k temu, da bi znižale razliko med odkupno in prodamo ceno. To so kajpak redk primeri, k; bistveno ne zmanišu-iejo prednost; odkupa preko kmetijskih zadrug.
—ne
ta naj bi bilo med zgradbo podjetja »Petovia-Ptuj« in stanovanjsko hišo zdravnika dr. Kuharja zgrajeno večje stanovanjsko poslopje s poslovnimi prostori za mestno lekarno, ki nima primernih prostorov in se že delj časa poteguje zanje.
V.
Mašina efeonomim v Piiiiu
pogoroln
Ptuj, 3. dec. Dave ob 2.30. uri je izbruhnil požar na velikem gospodarskem poslopju mestne ekonomi, e v Ptuju, ki ga tud. k:jub naporom pripadnikov JLA, ptujskih isr mariborskih gasilcev ni b:!o mogoča pcga.s.ii. Pripadn ki JLA in gasilci so komaj reši., iz g.reče zgradbe štev:.no govedo in konje. Pcžsr je izbruhnil na več straneh poslopja hkrati, zato ga ni bilo mogoče pogasiti. Po zaslugi bližnjega vojaškega stražarja so b:h takoj alarmirani pripadniki JLA ptujski in mariborski gasilci. Čeprav je bila rešena živina, je nastala večmilijonska škoda.
V četrtek zjutraj okoli pol 7. ure je pod istim gospodarskim poslopjem začel goreti voz koruznlce. Zaradi hitre intervencije pripadnikov JLA in gasilcev je bil takrat večji požar preprečen. Zakaj je danes ponovno nastal požar, bo ugotovila preiskava.	V.
PcHikctar: Iftvci
Za i-iiedr.e zasluge in £*>sebrio G*.iio»arije na področiu lovstva je upravru 006dl Republiške zveze Slove.1. j s ob desetletnici Republike odi.koval ved članov lovšKtJ ciganizacije
Z Kcujui za lovske zasluge II* stopnje so bili odlikovani: Ura,-gol.n Klobučar, Maribor, dr. Milan Dular. Ljubljana, Janez Zupan. Ljubljana Eio Gajzarpii, Postojna. Aciuit Ivanc, Sodražica, Tene Černač, Črna pr. Prevaljah, ing. Anton ftivic, Ljubljana, Drago Bižai. Kodevje Miloš Kelih, Lesce prt Bledu. Franjo Bulc, Mirna na Dolenjskem. 2.an Hrovat, Tacen, Aloj;*. Rus, Brdo pri LjuDljant, Ive Majcen, Ljubljana, Ivo Si.eriovn.lt Slovenj gradeč, dr. Jože De Gleria. Bled
Z Znakom za lovske zasluge so bili odlikovani:	Bruno Nussdor-
fer. Črnuče. Franc Jarc, Ruše, Fr«anc Dožank, Sele Ivan Klobučar. Gradišče Mirko Lorber. Malečnik. Vinko Iluoer. Šoštanj, Janez Kankelj, Selca. Janez Pfajfar. Selca Jože Kader, Murska Sobota. Milan Kemperle, Kamniška Bistrica Niko Fabjan, Bled, Stanko	Bergant.	Kokra.	Janez
Bukovnik, Rupa. Ivhji GrajS, Kočevska Heka. Jože Ilerle, Kamniška Bistrica. Franc Li*of. Gorje, Alojz Kovačič. Kočevje. Arji a d Keveš.	OnovšČak	Tvan Pelcriin,
Komenda. Franc	Gubane,	Selo,
Jože Drobnič. Zelimlje. Larlo Švigelj. Kočevje
Centralni asm slepih v Zagrebu
V Zagreou buao prihodnje leto pričeli z gradnjo centralnega doma slepih. Določeno je že gradbišče na vogalu Draškovi-čeve in Senoine ulice. V veliki stavbi bo redakcija časopisa slepih	»Socialna	misao«,	prav
tako pa tudi centralna knjižnica s časopisi m knjigami v Bra-illeovi pisavi. V stavbi bo še dvorana za javne prireditve s :00 sedeži.
(bmdJ
'3
orbjujejoi
SERGEJ VOSNJAK
f glavni tn nrtcovornl fRAVČEK DRENOVEC (notranl« rvoHtiiia) «,l!ESItNDS8 J aVORITCK f Koapod ur« tv®)
• f T« A.V *?ITWO	ISUttlttl
•jttlan sega orultnra'
»TANV t.rp»tt r«txvrt)
Za ne1*»» '<1®avarjx BORIS KRMAO _
ob mm
do g	v
Kremitfu?
Note, /vi so ji;i izročili predstavnici zahuuruti velesil so-vjelsKtm oblastem v Berlinu, so najlepsi dokaz napetost., se ponovno razvija na po-a-ročji/. Nemčije, l-roiesi je uu-guvor na ticuuvin incident v Vzhoanan Berlinu, Ko so
VZftOu. <1071»?Til6i\.l JjOiiCCLjL Z(lZlT~
žali ameriški vojaški avtomobil, v katerem sla bila tudi dva člana ameriškega predstavniškega doma. Ko je poveljnik ameriške cone Berlina, general Basher, protestiral pri sovjetskem komandantu, mu je le-ta odgovoril, da js Berlin prestolnica suverene Vzhodne Nemčije in da je treba tudi v primeru takšnega incidenta upoštevali vzhodnonemške zakone o odnosih med Vzhodno Nemčijo in Berlinom.
Temu je, razumljivo, sledil povišan krvni pritisk. Berlin ima status, ki ga sovjetske oblasti ne smejo menjati, izjava Dibrova ni v skladu s štiristranskim sporazumom in da je bil incident hudo vmešavanje v svobodo zavezniškega prometa v Berlinu. Pojavili so se celo glasovi, da bodo zahodne velesile same zasedle ves Berlin, če se sovjetske čete umaknejo, ker bi zato imele vsa »pravna pooblastila«.
Toda krvni pritisk je nemara po nepotrebnem tako visok. Saj doslej je bilo v Berlinu že dovolj incidentov, ne da bi bilo vprašanje ber-lii skega statusa resno ogroženo, in tudi sedaj je več kot dvomljivo, da bi sovjetske ob-'.asti zares hotele spreminjati status in tako povzročiti hudo crizo,. enako morda samo tisti, iz časov zračnega mostu in berlinske blokade.
Zanimivo je namreč, da je bil incident v Berlinu te nekaj dni pred začetkom splošne zunanjepolitične razprave v zaho&nonemškem Bundestagu. Nemara je bil glavni namen 'ncidenta vendarle samo. da ’■ zahodnonemško vlado opo-t-',r;li na sovjetsko tezo o su-■reni Vzhodni Nemčiji, s katero naj bi se Bonn povezni n skušal priblilV.i dan govorne združitve.
Če je bil to namen izjave sovjetskega generala, potem je Bonn nanjo odg iv rn: vse prej kot ugodno Zihod.no-nemški Bundestag je namreč -ejel vladno resolucijo o zu-> ii politiki, ki je zelo slab c n za zbliževanje med todno in zahodno Nemčijo O resoluciji je govoril zu-anji minister von brentano. je znan po svojem, nepri-.imcm stališču napravi Vzhodu Njegov govor, ki so gi poslanci Adenauer jeve koalicije p-zdravi jul i, opozicijski pa niso protestirali je tako poln žolča kot malokate'i govor v z >m času »S svobodnimi V' ’itrim: bi (Sovjetska zveza) prek mla sedanjo napetost in d::'-i svobodo ljudstvu, k. šteje 17 m'Ujnr.ov. da bi likvidiral pnnkoivsko kreaturo (!) ■ •«, Molotov je iskreno priznal, da v sovjetskem itoocsdu ni svobode misli«. Zve zna rlada nikdar ne bo sedla za isto mizo s predstavniki tega (vzhodnonemškega) režima . ..« »agrarna reforma in socializacija Vzhodne Nemčije je perverzno pretvarjanje demokracije ki je njen namen odvzeti človeku svobodo »Molotov naj ve, da če mu je uspelo skleniti sporazum s Hitlerjem in Ribentrovpom mu to nikdar ne bo uspejo niti pri Zvezni republiki. niti kasneje pri združeni Nemčiji » V isti sevi pa tudi:	»Pre-
pričati jih moramo (ves svet), da ima nemško ljudstvo samo eno željo — služiti stvari v,iru in svobode . .«
Takšen je bil govor, v tem smislu je sestavljena delzla-rccivi. in takšno je sprejel Bundestag Komentar k temu ne bi bil niti potreben, saj so že sama dejstva dovoli zgovorna.
Gledano z nevtralnega toda dobronamernega stališča je pač res. da je možno marsikaj povedati o sistemu v Vzhodni Nemčiji — prav tako pa tudi o položaju v Zahodni Nemčiji Združitev Nemčije je prsi in slej odvisna od sporazuma med velesilami in dokler so stališča velesil takšna, ko.hršna so prišla do izraza na zadnji konferenci v Ženevi, dotlej so izrazi kot »kreature«.
»suženjstvo~ in podobno, po-polnoma odveč, če ne celo v popolnem nasprotju z interes' Nemcev obeh pripadnosti Evrope.	A. Furlan
DELO 0DB0B0V GENERALNE SKUPŠČINE OZN
Sprejem novih članic
sdiaf glavni problem OZN
Rcsoiucifa o odložitvi debate o maroškem vprašanju — Plemensko razlikovanje v Južnoafriški uniji — Soj za izvolitev še enega člana Varnostnega sveta — Vedno večja pripravljenost zn
skupinski sprejem novih članic v OZK
NOVICE V SLIKI
A	VW	*	L	'	_	Sl.
New Terk, 3. dec. (AFP). Ge neralna skupščina OZN bo začela danes na plenarni seji razpravljati o več sklepih, ki so jih sprejeli njeni odbor: in drugi organi. Najprej bo morala odobriti resolucijo političnega odbora o odložitvi debate o maroškem vprašanju. Nato bo proučila dve vprašanji o atomski energiji. Prvo je vprašanje konference vseh držav članic OZN o dokončnem besedilu statuta mednarodne agencije za atomsko energijo. Resolucijo v tem smislu je soglasno sprejel politični odbor. Drugo vprašanje se nanaša na posledice atomskega izžarevanja in ustanovitev odbora znanstvenikov, ki naj bi zbiral podatke o tem problemu.
Generalna skupščina mora odobriti tudi resolucijo, ki ob tožuje Južnoafriško unijo plemenskega razlikovanja. Resolucija zahteva podaljšanje mandata anketne komisije OZN, ki preiskuje plemensko razlikovanje v Južni Afriki. Skupščina mora potrditi tudi resolucijo o nadaljnji pomoči arabskim beguncem iz Palestine ter priporočilo skrbniškega odbora, da bi prišla jugozahodna Afrika pod skrbništvo OZN.
Volitve za še enega člana Varnostnega sveta bodo v začetku prihodnjega tedna. Plenum Generalne skupščine je zadnj!č glasoval pred tremi tedni, ko sta se za to mesto borili Jugoslavija, kompromisni ev-topski kandidat, in Filipini, kj jih podpirajo ZDA in delegacije Latinske Amerike. V enaindvajsetih glasovanjih noben kandidat ni dobil dvetretjinske večine, zato se nadaljnje glasovanje odložili. Po splošnem mnenju so zadnja glasovanja pokazala, da se filipinske postojanke majejo, zaradi česar so mnogi diplomati sklepali, da bo ta država umaknila kandidaturo za evropsko mesto v Varnostnem svetu.
Vodja sovjetske delegacije v OZN Vasilij Kuznecov je izjavni včeraj, da je sovjetska delegacija storila vse, da bi omogočila rešitev sprejema novih članov v OZN že na sedanjem zasedanju Generalne skupščine. Dejal je, da se navzlic temu, da dve državi »nista posebno po volji Sovjetski zvezi«, vendarle strinja s sprejemom le-teh v Združene narode, upoštevajoč pri tem načelo univerzalnosti OZN. — Ko je dejal, da je
VRŽEN. GOSPODARSKI SPORAZUM
Pariz, 3. dec. (Tanjug). Francoska in zahodnonetnaka vlada sta sklenili ustanoviti skupno družbo za upravljanje jeklarn »Rochiing« v Posarju. Spor glede lastništva nad temi jeklarnami v katerih izdelajo na leto okrog 800 tisoč ton jekla, je Jjii resna ovira na poli pomirjen: a med Francijo in Zahodno Nemčijo.
V Parizu pravijo, da uspešen zaključek pogajanj o tej zadevi dokazuje željo obeh vlad, nadaljevati politiko pomirjenja, ki je doživela po sar&kem referendumu hudo preizkušnjo. Sklepajo tudi, da sta državi pokazali pripravljenost, ob varova-j nju francoskih gospodarskih koristi na tem bogatem industrijskem področju in navezavi tesnejših političnih zvez med
Ulbricbt namestnik predsednika vlade
Berlin, 3. dec. (AFP). Predsedstvo vlade Vzhodne Nemčije
je sporočilo, da je prvi sekretar e-notne socialistične stranke
prvega namestnika predsednika vlade. Doslej je bil podpredsednik vlade.
Imenovanje je bilo sprejeto na seji pred?edstva vlade 24. novembra, na kateri so sprejeli tudi ukrepe za zboljšanje poslovanja državne uprave. Predsednik komisije za državni proračun Bruno Leuschner je imenovan za podpredsednika vlade bo pa hkrati opravljal tudi svoje dosedanjo delo.
n. a - eru n Zahodno Nemčijo, najti podlago za novo ureditev posarskega vprašanja. V Parizu so prepričani, da bo ta sporazum v kratkem omogočil nove razgovore med Francijo in Zahodno Nemčijo o prihodnosti Posarja.
vprašanje razorožitve najvažnejše vprašanje dnevnega reda Generalne skupščine, je Kuznecov pripomnil, da bi morali uvesti nadzorstvo nad razorožitvijo, ne pa nadzorstvo nad oboroževalno tekmo.
V debati o sprejemu novih članov v posebnem političnem odboru je Cangkajškov delegat ponovno nastopil proti sprejemu Zunanje Mongolije. Dejal je, da bo njegova delegacija glasovala za vse »nekomunistične države«, nikoli pa ne za skupinsko sprejemanje novih članov.
Novozelandski delegat LasLie Monroe je dejal, da je sedaj prvič v zgodovini OZN dana možnost, da reši vprašanje sprejema novih članov. Nov neuspeh glede tega bi imel daljnosežne politične posledice. Burmanski delegat James Be-rington Je na stališče Cangkaj-škovega delegata dejal, da si ni mogoče misliti, »da bi neka članica Varnostnega sveta prevzela nase tako veliko odgovornost, da bi državam kandidatkam zaprla vrata v Združene narode«. Iraški delegat pa je izrazil mnenje, da bi morali končno odločitev o sprejemu novih članov prepustiti Generalni skupščini in ne Varnostnemu svetu.
Administrativni in proračunski odbor OZN je včeraj odobril 3,920.000 dolarjev za stroške evropskega' urada OZN v Ženevi za leto 1956. Kakih 50.000 dolarjev bodo porabili za nove instalacije za simultano prevajanje v palači Združenih narodov.
M *: >:< :> : :•
/Sovjetska antarktična odprava bo Konec leta odplula z ladjo tOb«. k; je bila soccialno grajena v nizozemskih ladjedelnicah za vožnto po severni polarni poti in ,lo bodo sedaj uiuorahili kot matično ladjo. Znanstveni izsledki, ki jih bodo zbrali na kopnem ln v vo dah južnega polarnega morja, bodo priprave, za »tretje mednarodno geofizikalno leto«, ki se bo začele leta 1957. Na sliki ladja »Ob«.
Stiki med
<2
o imFLftf
Uradni etiki med Jugoslavijo ln Etiopijo so sc začeli šele po drugi svetovni vojni. Prvo prijateljsko ».odelovanje so navezali delegati obeh držav na zasedanjih OZN.
Oktobra 1951 je jugoslovanska misija dobre volje, ki jo Je vodil dr. Joža Vilfan, pomočnik ministra za zunanje zadeve, obiska, la Etiopijo. Člane misije Je v Adis Ababi sprejel cesar Haile Selassle, imeli pa so tudi razgovore z visokimi etiopskimi funkcionarji o razvoju sodelovanja med državama.
Četrtega marca 1952 so bili u-vedeni redni diplomatski stiki med Jugoslavijo in Etiopijo. Z Izmenjavo not med jugoslovanskim poslaništvom in etiopskim veleposlaništvom v Kairu sta se vladi sporazumeli, da bosta poslali svoji diplomatski misiji na stopnji poslaništev.
Oktobra 1952 je bilo odprto Ju-
Francija v strahu trg
Pa Dismoveni mnssifa Francija t»q b! snssla trgovali Miniioni — Južni Vietnam važno tržišče za Francijo
s Ho Ši
Pariz, 3. dec. (Tanjug.) V Parizu poudarjajo danes, da bi se utegnili trgovinski razgovori med Francijo in Južnim Vietnamom popolnoma ustaviti, če bo predsednik Ngo Din Dijem vztrajal na stališču, da med državama niso mogoči nikaki finančni, gospodarski ali vojaški sporazumi, dokler Francija ne bo izrazila svojega stališča do »komunističnih držav«, posebno pa Severnega Vietnama.
Ngo Din Dijema, da mora Francija »pretrgati vse stike s Ho Si Minhom,« pravijo v Parizu. Francoski minister Pi-nay glede na vse to ne bo odpotoval v Sajgon, kakor je prvotno nameraval.
goslovar.&ko poslaništvo v Adis Ababi. Prvi jugoslovanski poslanik v Etiopiji Milan Ristič je 31. oktobra izročil poverilnice cesarju Haile Selassiju.
Juluja 1953 je imela Jugoslovanska gospodarska delegacija pod vodstvom člana zveznega izvršnega sveta Franca Leskoška v Adis Ababi razgovore o raz irit-vi trgovinske zamenjave in sploh nadaljnjem utrjevanju ekonomskih zvez. Takrat so izdelali besedilo sporazuma 0 trgovinskem in gospodarskem sodelovanju.
Avgusta 1953 je prispela v Jugoslavijo c ti op .Jt a misija dobre volje pod vodstvom veleposlanika Ata Vilma Deresa.
Enaindvajsetega avgusta 1933 je bil podpisan jugosiovansko-eti-opski sporazum o trgov nski zamenjavi in gospodarskem sodelovanju.
Januarja 1954 so v Adis Ababi ustano-viili mešano uvozno-iz vozno družbo »Jugoetiop!ja« v smislu določb sporazuma o trgovini in gospodarskem sodelovanju.
Februarja 1SJ4 je prispel Adis Ababi osebni ol. oslaaet predsednika republ/.ke 'lila generalni polkovnik Peko Papčc-vič in I!. februarja izročil cesarju Halle Selassiju Red jugoslovanske velike zvezde, s katerim ga Je odlikoval predsednik re-pubi ke za izredne zasluge v razvijanju in utrjevanju m/ro. Ijubnega sodelovanja in prijateljskih zvez med državama. Cesarjeva sinova in druge osebnosti so prav tako dobili najvišja jugoslovanska odlikovanja. Generalni polkovnik Dapčev č je takrat sporočil cesarju F lopM.-
V francoskih gospodarskih krogih zategadelj ne skrivajo zaskrbljenosti, saj je bila In-dokina največje izvozno tržišče Francije. Francoska vlada je sedaj poslala sajgonski vladi noto, V kateri odločno zahteva, naj Južni Vietnam takoj razveljavi sklep z dne 30. oktobra o enostranski razvezi trgovinskega sporazuma med državama. Vsa trgovinska zamenjava med Francijo in Južnim Vietnamom je spričo tega zastala. Ce Sajgon ne bo ugodno odgovoril na francosko zahtevo, bo grozila Franciji nevarnost, da bi izgubila to gospodarsko področje, ki je sicer v okviru njene gospo-
TELEGRAMI
W/ISHINGTDN. 3. de<\ (Ar*). -uipravr* jr\ me^nanNino sofSttlovainle if» ortot>^*la Jufnl Koreji T>f»mn£ 21 milijonov dolarjev E n n?>aro surovin, crtprrrnt* ra eJeUtrl^np ^entrnle ter umetnih
fenol*!
LOVDUN. 3. der (Reuter). 17 Mo**fcvp poro^to da je bilo na Kitajskem p-»*ot-v»	17 ljudi, pri-
padnikov CnnerkajMvove vohunske onranlraclje ki je delovala v raznih kitajskih pokrajinah.
NEV? DELHI, 3. dec. (AP). —
liraziliskj veleposlanik v Nev Delhiju je sporočil, da Je Brazilija » pripravljena sprejeti vse bivše j korejske vojne ujetnike v Indiji, I ki čakajo na vrnitev v neko nevtralno državo. Ti ujetniki, ki Jih Je 62, so Korejci in Kitajci, ki se nočejo vrniti domov, nočejo pa tudi ostati na Koreji.
BRAUNSCnWEIG, 3. dec. (AFP). V zadnjih štirih dneh so odkrili na železniških progah v Braun-schwe:gru sedem poskusov sabora-
AFL-CI0, IG milijonov članov
New York i • i- |	De-
legati kangresa industrijskih organizacij (CIO) so včeraj potrdili predlog o združitvi njihove federacije z ameriško federacijo dela (AFL) Na ta način bo nastala enotna sindikalna konfederacija s približno 16 milijoni članov. Imenovala se bo Ameriška federacija dela in kongres industriisk h organizacij (AFL — CIO) Predsednik konfederacije bo sedanji predsednik AFL George Menay
Skrb za socialno zavarovanje
Mexico City, 3 aec (AFP).
Generalna skupščina mednarodnega združenja za socialno zavarovanje v Me>:lco Citvju je sklenila priporočiti vsem državam članicam ukrepe za pomoč
••«(* /. **f>	or» »	o S
ie resolucijo, katere določbe ščitijo koristi brezposelnih in ustanov za socialno zavarovanje Resolucija predlaga ukrepe za reorganizacijo zavarovanja za primer brezposelnosti. Denarna podpora v teh primerih mora biti zajamčena in zlorabe preprečene Organi zavarovani-na1 bi tesno sodelovali z ustanovam! za posredovanje dela. uživalci podpore, ki bi odklonili zaposlitev, pa naj izgube pravico do podpor«.
že. Neznani ljudje postav ,.iajo na proge uraelne ovire ali pa blokirajo kretnice in signale. Podobne pojave so opazili tudi v Schies-wig-Holsteinu.
HELSINKI, 3. dec. (AP). Sovjetska zveza in Finska sta podpisali trgovinski sporazum za zamenjavo v vrednost! nad 250 milijonov dolarjev.
AOIS ABABA, 3. dec. (AFP). Minister za kmetijstvo v bunnskl vladi dr. Ludvvig Erharfit je v spremstvu treh sodelavcev prispel v Adis Ababo, kjer ho imel razgovore za razširitev gospodarskih zvez s to državo. Prvič po vojni Je zastopnik z ah o dno nemške vlade prispel na uradni obisk v Etiopijo.
darske unije. V tem primeru bi bilo vse francosko blago podvrženo carinskim taksam, kar praktično pomeni, da Francija na tem tržišču ne bo zmogla konkurenčnega boja z ostalimi državami, posebno ne z ZDA in Japonsko. Večino francoskega izvoza so sestavljali izdelki tekstilne, živilske in težke industrije.
V pariških političnih krogih trdijo, da skuša predsednik sajgonske vlade Dijem s tem ukiniti tudi poslednje ekonomske postojanke Francije na indok: tajskem polotoku. Poslabšanje zvez te države s Francijo je posledica »nedovoljene in pretirane« zahteve
Huda železniška nesreča
London, 3. dec. (AFP). Sinoči se je pripetila v predmestju Londona huda železniška nesreča. v !n:eri se ;e •’ ',lo ,r> ranjenih pa je 50. Električni vlak, ki je odpeljal lz Londona nekoliko po polnoči, Je trčil z nekim tovornim vlakom to se takoj vžgal. Požar je pozneje zajel tudi vozove tovornega vlaka.
To "je bila v zadnjih 24 urah že tretja nesreča v južnem predmestju Londona. Razen tega je bila 20. novomDra v Veliki Britaniji tudi železniška katastrofa, v kateri je izgubilo življenje 20 ljudi, ranjenih pa Je bilo 106 potnikov.
.Parlament * v Adis Ababi
Napredek C hi si o v
Pred seboj imam knjigo, ki opisuje kazenske ekspedicije proti Chinom. ki živijo v severni Burmi. Po priključitvi zgornje Burme v letu 1C86 je britanska indijska vlada pošiljala leto za letom čete v te kraje. Ko se je približalo hladno obdobje, so se prebijali skoz: goste gozdove bataljoni kraljevskih strelcev, madra-ških saperjev in gurk. da bi pokorili enega izmed mnogih chinskih plemen:	Siyine	in
Kanhovve na severu, Hake in Tashone na jugu. To neenako voievanje je trajalo do leta 1890. ko je britanska oblast zadnrkmt izdala sporočilo, da ie bilo chinsko pleme »v celot! poteptano v nepomembnost«.
Ena izmed ironij zgodovine le to. da so sinovi upornikov obvarovali Indijo pred japonsko invazijo s tem da so se uprli japonskim armadam.
Popolnoma prirodno je, da me je zanimalo, kaj se je zgo-
dilo v chinskem pogorju, odkar je Burma postala samostojna. Burmanska ustava je določila posebno pokrajino za Chine in tako prvič združila vsa plemena. Namesto plemenskih vlad, ki so obstajale pod britansko vladavino, so sedaj voljeni odbori od vaških pa do sveta za chinske zadeve na vrhu. Odpotovala sem v južni del chinskega gorovja, da bi videla, kako se godi Chinom v tem kraju. Sla sem s posebno vzgojno ekipo v vas Mindat.
Zveze s tem krajem so značilne za Burmo: kratko letališče. uporabno samo v suhem obdobju, dolga vožnja z bivol-sko vprego. Možje in ženske so prišli iz vasi nasproti. Zenske so bile brez izjeme močno tetovirane. Danes se uveljavlja mnenje, da ta navada loči chinske žene od žena v ostali Burmi in zato vedno bolj izginja.
Emancipacija chinskih žena
je prišla spet do izraza na sestanku, ki smo ga imeli v vzgojnem središču v Mindatu Prvič so se zbrali možje in žene iz vseh vasi, da bi se pogovorili s člani ekipe o svojih problemih. Bili so izredno živahno občinstvo. Prva ženska, ki je spregovorila, je držala sosedo za roko in pogostokrat skrila svoj obraz za drugo roko. Na sebi je imela rdeč longy, rožnat jopič, rdečo ogrlico in rožnat trak v laseh. Bila je močno tetovirana. Zahtevala je več semen za svojo vas. Njena soseda je hotela imeti skakalne vrvi za deklice ter tablice ln svinčnike. Naslednji govornik je bil •starec, ki je imel v ušesih dolge uhane. »Odpovedali smo se ž.rtvovanju. kadar so ljudje bolni.« je dejal, »zato nam morate dati skrinjico z zdravili. Ne vem kaj si boste mislili o /moji zahtevi, toda želimo tudi. da bi kdo prišel in nam povedal, katera zdravila moramo jemati.«
Neki drug starec le tudi na-oravil dober vt’s. Na sebi je imel turban iz rdeče brisače, zeleno srajco in rdeč longy. BU J« eden izmed redkih, ld
je znal brati in pisati. Zahteve svoje vasi je izpisal na dolg list papirja in jih je prebral tako dostojanstveno, kot da bi stal pred samim kraljem. Hotel je imeti rezervoar za vodo, zdravila, žito in orodje, nekoga, ki bi jim pokazal, kaj naj sejejo in kdaj, ter šolo.
Zahteve so se vrstile. »Hoteli bi imeti širšo gesto.« — »Prosimo, pokažite nam, kako si zgradimo vodovod.« — »Mi hočemo dve sekiri, da bi posekali drevesa na hribu in začeli saditi kavo.«
Sestanek je trajal skoraj tri ure. Zvečer, ko so vaščani odhajali domov, je mlada chinska babica, izučena v Rangunu, pregovorila starejša dekleta in fante, da so nam v magnetofon zapeli nekaj chinskih balad. Otroci so peli s samozavestjo, kakršno imajo samo poklicni pevci ali pa ljudje, ki so popolnoma naravni. Po petju pa mi je neko dekle zaupalo:	»Poznala sem
fanta, ki me je ljubil, toda jaz ga nisem ljubila. Ukradel mi je ogrlico, jo dal v krste in jo pokopal. Toda jaz sem
Sa vedno zdrava kljub temu
povabilo j. .-e/ljctlntka Tita, naj ti biš če i lig osla vi j o.
Aprila 1334 je ime! generalni ravnaitclj etiopske mornarice /.dliui:	Gulire Sola&sie pogajanji
z zvezno upravo za pomorstvo o jugoslovanski strokovni po-moei pomorstvu Etiopije.
Aprila in maja 1USJ je etiopska vojaška tie.egnc:'ja petih višjih castn.ikov ki jih je *. o9il brigad-
/ti gentraJ .llcreu Mcngeša, obiskala vojaške ustanove in šole •a si ogieuaia u.uu-ii.jska pod. jetja v lažnih krajih države.
1. maja so odprli et opsko poslan štvo v Beogradu. Prvi etiopski posanik v Jugoslaviji Am-demtkaei Dessalti.ii je 10. Junija izioC-il rredsetiiiiku republik« poverilnice.
Od 29. do 25. Julija 1951 Je bil r.a povabilo predsednika repub-.iue lita v Jugoslaviji na obisku ckopoki ces.tv Ilaile Selnssr.e. •lezeii ir.eograaa je obiskal Zagreb, Iteitc, lirione in Split. Kakor je bilo pouv.arj.-no v skupnem uradnem sporov lit, so pri. šle pri tej priležuusti do izraza glob. r.e prijateljske zveze in če-uai.ie ie-- :i\i£i s:iki med državama. 3’ razgovorili naj etiopskim cesarjem in Jugoslovanskim pred-i.:!vo kom, k: s.a jih imela '-"5. julija na Brionih, jt bila ugotovljena popolna istovetnost pogledov na vsa vprašanja, o katerih sta razpravljala. V duhu popolne prisrčnosti in medsebojnega razumevanja so bila pro-u-čena vprašanja, ki zanimajo obe državi. Sklenjeno je bilo, da se bo razš rilo in utrdilo sodelovanje na vseh področjih, pusebno pa na gospodar .kem in kulturnem področju. Razen tega je bilo sklenjeno, da se diplomatski predstavništvi obeli držav povišata na stopnjo veleposlaništev.
Osemindvajsetega maja 1B3S sta bili pn-!nništvi povišani rr veleposlan .štvi.
Petindvajsetega julija 1955 Je cesarju Halle Se;assi.iu izročil poverilnice prvi jugoslovanski veleposlanik v Etiopiji Dnšaa Kveuor.
Novembra 1955 se je Jugoslovanski veleposlanik v Adis Abaki kot posebni odposlanec predsednika Tita udeležil slovesnosti ob 25-letn'cl kronanja cesarja Hailo Sciussija.
Od kulturnih manifestacij .1« treba poudarki velik uspeh razstave fotografij o Jugoslovanski ljudski armadi, ki Je bila v Aais Ababi od 31 januarja do 7. februarja 1953 1'rav tako je vzbudila pozornost jugoslovanska a-
deležba na proslav! etiopskega Ttder-ega križa. Na velesejmu v začetku novembra letošnjega leta, ki je b:-l v Adis Ababi ob 25-ietnicl kronanja cesarja, so odprti jugoslovanski paviljon.
Navezane so bile Pidi športna zveze med obema državama. Januarja 1934 je nogometno moštvo beograjske Crvene zvezde gostovalo v Ad:s Ababi, julija istega leta pa je nogometna reprezentanca Etiopije odigrala v Beogradu svojo prvo tekmo.
(Jugopres)
ATENE, 3. dec. (AP). Sovjetski
veleposlanik v Atenah Sergejev (e včeraj obiska.! grškega ministra ra zunanje zadeve Teotokisa in prosil naj bi Grčija podprla kolektivni siprejem IS novih dr-■■av v Združene narode. Teotoki* "s obljubil, da bo o tem razmlš-1 jal.
HELSINKI, 3. dec. (AFP). Sov-kt-lta zveza bo uradno izročila -.irkkailu Finski verjetno med 10. n 20. decembrom.
in lepše pojem, kot sem kdaj koli prej.« — Všeč so mi bile tudi povesti, kako so nastali Chini. Nekateri so prepričani, da so padli z neba. drugi mislijo, da so zrastli na bananovcih, toda Chini so prepričani, da so priplezali po velikanski železni palici, ki je povezovala zemljo in nebo.
Ob sončnem vzhodu smo odšli na 30 km dolgo pot V dolino. Ko smo prišli do reke, smo nenadoma srečali dolgo vrsto tovornih mul, za njimi pa skupino Jugoslovanov. Bill so na poti v Mindat in še naprej. da bi proučili, ali je možno zgraditi hidrocentrale v chinskem pogorju. Kajti V letu 1055 Chini nič več ne mislijo o svojih vaseh kot O »majhnih in nepomembnih krajih« niti ne smatrajo, da so »majhen in nemočen narod«. Načrti za chinsko pogorje vsebujejo šole, bolnišnice, predilnice in zadruge, več kmetijskih in živinorejskih strokovnjakov, boljše -veze. in če bo iugoslovanska misija svetovala, tudi elektriko.
(Dorothy Woodman v listu »New Statesman and Natlon<4
1 Str. / SLOVENSKI P0B06EV1LBC 1 tr. m - * mc*mb*a um
Značilnosti slovenskega gasilstva
Z razvojem industrije in zadružništva te razvija radi gasilska organizacija kot najstarsjša družbena organizacija v Sloveniji, ki ama za seboj 80 letno humanitarno ■dejavnost.
2e pred vojno so v Sioveniji
aelo cenili vlogo gasilskih društev. V teaan,:fli družbenih razmerah »:a se tedaj dve največ ji slovenski meščanski stranki boril; za v.pl iv med gasilci. Šlo se je za to, kdo bo imel več gasilskih društev £n članov v svojih vrstah. Trudil: in borili so se za vsakega gasilca, da bi okrepili strankine postojanke.
V naši socialistični družbi ima gasilstvo posebno važno vlogo, čuvanje imovine vseh ljudi. Gasilska organizacija se je v povojnih deselh letih močno razvila Pred vojno smo umeli 12.000 gasilcev, sedaj pa imamo okoli 6-1 tisoč članov v 1324 društvih. Najbolj je razširjeno gasilstvo v severni Sloveni:* in je na primer v Prekmurju okrog 263 gasilskih društev. Najmanj gasilskih organizacij 'je v koprskem okraju, kjer je še čez 200 vasi in naselij, kjer nj gasilskega društva. Spričo tega se sedaj okrajna politični in gasilski voditelji trudijo, da bj se gasilstvo razširilo vadi tu. V gasilskih društvih je mnogo članov, ki že 40 do 50 let delajo aktivno v gasilstvu. Tako imajo v Pianini pri Postajni gasilca, ki je že 68 le* član društva. Več risoč gasilcev pa je, ki imajo 20 do 30 let aktivnega de'a v gasilstvu. Skratka, v gasilskih organizacijah pre-
vladujejo starejši možje in člani, posebno na podeželju.
Važno vlogo v gasilskih organizacijah ima naša mladina, kamre je v društvih čez 6.C00 članov. Na za dn jem	posvetovati ju ao c
mladi gasilci sestavili peoter program dela v drušrvih, ki obaaea na primer: tekmovanje pri Tajali, taborjenje, prosvetno delo, priprave za gasilski, fesrivai, ki bo prihodnje leto v Mariboru.
Seveda imamo še vse premalo mladine v gasilskih muk Največ jih imajo v kranjskem okraju 12 odstotkov, v Celju 11 odstotkov. v Trbovljah 11 odasoikoT vsega članstva, najmanj pa ▼ Kopru, Gorici im Mariboru, kjer je le 8 odstotkov vsega članstva. Zato bodo morala okrajna in občinska gasilska vodstva posvetiti več pozornosti pridobivanja mladih ljudi v gasilske vrste na deželi.
Tudi pionirji se precej dobro uveljavijaijo v našem gasilstvu. Skupno je organiziranih 3200 pionirjev. Okrajna gasilska vodsrva posvečajo posebno pozornost pionirjem v okrajih: Kranj, kjer jih majo 650, Celje, Trbovlje, Ljubkima in Murska Sobota Najmanj pozornosti posvečajo pionirjem v okraju Novo mesto, kjer jih je le 30. Gorici in Kočevju. Potrebno bo več skrbi za pridobivanje pionirjev. Jasno je, da moira bita v gasilski organizaciji človek, ki zna delati s pionirji.
Zelo važno je v gasilstvu vprašan :e žena, ki jih je v gasilskih dri! Gvi h skupno z mladinkami 9.300. V zadnjem letu je .prispe-
lo v gasilska društva čez 2.000 ima, kar je pač razveselji v pojav. Največ organiziranih žena je v o-krajnih zvezah: Ptuj 19 odstotkov, Cefljje 17 odstotkov, Trbovlje 16 odstotkov skupnega članstva. Najmanj žeca v gasilskih vrstah je v Gorici 8 odstotkov.
lahko glede požarne varnosti mnogo vplivajo na svoje otroke, ki prav na dežela .povzročijo največ požarov.
Ob novi organizacij okrajev in občin so bile poleg okrajnih gasilskih zvez ustanovljene tudi občinske gasilske zveze. Okraji
..........»
Koper 11 odstotkov in Murska Sobota 12 odstotkov skupnega članstva. N« zadnjem posvetovanju žena — gasSlk »o sprejeli več sklepov za večje vključevanje žena v gasilstvo, prirejanje tečajev*, delo v prosveti, vzgojo pionirjev itd.
Posebno Som —- jaHLe na rasi
:d izleti v tujino
V lanskem, zlasti pa v letošnjem letu. smo iahko pogostokrat slišali, kako posamezne gospodarske organizacije m u-etanove prirejajo skupinske izlete v inozemstvo na razne razstave, velesejme in oglede mest. Po mnenju odgovornih gospodarskih in upravnih voditeljev v podjetjih :n ustanovah so taki izleti namenjen: delavcem in uslužbencem za Izpopolnitev njihove strokovne izobrazbe. Zal pa moramo ugotoviti, da ic ti skupinski izleti v inozemstvo velikokrat :zgu-. bili svoj smoter. Med udeleženci izletov so bili skoraj vedno tudi taki, ki jim ogled neko razstave ali velesejma ni, niti ni mogel pomoliti nikakršne obogatitve strokovnega znanja (n. pr. razni administrativni uslužbenci, pomožno
osebje, nekvalificirani delavci). V nekaterih podjetjih so bili celo primeri, da so se na taka potovanja zvrstili že vsi. tja od direktorja pa do poslednjega uslužbenca, ki so ga šeie dobro zaposlili. Večinoma pa potujejo na takšne izie e oni, ki sicer nimajo možnosti, da bi za podjetje službeno potovali. S tem se nekako kompenzira prikrajšanost teh uslužbencev in kupuje njihova soglasnost za potovanja službenega pomena.
Zanimiva, čeprav žalostna. Je nadalje ugotovitev, da marsikatere izletniške skupine, k! naj bi obiskale po naprej določenem programu n. pr. graški velesejm, izrabijo čas. prebit v inozemstvu, izključno za obisk sorodnikov in znancev, za brezplodno kolovratenje po mestu ali pa za nakup ramega industrijskega blaga široke potrošnje. Skratka, velesejma niti od blizu ne vidijo. Denar za nakup raznega blaga •i navadno »prištedijo« tako, da v tujem mestu ali na potovanju živijo takorekoč ob kruhu in vodi in pa, da prenočujejo v prosti naravi ali v kakšni kolodvorski čakalnici. Nekateri med njimi, »iznadiji-vejši« dobijo nekaj denarja tudi od izkupička prodanega blaga, ki ga prinesejo iz domovine (žganje, gnjati, salame, surovo maslo in cigarete), in z vmovčenjem pretihotapljene tuje valute.
Stroške za skupinske 'izlete v Inozemstvo so krila v naj večji meri podjetja, oziroma ustanove. Ponekod so udeležencem takih izletov plačali le prevozne stroške in stroške v zvezi z nabavo petnega dovoljenja, nekatera podjetja pa so bila celo tako »širokogrudna«, da so krila celotne stroške takih izletov. Razen tega so pristojna vodstva gospodarskih organizacij In ustanov odobrila udeležencem takih potovanj v inozemstvo tudi izredni plačani dopust.
Po navodilih Narodne banke v decembru 1954 ima vsak državljan, ki potuje po zasebnem poslu v inozemstvu z individualnim ali skupinskim potnim listom, pravico kupiti letno 10 dolarjev iz centralnega deviznega fonda. Kljub temu so prenekateri ljudje tud: Štirikrat letno izkoristili možnost nakupa deviz iz centralnega deviznega fonda, ki je namenjen za privatna potovanja naših državljanov v ino-»emstvo.
L Navajamo nekaj značilnih
primerov skupinskih Izletov v v inozemstvo.
Tovarna usnja v Kamnika je v letu 1953 in 1954 organlzira-
a skupinski izlet na velesejma v Milanu in Trstu, ki se ga je vsakokrat udeležilo 45 članov kolektiva. Celotne stroške je nosilo podjetje. Letošnjega oktobra pa je 34 članov kolektiva, ki niso bili prej v Milanu ali Trstu, potovalo na dunajski velesejem. Izjemo v tem pogledu so storili le za direktorja, sekretarja podjetja in ie nekaj ostalih. Podjetje Je vaškemu izletniku prispevalo za kritje stroškov 5.000 dinarjev. Čeprav so bili med njimi večinoma nekvalificirani delavci so v prošnjah zatrjevali, da Je ogled dunajskega velesejma potreben za njihovo atrokovno izpopolnitev. Za vse itlri dal, ko so bili na velesejmu, so dobili izredni plačani dopust.
Po prihodu na Dunaj so se člani kolektiva kamniške us-njarne, natovorjeni z gnjatjo, salamo, steklenicami žganja in cigaretami razkropili po gostinskih lokali In prodajali svoje blago. Mnogi so imeli s seboj tudi razne izdelke usnjene galanterije, nekateri kar dve aktovki, ker so vedeli, da bo šlo to blago ugodno v promet. Med Izletniki so bili tudi taki, ki so zamenjavali pretihotapljene dolarje.
V letošnjem letu je papirnica Vevče v razdobju enega meseca organizirala kar dva skupinska izleta v Avstrijo. U-deležilo se jih je 58 oseb. Izleta je odobril upravni odbor tovarne, ki je dal za en izlet vsa potrebna denarna sredstva, za drugi Izlet pa Je plača! prevozne stroške.
Zelo zanimiv je bil med drugim razlog, zakaj je papirnica v Vevčah organizirala en tak izlet v Avstrijo. Na tamkajšnjih cestah so namreč hotel; preizkusiti avtobus, ki Je prišel iz generalnega popravi-a. Vozniku tega avtobusa je upravni odbor tovarne tudi Izstavil potrdilo, da službeno potuje, ker drugače ne bi mogel na pot (izkoristil je namreč že kvoto deviz za zasebna potovanja v inozemstvo).
Trgovski podjetji »Tromo-stovje« in »Rožnik« v Ljubljani sta poslali v okviru Put-nikovega izleta na graški velesejem 15 prodajalk. Plačali sta jim tudi vse stroške potovanja. Odločitev o potovanju svojih uslužbenk so na seji delavskega sveta podjetja »Tromostov-je« utemeljevali med drugim s tem, da tudi ostala podjetja pošiljajo svoje ljudi v inozemstvo in da bi bilo zato nespametno, če jih ne bi še oni.
Iz trgovskega podjetja »Kovina« v Ljubljani je potovalo v inozemstvo na stroške podjetja že 20 uslužbencev. Samo na dunajski velesejem v letošnji jeseni je šlo pet oseb, od teh je bila ena trgovska pomočnica, ostale štiri pa so bile iz uprave. V tem podjetju prevladuje med uslužbenci mnenje, da bodo sčasoma vsi prišli na vrsto za potovanje v inozemstvo in da jim bo podjetje krilo vse stroške potovanja. Kakor pravijo, so o tem v podjetju sklepali.
Gradbeno podjetje Gradis je za desetletnico svoje ustanovitve organiziralo za 43 članov kolektiva izlet v Avstrijo. Potovali ao predvsem sli 11%mas
izpopolnjeni uslužbenci. Stroške izleta je plačalo podjetje (razen nabave deviz za 6.000 dih). Vsi so tudi dobili štiri dni Izrednega plačanega dopusta.
Med organizatorji izletov v Italijo in Avstrijo so bile tudi podružnice NB v Ljubljani. Podružnica NB 606 je letos priredila kar dva izleta v inozemstvo. Zanimivo je, da je več uslužbencev NB dvakrat ali celo trikrat koristilo devizna sredstva, čeprav bi morali vedeti, da niso do tega upravičeni (po okrožnici NB).
Tovarna »Iskra« je skupaj s podjetjem »Telekomunikacije« in Inštitutom za elektrozveze organizirala avtobusni izlet na . neko razstavo in ogled več tovarn v Zahodni Nemčiji. Ko Je prišel avtobus na jugoslovan-sko-avstrijsko državno mejo »o pri pregledu carinski organi ugotovili ogromne količine prehrane, zlasti salame, ribjih konsenz in keksov. Malo je čudno, zakaj so imeli za nekajdnevno bivanje v Inozemstvu toliko zaloge.
Trgovinska zbornica Je nameravala skupaj s kolektivom »Gospodarskega vestnika« prirediti izlet v Trst za 47 oseb. V prošnji za izdajo potnega dovoljenja so kot razlog potovanja navedli, da bodo imeli razgovore s forumi, s katerimi imajo poslovne stike. Naj omenimo. da je bilo med izletnik! tudi več oseb (pomožno osebje), ki po svojih strokovnih kvalifikacijah niso bile zmožne voditi nikakršnih razgovorov. Zanimivo je tudi, da organizatorji izleta niso mogli dati nobenega pojasnila na vprašanje, zakaj je potrebno, da potuje 47 oseb. Ker je bilo 17 prosilcem (na odgovornejših položajih) odklonjeno potno dovoljenje (zaradi izkoriščanja letošnje kvote deviz), se naenkrat tudi za ostale ni pokazala potreba po potovanju in razgovorih v Trstu. Med temi tridesetimi je bila večina takih, ki doslej še sploh niso potovali v inozemstvo, predvsem ne službeno in predstavljajo nižji kader o trgovinski zbornici. Prvotno so govorili, da nosijo vse stroške izleta izletniki sami, kasneje pa se Je zvedelo, da plača prevoz in vse stroške v zvezi z nabavo dokumentov sindikalna podružnica.
Iz naštetih in podobnih primerov lahko zaključimo, da so take vrste skupinskih izletov v inozemstvo vse prej kakor v skladu z našo splošno gospodarsko politiko. Razen tega povzročajo taki Izleti tudi mo-ralno-politično škodo.
Ne bi bilo prav, če bi načelno odklanjali vsakršne skupinske izlete, zlasti strokovnega pomena, ki jih organizirajo podjetja in ustanove na razne velesejme, razstave in podobno; gre pa zato, da organi delavskega samoupravljanja, odgovorni voditelji v podjetjih in ustanovah, resneje presodijo upravičenost in smotrnost raznih skupinskih potovanj in izletov v inozemstvo. Bolj kakor doslej bi se pa lahko organizatorji takih skupinskih lzletkov v gospodarskih organizacijah in ustanovih orientirali na razne gospodarske prireditve in oglede prirodnih in kulturnih znamenitosti itd. v naši domovini.
& lavsšnUr
občine dajejo v okviru svojih zmogljivosti določena proračunska sredstva za gasilske domove ju o-preano. Najmanj gasilske opreme in gasilskih domov imaijo v murskosoboškem okraju, v Bela krajini in na Koprskem.
Razni gasilskS poveljniki in strojniki bodo morali marsikje izboljšati srvojo skrb za čuvanje gasilskih- domov in opreme, ker srane oprema precei denarja našo skupnost.
Na gasilskem plenumu 3. aprila v Celju je bil sogla-sen sklep o kolektivnem pristopu -^seh gasilskih organizacij v Socialistično zvezo delovnih ljudi;, vendar je že precej gasilcev, ki niso člana SZDL, tako v ljubljanski okolici, Kočevju in Mariboru. Največ je orga-ntriran.h v ptujskem okraju 83 in v Murski Soboti 77 odstotkov. Marsikje, posebno na vasi komunisti nima;o volje ne želje za delo v gasilskih drušrrih, nekateri člani ZK pa tudi zviška gledajo na gasilce, kakor da so gasilci samo za vaje in parade. Tako za člane ZK kakor za vaške, občinske in okrajne forume SZDL je v gasilstvu mnogo hvalevrednega dela saj je to prepotrebna družbena organizacija, kjer se obiskuje naš noV; socialistični gasilec. Imamo tudi društvene odbore in gasilska društva, kjer ne dela niti en član ZK, pa tudii članov SZDL je v nekaterih društvih zelo malo. Spričo tega bodo imele organizacije SZDL na svojih področjih precej della za napredek gasilskih društev.
Počasi se v našem gasilstvu izboljšuje tudi prevendivna »lužba. Tako je bilo letos v devetih mesecih obvarovanega ljudskega premoženja v Sloveniji za 1500 milijonov dinarjev.
Otroci so na deželi povzročili 40 požarov, iz neznanih vzrokov je nastalo 117 požarov in zaradi malomarnosti 121 požarov. V jugoslovanskem merilu pa so gasilci obvarovali za dvanajst milijard dinarjev ljudskega premoženja. Ne mislim navajati, koliko je motork in kako delaijo cevi, ker je to izrazito strokovna zadeva, s katero se bavijo razni gasilski strokovnjaku
Slovensko gasilstvo je povezano v Gasilski zveri FLRJ v Beogradu, menim pa, da imajo slovenski gasilci premajhne in preredke stike z gasilci Srbi je, Bosne, Makedonije in Črne gore. S sosednjimi hrvatskimi gasilci so .pa že 80 let stare zveze, kar je prišlo precej do izraza na letošnjem gasilskem festivala v Varaždinu.
Izmed vseh družbenih organizacij lahko rečemo, da hodijo naši gasilci najmanj v tujino, čeprav je jugoslovanska gasilstvo včlanjeno v Mednarodni gasilski zvezi. Tako so bili naši gasilci na
mednarodnem gasilskem kongresa 1953. leta v Ejsenu v Zahodni Nemčiji, 1954. leta pa ▼ Roenu v Francija. Letos je bil mednarodna gasilski kongres v Zagreba, leta 1956 bo v Rimu in 1957. leta
v Var šari.
JugcrfovanSkč, posebno p» slovenski gasilci *o imeli do leta 1939 čvrste in prijateljske zveze z gasilo! češkoslovaške republike, saj je bil 1930. leta vseslovanski gasilski kongres v Ljubljani, kjer je poleg naših gasilcev nastopilo tudi več tisoč čeških gasilcev na etaduonu. Spričo zboljšanja mednarodnih odnosov z vzhodnimi državami bi bilo zaželeno, da bi n sčasoma ogledali gasilske naprave in organizacijo gasalske Jllužbe v R uri ji, Češkoslovaški in Poljski, ker naši vodilni gasilci riso skoraj nič seznanjeni, kako ie tamkaj razvija gasilstvo od 9e*a 1945 dalje, namreč zadnjih deset lep Prav tako je neznana našim gasilcem organizacija gasilske službe v skandinavskih in eevemih državah. Posebno bi bilo zaželeno, da bi sčasoma po nekaj naših gasilcev obiskalo Dansko, Švedsko in Finsko. Ti obiski in izmenjava mnenj bi bili potrebni spričo vedno večje indtt-srtriaillzaciije naše države in razvoja zadružništva in kmetijstva, ki bo potrebovalo dobro preventivno službo in sploh sodobno požarnovarnostno službo.
Naši gasilci imajo za svojo strokovno izobraževanje šolo za gasilske častnike in podčastnike ▼ Medvodah in eno za gasilske podčastnike v Murski Soboti. Obe šoli delata z uspehom. V mestih in industrijskih središčih je v gasilstvu premalo strokovnjakov, inženirjev, kemikov in tehnikov, ki bi bili potrebni glede na visoke ki komplicirane tovarne (n mestne stanovanjske stavbe. Več strokovnjakov v gasilska društva, da se bo tudi strokovna raven naših gasilcev dvignila, kar bo pač v korist — čuvanju gospodarskih dobrin v naši deželi.
V letu 1956 bodo gasilci priredil; v Mariboru gasilski festival, ki bo po obsegu podoben varaždinskemu. Zadnji gasilski festival je bal leta 1952 v Ljubljani.
Matevž Hace
ODGOVORI NI VPRAŠANJI
H. L. C.
Vprašanje: Ali in na kakšen način lahko pridobijo tuji državljani v naši državi lastnino na zemljiščih in stavbah?
Odgovor:	V smislu predpisov
zakona o prometu z zemljišči in stavbami lahko, pridobivajo tuji državljani v FLRJ zemljišča In stavbe ter lahko z njimi razpolagajo enako kot naši državljani le na podlagi dedovanja, vendar Se to le ob pogoju vzajemnosti, t. j. če lahko tudi naši državljani pridobivajo v zadevne tuji državi nepremičnine z dedovanjem, ter če pridobivanje in razpolaganje s takimi nepremičninami v meddržavnih pogodbah ni drugače urejeno.
G. r. G. — Rlgonce
Vprašanje: Kako se predpisuje dohodnina od kmetskega posestva, k; Je last treh solastnikov, ki ne žive skupaj tn tudi gospodarijo vsak zase?
Odgovor: Samo enemu od solastnikov, praviloma družinskemu poglavarju, se predpiše dohodnina od kmetijskega gospodarstva le v primeru, če solastniki žive v skupnem gospodinjstvu. Sicer se predpiše vsakemu solastniku dohodnina zase (prim. 15. čl. uredbe o dohodnini).
N. B. S.
Vprašanje: Pod kakšnimi pogoji se šteje v delovno dobo za starostno pokojnino čas udeležbe v prv; svetovni vojni?
Odgovor: Po čl. 24 uredbe o določanju in o prevedbi pokojnin in invalidnin se šteje čas udeležbe v prvi svetovni vojni v delovno dobo za starostno pokojnino pod pogojem, da je bil zavarovanec neposredno pred nastopom vojaške službe v del ovnom razmerju, če pa ni bil. pod pogojem, da je dopolnil v zaposlitvi s polnim rednim delovnim časom najmanj 15-letoo delovno dobo.
Kupon
■s pravno posvetovalnico S. p. »Odgovori na vprašanja«
9fl
ti
Iani)7£lka maRJK:
V trenutku me je spreletela misel na mater in jasno sem se spomnil, kako bleda je bila v obraz, ko smo pod mali samotni grm pokopavali bratca. Spomnil sem se njenih suhih, toda okamenelih oči in razumel sem, zakaj ne bi smel obdržati smjačka. Še sem rekel:
»Saj je žival.« A to ni bil več boj, temveč že privolitev, da ga izgubim.
Ko je Teta rekla: »Tudi živali imajo srce,« sem planil na Jova, ki je mirno stal in naju opazoval med razgovorom, ter zaklical:
»Zakaj ga še zmeraj držiš? Spusti ga že vendar! Naj gre, kamor hoče, in zakaj je sploh prišel k meni,« a boječ se, da se mi ne udero solze, sem naglo obmolknil in trdno stisnil zobe.
Jovo je skomignil z rameni in že hotel razprostreti roke ter spustiti zbegano živalco, ko se je oglasil Jože, ki je tačas cefral vejico:
»Za vraga, kako ste nagli. Preudariti pa ne znate. Najprej je treba pogledati, kje je srna. Najbrž se suče nekja v bližini. Zanesljivo moramo vedeti, da jo bo srnjaček našel.«
Olajšano sem zadihal in hvaležno pogledal Jožeta, ki se mi je nasmehnil. Saj, on me je zmeraj razumel. Omogočil mi je, da bom še malo imel smjačka, ki sem ga dobil na tako čudežen način in ki sem ga že vzljubil. Vzel sem ga Jovu iz rok in si ga stisnil na prsi. Ni bil težak. Ali pa se mi je samo tako zdelo.
Krenili smo. Teta in jaz na eno, Jovo na drugo, Joža pa na tretjo stran. Molčal sem. Čuden občutek mi je težil
***•' -	■	'	^w»-**	■»»-■v	tr	-	3
I
Narisal Savo Kurč
srce. Ali bom Izgubil smjačka? Ali bo našel svojo mater ali pa ga bom lahko odnesel s seboj? Tisti trenutek nisem vedel, kaj bi mi bilo ljubše. Kdaj pa kdaj sta se iz globine gozda oglasila zdaj Jovo zdaj Jože. -Odgovarjala jima je Teta, ki se je ves čas ozirala name. Sem in tja ji je rahel nasmeh zaigral na ustih. Kaj premišljuje? Pripogibala se je in z roko odrivala veje podrtega drevja, preiskovala vsako vdolbino in se obračala na desno in na levo. Od časa do časa je obstala in pozorno prisluhnila, ali ni slišati kakšnega šuma. Spet se je oglasil eden od onih dveh. Teta je jezno namršila obrvi, in kakor da bi se pravkar tega domislila, vznemirjeno rekla:
»S svojim vpitjem bosta gotovo pregnala srnjaka in smo.«
Nedeljska križanka
Vodoravno: 1. nogometni klub I. zvezne lige; 7. stabilnost, ne-omajnost; 13. naslovna oseba iz Shakespearove tragedije; 14. svarilo, opozorilo; 16. nemški predlog: 17. naprava za prevoz preko reke; 13. raztrgan po šivu; 19. znano belgijsko morsko kopališče:	20. električno nabit
delec atoma; 21. delaven, marljiv; 22. slog; 23. začetnici slovenskega realista (.Testament'); 24. pohleven, udomačen; ‘25. vr-
Navpično: 1. ljudska republika v FLRJ; 2. oseba, ki za kaj jamči; 3. egipčanski sončni bog; 4. šolska ocena; 5. kazalni zaimek; 6. slovenski jezikosloven v Prešernovi dobi (Jernej); 7, dan v tednu; 8. zdravilna rastlina; 9. okrajšava za našo denarno enoto; 10. oznaka za neznanca: 11. vetrič; 12. klada z* sekanje drv; 15. mazaškl zdravnik; 18. gozdna rastlina ovijalka; 19. junakinja \'exoievega
REŠITVE Z UGANKARSKE STRANI PRAZNIČNE ŠTEVILKE »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«
Izpolnjevanji a; 1 poslanik, 2. divizija, 3. ko-pirata, 4. po-močmik,
5. Vu-zenica. 6. za-četnik, 7. Dolomiti, 8 ka-tnilica, 9. mo-trenje,
10. Na-Taltja. Na cemačenih poljih: Pikova dama. Anagram: Tedenska tribuna. Sarada: kolonadLa = koionacla. Piramida: 1. a, 2. na,
3. dan, 4. Andi, 5. dinar, 8. Trdina, 7. odrtima, 8. Dragotin. 9. godrnjati, 10. dragotlnje.
Skrita križanka. Vod.: 1. krompir, 8. Rateče, 14. rekorder, 16. zatrt, 17. anarhičen, 19. kanu, 20. mentaliteta, 22. od, 23.	1. s., 24.
Atacama, 25. ole, 26. jasli, 28.
Arktika, 30. Antl, -g, 32. avgust,
34. N(ovl) S od), 37. talar, 39. Irska, 40. Jesenice, 42. na, 43. Al,
44. enoten. 45. prača, -1, 48. varav’«, 50. Ares, 52. čir, 54. ostima,
56. grm, 57. uganiti, 59. Ancona,
61. dogodek. 62. neznan. Navp.:
60. CZ (Cankarjeva založba).
Križanka desno zgoraj. Vod.: 1.
Berite naš tisk! 13. odirati, 14. takti, 15. gibala, 16. poker, 17. tvoj, 21. planine, 23. mir, 24. In, 26. repa, 27. tatice, 28. kajkavci, 31. osi, 32. zanamec, 33. oralni, 34. strog, 36. ranjenec, 39. enako, 40. E(dvard) K(ardelJ), 41. Atila, 42. Kotor, 43. neo, 45. acid, 46. iver, 48. seklrišče, 54. asi, 55. KS, 57. rta. 53. imetek, 59. irh, 61. az, 62. ako, 64. izolacija, 66. toča, 63. Mars, 70. Aipo, 71. Zemun, 74. Iziti, 76. kv, 77. Irena, 78. našarlti. 80. jereb. Pl. enovit, 82. priloga. 88. 1*0, 89. Armenija, 91. lamela, 93. Oker, 93. po, M. ica, 93. seno-tot, 96. lant» ST, tarčo, MO, tetiva.
101. Solon. 102. korenit, 103. pripovedovati.
Skrite živali: kuna, mlS, konj, panter, Jei, osel, slon, bober, Jelen, oven, mula, koza, bivol, žirafa, medved, maček, poilh, krava, zajec, vol, opica, hijena, vidra, pes, kit, lev, kamela, gazela, ris, rovka, gorila
Kombinacija z imeni: Prvi lik: 1. Maraton, 2. opevati, 3. Janaček, 4. Ciganka, 5. admiral. Drugi lik: l anion, 2. gmota, 3. krava,
4. delen, 5. ptica, 6. arija, 7. mačka. Končni rešitvi: Mojca, Amalija. Številčnica: 1. Numldija, 2. protokol, 3. kolonij«, 4. briljant,
5. preludij, 6. Buunanec, 7. obed-nica. Moličre: Don Juan.
REŠITEV
NEDELJSKE KRIŽANKE
OD 27. NOV. 1955
ReAitve bomo objavljali na krajši način, tako da bodo navedene samo vodoravne besede ter črke z navpično Izoliranih polj. 9 tem so podane tudi vse navpične besede.
Vodoravno: 1. najade, 7. amater, 12. obetati, 14. okanl. -e, 15. salon, 16. reduta, 18. kf, 19. 03el, 20. soneti, 21. are, 22. rln, 23. kokosi. 24. smer, 25. od. 26. paleta, 27 Zlata. -g. 28 remiza, 29. planet. 30. Veneti, 31. oliven, 32. Tatari. 33. kroket, -a, 35. elita, 36. Eri-van, 37. m, 38. boni, 39. krasen. 40. bat, 41. Ava, 42. zlivam, 43. čeri, 44. ni, 45. olikan, 46. širom, 47. etifketa, 49. Amerigo, 51. citati. 32. anilin. Navpično; 48. Rvan) mavtafc
	Z	3	4	S		6	L	7	8	9	50		11	12
1»						14	15						16	
17				m	•							iq		
70			#	21							22			
23		S	2*						#	ZS				
	m	25							Z7					r
	28						Si	2.7						30
31						Si	32						33	
34					m	55					sn	5(3		
37				sp	39						39			
40			#	M					m	Ul				
43			Uk					#	kS					
46						n	47							
sta živali; 26. pokopališki delavec; 27. poljedelsko orodje, tudi vrh v Kamniških Alpah; 28. železniški ali cestni objekt; 29. domača žival; 31. prvenstvo; 32. plevel v žitu; preneseno: slaba Iiteraitura; 33. okrajšava za »primer«; 34. povem, dem; 35. pokrivati: 36. dobe; 37. angleški premier; 38. potujoč vitez, ki jo iskail po svetu prigod: 40. razvojna stopnja nekaterih žuželk; tudi glista, kolobarnik; 41. časovne enote; 42. hrib pri Beogradu; 43. naznaniti, sporočiiti; 48. čenčanje; 46. ostuden; 47. prscnogaH v tahjfc
romana; 21. spravim v denar; 22. pogodba z negotovim izidomS 24. trda kamenina; 25. skupno ime za preprosta enocelična živa bitja; 26. hribovje (množ.); 27. črtati; 28. premil, zelo ljub (tudi srbsko moško Ime); 29. poganjati cime; 30. bezati, suvati; 31. poprek ležeče; 32. pripovedujem; 33. prekoračenje po zraku; 35. podzemeljska shramba; 35. presledek, počitek; 38. mestece v Dalmatinskem Primorju:	39. trska; 41. števnikj
44. začetek abecede; 45. začetnici vojvodinskega komediograf la (»dolski nadzornik«),.	J
SKICE
-S—IS^—^—*-i—iS
■ —
j,7)' » um(^ir»viST«i ii » »<•
' w( M	O	mm«.
psfclL=H
. --M«v O-^ ^ s? W —
<\ -"V-
n ° n *•	^	^
OiLDJLll^ ?
W* „
J3v,
* 5^’
3v. »Fv^-Er**--i.--^-
i « n mi
DTiTVrv i.iTJtfTi^nr.
»KV«!	'	'-*■	*»'
u_5.«r-»-v
b jasnih dnevih ni mod-^ ^ rina neba menda nikjer
|
tako lepa, pestrost bari c-b sončnem zahodu nikjer tako : , polna, kakor prav v severnih rajih. Tako vsaj trdijo. Zame,
Celo lepa bela pročelja hiš ob glavni obali, zgubljajo svojo deviško barvo.
Helsinki je mlado mesto. In kot večina drugih, ki so se nag-
S SEVERA
Kdo ne pozna Paava Hurmlja? — Menda |ih je malo, ki o njem niS ne vedo. Malo jih je. ki ob tem imenu ne bi imeli dolo£ene predstave. Predstave o Finski. deželi lahke atletike, srednjih in dolgih prog, deželi športa.
A recimo, da je to Ime nekomu ie tuje. Ce je ljubitelj glasbe, potem mu nemara ne bo neznan Jean Sibeilus, naj večji finski komponist, če pa to ni. ga morebiti privlači politika. Potem mu bo pojem te države, velike po površini, a majhne po prebivalstvu, Juho- Kusti Paasikivi, stari državnik, ki že enajst let uspešno krmari finsko republiko, če pa ... In tako pač vsak po svoje.
in ker je že tako čedna navada, da se po opravljeni poti napiše kaj o tujih kra|ih in ljudeh, potem morebiti tudi taki drobni popotni zapiski - čeprav brez statistik, diagramov in številk - lahko posredujejo neko predstavo in mnenje, če ne drugega, vsaj to, da smo daleč vsak sebi in da se zelo malo poznamo.
vr
>>. "V v; «
_.~T
-•udi aa LAp arijke m v severni Finski se ud maja de julija sonce r skrije -za horizont. V tem času traja dan dva meseca. V zim-ksai času pa se podaljša noč za nokaj mesecev, nebo pa sem tja razsvetljuje čarobni polarni sij. — Slika kaže sončne faze,
■1 se Je njegova pot ob polnoči dotaknila horizonta in se zopet dvignila v novi dan.
tega nisem doživel pa velja	lo razvijala, jo arhitektonsko in
rav nnrofo«: v temačnih jesen-	stilno	neenotno. Enotna ln naj-
•jrifa dneh menda ni nikjer	lepša,	zato pa tudi predmet po-
sko puščobno, kakor prav tam.	sobne	pozornosti, sta le stari se-
Ta puščobnost prizadene prav	natnd	trg ln njegova bližnja
vreden ogled »Akademske
knjigarne«.
V njej je res strahotno obilje knjig. Knjig, revij in časnikov. Knjig v vseh svetovnih jezikih. Beletristika, zgodovina, tehnika, medicina, politika, otroške knjige ... Posebni angleški, ruski, francoski in nemški oddelek.
In vsepovsod ne ravno gneča, vendar vedno lep obisk, veliko zanimanje. Ne samo otroci, ki domov grede iz šole, ob posebnih, zanje pripravljenih policah vsak dan zamišljeno vrtajo po nosu in brezplačno prebirajo napeto nadaljevanje te ali one slikanice, stripa ali kako drugo otroku primerno (včasih tudi neprimerno) čtivo. Ne samo žene, ki pri sosednji, zanje pripravljeni mizi stiskajo vkup glave in kritično ocenjujejo ta ali oni model klobuka, obleke, kar je pač objavila mogoče pariška, mogoče stockholmska modna revija, dana jim brezplačno na vpogled. Zanimanje za knjigo vseh vrst je splošno, težnja po izobrazbi je povsod opazna.
X:"tV
m
Ldeii na.jlepbih delov
 ........... ...	  glavnega	mesta	FinsUe,	Helsinki,	je Senatni trg s svojimi palačami. Večdmo
p -	I. ki obkrožajo Senatni trg, so zgradili v prvi polovici devetnajstega stoletja, načrte za nje
pa je napravil jrlvtpkt rngel. Trg tvori arhitektonsko zanimivo homogeno ln privlačno celoto. Mea n-.Kasnejšimi palačam; na trm trgu Je omeniti univerzo, razna vladna in občinska poslopja » V ko katedra'.- ki jo prikazuje naša slika. V ospredju slike je spomenik Aleksandru II., ki ga i nei smatrajo za najboljšega finskega velikega vojvodo.
vse. Tudi Helsinki, mesto, ki ga n\nc-gl tako lirično opisujejo, kot belo mesto severa. Teda v eh poznih jesenskih dnevih, ko nizki oblaki tlačijo kot mora, Je tudi tu vse sivo in temačno.
i ;.	i	TTTrmWWl
1'	S	•
'yX:'
Šilvi-K vvKi-iS:'
mmm&m
ss
%
V: y
K% *	|
L' M ivt '*■ ‘-i '■’■■■ 1
/S5cj,i » V; 'JT? k j/	*».%■	V	V--4»
Finska je najbogateJSa gozdna dežela v Evropi. Obširen votln. sistem. k! zavzema okrog 50C3 lun vodnih poti. omogoča lahke splav-tjanje lc«a v industrijske kraje tn pristanišča. — Na sliki vidimc kblranj» lesa na jezerski gladini preti transportom.
okolica. To je pač delo enega sa mega arhitekta.
Drugače pa stare, sivkaste stavbe in med nje stlačene nove, imenitne zgradbe. Ven 12 središča mesta, na periferiji pa stanovanjski bloki, ki dajejo določeni videz uniformiranosti, določen okus kasamištva. To so zvečine stanovanjske zgradbe VRAVA, državne komisije za stanovanjsko izgradnjo. Po njej je država s posojili ob nizki obrestni meri podprla bolj občine, podjetja, ustanove, manj privatnike, pri gradnji tako primanjkujočega stanovanjskega pro-štora.
Te stanovanjske hiše imajo res svoj kasarna škl videz. Ce-prav.vseeno so za vsakogar privlačne. Njihova posebnc3t je izredno prakbična notranja ureditev stanovanj, opremljenih z vsemi sodobnimi pripomočki. Se bolj kot to pa vabijo pogoji. Saj kupec stanovanja, ki je ob prevzemu plačal 20 odstotkov stroškov izgradnje, ostanek odplačuje v obliki najemnine in čez vrsto let postane njegov lastnik.
To je glavna mikavnost teh ARAVA stanovanj. A za nameček še balkoni v vseh mogočih barvah. V vsakem nadstropju drugačne, rahle barve:	rdeče,
modre, zelene, rumene,. .. Ta živopisnost niti ne kazi. Videz je kar čeden. Verjetna tudi spomladi, ko ozelene travne greda in nasadi med posameznimi bloki.
e to še ni znano, je tre-
( j ba povedati. Finska je
' dežela z relativno najmanj nepismenih na svetu. A po mojem tudi — dežela z relativno največ zanimanja za knjigo.
Ni ravno nujno biti knjižni molj, da bi se splačalo obi-■kati helsinške knjigarne. Ta obisk je v vsakem primeru priporočljiv. Sa posebno je
Ali Je redkobesednost vrlina ali	slabost?	To	je
sporna	zadeva,	kri	Jo
vsakdo presoja	po lastnem oku-
su in glede na lastni temperament. Zato naj tudi vsakdo po svoje	presodi	mnenje,	da	so
Finci šila redkobesedni ljudje. Ne bi sicer podpisal tega, kar
v šestih letih. Pozneje je bil
rok raztegnjen na osem let, sama številka pa znižana na 226 milijonov. To je olajšalo Finski, da je pred rokom izpolnila svoje obveznosti. Brez vsake tuje pomoči, navezana sama
Tu sta že dva oddelka. Finska in švedske knjige. Dva oddelka, po izbiri najbolj bogata, saj so to knjige jezikov, ki ju na Finskem obvlada malone vsakdo. Finski in švedski, dva popolnoma enakopravna jezika, z isto domovinsko pravico v šolah in v vsem javnem življenju.
Pravzaprav je bilo moje vprašanje izzivalno. Ni mi ušlo, hote sem ga zastavil, čeprav sem vedel, da ja neumestno:
Zakaj se pravzaprav učite švedskega jezika? Zakaj vsepovsod dvojezičnost, dvojezične oznake ulic, dvojezični napisi v vlakih, na avtobusih, zakaj ne samo Helsinki, brez tistega Helsingforsa. Saj je švedska manjšina malenkostna, niti deset odstotkov celotnega prebivalstva je ni. Zakaj se mora zaradi te manjšine, ki je v glavnem osredotočena v obmorskih krajih na jugu, vse prebivalstvo učiti švedščine?
Zdi se mi, da je bil moj partner presenečen nad vprašanjem. A vseeno je zelo hitro odgovoril nanj. Manj je povedal o ustavi, ki že od ustanovitve finske republike daje obema jezikoma popolno enakovrednost, malo več je govoril o tem, da vsakdo tem več velja, čim več ve, najbolj pa ja poudarjal samoumevno potrebo tega, čemur bi mi rekli — toleranca, strp-•nost, medsebojno zbliževanje.
Da je bilo moje vprašanje zgrešeno, je točno. Toda točno je tudi, da ni bilo originalno. Bilo je .samo povzetek tega, kar se še dandanes tako često sliši v raznih predelih. k’er so doma manjšine in kjer naj bi bila doma tudi dvojezičnost in medsebojno zbliževanje.
Zato sem h!l zelo zadovo-■ren z odgovorom. Odgovor mojega finskega sobesednika sem namreč vzel kot odgovor na originalno vprašanj«
II
:
V
Mannerhehnova. avenija v Helsinkih s silhueto Torni hotela M
desni.
md J« dejal neki priložnostni finski znanec, da so namreč njegovi rojaki mračni, vendar da so skopi, redkih besedi, to bo vsekakor držalo. .
Pravijo pa, da jo ta redkobesednost samo vide®. Videz, pena, od katere ne oetane prav nič, kakor hitro Finec spozna, d* ima posla s prijateljem. Ča to spoznanje pozneje zapečati še z nekaj čašicami žganja, potem, pravijo, da v urah po polnoči na široko odpre sim j e srce.
Toda prijateljstva ni lahko tako naglo skleniti. Se zlasti ne v nekaj kratkih dneh. In zatorej naj ostane mnenje, da so tod, bolj kot drugje na severu, ljudje molčeči, pridržani, redkih besedi. Morebiti še zlasti zadržani, če beseda nanese na politična vprašanja, recimo na odnose te majhne države s velikimi sosedi.
Podnebje, zgodovina, kaj vae je temu doprineslo*
Seveda pa spet tega ne gre
jemati pretirano zares. So stvari, o katerih se bo vsak Finec prav rad, brez zadržkov ln s nekim določenim ponosom na široko porazgovoril. Posebno bo vsakdo rad pripovedoval, kaj vse so storili v povojnem času, kako uspešno so se spoprijeli s težavami, kakršne so: obnova, karelljskl begunci, reparacije.
Ze sama obnova je bila trda. Posebno na severu, kjer so umikajoči se Nemci v resnici zapustili za seboj le »požgano zemljo«. Dalj« Je bila tu skrb za one, kd so zapustili Karelijo in druge kraje odstopljene Sovjetski zvezd. Dobrih 400.000 Jih je bilo ali malone desetina vseh Fincev. Njdm je bilo potrebno preskrbeti zemljo, jim dati zaposlitev, * postaviti streho nad glavo in odšteti odškodnino. Danes ao vsd preskrbljeni.
In potem so tu bile še reparacije. 300 milijonov predvojnih dolarjev, plačljivo v blagu
nase je odplačala vse, kar je dolgovala.
Reparacije Finske so znašale toliko, kakor reparacije Madžarske. Grobo preračunano bi dalo to na glavo naslednjo šte-
T*'" -	<	'	'j
Kaj pa Finska in Jugoslavija? — Ce izvzamemo politiko, so tamkaj še najbolj znani naši nogometaši. Nogometna tekma Jugoslavija : ZSSR, TampeFe leta 1952, ta jim še danes ne gre iz glave.
Sicer pa: premalo vemo o vas, preslabo vas poznamo, ni vaših filmov, ni vaših knjig.
Dan preden me je pot pripeljala v Helsinki, so v tamošnj-največji veleblagovnici, podjetje »Stockman«, odprli jugoslovansko razstavo. Nič posebnega, skromno komercialno razstavo, kakršne ta trgovska hiša prireja večkrat o tistih deželah, s katerimi ima poslovne etike Posebnost je bila le v tem, da je bila to prva jugoslovanska razstava.
Bilo je torej prvič, da Je bilo na policah nekaj več naših proizvodov, da so izložbena okna krasile pirotske preproge, čipke in drugi Izdelki domače obrti, da je bila v posebnem prostoru prvega • nadstropja urejena skromna, dokaj lična razstava
o Jugoslaviji. Potem pa še napisi »VI presenterar Jugosla-vien« (»Predstavljamo Jugoslavijo«) ali »Jugoslavia «gitiay-tyy« (»Jugoslavija ne priporoča«) naše zastave in nekaj pisane besede. Nekaj brošur o Jugoslaviji, kolikor jih Je bilo pač
mogoče v naglici spraviti skupaj.
lahko prisostvoval tej slavnostni uverturi. Bolje rečeno, prišel sem celo prepozno, da bi mogel biti priča nadaljnjemu poteku dogodkov.
Računali so, da bo razstava odprta teden dni. Toda dan po
Finska Je po vsem svetu poznana po svojih sau-n ah Takih hišic, kot Jo vidite na sliki. Je na Finskem 350.0G0 To so sauna-kopališča, kjer na razbeljeno kamenje vlivajo vodo, da se prostor napolni s paro. V vročini In sopari se kopalci preznojijo in s tem izločijo škodljive snovi iz telesa Ta učinek pospešuje često tudi s šibaajem telesa z vejevjem.
vilko: na vsakega Finca je prišlo 80 dolarjev, na vsakega Madžara pa 15. In vendar, mgjhna Finska je v celoti, pred rokom izplačala, kar je bila dolžna. A Madžarska ... Sicer pa ne gre sedaj za kakšno primerjavo.
Zdi se, mi samo, da so Finci upravičeno ponosni na vse, kar so storili po vojni. Tudi na to, kako so izplačali reparacije.
Otvoritev razstave je bila združena a kratkim ceremonialom. Ugledni povabljenci, spoznavanje in stiski rok, pozdravne besede, skupen ogled, pa novinarske beležnice in foto-kamera. Vse, kar k taki zadev sliši.
Na žalost pa sem prišel štiriindvajset ur prepozno, da bi bil
J. K. Paasikivi, predsednik finske republike, je pred dnevi pra-enoval 8S. rojstni dan
otvoritvenem ceremonialu, je je bilo praktično že konec. Kajti zgodilo se je nekaj, česar nemara prireditelji sami niso pričakovali. Ljudje so se postavili v vrsto, v rep — stvar, ki je menda v Helsinkih že leta ne pomnijo — in takorekoč z er.irn samim zamahom pokupili vse. Prav vse je šlo: fil.igrani in ribje konzerve, čipke in fileti, bosanske copate in polivinilski izdelki, pirotske preproge, da o usnjenih izdelkih sploh ne govorimo. Ce se ne metim, je šel tudi tekstil.
V četrtem nadstropju Stock-manove hiše sem se pozneje sestal z g. Otto Seireom. Njegov uradni naslov je »Public Relations IVIanagsr« in vsakomur, kdor se zanima za poslovanje veleblagovnice, je na uslugo. Mene je posebno zanimalo, kaj je bil pravzaprav vzrok tako nagle razprodaje: ali nizko cene, ali dobra kvaliteta? Oboje, mi je odgovoriL Bil je zelo zadovoljen in niti kakšnih posebnih želja ali pritožb ni Lrnei. Edino, tako mimogrede, da bi bilo mogoče dobro, če bi se v bodoče pri čipkah povedalo, odkod so: iz Idrije, iz Lepoglave in ne samo iz Jugoslavije.
Se dan ali dva so bili v .izložbenih oknih in v razstavni sobi naši izdelki. Toda sedaj že vsi opremljeni z napisi: »Prodano«, »Rezervirano«.
Potem je izginilo še to. Izginilo je tudi tistih nekaj brošur in ostal je samo odmev: premalo vemo o vas, nimamo vaših knjig, ne poznamo vaših filmov.
Razen tega pa je ostala še tale misel:	Daleč	smo	vsak
sebi. Ne vemo dosti o njihovi zgodovini, ne poznamo ljudi, njihovega kulturnega lazvoja, njihove ekonomike.
Ali poznamo vsaj želje na njihovem trgu? Pravijo, da bi morali to nujno vedeti, če bi se hoteli uveljaviti v zunanji trgovini.
D. BF.NKO
Ob finski obali Je raztresenih okrog 30 tisoč otokov. M.OOO Jeser, ki pokriva to deleto, savztma • % celotne površine. Sedenin.-jsi Jeaer je večjih kot dive sta kvadratnih kilometrov. Jezera ao povezana z oddani kanali, kratkimi rekami in brzicami v dolgo verigo vodnik p«tK — Nada aMhn kašo ■advalile fbidka j nuna Idiaai, M hn* gnu Vin a mm fcvodn»n*k bkontrinov.
v
R M
R
O
OST MA SARI
D
NEKAJ KULTURNIH BELEŽK IZ POSARJA
Posarje ne pomeni samo let-Co 19 milijonov ton premoga In jekla, zaradi česar s*-) Francozi v sporu z Nemci, ne samo nemških strank čn prebivalstva, zaradi katerih so Nemci v sporo S Francozi, ampak tudi skoraj en milijon ijudi s svojim kulturnim življenjem. Zato sem prav onih nekaj dni, ko sem sledi! po-tarskemu piefc’-scitu, izkoristi! hkrati tudi za nekaj bežnih kulturnih beležk.
Sicer pa ‘o kulturno življenji tudi res nosi poteze enega in drugega velikega soseda. Jasno je. da je ta kultura v svoji osnovi nemška, pa vendar — posarski grofje so zbežali pred francosko revolucijo in prav tod je Šla napoleonska cesta, in ko sem stal na križišču pred Saar-brueknom, je avtomobilsko križ-potje kazalo samo .še enkrat toliko kilometrov do Pariza, kot do prvega večjega nemškega mesta Mannheima.
Čeravno je neimški jezik ostal tudi po vojni povsod nedotaknjen ter mu samo na uradnih napisih dela družbo francoščina, •e je v napetosti zadnjega časa razumljivo zaostrilo tudi vpra-tanje nemškega jezika kot no-•ilca narodne kulture. V posar-*kih šolah je pouk povsod v nemščini, vendar pa so se otroci poleg tega učili tudi franeošči-
sporazuma ustanovljena nova univerza v Saarbriicknu. Povsem prav je bilo, da so' me tja potegnili z avtomobilom, kajti univerza leži že precej zunaj mesta, na jasi sredi gozdiča, kairnor se je leta 1938 skrila Hitlerjeva vojašnica. Seveda so razen prostranih starih in zdaj obnovljenih vojaških stavb za visokim kamnitim portalom v zadnjih letih zgradil: tudi več novih . modernih poslopij, zlasti sodobno univerzitetno knjižnico, v viioličnorumeni arhitekturi razgibano filozofsko iakulteto in študentsko naselje, medtem ko so nekdanjo dvorano za nacistični vojaški ekser-cir spremenili v dvorano za -tudentske kulturne in zabavne prireditve. Verjetno najbolj pomembna ustanova posarske univerze pa je tako imenovani Evropski inštitut, čigar delo še posebej temelji na ideji, ki jo razodeva uvodna preambula po-sarskega -univerzitetnega statuta:	»Zemljepisna lega dežele
nujno zahteva, da se z vsemi silami trudimo, da bi dosegli boljše vzajemno razumevanje med narodi«. Univerza, katere finančne stroške krije do polovice francoska vlada, je sicer avtonomna, pouk pa je po »zbiri v nemščini ali francoščini. Kot edina evropska univerza izbira
1'evskl zbor posarsklh rudarjev
ne. Prav okrog tega pa je nastala borba, kajiti pronemške stranke in njihovo časopisje so začeli zahtevati, da se francoščina uradno proglasi kot tuj jezik, oziroma da j« sploh ni treba, ker je tudi nemščina dovolj svetoven Jezik, ki odpira vrata v širšo zanodno kulturo. Nemški Ivulturbund, ki so ga pred kratkim ustanovili, si je postavil kot glavno nalogo prav to, da privede posarsko kulturo spet nazaj v nemško območje, oziroma, kot je rečene v proglasu dobesedno, da ta kultura spet začne tam, kjer je leta 1945 končala. V zahtevi za tako imenovano zavestno nemško kulturo je pronemško gibanje obsodilo dosedanjo neten-denčno kulturo prav zaradi tega za tendenčno v sovražnem smislu, kajti po njihovem mnenju je dosedanji kulturi v Posarju po vojni, ki je bila sicei v nemškem jeziku, manjkale nemškega duha in nedvoumnega nemškega imena.
Pojzicuial sem mimogrede odkrit: :o ah ono iz te kulture. Erez dvoma je kulturno življenje v formalnem smislu cvetelo zadnja leta doIj kot dotlej ;n tudi podpore oblasti za kulturne ustanove so bile tolik.-ne, da m: je posarski znanec, sam pomemben kulturni delavec, s strah.!>1,:	dejai. da verjetno v
novih razmerah, oziroma če bi Posarje spet prišlo v okvir Nemčije, takih ugodnosti ne bo več, oziroma da bo Posarje spet zurkniio na stopnjo nekdanjega provinclonalizma. Seveda pa je ta kuilurna politika v svojem jedru vendarle bolehala na nerešenem nacionalnem vprašanju.
»Pouk in vzgoja imata namen, da vzgajata mlade ljudi tako, da bodo lahko izpolnili svoje naloge v družni in skupnosti«, določa posarska ustava glede šoistva, pri čemer je posebej dovoljc-no tudi soodločanje starčev, verske skupnosti pa so priznane za enakovrednega nosilca šolskega pouka. Kot v Idejnem oziru prav zaradi nejasnega in prehodnega političnega stanja ob dokaj močnem vplivu verskih organizacij nf bila izrečena nek2 dokončna beseda, čeprav je bila sicer poudarjena abstraktna formula, da naj šola vod: mladino v združeno Evropo, je bilo pa v gmotnem oziru prav za šolstvo marsikaj storjenega. Obiskal sem novo moderno šolo z lepo gledališko dvorano v predmestju Eaarbriickna. Verjetno sicer vse niso taike, a vendar so v deželi, ki nima niti 1 milijon prebivalcev, po vojni odprli več kot 100 novih osnovnih šol. V Posarju imajo sicer razen 588 osnovnih *ol z okrog 110.000 učenci še 26 »rednjih in višjih šol, 36 strokovnih in tehniških šol, 4 poljedelske šole in 21 francoskih šol.
Najbolj pa so prišla prizadevanja dosedanjega režima do izraza v novi posarski univerzi. Ze leta 1947 sc bolnišnici v Hamburgu preuredili v medicinski klinični Inštitut, naslednje leto pa je bila na temelju fnneosko-posarskega kaiturnega
docente med »ctrokovnjaki različnih narodnosti, tako da ao danes med profesorji 104 iz Posarja, po 62 iz Nemčije in Francije, po 4 iz Anglije, Avstrije šn Švice ter 3 Belgijci in po 1 Madžar, Spanec in Poljak, medtem ko je, kot sem mimogrede izvedel, sekretar Evropskega inštituta — v Franclji naturalizirani Jugoslovan Radivojevič. Študenti, ki jih je okrog 2000 raznih narodnosti, wo te posebej povezani ■ Študentskimi organizacijami v Marseilleu in v Hamburgu.
Kot je univerza- zrasla predvsem po francoski zaslugi, tako je veliko rumeno stavbo »aar-orilckenskega gledališča, na katerem zdaj odstranjujejo zadnje sledove vojnega bombardiranja, Posarcem pred vojno zgradil »v zahvalo za ohranitev nemštva« Hitler. Moderno urejen pogrez-:jiv oder ima skupno s stran-:kima odroma okrog 1000 kva-Iratnih metrov površine, avditorij pa nad 1000 sedežev. Repertoar obsega draimo, opero, opereto, balet m večje koncerte. Kljub tej pestrosti pa gledališče z vso resnostjo opravlja svojo nalogo osrednje gledališke ustanove, saj je šlo preko njegovih desk predvsem veliko klasičnih opernih in dramskih del, predvsem nemške literature, pa tildi iz drugih književnost j. od VVagnerjevih oper do Shakespearovih dram; hkrati pa gledališče daje tudi sodobnejša dela. kot so n. pr. Honnegger-jeva opera »Ivana na grmadi«
po besedilu francoskega pesnika Claudela, Dellapiccoiova opera »Nočni polet« na besedilo francoskega pesnika-letalca Saint-Exupčrvja, krstna predstava domačega nemškega pisatelja Schnečderja »Obračun« z versko pobarvano, a sicer zgodovinsko napredno protitota-liitaTno vsebino, ati pa prvi nemški uprizoritvi francoskega avantgardista Adamova »Sestanek« oziroma Ceha Uangerja »Iskre v pepelu«. Lansko sezono je gledališke predstave saar-briiokenskega gledališča, vključno sindikalne in šolske, obiskalo 315.555 oseb, oziroma po 941 na predstavo. Prav tiste dni, ko sem se mudil v Saarbriickenu, so imeli na programu Shakespearovo »Zimsko pravljico«, Abrahamovo opereto »Havajska roža«, Beethovnovega »Fidelia« in Mascagnijevo »Cavallerio« ter premiero najnovejše drame Chrlstopherja Frya »Tema je svetla dovolj«.
Pred »Evropsko hišo« z zele-nobelim propagandnim materialom v zidni omarici pri vhodu, sem naletel tudi na letake ameriškega filma »Princesa na Nilu«. Sicer pa Je bilo v onih dneh po posarskfh kinematografih dovolj lntemadonalizma, od francoskih »Mornarjev v Parizu« do nemških »Banditov na Avto-bahnu« ln tudi za prihodnjo letno sezono je posarsko podjetje za nabavo filmov Saar Fllim Union napovedalo od skupno 127 filmov 07 nemških in 30 ameriških, mod katerimi dobršen del barvnih in cinemaioop-skih, idejno pa z dokajšnjo širino od revijskih do znanega resnega protimiUtari stičnega nemškega filma o generalu, materah in otrokih.
Razumljivo pa je, da je ta intemacionalizem prišel najbolj resnično do izraza tamkaj, kjer je te izrazna oblika mednarodna — v upodabljajoči umetnosti ;n glasbi. Umetnostnih razstav žal tafkrait v Saarbriickenu ni bdlo, pač pa je bila odprta bogata deželna razstava umetniške fotografije. Prav ta zvrst tehnične, likovnosti z močno idejno tematiko se Je v Posarju zelo razvila in dosegla mednarodni sloves. Vsekakor — bolj kot slike, ki eem jih videl v Posarju, mi je te danes pred očmi aocielno realističen motiv posavskega mojstra Woifa D lete rja, ki J« vieela pred leti na mednarodni razstavi v Ljubljani.
Ne glasbenem področju sem imel za mentorja menda najboljšega sedanjega muzikologa v Saarbriickenu prof. dr. Miil-ler-Blattaua, simpatičnega starejšega Nemca, ki pa Je s svojim širokim strokovnim in tudi siceršnjim obzorjem dvignil zlasti glasbeno prosveto na resnično visoko stopnjo. V prostrani vili na pobočju nad Saar-brtlckenom je z veliko vztrajnostjo uredil lep deželni konservatorij, ki ga obiskuje čez 250 študentov in kjer so med profesorji znana glasbena imena, kot pianist Gieseking, čelist Gendron ali dirigent Wtist. Posebna privlačnost te ustanove pa je tudi to, da konservatorij saip prireja pogoste koncerte in celo manjše opere, zlasti poleti na vrtni terasi. V univerzi sem povrhu tega vrgel bežno oko tudi na skromni, a zaito tem prisrčnejši muzikološki Inštitut, ki sl prav tako kot konservatorij želi neposrednih stikov s podobnimi ustanovami v Ljubljani.
Glasbeno življenje v Posarju pa ima tudi sicer bogate tradicije, zlasti v ljudskem petju in
rudarskih godbah. Rudarski pevski zbor ima že skoraj tristoletno tradicijo. Trije kvalitetni simfonični orkestri v mestu, ki je za eno tretjino manjše od Ljubljane, in cela vrsta ljudskih pevskih zborov po deželi, ki so združeni v tako imenovanem S?ar-Sanger-Bundu, to potrjujejo tudi danes. Prav ljudski zbori in ljudske gledališke skupine so nudMe široko zaledje kulturnemu centru v Saar-briickenu, ki je sicer v pogledu književne dejavnosti in periodike dokaj skromen, da so začeli izdajati lepo urejevan splošni kulturni obzornik Die Kultur Gemainde. Zelja, ki mi jo je izrazil dirigent enega izmed takih ljudskih zborov, češ da bi zelo rad naučil svoj zbor tudi nekaterih jugoslovanskih pesmi in tako pokazal jugoslovansko kulturo posarskim ljudem, s posarskimi pesmimi pa prišel gostovat v Jugoslavijo, pa mi je govorila v praksi o tem, kar običajno abstraktno označujemo kot most med narodi.
Sredi razburkanih dni sem mimogrede šel preko mosta na 'Sari.	B.	Pogačnik
V Kranju Je odprta jubilejna raz stava našega znanega akvarellsta akad. slikarja Ljuba Ravnikarja. Va sliki je njegova podoba »Ob
morju«.
GLEDALIŠKI FESTIVAL V TRBOVLJAH
V času od 23. do 28. novembra je bil v Trbovljah v počastitev 10. obletnice osvoboditve in Dneva republike prvi festival trboveljskih dramskih družin, ki ga je priredilo DPD Svoboda — Zasavje pod pokroviteljstvom terenske SZDL. Prvi dan festivala je bila na sporedu uprizoritev Cankarjeve drame »Kralj na Betajnovih«, ki jo je pripravila igralska družina Svobode-Dobr-na v režiji Karla Gorjupa. Temu delu je v četrtek zvečer sledila komedija »Hvalevredna vlačuga«, ki so jo izvajali gledališčniki Svobode II iz Zg. Trbovelj v režiji Jože Zagorca, naslednji
dan pa je uprizorUa Svoboda-Center igro »Ana Christie«. To delo je režiral France Jarc.
Igralci Svobode-Zasavje so sodelovali na prireditvi z 'gro Cvetka Golarja »Vdova Rošlin-ka«. Režijo tega dela je imel v rokah Silvo Kuster. Premiera je bila v soboto, 26. novembra zvečer.
Gledališki festival, ki Je lepo uspel, je zaključila svečana akademija na predvečer Dneva republike. Na njej so sodelovali med drugim tudi člani moškega pevskega zbora Svobode-Zasavje, katerim je bU to prvi javni nastop.	(jk)
M
§im
Londonske razstave
Jesenske razs.uve v Londonu so po navadi zelo miknvr.e in tndi letošnje leto ni izjema. Prednost med vsemi gre nedvomno veliki Gauguinovi razstavi. ki so jo prenesli v London iz Edinburga (tam je bila odprta v času festivala). »Tate Gallerj« je sprejela v svoje okrilje razstavo, kakršne ne bo tako kmalu, zakaj tokrat so prispevali svoje zaklade ducati evropskih in ameriških muzejev. Na tisoče ljndi se gnete vsak dan v razstavnih prostorih, in čeprav so pričakovali velik obisk, je naval še dosti večji, tako da je razstavni katalog — sijajno opremljen — že pošel. Pred dobrimi tridesetimi leti, 1924, je bila v Londonu veliko skromnejša Gnu-guinova razstava, pn ni bila dobro obiskana. Tedaj sta Gauiguina še močno zasenčcvala Cezanne in Van Gogh, danes pa je urejevalec razstave Douglas Cooper lahko zapisni, da Gauguinu nekaj dolguje vsak umetnik dvajsetega stoletja.
Galerija Whitechapel je razstavila 170 del štiriintridesetletnega Michaela Avrtona, zelo vsestranskega človeka, saj je slikar, kipar, odrski risar in pisatelj. Sijajna je vrsta njegovih portretov, otroških postav in italijan-
ribičev. — Galerija ima razstavljenih SO
skih krajin i Arts Council slik in grafik iz zbirke Gilberta Davisa, morda najboljše zbirke angleških mojstrov iz 18. in 19. stoletja.
V' Leicester Gallcries lahko obiskovalci občudujejo zgodnje risbe aktov in najnpvejše kipe Ilenrvja Moora, ki smo ga pred nedavnim videli tudi pri nas in ki je danes najslavnejši angleški umetnik.
Izmed drugih razstav naj omenimo samo še razstavo »Marcel Proust in njegova doba«. Priredilo jo je francosko poslaništvo v galeriji \Vildcn-stein. Izvrstno urejena razstava kuže ob številnih slovstvenih dokumentih, pismih in rokopisih tudi kipe (Rodinov©) in številne slike Proustovih slikarjev-sodobnikov, posebno tistih, ki jih je Proust občudoval. S tem ozračjem se izvrstno ujemajo tudi Ldor.rafiPariza iz lr»fa okoli 1900.
Smrt ameriškega dramatika
Pred dnevi je umrl v neki nevvvor-ški bolnišnici Robert E. Shervvood. eden izmed vodilnih ameriških dramatikov in svetovno znan napredno misleč pisatelj. Shervood je trikrat dobil Pulitzerjevo nagrado, najvišje
VERHAEREN0VA STOLETNICA
•V*
>A
....	/	H
V, - A
-VaiftaiKrtr-V
Verhaerenov portret, delo njegove
žene
Letos poteka ato let, odkar se je rodil znameniti belgijski pesnik in dramatik Emile Verha-ereai in Belgijci praznujejo ta jubilej svojega umetnika s tako imenovanim V ©rti a eT en ovbn letom. Pri mnogih Verhaeronovlh pesmih pa verjetno malokdo ve, da je eno izmed njih — daljšo pesnitev z naslovom »Grobar« slavni Belgijec napisal pravzaprav k sliki našega iznanega slikarja, mojstra socialnih motivov, Frana* Tratni-
ka. Tratnik Je takrat — leta 1S06 — na Dunaju sodeloval pri znanem naprednem humorističnem listu Gustava Maverincka »Der liebe Augustin«. Njegova pretresljiva slika grobarja, se je tako dojmila VerhaeTena, ki Je takrat živel v Parizu, da je napisal k Tratnikovi sliki svojo pesem. Ta Verhaerenova pesnitev o grobarju Je nato tudi izšla skupno s Tratnikovo sliko v »Avguštinu«.
ameriško literarno odlikovanje, zu drame, in četrtič zu življen jepisno delo »Roosevelt in Hopkins« (1949). Rooseveltovo življenje je Shervvood dobro poznal kot predsednikov bližnji prijatelj in sodelavec — večkrat mu je tudi pomagal pripravljati govore. Tudi sicer je Shervvood močno podpiral Rooseveltove ideje in v dramah svaril rojake pred fašistično nevarnostjo.
Shervvood je bil rojen leta 1S96 in se je udeležil prve svetovne vojne kot prostovoljec v kanudski vojski (v ameriško ga niso vzeli, ker je bil prevelik) in bil ranjen na francoskem bojišču. Po vojni je deloval kot urednik in kritik. Prvo igro na Broad-vvavu (Pot k Rimu. 1927) so igrali samo tri tedne, toda sledila jim je vrsta drugih, ki so bile uspešnejše. Tudi za letošnjo sezono je bila n« Broadwayu napovedana njegova igra »Majhna vojna na Manhattanu«, pn jo njegova bolezen preprečila uprizoritev.
Isti dan kot Shervvood Je nmrl v neki drugi nevvvorški bolnici še en dobitnik Pulitzerjeve nagrade, pisatelj in urednik Bernard de Voto, leto dni mlajši od Shervvooda. avtor številnih del in najboljši poznavalec Marka Tvvaina. Enako je dobro poznal zgodovino ameriškega zahoda in Pulitzerjevo nagrado je dobil za knjigo »Cez širni Missouri« (1947). del obsežne trilogije o kontinentalni rasti Amerike.
Enciklopedi)a v žepni izdaji
2elja po znanju je v našem času zelo velika, o tem pričajo številna leksikalna In enciklopedična dela, ki izhajajo vsepovsod po svetn. Nemški založnik Rovvohlt hoče tudi delo te vrste prilagoditi sodobnim možnostim in zahtevam, zato je začel izdajati zbirko, ki naj v »žepni obliki oredoči znanje 20. stoletja«. V okviru zbirke^ žepnih knjig, po obliki •*iiakih njegovi znani zbirki »rororo« Rovvohlts-Rotation-Romane), naj bi odlični ^ zastopniki raznih znanosti razgrinjali bralcem današnja dognanja in spoznunja. Urednik zbirke je taonakovski filozof in vseučiliški profesor Ernesto Grassi. Vsak zvezek bo imel tudi avtorjev življenjepis, register in bibliografijo. Za vsakih 2»š zvezkov bo izšel še poseben register, ki bo združil vse posamezne v leksikalno celoto.
Doslej so izšli štirje zvezki te zbirke: Hans Sedlmaver »Revolucija moderne umetnosti« (to delo je bolj po lemika proti moderni umetnosti, zakaj avtor je njen nasprotnik); »Sociologija spolnosti*, delo hamburškega sociologa Helmuta Schelskega, ki raziskuje odnose med spolnostjo, moralo in družbo; »konjunkture in krize« Gun terja Schinoldersa, ekonomista. in »Sanje in njihov pomen« (nemški naslov je »Der Traum und seine Jfe-Dcutung«, torej pove več: pomen in razlaga), delo VVernerja Kemperja.
Založnik napoveduje, da bodo v naglem zaporedju sledili naslednji zvezki.
Ob 70-letnici Antona Sovreta
So ljudje, ki ne pozna jo stair>4 »ti; eden takšnih je nai jubilant. Copnav je večino svojega živtljenja prebil r družbi grških in lairinskih kladficonr (in morda .prav zaradi tega), rvoje obiskovalce še vedno preseneča z neizčrpno delovno energijo, slovensko javnost pa x mladostno svežimi prevodi starih mojstrov. Zato ob njegovem jubd-.eju nekaj besed.
Prof. Sovre se je rodil 4. XII. !SS5 v Savn: peč: p.t Zidanem mostu. Gimnazijo je obiskoval v Calju m v Ljubljani. Na graški in na dunajski univerzi je študiral klasično filologijo ter diplomirai 1. 1912. Profesorsko službo ie nastopili najprej v Ljubi jam, nato v Gorici. Sicer pa je skoraj ves čaj od diplome do konca prve svetovne vojne preživel v uniforma, tako da je včasih že kar resno mislil na oficirski .poklic. Po končani vojni pa je vendar zapustil Aresov tanor in se vrnii v službo •VI uz, k i sc jim poslej n. več izneveril. Služboval je v Ptuju in v Ljubljani, režim stare Jugoslavija ga je kot zavednega Slovenca kazensko prestavi.! tudi v Pančevo m v Sremske Karlovce. L. 1938 je postal prosvetni! inšpektor, po osvoboditvi pa dramaturg SNG v Ljubljani. Od 1. 1946 dalije je vseučiliški profesor na ljubljanski univerzi, od 1. 1953 pa redni elan Slovaške Akademije znanosti ia umetnosti.
Za svojo živi,jensko nalogo si je postavil, »naj bi živeli klasični mojstri vsaj v prevodih dalje«. In res! V njegovih prevodih so stari mojstri zaživeli v kar se da domači govoric:. Saj b; med živečimi prevajalci, pa tud nied .zvirnimi p.sateiji težko našli večjega mojstra slovenske be-sede. koc le prof. Sovre. Ko je nastopili profesorsko službo v Ptuju, je po .a-srnem pripovedovanju začel strastno prebirati slovenske knjige, vse, kar ;e kdaj tiskanega izšlo. In tako je združJd v seue najrazličnejše odlike klasikov slovenske besedne umetnosti ter ar sestavil orkester svojega jezika, v katerem kongeniaJno odmevajo Homerjevi epski heksametri in lirični spevi grških tragikov, krami ja-ve zgodbe Herodotove in Platonovi filozofski diallogi, resnoba Plutarhova in jedka zbadljivost renesančnih pisateljev. V začetniških prevodih (Kralj Ošd ipus, bratski spor. Sokratov zagovor, Amor in Psyche) je njegov slog še nabrekel, baročen, skoraij rokokoj-saci. Kasneje se vse bolj izčišču.e in doseže v prevodu Avguštinovih Izpovedi klasično eleganco in monumentalnost. Nič manjšega mojstra kot v prozi se ni izkazal v verzih; zlasti v heksametru bi mu težko načeli vrstnika med Slovenci. In čeprav se čudno sliši, vendar je res: Ikada in Odiseja, Herodot in Plutarh so v Sovretovi slovenski preobleki postal; pravi »bestsellerji« našega knjižnega trga. To vsekakor lepo priznan o ne samo za visoko kulturno raven
našega
aeiovnega cilov
človeka.
Sovr
amoa*
etovo
Toda ne jemljite naslova dobesedno! Takoj bom povedal v čem je stvar. Nekega dne se je v Ljubljani zglasil neki Amerikanec, ki pa je prav dobro govoril tudi srbščino. Predstavil se je: *>Ge-rald Severn, organizator snemanj za angleško kompanijo Decca, ki proizvaja gramofonske plošče.« Seveda ni prišel brez priporočil, ki pa so bila dokaj nenavadna — tri opere, ki jih je za isto kompanijo že posnel z Beograjsko opero. Začela so se pogajanja, katerih rezultat je bil, da je v Ljubljano nekaj tednov kasneje prišlo mnogo priprav za snemanje, kot mikrofonov magnetofonov, zvočnikov, ojačevalcev in kar dva zaboja magnetofonskega traku. Prišli so strokovnjaki, med njimi tudi glasbeni direktor »Phillip-sa«, g. C. van Loon. Vsa snemanja bo za Decco namreč izvršil Phillips. Določeno je bilo, da se začne s snemanji v nedeljo, 27. novembra.
Ko sem tega jutra naposled le našel telovadnico *Partizana« v Zgornji Šiški, sem že ko sem šel po stopnicah, zaslišal zvoke glasbe in petje zbora. Prav ko sem vstopil v dvorano, je dirigent Samo Hubad prekinil orkester in dejal:
•Zbor, pazite no malo. Zaostajate za orkestrom. Torej, prosim še enkrat.«
LJUBLJANSKA NA POTI V
SVET
podobna telovadnici. Vse telovadne naprave so bile potisnjene tesno k stenam, mednje pa so se mešali najobčutljivejši mikrofoni, v nadstropje više je vodil debel snop kablov
Ker razen glasbenikov v dvorani ni bilo nikogar, sem presodil,' da bo najbolje, če pogledam, kam vodijo ti kabli.
Privedli so me v improviziran tonski studio z vsemi potrebnimi pripravami. Tam sta tudi bila g. van Loon in Severn, ki sta bila zelo zadovoljna s prvimi poizkusnimi posnetki in ugotavljala, da je akustika dvorane izvrstna,
»kar pa bi utegnilo škodovati telovadbi, saj bodo usi hoteli dvorano za podobne namene.«
Najprej sem zvedel, da so v Beogradu doslej posneli že šest oper, tri jugoslovanske
skladbe in spored jugoslovan- cialni časopis za trgovce s škili pesmi v izvedbi Zbora ploščami »The Monthlg Let-JNA in . ženskega okteta iz ter« je uvedel posebne oznake Beograda. Tri od doslej po- za plošče. Plošče, ki so zelo snetih oper so že v prodaji, dobre, dobijo eno zvezdico, iz-in sicer Musorgskega •Boris vrstne pa dve. »Knez Igor« v Dvorana Je bila kaj malo Godunove in •Hovanščina* ter izvedbi Beograjske opere Je
Borodina »Knez Igor«. Prav tako so že v prodaji tri domače skladbe, »Simfonia Orienta« J. Slovenskega, Lhotkin •Vrag na vasi« in Baranovi-čevo •Licitarsko srce«.
V- ilustracijo bi navedel le nekaj izvlečkov iz mnenj tujega tiska o Beograjski- operi. Eden vodilnih ameriških časopisov »Neto York Herald Tribune« je v svoji umetniški prilogi objavil daljši članek pod naslovom •Ruski klasiki so jugoslovanska specialiteta« Vrsti pohval našim umetnikom dodaja: •Lahko mimo rečemo, da te plošče odpirajo novo poglavje v zgodovini .long playinff plošč.« Revija •Housewife« pa piše:	•Za
operne ljubitelje je posebno čudovita plošča •Kneza Igorju«, ki Se posebej izstopa zaradi petja mezzo-sopranistke Melanie Bugarinovič«. Komer-
dobil eno zvezdico, opera v izvedbi moskovskega Velikega teatra pa nobene, kar pomeni, da se ta plošča ne priporoča. »Hovanščina« in »Licitarsko srce«, pa sta dobila po dve zvezdici.
Razen že omenjenih oper so že posnete in bodo v najkrajšem času v prodaji tudi Čajkovskega »Evgenij Onjegin« in »Pikova dama« ter Glinke »Ivan Susanin«. Vse opere so posnete na tako imenovanih >long playing« ploščah. Te plošče so sicer nekoliko večje od navadnih, zato pa jih zadostuje tri do pet za celo opero. Prva »izdaja« je izšla v okoli 3000 primerkih, ki pa gredo kar dobro v prodajo in bodo po vsej verjetnosti morali kmalu dati v promet noim serijo.
Sedaj pa nazaj v Ljubljano! Tukaj bodo verjetno do 15. decembra končali s snemanjem prvih dveh oper, ki ju za sedaj nameravajo posneti. To sta Musorgskega •Soročinski sejem« in Prokofjeva »Tri oranže«. Prvo diri-
gira Samo Hubad, drugo pa Bogo Leskovic. Seveda bo nastopila tudi prsta naših znanih opernih solistov kot V. Bukovčeva, E. Karlovčeva, V. Gerlovičeva, M. Brajnik, J. Lipušček, L. Korošec, D. Merlak in drugi. Vse opere, tako v Beogradu kot pri nas snemajo v originalnem jeziku, to je ruščini. Trenutno so še v teku pogajanja o snemanju •Prodane neveste«, ki bi jo začeli snemati aprila v češčini. Prav tako se razgovarjajo o morebitnem snemanju tudi s Filharmonijo. Razen omenjenih dveh oper pa je ? domačim orkestrom pod iiod-stvom Krešimirja Baranoviča posneli ob 25-letnici smrti znane ruske baletke Ane Pavlove program, sestavljen iz njenih najboljših baletov.
Preden sem se poslovil, je prišel Samo Hubad s partituro v roki in začel poslušati pravkar posneti odlomek. Pri tem si je sproti zaznamoval mesta, ki še niso zadovoljila in jih bo treba še popraviti. Ko bo rise posneto na magnetofonski trak, bodo v tujini opravili še potrebna dela, nato pa se bodo nekega dne po izložbah trgovin s ploščami pojavile tudi take, ki bodo na večbarvnem ovitku nosile napis •Slovene National Thea-tre, Ljubljana — Opera«. Zato mislim, da naslov članka nikakor ni neupravičen.
Martin Žnideršič
v prvi vrsti tudi za prevajalsko umetnost.
Njegovo naiirvečje delo so-Stari Grki«, obsežna, poljudno pisana in okusno opremljena zgodovina stare Helade, ki jo je žal zadela mračna usoda okupatorjevega barbarstva: knjga je namreč .izšla t:k pred okuoacijo in nacisti so skoraj vso naklado odvedli v stope za papirno kašo . . . Želeti bi bblo, da b: ta zanimiva knjiga v novj izdaji zagledala luč sveta m da bi sledila še druga, namreč zgodovina starega Rima.
Prof. Sovre je doma na vseh področjih antične znanosti. V sebi združuje tenak jaosluh in okus z ogromno filološko učenostjo. Enako domač je v vprašan'ih literature kakor tudi gramatike, arheologije, biizaimologl je, antične zgodovine ali tekstne kritike. Njegovo obzorje ni omejeno samo na antično, ampak se razteza tudi na renesančno latinsko in klasično nemško literaturo, kar je dokazal s prevodi »Pisem mračnjakov«, Erazmove »Elvalnice norosti«, Goethejevih »Rimskih elegi j«. Poslovenil je celo Poejevo balado »K rok a r«.
S tehtnimi prispevki je obogatil tudi razna področja slovenistike, zlasti najbolj zanemarjeno področje — slovensko sintakso (Ozi-rainj odvisnik — sintaktični omnibus).
Pri vsem tem ne smemo prezreti njegovega vzgojnega dela, ki ga je opravljal bodisi kot gimnazijski bodis,; kot vseučiliški:	profesor.
Pri njegovih predavanjih je klasični seminar kljub majhnemu številu redkih slušateljev skoraj vedno nabito poln. Nič čudnega! Saij zna z nazorno besedo in živahno 'pripovedjo slušateljem pr> čarati vzdušje v atenski narodni skupščini:	a.lii na Ptolemajevem
kraljevskem dvoru, vdahniti dušo antičnim herojem in državnikom, oživiti konflikte, ki so se odigravali pred dvema tisočletjema,
K sedemdesetletnici prof. Sov-retu vsi, k: smo kdaj v njegovih prevodfh uživali »drobtine z bogato obložene mize Homerjeve«, zlasti pa njegov*: hvaležni učenci od srca čestitamo in želimo, da bi še mnogo zakladov, ki jih pokriva prah stoletij in učene filologije, odkril, in prelil v prijetno zvenečo domačo besedo!
Kajetan Gantar J
Kmetijske zadruge
gospodarske
imdo
sestavile
NA KMETIJSKEM GOSPODARSTVU CRNCI
svoje
ltn«eti|ske
Ne gre pri tem za nekaj povsem novega. Ze v prejšnjih letih so nekatere zadruge sestavljale svoj program investicij in progi am dela kmetijskih odborov. Upravni odbori teh tadrug so dobro pretehtali katerim investicijam in katerim kmetijskim uikrepom dati prednost ter tako čimbolj koristno uporabiti ustvarjene dohodke. V večini primerov so takšne programe tudi obravnavali ter sprejeli občni zbori. Slične, toča obsežnejše orientacijske programe so za leto 1.956 sestavile .udi vse okrajne zadružne zve-le.
Koristnost taksnega načina pristopanja k delu se je pokazala ziiasti v tem, da so imeli zadružnik’ in organi zadrug orientacijo, kaj hočejo doseči, da so se dobro in vsestransko pripravili za določene naloge in ia so glede razdelitve letnega dobička dobro premislili, kam naložiti sredstva, da bo čimveč .■ior i s ti.
Težko je reči, da so bile osta-- zadruge brez programa. Sko-:j vsak upravni odbor je spre-; rinal, seveda največkrat, sproti _n za krajše obdobje, sklepe za razne investicije in kmetijske pospeševalne akcije. Vendar so pogosto ti sklepi nastali le iz trenutnih potreb, s težnjo, da j ■ ustvarjene dohodke čimprej uporabi, večkrat neracionalno, t\z,ep: so bili obraz stihijskega uda in včasih celo osebnih -k .ristoiovskih interesov.
Prispevek kmetijskih zadrug ir izvajanju giavne naloge naše . apodarske politike v prihodom obdobju — to je zboljša-a kmetijske proizvodnje, pa e iahiko izredno pomemben, če le bodo lotile tega dela siste-aati.no in usmerile svoje sile redvsem tja. kjer bodo na j večin najhitrejši rezultati. Torej osnovna vsebina kmetijsko .-.podarske-ga programa kako . seči večjo proizvodnjo v kme-,-tvu. V tem smislu bo pro-. . am predvidel utrjevanje in razvijanje raznih gospodarskih c -dvnosti in jačanje zadružnih : iizvodnih sredstev, s kateri-uga rposobna poma-
gati individualnim	proizvajal-
Ltm, da razvijejo kmetijsko •vdajo m sprejemajo so-ne metode kmetijske proiz-e, nadalje bodo važen de' rrograma zadrug,	predvsem
. hovih kmetijskih odsekov različni konkretni	ukrepi za
zboljšanje kmetijske proizvodnje in v zvez: z vsemi temi nalit} - rastlina, ki lobio nese
, metijska zadruga Gorenje . ta kakih 40 arov velik mali-..ak. Iz njega je prodala v jeseni 30.000 sadik pa o din kos, letos pa 1833 kg	malin po
115 din za kg. Bruto dohodek ra sadike je znašal 150.000 din, ra maline pa 210.795 din, skupno torej 330.795 din dohodka.
^ bi na teh 40 arov posejali pšenico in bi znašal hektarski donos 20 kvintalov po ceni 28 din za kg, bi pšenica vrgla 22.400 din dohodka.
Pripomniti pa je že treba, da bi bil pridelek malin že večji, če bi bil malinjak, ki se nahaja skoraj v vasi, ograjen. Tako pa rmajo vanj d-ostop kokoši, ki jim maline Riso odveč, pa tudi razni nepoklicani dvonožcl, ki jim gredo maline v slast, jim niso docela prizanesli. Da so si maline privoščili tudi zbiralci, je pa samo po sebi razumljivo, saj so delali. Celo hmeljarji so pripomnili, da bi bilo bolje saditi maline, kot hmelj. R. A.
programe
logami pravilna razdelitev že razpoložljivih in novo ustvarjenih lastnih sredstev zadrug.
Ce se najprej ustavimo pri investicijah, ki predstavljajo krepitev zadružnih proizvodnih
sredstev, obenem pa močno oporo za hitrejše razvijanje proizvodnje na gospodarstvih članov
zadrug, bomo našli vrsto možnosti in bo težja le odločitev, kje začeti najprej, da bo korist največja. Za investicije bo prav gotovo uporabljen tudi pretežni del zadružne akumulacije. Večina zadrug ima možnost, da uredi razne kmetijske proizvodne objekte od zadružnega posestva. ki naj postane centei napredka kmetijske proizvodnje. pa do trsnic, drevesnic, piemenilnih postaj, steklenjakov, toplih gred. pašnikov, raznih skladišč za semena, silnic itd. Najobsežnejše področje investicij je prav gotovo mehanizacija kmetijstva, kjer bo potrebno doseči bolj vsestransko uvajanje različnih strojev in naprav, utrditi organizacijske oblike koriščenja zadružne mehanizacije in zagotoviti rentabilnost. Zadruge bodo predvidele nabavo raznih pogonskih strojev, strojev za obdelavo zemlje, za setev, za zaščito rast-iin, stroje za pospravilo in predelavo pridelkov, prevozna sredstva, namakalne naprave itd. Znatna količina kmetijskih proizvodov gre v izgubo, odnosno ne pride na trg. ker zadruge še ne razpolagajo v uovoljnl meri z raznimi obrati za predelavo kot so n. pr. sušilnice, predelovalnice sadja in sočivja, urejene zbiralnice mleka, žganjarne, kleti in podobno. Možnosti so tudi, da zadruge razvijejo razne uslužnostne, odnosno dbrtne dejavnosti kot kovaško, kolar-sko, mizarsko obrt, domačo obrt in še druge obrti komunalnega značaja. Nekatere zadruge bodo vršile tudi razne druge investicije kot dograditev zadružnega doma, na področju proizvodnje gradbenega materiala (kamnolom, apnenica, manjše opekarne), vodovod, investicije :a zboljšanje trgovine itd.
Ze v preteklih letih so kmetijske zadruge dosegle uspehe
glede zboljšanja kmetijske proizvodnje z nekaterimi dobro zvedenimi kmetijskimi ukrepi. Pokazalo pa se je, da je bil uspeh večji tam, kjer je bil ukrep pravočasno dobro organizacijsko in materialno pripravljen, kjer so bili zadružniki prepričani v koristnost in nujnost tega. Prav gotovo ima-o upravni odbori, predvsem pa idbori njihovih strokovnih od-•ekov široke možnosti, da ob oomoči kmetijskih služb OZZ, TZZ in drugih kmetijskih institucij pokrenejo konkretne akcije za napredek kmetijske proizvodnje. V našem kmetijstvu se skrivajo še ogromne rezerve, ki jih lahko v nekaj letih v veliki meri izkoristimo Naj navedem le nekaj važnejših ukrepov, ki jih bodo stavile zadruge v svoj program. N. pr. zamenjava semen žit, krompirja itd. Če bi n. pr. uspeli zamenjati vsako peto leto krompir za seme. bi to pomenilo radi večjega donosa na ha v Sloveniji 26.000 vagonov krompirja več ali 2.6 milijard din več dohodkov. To pa lahko dosežemo v nekaj letih s sistematičnim in vztrajnim delom. V zvezi z zboljšanjem semenarstva bodo zadruge stavile v svoj program proizvodnjo raznih semen, sortne in demonstracijske poizkuse in čiščenje semen. Samo čiščenje žitnih semen nam lahko pripomore, da
oomo imeli v Sloveniji za 1800 vagonov večji pridelek žit. Zadruge bode vršile nadalje preizkuse zemlje, to je odvzeme vzorcev zemlje zaradi analize tal, gnojilne poizkuse, škropljenje, zatiranje raznih plevelov, apnenje, manjše drenaže in druge melioracije, uvajale nove stroje itd.
V sadjarstvu in vinogradništvu bo važna naloga zadrug obnova, pa naj bo plantažna ali ohišniška — raztresena. Težnja zadrug bo. da se izvrši obnova po sodobnih načinih. V tej zvezi bodo zadrug pripravile program obnove za določeno področje ali za konkretne nasade. V zveži z urejanjem starih’ nasadov bo v programu pomlajevanje dreves, precepljanje, iz-krčenje ostarelih dreves, škropljenje. gnojenje, obdelovanje itd. Da se populazira pravilno gnojenje sadovnjakov in vinogradov, bodo vršile zadruge gnojilne poizkuse, prav tako škropilne poizkuse itd.
Velike rezerve se še skrivajo tudi v živinorejski proizvodnji. Nekaj primerov: če povečamo mlečnost za 300 kg letno povprečno na eno kravo, predstavlja to v Sloveniji novih 78 milijonov kg mleka več ali 1,5 milijarde din, če pa v celoti izkoristimo proizvodno sposobnost naših krav, pomeni to 390 milijonov kg mleka več ali 7.8 milijard din več. Z zboljšanjem krmiljenja lahko povečamo v Sloveniji letni prirastek goveje živine za 14.6 milijona kg žive teže ali 2,6 milijarde din več. Vsled neurejenih gnojišč gre v izgubo toliko hranljivih snovi, da bi lahko povečali z njimi
pridelek krme za 1,5 milijarde din. Samo s tem, da teleta sesajo ali pijejo polnomastno mleko, zgubimo 1680 ton masla,
ki bi ga lahko zajeli brez škode za prehrano in razvoj telet. Teh rezerv pa je še več! Živinorejci bodo prav lahko našli naloge za jsvoj program, dobro bodo pa morali premisliti, katerim nalogam posvetiti največ pažnje. da se bo povečala živinorejska proizvodnja. Na področju selekcije bodo predvidle zadruge sprejemanje živine v rodovnik. razširitev molzne kontrole, nabavo plemenjakov, zamenjavo pasme itd. Važna bo izgradnja gnojišč, silosov, naprava tekališč. ureditev pašnikov, pregonskih pašnikov, zboljšanje načina krmljenja, gnojilni poizkusi na travnikih, zdravstveni pregledi živine itd.
Konkretno delo v različnih kmetijsko pospeševalnih akcijah bo okrepilo kmetijske odseke zadrug, učvrstili se bodo odnosi med članstvom in zadrugo in tudi uspehi v povečanju kmetijske proizvodnje ne morejo Izostati. Zadruge bodo delovale predvsem na tistih področjih razvoja kmetijstva, kjer ne zadostuje samo pobuda kmeta, temveč je potrebna orgaml-zacijsko-strokovna pomoč zadružne organizacije, ki naj mobilizira lastne sile individualnih proizvajalcev za napredek v svoji proizvodnji. Zadružna sredstva bomo trošili premišljeno le tam, kjer je to nujno potrebno, da pokrenemo v tek lastne sile individualnih proizvajalcev, ki pa so znatne.
N. J.
Živinoreja in specializirana rastlinska proizvodnja
Polj edelsko-živino rejsko gospodarstvo v Apački kotlini je eno najmočnejših socialističnih obratov te vrste v Sloveniji. Po reorganizaciji KDZ je bilo v sklopu posestva nekaj nad 950 ha obdelovalnih površin. Ustanovili so samostojna delovišča v Črncih, Stogovcih in Luma-noših. Delovišče Vratji vrh se je letos odcepilo in na 200 ha površine so ustanovili KG Trata.
V zadnjem času Je glavna skrb črnske direkcije specializirana rastlinska proizvodnja ob istočasnem izboljšanju pogojev za živinorejo. Od sedaj številnih kultur, bodo v bodoče na posestvu pridelovali le bele žitarice in krompir. Več površin pa mislijo zasejati s peso ter s koruzo za silažo. Zato bo potrebno preorati nekaj travniških površin. To jim bo omogočalo, da bodo lahko število goveje živine vskladdli s hektarskimi površinami. Na posestvu pride zdaj le 0.40 živinske enote na hektar. Število goveje živine bodo morali od 370 povečati na 950 glav. Pred tem bo seveda treba dograditi hlev v Luma-noših ter pomožne objekt« pri bivših zadružnih hlevih, ki so prešli v last posestva v Apačah, Stogovcih, Podgorju, Lutvercih in tako dalje.
Na posestvu odgajajo zelo dobre plemenjake in tako doeti prispevajo k napredku govedoreje tudi v zasebnem sektorju. Pri 190 kravah-mlekaricah so leto« dosegli že dokaj visoko molznost — 8.000 litrov. Naj-
V soboški občini bo treba BOLJE GOSPODARITI
SoboSca občina predstavlja poleg svoje industrije in obrtno dejavnosti močno agrarno področje. Področje občine obsega 20.798 ha zemlje, od katere je 14.163 ha obdelovalne površine, 5043 ha gozdne, 467 ho močvirij in 1125 ha nerodovitne površine. V občini zavzema obdelovalna površina 70 odst. celotne površine, kar je za 3% boljše kot v okrajnem merilu. Ta površina Je razdeljena na 4164 gospodarstev, od katerih jih je 951 nekmetovalcev. V občini prevladuj« močan srednji kmet 8 posestjo nad 3 ha in s sorazmerno maloštevilnimi družinami. Na področju občine sta dve kmetijski gospodarstvi socialističnega sektorja in »icer Rakičan z raztresenimi obrati v Mačkovcih, Lemerju, Petanjoih in soboška ekonomija, Id m dobro in hitro razvija. Pri obeh posestvih je osnovni problem razdrobljenost zemljiških parcel.
Živinoreja Je močna gospodarska panoga, saj redijo kmetijska gospodarstva 1166 konj, 6497 molznih krav, 19592 svinj, 50.672 kokoši in nekatere druge živali. Pod molzno kontrolo imajo samo 718 krav. Tovarna mlečnega prahu je letos v desetih meseciA odkupila na področju občine 918.C24 1 mleka ali povprečno na vsako molzno kravo le okrog 150 litrov, čeprav je bila povprečna cena litru mleka 23 dinarjev. Največja pomanjkljivost za hitrejši razvoj živinoreje je pomanjkanje dobre krme. V občini odm,-ra sadjarstvo zaradi posledic
kaparja ln nezainterestranoatl
posameznih kmetovalcev, ki ne vidijo v tej panogi dovolj rentabilnosti. Podobno je tudi z gozdovi, ki so več ali manj prepuščeni sami sebi. V 15 kmetijskih zadrugah na področju občine je po podatkih zadnjih občinskih zborov včlanjenih 2588 članov oziroma 2328 gospodarstev. Kmetijske zadruge v Gederovdh, Cemalavdh ln Gradišču životarijo aU pa so dejansko izumrle kot v Rankov-cih in Salamendh, za kateri je občinski ljudski odbor uvedel prisilno upravo. Sorazmerno slabo »o včlanjena kmetijska gospodarstva v KZ na področju bivših občin Tišina in Mačkovci. Najmanj JA je včlanjenih v vasi Kuštanovci- Kmetijske za-
Nekaj o mlekarstvu na Danskem
Kadar sc govori o lepem razvo- mlekarni) rer zvečer. Danski pro- ga ju danskega kmetijstva, se ima izvajalec mleka se trudi, da proda ki pr: tem česro v mislih dansko ži-	v	mlekarno	kar najboljše	mleko,
vjnorejo ter mlekarstvo še .pose-	Z	ozirom na	količino maščobe tor
bej. Osemdeset odstotkov vseh	z	ozirom na	čistočo mleka	(števi-
mjekam na Danskem je zadruž-	lo	bakterij)	mu tudi
nega značaja. S prodajo mleka mleko. Cilj vsakega proizvajalca
gospodinjstva, dovaža voznik, vozi v mlekarno namolzeno
mleko.
Na Danskem imajo rudi posebno zvezo združenih mlekarn, v
,plačujejo katero so včlanjeni .preko svojih mildkam vsi proizvajalci mleka, i
ton mlekarnam zaslužijo kmetje je dati v mlekarno kar največ Zveza s svo,j5m; strokovnjaki skr^
mleka. Od tega ima dvojno korist. Prvič dobi več denarja za prodano mleko in drugič, dobi
Zamlb-vo da danski kmetje n;-rl za lastno uporabo ne obdr/.e
45 do 50 odstotkov vseh svojih dohodkov. Na Danskem, v državi s 4 mdtjoni 3C0.C00 prebivalcev, je okrog 1300 zadružnih mlekarn, ki predelujejo povprečno po 10.000 litrov mleka dnevno.
Rdeče dansko govedo daje letno 4 do 4500 litrov mleka s 4 cdstotki tolšče. Ne bi to govorili o t etn, kako so dosegli tako viso- mleka doma. Tisto količino, ki jo ko mlečnost pri živini, temveč bi dnevno porabijo, dobe iz mlekar-hoteii spregovoriti par besed o ne v zaprtih steklenicah, v kate-tem, kako na Danskem ravnajo z rih je mleko že pasterelizirano. Z mlekom, da bi prišlo to čimbolj zakonom je prepovedano, da bi zdravo ter pri,rodno do mlekarn, prozvajaici mleka sami izdelovali Od aprila meseca pa vse do maslo in sir. Kvaliteta njihovih
izdelkov bi prav gotovo ne bila tako dobra, kot kvaliteta onih izdelkov, ki ; h napravijo mlekarne. Vzrok te prepoved* pa je tudi v tem, da 20 odstotkov celotnega danskega izvoza odpade na mlečne izdelke. Ob vsakem drob!jen’u proizvodnje mlečnih izdelkov, bi er dodat- kontrolni organ; teže kom roli ra-
bi za to, da se proizvaja le dobro :n zdravo mleko. Živinorejci so spoznal: koristi, ki jih imajo od
polovice novembra, ko nastopijo hladnejši deževni dnevi, je živina po dnevi in ponoči na pašnikih.
Glavna hrana je torej sveža trava. enkrat dnevno pa živini popadajo tudi koncentrat. Od no-vcsrdi-a meseca do aprila, ko ima-/ vfeio v hlevih, so na jedilnem •sm: seno. sdt/.a, repa ki koncentrata 'otrobi in drugo).
Poleti in pozimi molzejo le dvakrat dnevno. Molža :e mehanizi- se zmanjšale. S tem zakonom protona in ima)jo vsi kmetovalci za izvajalci niti niso materialno pri-
proizvodn'o, pa tudi količine, j13 dobre pogoje za razvoj ki jih sicer dajejo v mlekarne, bi
skujejo.
Če proizvajalec vseeno proda kislo ali zasirjeno mleko, je najprej kaznovan z opominom, nato pa z denarnimi kaznimi, ki so precej visoke. Zadružna zavest proizvajalcem ne dovoljuje, da bi prodajali slabo ali penajrejeno mleko, ker se zavedajo, da služijo mlečni proizvodi za prehrano ne samo domačemu ljudstvu, temveč v veliki meri tudi reprezentiraiio državo v tujini. Samo iz dobrega mleka lahko izdelajo dobre m'ečne izdelke in samo dobre mlečne izdelke je mogoče uspešno prodat: v inozemstvu.
Tud( pri nas bi si morali glede
mlekarstva proizvajalci prizadevati, da b: prodali kar največ mleka najbližjim mlekarnam, kar b! bilo
80 potrebne st.roie Md/ejo zju- zadeti, saj so oni deležni dobička velikega pomena za dober razvoi eraj, (poleti že okrog četrte ure svojih mlekarskih zadrug. Maslo, prehrambene industrije. da. bi bilo mleko lahko čimprej v str ter mleko za potrebe kmečke-	Irti.	M.	K.
druga mo sa&ed« urejati Članstvo, vendar mo lm«£e lani na koncu lata neplačan« delete v vitini okrog pol milijone dinarjev. Kmetijska zadruge v Bankovcih nima lanskoletnega saki j učnega račune in te ni Imela letnega Ebora, kar J« edinstven primer v okraju. V Černe lavcih mo plačali zaostanke deležev la sredstev kmetijske zadruge, kar vsekakor ni pozitivno vplivalo na razvijanje zadružne zavesti. Pri odkupu kmetijskih pridelkov mo zadruge odigrale svojo vlogo. V preveliki vnemi aa odkup sa je dogajalo, da ao ee od poslovodje do Članov upravnih odborov vsi spremenili v nakupovalce, hodili od hiše do hiše, pri kmetih skoraj prosjačili ze kmetijske pridelka ter ustarjah tako psihozo za zvišanje cen. V prvem polletju ao kmetijske zadruge soboške občine prodale za 114 milijonov 209 tisoč dinarjev kmetijskih pridelkov in živine ter v Istem obdobju za 35 milijonov dinarjev potrošnega blaga. Vse KG razen Gradišča, Kroga in Sobote so prvo polletje zaključile z dobički, ki znašajo skupno 2 milijona dinarjev. Večina upravnih odborov ima položaj zadrug v svojih rokah. To je težko trditi za upravni odbor kmetijske zadruge Gradišče, ki se od svoje izvolitve v februarju še ni sestal.
Na področju občine je 55 mlatilnic. Samo štiri imajo kmetijske zadruge, medtem ko imajo ostale zasebniki. Le-ti z mlatilnicami razvijajo široko dejavnost z žaganjem drv in z ostalimi uslugami. Prav tako je v Pomurju več traktorjev pri zasebnikih kot v kmetijskih za-material in prevoza Zneske za to drugah. Ugotovljeno je, da postajo bosta določili tudi kmetij-* traktorji prevozijo več gramoza ski zadrugi Bukovci in Zavrč, kot preorjejo zemlje. Pri kme-
V CIRKULANAH BODO GRADILI , PLEMENILN0 POSTAJO
Nov.i občinski ljudski odbor Bori je sprejo zelo važen sklep o zgraditvi »plemenilne postaj^«, veterinarske ambulante. Načrti »o že izgotovljeni, prav tako pa je določeno tudi stavbišče v Dolanah ob Dravi pri Borlu. Tu je nekako središče nove obalne. Obstoječi plemenilni postaji v Ptuju in Mošk arijcih sta oddaljeni 18 do 22 km in zaradi tega ne moreta priti v poštev.
Da je postaja potrebna, je razvidno iz števila živine na tem področju, ki znaša 2497 glav. Zanimanje za to postajo pa kažejo tudi prispevki kmetijskih zadrug v znesku 940 tisoč din, oblljubljemi
medtem ko so kmetijsko posestvo Cirkulane, KZ Cirkulane in KZ Kurerinci prispevali zgoraj navedeno svoto.
Postaja hi veliko pripomogla k izboljšanju živinoreje, ker manjka plemenskih bikov, ki so bili ob priliki zdravljenja jalovosti izločeni. Jalovost pa še sedaj ni zatrta in jo povzročajo še naprej razni okuženi in zakotni biki. Veterinar tov. Fčguš, ki je zelo požrtvovalen, ima polne roke dela in bi potreboval pomočnika.
tajskih zadrugah v občini dela 12 živinorejskih odsekov, 12 poljedelskih 11 sadjarskih, 5 strojnih, čebelarski odsek in odsek za zaščito rastlin. Letos so vodstva kmetijskih zadrug začela kazati več zanimanja za vzgojo svojega članstva tn so pripravljena iz svojih sredstev vzdrževati ljudske univerze. Po drugi strani pa kažejo kmetijske zadrug« še vedno premalo zanimanja za kmetijsko nadaljevalno šolo.
K. M.
mmm
-	••	. . Z v'ž
' :• '*«£
/■'K
><:
r - --
boljša krava »Cilka«, kateri petletni povpreček molznosti je 3700 litrov, je na letošnji republiški razstavi dobila tudi prvo nagrado. V vzorno urejenih, pred leti zgrajenih hlevih goje tudi 700 svinj. Največ goje nemško plemenito svinjo, ki se tu ■najbolje obnese.
Na posestvu se letos postav-ljajo z visokimi hektarskimi donosi. Pri ječmenu sorte »pe-ragis« so dosegli povprečje 23.1 kvinta!a na hektar, na delovišču v Črncih celo 33 q. Ozimna pšenica sorte »bankuta« je dala povprečno 18.7 q donosa na ha. Krompirja rane sorte »bomov«. so pridelali 140 q na ha, krompirja pozne sorte »merkur« ter srednje pozne sorte »jubel* pa 200 g na hektar. Krmske pese so pridelali 420 q na hektar, pa tudi pri sladkorni pesi, ki so jo letos prvič zasadili je bi, hektarski donos kar precejšen in je znašal 210 q.
Stroj mi park z nad sto stroj, omogoča sodobno obdelavo zemlje. • Letos so nabavili še dva traktorja, tako da jih imajo zdaj že šest. Svoj strojni park dajejo na razpolago tudi zasebnim kmetom v okolici.
Na posestvu med drugim primanjkuje strokovnega kadra.
Dokaj pereče Je tud: stanovanj« sko vprašanje za zaposlene d*« lavce. V kratkem mislijo n*> praviti reorganizacijo v riadU kalni organizaciji ter ustanoviti tri podružnice po deloviščih, ki so eno od drugega pravzaprav precej oddaljena in predstavljajo zaokrožene gospodarska enote.
Strokovnjaki črnskega posestva tudi dosti pripomorejo li usposabljanju kmečkega naraščaja. Veliko pomoč nudijo kmetijsko gospodarski šoli, ki jo trenutno obiskuje nad petdeset mladincev z vsega področja Apačke kotline.
Kmetijsko gospodarstvo Črnci ter tudi zadružni gospodarski obrat v Žepovcih dokazujeta prednost skupne obdelave ter mehanizacije. Tudi tu ob naft severni meji dosegajo torej 2« lepe uspehe. Le še poskrbeti bodo morali, da bo v nekaj letih število živine odgovarjalo obdelovalnim površinam posestev. Zlasti pa bo pomembno ob količinskem napredku še vnaprej skrbeti za kvaliteto pri živini. Ta bo morala biti taka, kot danes ali pa se bo morala • temeljito selekcijo še izboljšat^
—jh
K -
mm *Kt v v
Klet vinarske zadruge v Kostanjevici, ki bo kmalu polna letošnjega pridelka. Zmogljivost kleti je 40 vagonov. Ponudba novega pridelka od strani kmetov Je zelo velika in ga klet ne bo mogla vsega prevzeti. Kvaliteta letošnjega pridelka je srednja, vendarle bo s skrbnim šolanjem pod vodstvom znanega vinskega strokovnjaka tov. Likarja letošnji cviček
doberr tudi za trg. Vinarska zadruga v Kostanjevici Je organiad-rala poseben poizkusen nasad c ca pol hektara v Gadovi peči. Nasad je star štiri leta in so leioa na njem kljub dvakratni toči pridelali nad 4000 kg prvovrstnega grozdja, kar je lep uspeh. Ugotovili so. da v tem okolišu najbolj« uspeva žametna črnina, modra frankinja in rizvan.
Žirovska ribiška družina je zelo aktivna
Jabolko, ki Je zraslo na vrtu šolskega upravitelja v p. Slavka Črnigoja. Mali Tabor pot Bogatiti Slattel, ima obeeg 39 cm. premer U cm b telita UH gramov, te J« več h«* pol *
Cez žirovski plato teče Poljanska Sora, ki je prav tam kakor ustvarjena za gojitev potočnih postrvi. Ribiči, včlanjeni v žirovski družini, se dobro zavedajo važnosti svojih voda le za svoje športne in gospodarske potrebe, marveč tudi za turizem, ki se v tem prelepem kotu Gorenjske vse bolj razvija. Ce pa se iz neke vode jemlje, se mora tudi vlagati in zato si je žirovska družina omislila vališče, v katerem bodo valili izkjučno ikre potočne postrvi, za poribljavanje svojih voda. Zmogljivost nove valilnice je 100.000 iker, kar bo zadostovalo. Matične ribe za osmu-kanje bo dobavila Sora. Revir žirovske družine obsega okrog 10 km, v njem lovi 19 upravičencev. Izkušnje kažejo, da dajejo salmonidne vode v Sloveniji na 1 km od 5 do 20 kg postrvi letnega prirastka. Na podlagi sitatističnih podatkov bi Zirovci smeli odloviti 410 komadov, v vodi pa bi ostalo približno 1640 komadov. Tega števila pa v vodi ni. 19 upravičencev ima pravico odloviti v 18 tednih lovne dobe 150 kosov, torej 2850 kosov skupno, kar pa je več kot znaša stalež vseh odraslih salmonidov. Po vpisu v dovolilnice so ujeli vsega 342 postrvi in lipanov. Povprečni odlov znaša na ribiča 57 koroa-do, za 19 ribičev torej 1083 ali skoraj trikrat več kot bi se smelo z gospodarskega vidika odloviti. Poleg tega je treba računati z izgubo, ki jo povzročajo krivoloveš, vidre in drugi škodljivci. Razen tega mora biti Poljanska Sora očiščena klenov, ki so se prekomerno zaredili, in kapljev, ki delajo škodo ikram ln ribjemu zarodu. Ribiška dru-itOa namerava zaradi dviga po-
strvjega sitaleža zmanjšati število tedenskega odlova oziroma prepovedati za določen čas vsak odlov. Medtem se bo ugotovilo stvarno stanje v tej prelepi postrvji vodi, ki šteje že po rvoj-i legi med najleipše na Gorenjskem.	-C
Mednarodna izmenjava \ semen
Napredno kmetijstvo govori pri pridobivanju boljših kmetijskih rastlin o intirodukciji in d omesti-kacijl. Pod tema dvema nazivo« m a razumemo delo in postopek# ki je potreben za preizkušanje, se* men m sadik, ki jih dobimo i* drugih dežel. Na osnovi tega prti dobivajo nove koristne sorte kmetijskih in povrtninskih rastlin, ki jih je treba aklimatizirati v drugih deželah. Do sedaj so na t* način bile tu in tam uvaijane pri nas nove sorte, ni pa bilo sistematičnega dela, niti ni bilo to delo organizirano v širšem obsegu, ker zato nj billo zagotovljenih deviz in ker ni bilo ustrezajočih nasadov za vzgajanje semena, njegovo preizkušanje in razmnoževanje.
Zavod za kmetijstvo v Zagreba in Zavod za sadja rst—o Hrvatsk« sedaj na osnovi zamenjave semen in sadiik poizkušata priti do najbolj plodnih sort raznih rastlin. V zvezi s tem bosta oba zavoda pošiljala sličnim zavodom v ino* zemsrvu sadike in semena. V zamenjavo za to, pa bosta od njih dobivala semena in sadške naj-boii-ših sort. Na ta način bomo lahko prišli brez trošenja deviz do dobrih so-rt sadia. kmetijskih rastlin in povrtnln. katere bomo lahko po opravljenih preizkusih začeli razmnoževati in razdeljevati k m eri. iškim proizva jalcem ti nal. deželi.	M.	B.
Kako se hranimo v menzah
Ob dveh, treh popoldne s« vruje 1J2 ulice pisana množica ljudi iz tovarn, uradov, podjetij In se končno razlije po domovih. Ob tem času se napolnijo tudi menze, kjer se hrani veliko število zaposlenih ljudi. Teleg številnih poročenih abonentov, kjer sta v službi oba zakonca, se hrani v menzah tudi mnogo samskih delavcev ln nameščencev, ki no žive v družini. Številni med njimi imajo neurejene stanovanjske razmere, da si ne morejo skuhati doma niti najnujnejših stvari In no prisi-ljoni, da so hranijo v menzi, velik de! pa jc kljub menzam še vedno nezadostno in neredno hranjen. Prav prehrana pa je važen pogo-j za zdravje ln ugodno počutje človeka, kar pa še vedno premalo upoštevamo. Zlasti v naših menzah sta prehrana ln kulturna postrežba premno-fokrat deležni kaj šibke pozor-
nosti, prav tako pa tudi v raznih obratnih kuhinjah, zavodih itd.
Za to vrsto prehranjevanja kažejo vse premalo zanimanja tudi državni in družbeni organi, a tudi družbene organizacije. Premajhna je tudi ekonomska pomoč, medtem, kc je strokovna kontrola nezadostna. Prav t3 pa b; bila zelo potrebna, kajii priprava in razdeljevanje hrane je večidel v rokah nešolanega in nestrokovnega osebja. Večina tega je za to delo nekvalificirana ali pa ima kvalifikacije, pridobljene le z delovno dobo.
V menzah in drugih podobnih obraiih so neurejena in neenotna tudi določila o javnih dajatvah, ki Jih ti plačujejo, seveda na osnovi večjo ali manjše uvidevnosti ljudskih odborov.
Zaradi teh In Se drugih pomanjkljivosti so posledice dokaj občutno. Hrana v menzah Je
enolična, pogosto neokusno pripravljena in nima v sebi potrebne biološke vrednosti. Tudi cene posameznim obrokom so visoke, za kar pa ne tiči vzrok vedno v ekonomskih pogojih, temveč je posledica raznih, tudi zgoraj navedenih pomanjkljivosti v obratu.
Mnogim ljudem pomeni mensa edino rešitev vsakodnevne prehrane. Cele družine so vsaj za en obrok dnevno vezane na prehranjevanje izven doma zaposleni starši v menzi, otroci pa v šolski kuhinji. Z ozirom na veliko število zaposlenih ljudi je število menz in podobnih obratov še vedno premajhno in ne more zadovoljiti vseh potreb. Kljub pomanjkanju pa so ponekod taki obrati, katerih zmogljivost je le siabo izkoriščena, to pa — zaradi slabe In predrage brane.
m
biaza iz popelina, ki jo prijetno poživljajo ovratnik, manšeti in tepki la črtastega blaga.
DOMA SUŠENO MESO
Ko kupimo klobase opiazrino, dn se čez nekaj d n,! začno kvarili. Vzrok temu je	dia je
shramba premalo zračna ali pa so klobase premalo suhe. Zn to jte najbolje, d® jih že enkrat presunimo v dJrou ▼ Štedilniku.
GoriAte, te Ja prostor, fcjar
kurimo, dobro pometemo in rešetke umijemo. Na to reSefcko položimo kloibase iin slanino ali kar žbl&mo posufittil, Lahko tudi dobro nesoljeno sveže nveoo im slanino. P pastor, kamor pada pepel pa napolnimo z žaganjem, katerega pri vratclh .podkurimo s papirjem. Vratca morajo bč<4 vsa zaprta, tudi zapi-rač nad kotlom (šuber) naj bo le mi9i.o odprt. Žaganje bo počasi tlelo in s tem povzročalo dim, id suM meto. Za eveže meso se mora to sušenj« ponoviti. Bolje je, čte klobase vise, zate vnamemo tenko močno pa-ll-oo in jo damo počez tik pod plodfio ter nanjo obesimo klobaso.	Z.	8.
Prav zaradi tega bi bila kaj
ugodna rešitev v bolj praktičnih oblikah prehrane, kot j« samopostrežba, odnašanje hrane domov (n. pr. iz obratnih menz), ustanavljanje raznih okrepčevalnic in mlečnih restavracij (n. pr. mlečna restavracija v Kranju, ki s svojo ceneno, a izvrstna postrežbo lahko vsakogar zadovolji).
Temeljitejše ln stalno proučevanje prehrane tistih, ki se hranijo izven domačega ognjišča ter organizacije kontrole in stalne pomoči takim obratom bi v izdatni meri pripomogla k temu, da bi bila hrana, ki jo uživa naš delovni človek zares dobra, okusna in kar je mnogo vredno — da bi bila pripravljena vestno In skrbno.
Zakaj se nam zdi domača, še tako priprosta hrana tako dobra? Nedvomna zato, ker je pripravljena z ljubeznijo do tistih, ki jo bodo prišedši ls službe domov z največjim tekom pospravili. Mnogi so prikrajšani za to, zato pa morajo biti prav menze tiste, ki bedo lahko nudile svojim abonentom zdravo, o&asno hrano, ki tudi s cenarr.i ne bo presegala njihovih finančnih zmogljivosti.
W%&
'Uki
Iz vrtca na sprehod
O otroških pleteninah
Obstojajo razlike med pleteninami, ki so otroku potrebna in tistimi, ki slepo sledijo navadi. Govorimo o puloverjih in»pletenih čepicah.
Puloverjih so otroku precej neprimnemejši, kot pletene jopice. Predvsem zato, ker jih otrok teže o-blaži, oz. slači. Iz razumljive »lenobe* otrok obdrži pulover tudi v toplem prostoru, torej z njim ne uravnava svoje telesne toplote, kar pa Je edini namen vseh volnenih pletenin. Poleg tega Imajo pulover-
DGIIMO OTROKA!
Prva pravica vsakega otroka je, <±a ga doji uOtsiina mati. Itlrvogokje pa otroku to pravico k ratijo in zamenjajo d ojvn Jte z umetno prehrano, kar ga pa oropa njemu najbolj prilagojene hrape in obenem že drugih dobrobiti, ki mu zih ne more nadomestili rvolgna druga stvar. Na Kitajskem, Japonskem ln Filipinih, kjer je težko dobite. varno mleko in groze zato otroku diareje, je skoro 100 Odstotkov oirok dojenih, kajti matere poznajo vrednost dojtenj a to vedo tudi, da ima c trote, ki rr.u t-ega ne nudijo, slabe izgle-de, da pszžiivi prvo leto. Tudi rtaša matere vteda za prednost, ki j h tena dojenje pri zdravju Otrok.
Psihološko dobrobit dojenja pa sni-o zaželi spoznavat-1: šele prod nedavnim. L« opazujmo kako ugodno se otrok stisne k materinemu telesu, kako varno se počuti na njenih rokah in kako prijetno v njeni toploti. Tedaj prvič spozna prijetnost va-imo-ati in ljubezni. Čeprav se to zagodi še podzavestno pa lan a vendar že vpliv rja njegovo p | (t jše življenje.
Mnogo otroških problemov, bot eo sedenje palca, mečen je posteljice in težave pni govoru S-' modemi ctročlr p.-lhologi razlagajo kot posledico otroko-
vega občutka ne sigurnosti!. Od kje drugjp naj Izhaja otrokov
prvi občutek sigurnosti ko4 od načina, kako ga njegova mati privije 'k sebi to ga nahrani s hrano, ki mu nikoli ne dela -težav? To so prvi doživljaji otroka to od njih za visi v velika mera njegov duševni razvoj.
Po rojstvu mora otrok obdržati telesno 'temperaturo, začeti dihati im opravljati druge funkcije, ki jih je prej opravljala zanj njegova mati. Devet mesecev sta bila mati in otrok tako rekoč -Isti organizem in medtem, ko se otrok prilagaja na življenje izven matere, naj mati obdrži z njim čim ožji kontakt. Dojenje pa nadaljuje isto vrste prehrane ln obenem tud« fizično bližino tako, da je ločitev postopna in ugoartejša za otroka.
Mleko vsakega sesalca je specifična hrana za njegovega mladiča in to velja tudi za človeškega otroka. Odenem ima mi.eko ob svoji s m viru ravno pravo temperaturo in je prosto bakterij. Materino mleko vsebuje v najbolj ugodnem razmerju za rast mladega organiz-* ma vse minerale in vitamine poleg ogljikovih hidratov, beljakovin Ln maščob.
Nara va je piani rala pravilno za nedonošene kot za v pravil-
nem terminu rojene otroke. Raziskave so pokazale, da imajo prezgodaj rojeni oiinoci slabo toleranco za majščoba. KoJdl&toa maščob pa j« nizka v prvem mleku ln postopoma narašča v prvem mesecu. Tatoo ima otrok najbo-ljšo priložnost da me počasi pniUigodJ na rviituvo množino maščobe.
Poleg teh pne-drvostA p>a mleko matere tudi varuje otrokovo zdravje a različnimi protitelesi.
V mleko se namreč izločajo -iz materina krvi protitelesa zoper davico ošpice in druge bolezni. Iz tega razloga so dojeni otroci manjkrat bolni. Gaatro-in.teslina.hi« infekcij e so ifc prej omenjenih razlogov redke. Zdi s«, da igra materino mleko važno vlogo tudi v preventivi alergij otroka. Tudi ekceml so manj pogosti pri dojenih otrocih. Dojenje pa koristi tudi materi. Uterus (maternica) se pri doječ h prej vrne v norma.lni položaj ln zmanjša do normalne velikosti. Poporodne krvavitve so manj pogoste in prej lahko začne z normalnim žiivljenjiem kot sicer.
dr. A. M
mm*
nitim
Ji pogosto tudi drugo napako, ki pa jo posledica trenutne »mode«. So visoko zaprti tako, da otrok glavo komaj stisne skozi visoik stoječ ovratnik. Čeprav se ti ovratniki sčasoma raztegnejo, pa vendar ne izgubijo svoje druge, važnejše napake. Kadar je otrok oblečen v pulover s takim ovratnikom se vrat in grlo čezmerno segrejeta kar ima za posledico vrsto nevšečnih obolenj.
Iz vseh navedenih vzrokov so primernejše pletene jopice, katera pri domiselni pletilji dobijo mnogo raznovrstnih oblik.
Vsem očitnejši nesmisel pa so pletene kožuhov in as te ali usnjene in a kožuhovino podložene jopic*. Iz nerazumljivega vzroka pa ta tako očiten nesmisel postaja vsesplošna navada tako, da sedaj skoraj že ne poznamo drugačne oblike otroškega pokrivala, kot pleteno, čez ušesa skrbno potisnjeno pleteno čepico. V toplejših septembrskih dneh, sem videla na Golovcu Stdri otroke, ki so imeli na glavi Če« ušesa spletene volnene čepic«, bluzic s kratkimi rokavi in — čevlje v rokah.
Besede o krznenih čepicah so * po neštetem, upajmo, odveč. Predvsem kmečkim staršem, ki pokrijejo svojega otroka s pokrivalom tudi v postelji, pa naj volja zdravnikovo zagotovilo, da je čepica v sobi, otrokovemu zdravju vedno škodljiva.
NE VOLNENEGA PERILA
Ker štejemo med pletenine tudi majica in hlačke, moramo opozarjati, da volneno perilo iz zdravstvenih in estetskih ozirov ni priporočljivo. Velja načelo, da naj bo otrok tudi v hladnejših dneh oblečen tako, da si telesno temperaturo lahko uravnava sam. Prav zaradi tega so tudi pletene jopice tako zelo primerne ln nepogrešljive. Nemogoče je namreč, da bi si otrok
r
Jošku	so
I
f. P., Ljubljana:
Tri leta so že pretekla, odkar eo pri vas ugotovili, t)a imate
razjedo na želodcu. Čeprav st držite predpisane Uiele, ver.dar se. vani težave, posebno bolerir.c r.e-fiejo izboljšati. Kani bi se odločili za operacijo, zdravniki vam •vetujejo, da Je za operacijo prezgodaj, zato si želite še našega nasveta.
I*po!nJeyanje predpisane diete,
P« tudi. če se je še tako strogo
«ržtte. Še nikdar ni dovolj za uapešno zdravljenje razjede na Selodcu. Poleg zdravniško predpisane diete in zdravil je potrebno predvsem, da se notranje umirite. Poskušajte odstraniti iz vašega vsakdanjega življenjskega okolja vse dražljaje, k: so nepotrebni vzrok vaše nervoze in ki posredno vplivajo na trdovratnost. ki Jo kaže razjeda na želodcu njprar.i dosert.T.ieniu zdrav. Ijonju. 7.3. operativno zdravljenje razjede, pa na! gre ra -ezie.ao na felodru ali m dvanajstniku se v
vaiih !eU»i o*2t o-* I:no 1»», čs so tc-favo zeh* hude, r.-i pr., če gre hu«!c to-Iečrne ali krvavitve in
Ce boierr*'4 n.? moremo 7*o*.f*ntl se j zilravni, nlM ne s *nTT«r.em-t>c (»koija. ali ra. čr betetk ?«vi
v —aznrrr—*b kjer le ••*•-'••) irept
bo zdravljenje nemogoče.
Re« Je. da operarija navadno ■rhicse delno olajšanj*, vendar
pa moramo računati tudi po operaciji z razil ur., težavami, ki so posledica odstranitve večjega ali manjšega dela prebavil.
Svetujemo vam, da se, preden se odločite za operacijo, ponovno posvečujete z zdravniki. Zdravila, ki ste jiit ooslej jemali, nc morejo škodovati organizmu, vendar si pa .morate biti r.a jasnem, da ta zdravila lajšajo težave, nikdar pa ne zdravijo razjede.
P. T-. MARIBOR:
Na desni stran:	levega palca
ob sklepu imate že delj časa bulo, k( lam povzroča bolečine, obenem Vam pa kvari zunanjo obliko vsaTse obutve. Te vrste spremembo na palcu Imenujemo s tujko hn|ux vaigus: če gre za vnetje mešička zdravimo bulo z 2(1 odstotnim ilttiolnni mazilom, s eer p- z opereciio al pa z ortopedskimi pomagali Včasih že s primerni mvložkom talto da dvignemo povprečni Ink strpala,
ali na to način, da damo vložek med palec in ostale prste, izboljšam o ali preprečimo nadaljnjo deformacijo. K dcformarill palci* ntlvef pripomorejo koničasti čev
lil.
Posvetujte se z zdravnikom-ortonpdom, ki Vam bo da! navodila tudi za nošenje primernih červllcv.	Dr. D R.
Jožek je prvorojenec. Oče in mati sta bila takrat v tuji hiši kot delavca. Oba sta trdo delala in delo matere je imelo posledice na otroku. Jožek je prišel na svet z dvema hibama: nenormalno veliki ušesi in vdrtino na prsnem košu. Njemu je sledi!« na svet po komaj dobrih desetih mesecih sestrica, in ob njenem vvodu je mati umrla. Oba sta bila u nainežnejši mladostt oropana skrbne materine roke Da sta tudi telesno zaostala, Čeprav je bila sestrica normalno razvita, je povsem razumljivo. Jožko je prebolel več
bolezni, najhujši je bil rahitis. Oče je potem kmalu podedoval dokaj veliko posestvo in se z drugo ženo in otrokoma preselil tja. Otroka sta. dobila mačeho, ta pa kmalu' nato svojega lastnega otroka...
Duševno dobro razvit in po srcu zelo dober otrok Jožek .te v rast' zelo zaostal. Pri devetih letih pa ni bilo niti toliko, kot normalnega šestletnega fantka. Razen ušes seveda. ki so bila nenormat-n Ta-keoe rja 1° n nl-opo S ■	,r«o-
mladi letos -an ledaln benka higienskega zavoda Povedala ie o niem v Diubliani
in kmalu prišla ponj ter ga odpeljala na specialni pregled. Tu so rekli, naj bi šel otrok za dva meseca v otroško kolonijo v Savudrijo, da se malo popravi. Ker ima oče dokajšnje posestvo, naj bi nekaj prispeval, tako so sporočili domov. Pa je privihrala v Ljubljano mačeha in rekla ne, ne bomo plačevali zanj, odkod pa. Vzela je otroka in ga odpeljala domov.
Sledil je dopis Higienskega zavoda na tajništvo za zdravstvo in socialno politiko OLO, da je treba pač otroka dati v
zavod in na okrevanje. Ce ne
zlepa, pa z odlokom. Kdo bo plačal, sedaj ni važno. S pa-' metno besedo sta referentka socialnega skrbstpa in predsednik sveta dobila pristanek očeta in končno tudi mačehe, da sta otroka vzela in poslala na morje. pozneje pa na kliniko. Otrok je šel z veseljem od doma. *Grem,, da mi bodo ušesa popravil i, vam pa Se
pišem kak listek,« je rekel pri odhodu in se veselo usedel v avtomobil. Očetu je Se naročil, na.i	no”|i	.c 1*0*
lesom, pa nai nikar na pozabi dati na kolo »bučo«, da ha hali vdnh—n cedol /Buča
p oseben sedež na kolesu za vožnjo otroka.)
Na kliniki v Ljubljani so pred kratkim Jožku v resnici popravili ušesa s plastično operacijo. Ima povsem normalna. Tudi telesno se je okrepil. Moderna medicina in skrb ljudske oblm- za take otroke, mu bosta s išala vrniti to, za kar ga je prikrajšala narava. Zaradi svoj? zgovornosti in naravne dobrosrčnosti je postal Jožko ljubljenec na kliniki. Vsi ga imajo radi. Zanj se zelo zanima tudi Higienski zavod v Ljubljani, prav tako tajništvo za zdravstvo in socialno politiko na okraju. Vsi si prizadevajo, da bi postal koristen član družbe. Predlog je, da bi ga dali sedaj v dom invalidne dece. O tem bo sklepal svet za zdravstvo, kajti po uredbi bi moral zanj plačevati oče, ker ima veliko posestvo. On in mačeha pa se branita prispevati, ker je posestvo močno obremenjeno z užitkom in sta za delo na posestim sama To je tudi res. Vsekakor je pa otrok potreben družbene skrbi za -rf-m-te ir) 7’rpojo. ker bo le tako lahko postal koristen »n Zfl/inuoli«n človek.	tri
v šoli ali pri igri slačil in oblačil majice ln maje, bluzice in stare brezrokavnike, s katerimi tako radi »toplo oblečejo* svojega vedno »nagačenega« otroka. Lahki triko ali tenka flanelasta majica brez rokavov pod toplejšo bluzo in jo-pco je tudi v hudi zimi dovolj.
Ob pleteninah velja tudi vedno uspešno estetsko načelo, da je lepo vse tisto, kar je preprosto. Dovolj je, če pletenino, ki je gladko pletena okrasimo s skromnim pletenim vzorcem (prav primeren je za to grahast vzorec; prva vrsta menjaje levo in desme, druga vrsta same leve, tretja vrsta desna—leva — torej menjaje s prvo vrsto). Vsi. z roko našiti okraski rož in pent-Ijic pa so največkrat zelo neokusni.
Tudi kroj pletenih jopic in puloverjev ali brezrokavnikov je lahko dober, ali pa smešen. Tako so primerne za dojenčke jopice »z reglan rokavi«, katere začnemo plesti ob vratu. Primerni so tudi ozki kimono rokavi, ki se pa takoj spremenijo v smešno in neprimerno, če so pod pazduho globoki. D. P.
rDor na naši mizi
N« vem, rajcaj naSe gospodind* por tauoo malo cenijo. Dodajajo ga le kot začimbo go vej i Juhi, a d.ruga6e ga malo ali pa sploh n« pripravljajo. Morda ga niso niti poskusile pitpraviu v jcaikSni drugi obliki, in vendar Je por skoro edina zelemjadna vrsta, ki o<«rtane sveža in so*£na v zemlji čez vsa, tudi naj hujšo zimo tja do pomladi. Pripisujejo mu Ui-di več rudninskih snovi, posebno pa železa-kakor čebuli, v katero vrsto tudi spada, le da Lma prijetnejši, milejši okus. Zato ga p: ide varno raznim jedern. kot začimbo.
Kaj vse flahko napravimo Ls pora?
Porove Juha z dodatkom krompirja, odišavljena z vinskim kisom ln paradiiAnJkocn nam bo iz-bom o tekni le.
Krompirjeva solata, med katera bomo zmešale drobno zrezan por bo zedo okusna, a tudi za oko lepa.
Pripravljamo ga tudi kot beluše. Por očistimo ter odrežemo trde zelene liste (te bomo porabile ali za juho add pa prikuho), nato ga skuhamo v slani vodi’ odcedimo in zabelimo z maslom, na katerem smo prepražile drobtinice.
Okusna Je porova omaka. N"a mast: zarumein/mo žličko sladkorja, dodamo na drobne rezance zrezan por, ga 'prepražimo in malo potresemo z moko. Ko se tudi moka malce prepraži, dodamo še sladko papriko in primemo zalijemo. Na koii cu pride nemo Se limonov sok ter košček presnega masla.
II govedini bomo postregle porovo prikuho, ki jo napravimo s prežganjem kot uruge prikuhe, na koncu ji doditmo še skodelico kislo smetane.
Za sladokusce p a pripravimo por z belim vinom. V ta namen oč olimo por vseh trdih zelenih listov ter ga razrežemo na 10 cm doige kose, ga poparimo in odcedimo. Zložimo ga v primemo ko-Z;Co ter polijemo z 10 dkg masla in Čašo belega vina ter primerno osolimo. V tem ga nato dušimo. Ko je por mehak in je vino izr-hlapelo, ga z de vam o v drugo posodo. Na esta-iccn cr.aslu pa p*, e-pražimo drobtinice, z njimi zabel mo por in postrežemo.
Z a-peč en por s kremo: rjem Pod kg belega pora zrežemo na reta n c	s	P
'a V
h ni n o še pod k g krom-p: rj ? v celem. V skodelici zmešamo eno ' -	• : > lit ra sm tan< jo žvrfe-
Ijamo z dvema jajcema. Na krožil 1 k pa narii io *. i > I U -• sira. V dobro namazano koz co bomo naložile plast kuhanega in na tanke rezine zrezanega kromp r-ja, nmj natresemo plast pora, potre-semo s sirom ln polijemo s smetano, tako po-stopamo, dokler ne porab:mr» vsega krompirja pora, sira ln smetane. Na vrh damo še košček «našla in v pečici lepo rumeno spečemo.
Viclite, drage gospodinje, kaj v«e lahko p-r‘pravimo Iz pom. Naštetih je le Dričaj jedi. cenenih in tnalo dražjih, vse pa so okusne.	Marica
Kakšen le pristen med
Naša naročnica »7. T. postavlja vprašanje, 2ta.ko se loči pristen naravni med od ponarejenega, zmešanega s sladkorjem.
Ce hočemo dognati, ali je med pristen ali ponarejen, moramo upoštevati več okolnoGti, predvsem pa njegovo barvo, okus, aromo, gostoto kakor tudi kemični sestav. Vnanja svo.jstva ugotavljamo s čutili, notranje lastnosti pa s kemično analizo.
Med ima lahko vse nianse od belorumene do rdečkaste in tean-norjave barve. Pri nas Je najbolj običajen mešani cvetlični »ned, ki je navadno rdečkasto-i umene do rjavkaste barve Cisti akacijev med, ki je zlasti v inozemstvu zelo cenjen, je n. pr. po barvi zelo podoben gosti sladkorni raztopini, razlikuje pa se od nje po drugih lastnostih. Pri cvetličnih vrsT-ah sklepamo po barvi tud: na okus medu. Na splošno so svetle vrste cvetličnega rierlu milega, temne vrste pa bolj ostrega okusa. Listna mama smrekov in ho-iev med p3 so temne barve, a Izjem ocna blagega okusa.
Prav tako sta okus in aroma pri raznih vrstah različna. Zelo izrazit vonj in grena^ okus »ms med žlahtnega kostanja. Ajdovrc .ma ostei okus in močno i si. Izrazito a.ormo ln oku-s ima tu-d; med jesenske rese in repice. Specifično 3<rcmo (cvetico) raznih vrst medu se*?tavijaio eterična olja ter nj:m s‘ične snovi, ki pri segrevanju medu hitro izhlapeva-jo.
Po rastlinah, na katerih so čebele nabirale medečino ločimo predvsem cvetlične in gozdne vrste medu Kot sortni cvetlični med n pr. akacijev, lipov, ajdov itd. se praviloma prodaja le te-d-aj. če je pretežno z rastlin ene vnste.
Tudi po gostoti se razne vrste medu ločijo medsebojno. Na gostoto medu ne vpiiva le voda temveč tud; druge sestavine. Ce je med med njimi mnogo sadnega in ob'čajnega trsnega sladkor-
ja, je tekoč, obilica grozdnega
sladkorja pa ga gosti.
Po notranje«n sestavu se lahko med razlikuje. N&jveč je v n j etn raznih sladkorjev. Prav ma-to je med dragoceno živilo, ki ga sladkorja, veliko pa tako imenovanega invertnega sladkorja. Zato Je med dragoceno živilo, ki ga telo takoj vsrka in spremeni v toploto in energijo. Običajni trsni sladkor se mo:a v človeških prebavilih najprej predelati v enostavnejše oblike, t. j. v grozdni in sadni sladkor. Sele v tej obliki ga more organizem vsrkati.
Vode v medu ne sme biti nad
22" m. V kolikor je v njem manj vode, je bolj gost in težak. Ce je v medu preveč vode, se rad polo/ari. To se rado dogaja čebelarjem. ki točijo med iz nepokritega satja. Nekatere vrt? te medu so bolj, druge manj trpežne. Dobro se ohrani le rned, ki vsebuje 18% vode.
Navedli smo v glavnem nekaj svojstev. kakršne mora imeti pristen med. Ce Je kmet. od katerega ste kupili med. sam čebelar, je malo verjetno, da bi bil med ponarejen. Ako se :z prednjega ne morete prepričati o pristnosti ku-pljcnega medu, ga lahko pošljete v analizo Centralnemu higienskemu zavodu. Predlog »Pravilnika o nadzorstvu nad živili« navaja podrobnejša določila, kdaj je med po-kvarjen ali ponarejen. Da se to dožene, je v mnogih primerih potrebna kemična analiza.
Ing. Rihar Jože
POJASNILO
Na naši zadnji družinski strani, v številki 29. novembra j« tiskarski škrat posegel vmes ia povzročil, da je izpadlo ime av-totrja Članka »Mladina in film«, to-v. Franceta Brenka. Zaito danes s tem pojasnilom popravljamo to nevšečnost.
y,.w>	■	Av~».	0
- - •
, ' , -
* 'M m mi IM i! %	%	-
jiv,-	j	\	  |	L.............  iižiia
Ual« radovednica
PBSi JANEZ TRNOTC
ZA OČETOM
RUBi MIKI MUSTEK
; m***
:W£<-S>
3&M.
J
A
190. Bojan, ki se Je bil medtem spet zbral, je prvi
skotil h KunMu. Pes je ležal skoraj kakor mrtev na tleli in ves je bil krvav. >Kuni! Moj zlati Kuni. ne pogini mi!« je zaklical tako žalostno, da je pes dvignil giavo in ga hvaležno pogledal. Ko je pristopil še Zoran, sta dečka psa pregledala in ugotovila, da je na več mestih hudo ogrizen in razpraskan. Solze so jima napolnile oči.
UBSEsnestm
191. »Spraviti r» morava nemudoma v čoln!« je svetoval Zoran. »Samo kako, da ga ne bi preveč bolelo?« je vprašal Bojan. — »Že vem kako,« je dejal Zoran. »Ostani tn pri njem in počakaj, da se vrnem!« Po teh besedah je mlajši brat stekel nazaj proti reki. Starejši je ostal pri hudo ranjenem Kuniju, ga gladil po glavi in ga z najnežnejšimi besedami tolažil. Pes je celo pomigal z repom.
192. Zoran se je vrnil a vesli In s plahto, katero sta
nato ovila in napravila zasilna nosila. Bojan je nabral še naročaj listja in trave in vse skupaj razsteljal po nosilih. Nato sta z združenimi močmi dvignila ranjenega Kunija, ga položila na nosila in ga odnesla proti bregu. Pes se niti trenutek ni upiral njunemu početja. Zavedal se je, da mu hočeta pomagati v hudi stiski.
11
Lj flj I wi_J.	Js a
KOLEDAK
4. decembra:	Barbara
»
Danes se b»vJ»_ b>:x:i in šraje«-sko pxobivai-tvo ii^ominjajo hu-a,ii bojev na Pohbrju ieia ko s j iiioon.	od^Ci-tvi na*
pau.i Poitorsiš:	uataijon.
*
4. decc*.iiJ>ra ieia	so bilfc
enote XV. u:v>.z..ie hude boje z nemško kok>no. a. je šiciu o** rog 700 mož. >.€inci so prodi ii ;z Novelo mesta n.a postojanke o »coli Pogane, j>i i Težkih vodah in Stir^nski \asi. V boju h je doživel sovrulii.k hude .zgube.
Državni arhiv LKS prireja ob
desetletnici ustanovitve razstavo j::	»a arhivskega gia-
g - v a	...ovo	;u tUružben: od-
nos. n \ naš.h tieh v dobi zgoci-cap . dizama«. Razstava bo dni :n univerzitetni kn.j	:	s. do vJcljuono 1-1.
dec. ci.iL.no od H». do 12. in 16 do 18.	*.	ob nedelj ali od U. do
■ > pi OGit.
Za	in	šole bo p:e » trb-
ljeno v. . s tv o ;o pr».dhodn. prija .	ni	m	20-002.
Oiltlciv iv za keii.ijo Tebiiiške fakultete Univerze v Ljubljani vab vse k	in	svojce	k	oo*
c ... l plošče *ovari-
ki SO podil V ršOii.
O-.-kir.tjje bo v sreao, 7. dececu-bra t. 1., ob 11. ui; dopoldne v avij oddelka, Mumiiiova 3.
Pridi:e danes ob 11. uri na Gospodarsko razstavišče v Ljubija-r jtr bo zreb.tnje gasilske lote-
se utzenirje in tehnike obve-trno. da jc* pn Zveznetn zavoda za socialno zavaiovanje pod-zeta akcija za dokup službenih et z č-esa sacnostojne ipnvatne ;x)kiLcnc dejavnost, ipied ld ena jem 1945) k jun cios ej niso b.U šteta v starostno zavarovanje Pr* vade te inženirje in tehnike po ZiVamo. da se zaradi izpolnitve, anketna pole m nadn-jniega ukre. panja prijavijo pr; pristojnem rc- I letn strokovnean društvu in.
-1 tehr ov ali pri Zvez.
inženirjev in tehnikov LRS, L»jub. Jana, Erjavčeva 11. Skrajni rok za \xi avo je S. december 1255. — Iz pisarne Zveze inženirjev in tJinikov t.r.S.
(e kupita srečke gasilske loterije i ' 1 za 5'^ din, iai.ko ze dani s zadt »ie;e premijo 3W.UQfl ilin.
Društvo diplomiranih flztotera-pe% tu Slovenije sklicuje dne 17. 18. XII 1S55 prvo letno skupščino. Skupšč.na b > na Oi l.ipedski klinik:	v L.ubljani. Vse članice
društva :ia.j se skupščine gotovo udeleži o, — Upravni odbor.
Otroška klinika sporoča, da rruv ra do nadaljnjega zaradi selitve posameznih oddelkov v glavno zgradbo na Vrazovecn trgu. omejiti sprejem bolnih otrok le na najnujnejše primere. Prosimo vse zdravnike in terenske sestre, ki napotujejo otroke v Otroško kli-V	'.t.*... kakor tudi vse
starše, da to prehodno stanje v ustanovi upoštevajo z razumevanjem.
Izžrebane dobitke bodo izplačevale vse po*?te v Sloveniji.
Elektrotehniško društvo LRS sporoča vsem prij avliencem, da
se bo tečaj za kvalificirane delavce v ele>ktr ost roki pri6e«l dne
12, decembra I9i5 ob 14-30 uri v
sindikaSiTi; dvorani Elektro Lj ubij ah a-m^ to. Ljubljana, Krekov
trg 10—II.
K sodobni stanovanjski kulturi spadajo
G O-KO T A B t * T »
v toaletnih prostorih
Avlo-moto društvo Radovljica
lm 3 svoj ledni občni zbor dne 18. dr crn.bra ob 3. uri dopoldne v
Mer.tncm občinskem domu. Za
čla :•.«=• obvezno, nečlani vabljeni. V . k .-i dolžniki naj uredfjo s-"'-e cbv'eznosti d-o 10 decembra 1955, ker se terjatve po tem roku ne bodo upoštevale. — AJ*fD Pe.dovldLoa.
Vsepovsod, vjer .1° notrsbni snaga
najhiiLrcje vam pomaga.
PUTT7IK SLOVENIJA bo orga-
n:z!raJ avtobusni iz'et na vn. z mske olimpjske igre v COT1TI-NO D’A M pEZZO v I alij. koncem januarja	Zahtevajte
programe izleta v vseh poslovalnicah P ITN IX PUTNIK v Ljubljani bo organiziral SILVESTROVANJE v priznanem hote: v RMI.LEVUE v Bohi nju ZAblcvaite proarame v vsot posloval n	• ’' 'TNIK
V prihodnjih dneh bo oblavhen profr«im izletov v letu 1956! Za-Sledujte ni.še objave v dnevnem ftaaoplsju In radiu.
Desettjsoči va-ih sotrpinov, ki su kak01 V; bodsnaii na Želodcu, jeti.n, žolču, čievesju, se je po-zdravilo z učinkuviticu pnrodn:m sredstvom:	rogaškim	»DO	N	AT«
vrelcem. Pijte dnevno eno uro pred vsakim ob> okom do dve čaši. Zahtevajte ga v trgovinah.
* ga lah’'o nabavijo pri -Eko-no-cnu-, »Prehrani« in ».Mercatorju« v Ljubljani.
Da obvaruješ 300 kg krompirja pred gnitjem je dovolj 1 kg KRO-SANA. X>obiš ga v zadrugah, semenarnah, drogerijah, itd.
Imaš težke noge? Dodaj kopeli r.og »JELA« sol .n občutek mladosti tj bo sladil življenje!
Obvestilo! Sindikalna podružnica gospodinjskih pomočnic obvešča svoje članice, dri bo red-nj let ni obCn zbor v četrtek, 8. XII. ob 8. ur- z več or v prostorih sindikalne pisarne Križevniška 2. — Vabljene.
Nov »nedeljska« in »večerna« začetniški plesni tečaj »Centralne plesne šole« (poleg Zmajskega mosta) se bosta pričela: v nedi.-
• jo, D. decembra, ob 19. dopoldne (po’v-:mo za izvcnijuliljansRe :n.teresemo<-ke) p! iporcčljiv) m v četrtek, 15. decembra, ob 18. uri (tuai za štuuente(-kc) z zn -z^r.o učnino). Vpisovanje vsak dan od 17. do 2i. in nedeljo od 10. do 12. ure. Poučuje mojster Jenko.
TUP.IST B1Ž0
Turist Mre b« uvedel nedeljske
avtobusne izlete v Tržič i>n na Golnik. Zanicvajte informacije v Tu: n biioju, Alikloaičeva 17, tel. 30-613.
PREŠERNOVO GL.KDAL.lSCE KRANJ
Nedelja i dec ob 16: dr. Bratko Kreft: Celjski giofje. Izven In za podeželje Sreda, 7 dec ob 70: Vasja Ocvirk: Tretje .ežiiie.. Red premieram in Izven
Petek, a dec ob 20: Vasja Ocvirk: Tret.le ležišče Izven Nedelja, 11. dec., ob 16. WHliam Shakespeare: »Othello«. Izven in za podeželje.
DPD »SVOBODA« KRANJ SINDIKALNI DOM
Nedelja. 4. dec. ob 16. in 20: Ste-
panč:č-Greeo.re: »OJ to le-c-tovo srce«. Opeieta v 3 dejanjih. Prodaja vstopnic od 11 do 12 ure :n uro pred pričetkom predstave v sindikalnem domu.
Predstava ob 16 uri Je za podeželje. Dirigira avtor.
MESTNO GLEDALIŠČE
JESENICE Nedelja, 4. dec., ob 13.30: Molie-re: Sola za že ne. Komedija v petih dejanjih. Zveze z vlaki ugodne.
MESTNO GLEDALIŠČE CELJE
Ponede^ek. 5. dec., ob 19.3C: Shakespeare: »Othelio«. Gostovanje v Žolču.
čSSsšsi
DRAMA
Nedelja, 4. dec. ob 10.30 dop.: Golia: Jurček. Izven in za podeželje.
ob 15: Golca: Jurček. Izven In
za pod--/.eije.
ob 23: Miller: Lov na čarovnice Izv**n :n za podeželje. Ponedeljek, 5. dcc. Zaprto.
Torek, 6. dec. Zaprto.
Sreda. 7. dec. ob 20: Lonca: Svatba krvi. Abonma F.
Četrtek, 3. dcc. ob 2.0: M-lUer: Lov na čarovnice. Abonma K.
Petek, 9. dec. ob 20: Miller: Lov na čarovnice. Abonma S dramski.
Sobota. 10. dec ob 15.30: Golia: Jurček. Zaključena predstava za osnovno čolo Vrtača, ob 20: Machi! a vel !i: M and ra:: o la Izven in za podeželje.
Nedelja, 11. dec. ob 15:	Golta:
Jurček. Izven in za podeželje, ob 20: Miller: Lov na čarovnice. Gostovanje ljubljanske Drame v St. Vidu nad Ljubljano.
opera
Nedelja, 4., ob 19.30:	Masseneit:
?/Ianon. Izven in za podeželje.
Pikic Jel Jek, 5. dec. Zaorto.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA, Gledališka pasaia Nedelja, 4. dec ob 15: Gogolj: Zerntev. Izven
ob 20: Cehov Utva. Izven Zadnjič.
Ponedeljek, 5. dec. ob 20.36: Anouilh: Colocnba. Abonma GSS In TSS III Torek. 6 dec ob 15.30:	GogciJ
Ženitev Abonma red Torek popoldanski Vstopnice so tudi v prodaji
Sreda. 7. dec., ob 26. Gogolj: ženitev Abonma red Sreda. — Vstopnice so tudi v prodaji. Četrtek, 8. dec., ob 20.30: Girau-doux: Trojandke vojske ne bo. Abonma TSS II.
Petek. 9. dec., ob 20 Leskovec: Dva bregova. Abonma LMS II.
Šentjakobsko gledališče
Ljubljana — Mestni dom
Nedelja. 4. dec ob 15.30: Schiller: Marija Stuart-, tragedija. Gostovanje Mihaele Sartčeve. popoldanska predstava, ob 20:	Finžgar:	Diorji lovec,
ljudska igra. večerna predstava
Prodala vstopnic pri blagainl v
Mestnem fiomu. rezerv!ramje tel. št. 323C0. Prihodnji teri»n bo premiera Senečlčeve komedije: L.1u* bežen In logaritmi
OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE -
Komenskega 12
Nedeipr. 4 dec ob 13 tn 17: Podgoršek: »Čudežno drevo ‘.n A len. čica«.
Prodaja vstotvre v nedeljo od
10 do 17 m 14 dalte
,.,scT\a t tTTKOVNO GLEDALIŠČE — MARIONETE Levstikov (Šentjakobski) trg Nedečja, 4. dec. ob 11: Frame Milčinski: Zvezdica Zaspanka.
ROČNE LUTKE Resljeva c. 2S
Nedelja, 4. dec. ob 17 Frrae Mil činsk: Tri čudne zgodbe. Prodaja vstopnic pol ure pred predstavo pri gledališki MafgBl.
Geografsko društvo Slovenije
vab na predavanje o geografskih vtisih :z Vojvockne ob ekskurziji-jugoslovanskih geografov. Predavala bosut prof. dr. Roman Savnik in asist. Milan Šifrer. Predavanje bo v sredo, 7. decembra, ob 20. uri v balkonski predavalnici univerze.	-P
Pediatrična sekcija SZD vabi na predavanje tov. asist. dr. Marjan Boržtnarja: »IzJcu.vtva zdravljenja z glutamlnsKo ulslino-. — Predavanje bo v torek, 6. XII. 1955 ob 19. uri v predavalnici Otroške klinike na Vrazovem tr-
?u.
-P
Prirodoslovno društvo v Ljubljani bo imelo v mesecu decembru 1955 naslednja poljudnoznanstvena predavanja:
V torek. 6. decembra: Dr. Vita’ Manchiu:	Dolgoročna vremenska napoved. Z diapozitivi.
V torek, 13. decembra: Akademik prof. dr. ing. Anton Kuhelj: Nove razvojne smeri v letalstvu. Z diapozitivi.
V torek. 20. decembra: Asistent dr. ing. Aleš »urojniK:	Kaj je elektronski mikroskop. Z diapozitivi.
Predavanje bodo v prirodoslovni predavalnici na Univerzi, vhod z Gosposke ulice, vsakokrat ob 20. uri.	-P
Urbanistično društvo Slovenije, Društvo arhitektov Slovenije in Društvo gradbenih inženirjev in tehnikov LRS vabijo vse svoje člane in ostale interesente na predavanje ing Leona Skaberneta pod naslovom: »Izgradnja stanovanj na Švedskem«, ki bo v ponedeljek, 5. decembra 1955. ob 20 uri v Klubu kulturnih in znanstvenih delavcev, Wolfova 1-III Predavanje bo spremljano z diapozitivi. Vabljenil	-P
OBV-ESTILO
Inštitut za geodezijo In fotogrametrijo v Ljubljani razpisuje za
študijsko leto 1935-36 na podlagi Temeljnega zakone o štipendijah: štipend jo v znesku 600q din mesečno za slušatelja višjih semestrov Geodetskega odseka, prednost imajo absolventi;
štipendijo v znesku 4000 din mesečno za slušatelja nižjih semestrov Geodetskega odseka ter štipendijo v znesku 3000 din mesečno za dijaka Geome-trskega odseka Srednje gradbene šole.
Pismene prošnje z življenjepisom ter opisom dosedanjega študija in dela dostavite Inštitutu za geodezijo in fotogrametrijo do dne 15. XII. 1955.	-S
— poslušajte!. 16.00 Po naši lepi
dcžc-Li — Dušan Kralj: Bohinj in Bohinjci, 16.3u Promenadni koncert, 17.36 Radijska :gra — Rabin-dranath Tagore: Citra (ponovitev), i8.25 Meliki.je, ki Jih radi poslušate, 19.00 liadiiski dnevnik, 19.30
Zabavna giasba, vmes reklame,
20.00 Večerni operni koncert. 21.00 Kulturni razgiedi, 21.15 V svetu ritmov in melodij, 22.15 do 23.00 Nočni koncert sodobne glasbe — Milko Kelemen:	Pieludij, arija, finale. Bela Bertok: Rapsodija št. 1 za violino in klavir, Boliuslav Martinu: Concerto grosso, 22.15 do
23.00 UKV program: Plesna glasba, 23.00 do 24.00 Oddaja za tujino
— na valu 327.1 m (prenos iz Zagreba).
»UNION«: Indijski barvasti film »Mangala. hč. Indije«. Tednik FN 48. Predstave ob 16, 18.30 in
21. Ob 10	uri matineja	istega
lilrna. V gl. viogi: D:ilp Kumar.
»KOMUNA«: amer. barvasti film
»Moulin Rouge*. Brez tednika.
Predstave ob 1C, 18.’o in 20.30. Oo 10 uri matineja istega filma. V gi. vlogi: Jose Ferer in Zsa-Zsa Gabor.
»SLOGA«:	amer. barvasti film
»Peter Pan«. Tednik. Predstave ob 15, 17,	19 in 21.	Ob	10	uri
matineja istega filma. Danes zadnjikrat.
»VIC«:	amer. barvasti film »Do
zadnjega«.	Predstave	ob	»5,	17,
19 in 21. Danes zadnjikrat. V gi. viogi: Richard Widirnark.
»SOČA..:	franc. barvasti fikn
»Rdeče in črno«. I. del. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. V gl. viogi: Danielle Earrieux in Ge-rard Philipe.
Prodaja vstopnic v vseh petih kinematografih od 9	do	u	ter
od 14 dalje.
»SISKA«:	nemški film »Osebna
tajnica«. V gl. vlogi: Sonja Zie-ir.ajin, Rudolf Prack in Paul Hbrbiger. Režija: Paul Martin. Predstave ob 16, 18 in 20.
»TRIGLAV«: ncm.-.ti film »Osebna tajnica«. V gi. vlogi: Sonja Zie-mann, Rudolf Piack in Paul Hbrbiger. Predstave ob 16. 18 in 20. Predaja vstopnic od 10 do 11 in od 15 dalje.
»LITOSTROJ«: franc, film »Sužnji«, ob 13 in 20. Prodaja vstopnic uro pred pričeta om predstave.
ŠENTVID »SVOBODA«: ameriški film »Možje«, ob 15, 17 in 19.
VEVČE: italijanski fikir »Na ostrini meča«.
ZADOBROVA-, Jugoslovanski film »Ešalon dr. M.«.
DOMŽALE:	ruski	barvasti	film
»Dobri prijatelji«, ob 15, 17 In
19.
JARŠE »INIHJPLATI«:	ameriški
barvasti film »Gola ostroga«, ob 16 in 18.
BLED: ameriški barvasti film »Na gladki površini«, ob 14. 16, 18 in
20.
NOVO MESTO »KRKA«: ameriški barvastr film »Pas za pištolo«.
KRANJ »STOR21C«: ob 10.15 premiera ameriškega filma »Greh noči«, ob 14 ameriški barvasti film »Južno od Sahare«, ob 16. 18 in 20 ameriške barvasti film »Rapsodija«.
KRANJ »SVOBODA«:	ameriški
film »Greh noči«, ob 15, 17 in 19. Ob 21 premiera ameriškega barvastega filma »Bledoličnikov sin«
JESENICE »RADIO«:	ameriški
barvasti film »Kapetan Keri«, ob 16, 18 in 20. Dopoldne ob 10 matineja Jugoslovanskega filma »Plavi S«.
JESENICE »PLAV2«: amer. film »Belle Starsscva hčerko«, ob 18
in 20. Ob 10.3) matineja Jugoslovanskega filma »Plavi 9«.
KOROŠKA BELA: ameriški barvasti film »Kapetan Keri«. ob 17, !n 19. Ob 15 Dopoldne jugoslovanski film »Plavi 9«.
S
SPORED ZA NEDELJO poročila: 6.05. 7 08. 13.00. 15.00.
19.00 in 22.00.
6 00 do 7.00 Vedre In poskočne melodije za prijotno nedefljsko Jutro 7 15 Reklame. 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva, 7.35 Jutranja serenada. 8.00 O športu in športnikih: Iz naše smučarske literature, 8.15 Pisan spored slovenskih narodnih pesmi. 9 00 Otroška predstava — Fr Feld: »1001« gre na dopust 9.37 Vesel! inter-mezzo* 10 00 Družinski pogovori 10.10 Nedeljski simfonični koncert Franz Schubert:	Rozamunda.
uvertura, Johannes Brahms: Koncert za violino in orkester, Anton Lajovic: Caprice. 11J5 Oddaja za Beneške Slovence. 11.35 Lahek opoldanski glasbeni spored — vmes ob 12.00 do 12.10 Pogovor s poslušalci, 13.13 Zabavna glasba, vmes reklame. 13.20 Pol ure za oašo vas, 14.00 do m.oo Zet«n ste
ZRUVRLE
Ob konca II. Mednarodne razstave radia in telekomunikacij so bile Izžrebane vstopnice s spodaj navedenimi številkami, ki so zadele lepe dobitke.
Lastnike vstopnic pozivamo, da dvignejo dobitke do 15. XII. 1955 v razstaviščni pisarni Gospodarskega razstavišča, Ljubljana, Titova 50.
825.	191.845, 144.698.	136.711,	893,
136.186, 136.336. 39.214. 140.496, 140.551, 25.545.	144.130.	544,	380.	192.689,
45 627. 161.370. 37.494. 46.872. 161.074. 55.519.	4G.28P,	25.393.	8.	433.	458.
154.170, 153.376, 159.872. 164.016, 387. 559, 158.232.
RAZPIS
Svet za urbanizem LR Slovenije in Urbanistični inštitut LR Slovenije razpisujeta
NATEČAJ
za naslednja delovna mesta: dva inženiirja-arhiteleta ali gradbenika: dva diplomirana pravnika;
dva di plomiran® ekonomista; samostojni administrativni uslužbenec;
Tut dobrih strog
Podjetje AVT0TAKSI, Ljubljana
Slomškova štev. 6
poceni proda
OSEBNI AVTOMOBIL
znamke n MERCEDES«.
Vozilo Je popolnoma obnovljeno.
Ogled vsak delavnik od 7.—15. ure v podjetju.
iBtiamiiiiiiiHiiiiiBisiaiiiHiiiiiiiiceaaiiiiiiiiiiiniii'
TEKSTILNI INŠTITUT M R R I B 0 S ■
Za vsa delovna mesta Je zaželeno znanje vsaj enega tujega jezika.
Nazivi in plače bodo urejeni po Uredbi o spremembah in dopolnitvah temeljne uredbe o nazivih
m plačali uslužbencev državnih organov.
Za strokovna delovna mesta Je predvidena dopolnilna plača.
Prošnje vložite do 18. decembra 1955 na naslov: Svet za urbanizem LRS, Ljubljana, Gregorčičeva 23 Iz sekretariata Sveta za urbanizem LRS
RAZPIS
Svet za zdravstvo In socialno puutiko LIts razpisuje spiejem n užalit: ii kandidatov v enoletni tečaj za bolničarje prt bolnici za duševne in živčne bolezni v Ljubljani.
rog oj! za sprejem: odslužen vojaški rok, dovršena nižji srednja šola, izjemoma tud; nižja izobrazba, telrsno in duševno zdravje.'
Kandidati naj vložijo s 30 dih koikovarno prošnjo za sprejem (in 20 din v gotovini) na Svet za zdravstvo tn socialno poilitiko LRS, Ljubljana. Zupančičeva 3. Priložijo naj s 25 din kolkovane priloge:	spričevalo,	rojstni list,
življenjepis, potrdilo o nekaznovanju, če so bili že v službi tud! potrdilo službenega 'starešine.
V tečaju se bodo učenci usposabljali za delo v bolnicah za duševne bolezni. Na razpolago so štipendije. Štipendirani tečajniki bodo moral! podpisati pogodbo za določeno dobo službovanja v bolnici za duševne bolezni v Idriji ali po potrebi v aru e ih bolnicah za duševne bolezmi. Prošnje vložite do 15. decembra t. 1.	-R
RAZPIS DELOVNIH MEST
Upravni odbor Zdravstvenega doma Ljutijana-Center razpisuje naslednja delovna mesta: zdravnika splošne prakse; medicinske sestre;
2 bolničark.
Prošnje pošljite do 15. decembra 1955 na Upravo Zdravstvenega dama Ljubljana - Center, Miklošičeva 20-1, soba 110. Prav tacn dobite tudi vse ostale informacije.	-R
RAZPIS
Občinski ljudski odbor Logatec
iazp:suje službeno mesto UPRAVNIKA vodovoda občine Logatec.
Pogoji: srednja strokoivna usposobljenost in praksa v vodstvu manjšega podjetja te ali sorodne
stroke.
Nastop službe 1. januarja 1956. Pravilno kolkovane prošnje z
dokazili o strokovni usposobljenosti in o dosedanjem službovanju vlagajte pri O bernskem ljudskem odboru Logatec.
RAZPIS
Komisija za volitve ln imenovanja pri Občinskem ljudskem odboru Loška dolina razpisuje mesto referenta uprave za dohodke. Pogoj: srednja ekonomska šola, trgovska akademija ali popolna srednja Soda s primerno prakso.	•
Interesenti, ki nimajo predpisane šolske izobrazbe, imajo pa zato usposobljenost v praksi, lahko tudi vlagajo prošnje, ki bodo upoštevane.
Ponudbe z življenjepisom pošljite na Občinski ljudski odbor Loška dolina do zo. decembra 1955. — Komisija za volitve in imenovanja.	-R
RAZPIS
Uprava MI. doma Malčl Beličeve - Ljubljana - Vič razpisuje mesto vzgojitelja(-ice).
Pogoji: dovršeno učiteljišče ali sorodna šola. Prednost Imajo pedagogi z daljšo prakso v sorodni stroki. Nastop službe takoj. -R
razpisuje naslednja mesta:
mesto ŠEFA KONSTRUKCIJSKEGA 3IEGJA	£
mesto KONSTRUKTERJA	£
mesto SAMOSTOJNEGA RAČUNOVODJE	5
■
Pogoji: Za prvi dve mesti tehniška visoka šola	S
— strojni oddelek, večletna praksa v strojnih kon-	a
strukcijah ali kot tehnolog v tekstilni industriji. —	S
Za samostojnega računovodjo trgovska akademija	S
ali .srednja ekonomska šola z večletno prakso pri	S
samostojnih računovodskih poslih.	■
Plača po posebnih predpisih. Službeno mesto Ljub-	J
Ijana, za računovodja Maribor.	■
Ponudbe z navedbo dosedanjih zaposlitev pošljite	S
na upravo Tekstilnega inštituta v Mariboru, poštni	|
predal 130.	S
m
Ob bridki izgubi naše drage mame
MARIJE MARKIZ ETI se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste Jo apremčll na njeni zadnji poti. Posebno smo hvaležni primariju dr. Brandšteterju, dr. Viš-narju in dr. Tancarju za požrtvovalno zdravljenje, kakor tud: vsemu osebju internega oddelka, ki ji Je v hudiih urah nudilo svojo pomoč. Nadalje se zahvaljujemo vsem darovalcem vencev, pevskemu zboru DPD »Svobode«, kakor tudi vsem sostanovalcem in sovaščanom, ki so z nami sočustvovali ali nem izkazali kakršnokoli premoč,*
Družina Marktzeti
Vsem. ki so pomagal: naš: ljubljeni teti
ALOJZIJI IRKIC
v njeni, hudi bolezni. Jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje in vsem, ki so sočustvovali z nami. se najtopleje zahvaljujemo.
2aluJoča družina.
Ob bridki izgubi naše nepozabne in dobre ljubljene mame
MARJANE DRAŠLER, roj. MAZI
se iskreno zahvaljujemo vsem za vence, duhovniku, dobrim sosedom ter vsem. ki so Jo spremili na zadnji poti.
2alujoči: sinova, hčerke in ostalo sorodstvo.
Borovnica, Dražlca.
Zahvala vsem, ki ste na zadnji poti spremili našo ljubljeno mamo
HELENO MREVLJE roj. Faganeli
Iskrena hvala pevskemu zberu iz Mozirja in ptujskemu zboru za žalostinke ter vsem za izraze sožalja.
Žalujoči mož in otroci z družinami.
Ob bridki izgubi skrbne soproge, predobre msme in stare mame
TEREZIJE SEDEJ
se najtopleje zahvaljujemo vsem. ki ste počastili njen spomin in jo spremili na njeni zadnji poti, hišnim stanovalcem in ostalim za poklonjene vence in cvetje.
Prav posebna zahvala zdravniku tov. dr. Dragu Marušiču za m n i :i: - r. n, e njene zadnje ure.
Žalujoča družina Sedejeva.
Ob izgubi noše ljube mame
MARIJE DULAR
se toplo zahvaljujetno vsem. ki ste jo spremili na njen! zadnji poti tn ji darovali cvetje ter ram, ki ste nam izrazili sožalje
P.isebno zahvalo Izrekamo dr. Leskovic Bogdanu, duhovščini, pevcem ;n hišnim stanovalcem za pomoč v času njene hude bolezni.
Žalujoči otroci ln ostali.
Naznanjamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš do-brj oče, stari oče. ded. praded
JAKOB JEGLIČ trgovec tn gostilničar v Spodnjih Dupljah
Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek. 5. t. m., ob 19. uri na farnem pokopališču v Dupljah. 2alujoči: žena, hčerk! Justina in Pavla ter ostalo sorodstvo.
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapusti;la naša žena, mati, sestra in stara mati
FRANČIŠKA ERJAVEC
Pogreb bo v nedeljo, 4. XII. 1953, ob 15.30 uri iz Savelj v Sto-žice.
Žalujoči: mož, hčerka, por. Cer-tair-c, mož Milan, vnukinja Vilma in ostalo sorodstvo.
•ry
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 89 letu starosti za vedno zapustila naša ljubljena mama, babica
JUSTINA BABIC, roj. FREJ
Pogreb drage pokojnice bo danes. 4. XII. 1955. v Dobrepolju. Žalujoči: sin Anton in hčere, Marija. Jožefa, Justina. Terezija z družinami: in ostalo sorodstvo. Ljubljana, Cleveland.
Sporočamo žalostno vest. da Je umrla naša ljubljena sestra, teta
MARIJA EABSEK roj. KRIŽAJ
Pogreb drage pokojnire bo v nedeljo 4. decembra ob 15. uri iz Ni:k^*ajeve mrliške veže ra Zalah.
Ljubljana Rudnir.:. 3. dec. 1955. Žalujoče sestre in ostalo sorodstvo.
Vsem sorodnikom in znancem naznanjamo žalostno vest. da jo podlegel po dolgi in hudi bolezni naš nepozabni, ljubljeni mož in oče
franc jazbec
finančni upokojenec
Na zadnji poti ga bomo spremili o. decembra ob 18. uri na mestno pokopališče v Celju.
Žalujoči: žena Marija sinova Stefan in Mladen, hčerke Ivanka, Anita in Božena ter ostalo sorodstvo.
Celje, Šentjur. Otočec.
Sporočamo žalostno vest. da jb 3. decembra nenadoma preminil tovariš
IVAN FERDO GORJANC požrtvovalen član in predsednik hišnega sveta Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
Hišni svet.
Ljubljana. Crtomirova 19.
Vsem, ki ste sočustvovali ob smrti naše preljube mame, stare mame. babice, svakinje in tete ANE RUDL, roj. SIMONČIČ
vdove po vrtnarju na Vrhnkkl se zahvaljujemo za ustna ln pč-smena sožalja, vsem darovalcem cvetja in vsem, ki ste Jo spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi pevcem za poslovilne žalost: mike.
Vrhnika, 3. XH. 1958.
Žalujoči ostali.
Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki so spremili na zadnji poti našega preljubi)enega in nepozabnega pa pa r,a
ALBINA LIHTENEKER poštnega Inšpektorja v p. mu poklonili vence ln nam izrekli sožalje.
Žalujoč: otroci
Vsem, ki ste spremili našo ljubljeno ženo. mamico, hčerko ln sestro
LUCIJO 2AGAR
na njeni zadnji poti, ji poklonili vence ter izrazili sožalje, naj lepša hvala. Posebna zahvala uslužbencem podjetja Planica Šport, ženam Spodnjih Gemelj ter gimnazijcem nižje gimnazije Šmartno.
Žalujoči mo« z družino ter ostalo sorodstvo.
■pfkaOs q—t, Oft *■»
Vsem,	ki so ob izgubi	našega dragega očeta,	ded-
ka, brata,	tasta, strica in	svaka
EDY£RDA KRRBELJfl
sočustvovali z nami, naša iskrena zahvala. Hvala vsem številnim darovalcem cvetja, vsem, ki so ga spremili na zadnji poti ter pevcem KUD Ivan Rob in godbi Ljudske milice. Posebno zahvalo pa smo dolžni dr.	Benigarju. dr.	Domitroviču, prof.	dr.	Marinčiču in	doc. dr. Mahkoti ter medicinskim	sestram
Vidi, Minki, Jelki in Sonji, ki so storili vse, kar so mogli, da bi nam čim dlje ohranili našega dragega očeta pri zdravju in življenju.
Ljubljana, 3. decembra 1955.
Pepca, Edo in Bojan z družinami ter ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Za vso prijateljsko skrb in usluge, ki jih je bil deležen v času svoje kratke bolezni in nepričakovane smrti naš ljubljeni
profesor ANTON L0VSE
gimnazijski direktor ▼ p.
se po ti poti zahvaljujemo vsem, ki so mu kakorkoli nudili svojo pomoč — doma in na intereni kliniki.
Nešteti Izrazi sožalja, številno spremstvo na zadnji poti, poklonjeno cvetja in darovi v dobrodelne namene, vsa to nam je v veliko tolažbo kot dokaz izrednega spoštovanja ln ljubezni do plemenitega pokojnika.
Za vsa vsi prisrčno zahvaljeni.
Ljubljana, 3. decembra 1955. 2alujoča družina
r 10 sir. / SLOVENSKI POROČEVALEC f Sr. tn - 4. dec*mbra im
MAU
STRANKE, k.i zahtevajo pismeno naslove malih oglasov ali kakršnekoli informacije. naj priložijo za odgovor znamko za 15 din. v nasprotnem primeru ne bomo odgovarjali.
CENA MAL1II OGLASOV; do 10 besed stane beseda 20 din. vsaka nadaljnja 15 din. Za oglas pod šifro oziroma dajanje naslovov (Naslov v ogl. odd.) -*■ 30 din na gornjo ceno Cena zu žen*tbene oglase: beseda 30 din. Za nedeljske objave *T' 30 odstotkov. Za posl?m denar v rvavadnin pismih pe odgovarjamo. Maslcvov ogia-ki so pod šifro. ne izdajamo. — Uprava »Slovenskega po-roci-vaica«.
OPOZORILO! Stranicam, ki pismeno prosijo za naslove oglasov, ki so označeni pod kakršnokoli šifro ali oznako. ne bc.no odgovarjali. — Za zgoraj omenjene oglase morate poslati ponudbe v oglasni oddelek »Slovenskega poročevalca* in na kuvert; ozna-6tti šifro in številko oglasa. — Uprava Slovenskega poročevalca.
ZBPOS
KMETIJSKA ZADRUGA Šempeter v Sav. dol. razp.suje mesti za u pravn: k a s srednjo kmetijsko šolo ter z večletno prakso v kmetijstvu, knjigovodjo z ustrezno šolsko izobrazbo in prakso v knjigovodstvu za kmetijske zadruge. P:ača po tarifnem pravilniku. Ponudbe z živ-Ijenjeo som pošljite r.a naslov: Kmetijska zadruga Šempeter v Sav. dolini. Nastop službe po dogovoru.	22050-1
KMETIJSKA ZADRUGA Polhov Gradec razpisuje službeno mesto upravnika zadruge. Nastop službe s 1. 1. IN*'. Pogoji: večletna praksa v kmei.jstvu :n trgovini, primerna šcls.ca z-obrazba iii znanje adm n stra-tivn-.h in knjigovodskih poslov. Plača po tsrfnem pravilniku. Družinsko stanovanje na razpo-)ago v novem zadružnem domu.
22093-1
KNJIGOVODJA, verz ran v le-Bcarrrtškem knjigovodstvu, z večletno prakso, samski, samostojen. obračunava recepte, sestavlja polletna poročila, želi honorarno namestitev v lekarni ali zdravstvenem domu kjerkoli na deželi. Nastop 1. januarja ali pozneje. Ponudbe pod »Sposoben- v ogl. odd.	22146-1
FINANČNI upokojenec, samski, vešč vseh finančnih in sdni ni-strat.ivr.ih poslov, želi honorarno namestitev v katerikoli občini na deželi. Nastop 1. januarja ali pozneje. Ponudbe v ogl. odd. pod »Vesten«.	2214,-1
♦
-i	5
♦	Tovarna	zamaškov	j
<	v	Ljubljani	»
i	zaposli	£
t knjigovodsko moč |
♦	ta vodenje saldakonta	in
J	osnovnih sredstev.
%	Želena izobrazba:	sred-
♦ nja ekonomska šola ali
♦	nižja ekonomska šola s
♦	prakr-o. Ponudbe na To-
♦ varno zamaškov v Ljub- ♦
♦ ljani, Celovša cesta 32.	♦
£♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦*♦♦»-»♦♦♦♦♦♦«■♦♦♦♦♦♦
KMETIJSKA ZADRUGA Borovnica razpisuje mesto poslovodje obrtnega mojstra elektro nsta-laeije ali elektromehanike. Pogoj: mojstrski izpit in najmanj 3-Ietr.a praksa. Prednost imajo mlajši moški, samski. Plača po kolektivni pogodbi, dodatki po dogovoru. Nastop službe takoj al sl. I. 1955. Pismene ponudbe z opisom dosedanjega službovanja pošljite na naslov: KZ Borovnica.	22239-1
VEČJE INDUSTRIJSKO PODJETJE sprejme visokokvalificiranega pleskarja, ki bi vodil vse vrste pleskarskih del. Ponudbe pod »Pleskar« v ogl. odd.	22730-1
MESARSKEGA POMOČNIKA, k je izurjen sekač in nakupovalec živine, sprejme v službo Mesarsko podjetje »ROG« — Ti bov-lje.	22797-1
Sprejmemo več kvalificiranih delavcev: šivilj in čeplčarjev, pravnega referenta ter referenta za prodajo. Nastop takoj ali po dogovoru. »Obrtnik«, Ljubijana, Masarjkova 31
- - —. — » » * — »-> v * — -	...	■><-	»	*-J.	«	—
KVALIFICIRANE SODARJE sprejmemo. Nastop službe takoj. — Samsko stanovanje preskrb Jeno. Vino Gorenjka. Jesenice. 22860-1 TliGOVi/KI POMOČNIK išče zaposlitev; vojaščine prost. Naslov: Slovenski poročevalec Novo mesto. pod »Dobra cnoč«. 22799-1 Komunalna banka v Skoiji Loki razpisuje tri delovna me-Ria: dve mest, kreditnih referentov in mesto tajnika. Pogoj: polna sred. šola s končanim izpitom (piednost imajo interesenti z Ekonomskim tehnikom). Plača Po uredbi :n pravilniku. Z,.želen je takojšen nastop službe. Prednost imajo domačini, oziroma Interesenti s stanovanjem v Škofji Loki ali b.ižnji okolici.
22791-1
KLEPARSKEGA in vodovodnega inštalaterja sprejmemo takoj v stalno službo Sener Edi. kleparstvo. Brestanica.	22790-1
RACUNOVODJO(-k.njo) in snažilko sprejme Muzej narodne osvoboditve v Ljubljani (poštni predal 170).	22738-1
SPREJMEMO trgovskega poslovodjo (moško moč) za novo trgovino z galanterijskim in modnim blagom. Nastop službe s 1 januarjem 1956. Plača po tarifnem pravilniku V poštev pridejo le interesenti z daljšo prakso. Ponudbe z življenjepisom dos ati upravi trgovskega podjetja »Galeb«, Ljubljana. Čopova u' ica fctev. 7.	22786-1
Novlnska agencija JTJGOPKFS, Beograd, Kn. Mlhailova 2/X, išče poverjenike za prodajo svojih publikacij in zbiranje oglasov prot: proviziji. Poverjenike potrebuje za Kranj. Celje in Maribor.
Prošnje z življenjepisom dostavite najkasneje do 15. decembra 1955.
PISARNIŠKO MOC za delo v knjigovodstvu sprejmemo. Javite se v »Letov«, letalska tovarna — Ljubljana. Celovška 258.	22772-1
KONJARJA, samca, tudi začetnika sprejme takoj KLub za konj-.. u-o.jana . ue--a v Mestni log 15.	22745-1
SOBOSLIKARSKEGA in pleskarskega pomočnika, samo kvalificiranega. sprejmem. Janežič. Vodovodna cesta 76.	22742-1
KMETIJSKA ZADRUGA Borovnica razpisuje mesto poslovodje odkupne postaje. Pogoj: trgovski poslovodja s prakso pri odkupu in prodaji kmetijskih pridelkov. Prednost imajo mlajše moške moči, samske. Stanovanje za samca preskrbljeno. Plača po kolektivni pogodbi, dodatki po dogovoru. Nastop službe takoj ali s 1. 1. 1956. Pismene ponudbe pošljite na KZ Borovnica z opisom dosedanjega službovanja.	22290-1
»>♦«♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦?♦
I Centralna uprava bolnic |
♦	v Kopru	♦
X razpisuje za bolnišnico J X v Kopru naslednja J X	mesta:	X
♦ medicinskega laboranta,
| babice za porodnišnico,
♦ medicinske sestre ali ba-
♦ bice, ki bi jo štipendirali o v 6-mcsečnem tečaju za
♦	instrumenlarkc.
KMETIJSKA ZADRUGA Borovnica razpisuje mesto poslovodje obrtnega mojstra kovača in podkovača. Pogoj: mojstrski lz-plt iz kovaštva in podkovstva n najmanj 3-letna praksa. — Prednost imajo mlajši moški, sanul... Plača po kolektivni pogodbi, dodatki po dogovoru. Nastop službe takoj ali s 1. 1. 1955. Pismene ponudbe z opisom dosedanjega službovanja pošljite na naslov: KZ Borov-n ca.	22291-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO — starejšo, z znanjem kuhe, sprejme dvočlanska družina brez otrok, takoj ali po dogovoru. — Plača 4000 do 5000 d n. Naslov SP Celje.	22525-1
KVALIFICIRANO KUHARICO in materialnega ‘kn;i;gov-odjo(-iklnjo) sprejme takoj gostinsko podjetje Gostilna pri »Španu«, Ljubljana, Malenškova 1.	22536-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO — samostojno, z znanjem kuhe, sprejme štiričlanska družina odraslih takoj ali pozneje. Naslov v ogl. odd.	22701-1
starejso gospodinjsko pomočnico k štiričlanski družini iščem. Šalamun, Šiška, Novi bloki 18-1.	22782-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO — sprejmem takoj. Zglasite se po 15. uri prt Sešek Jože, Gradišče 5!. 12 (dvorišče).	22631-1
MEDNARODNA ŠPEDICIJA potrebuje nameščenca. veščega uvozne in izvozne odprave pošiljk ter korespondence s tem v zvezi. Ponudbe v ogl. oddelek pod »Mednarodna špedicija«.
22500-1
RAČUNOVODJO, 2 mesarja in klobasičarja sprejmemo takoj. Ponudbe osebno ali pismeno na Klavn co Rogaška Slatina.
22051-1
ISCEMO NOČNEGA ČUVAJA. —
ključavničarje, avtokleparje ln delavce za skladišče. Javite se: »Karoserija«, Ljubljana, Kamniška 25.	22811-1
IZVOZNO UVOZNO PODJETJE V Ljubljani išče stenodaktilografi-njo — začetnico. Prednost imajo absolventke Ekonomske srednje šole. Ponudbe pod »Stalna služba« v ogl. oddelek.	22746-d
SPREJMEMO knjigovodsko moč Z znanjem strojepisja, takoj ali s 1 januarjem. Sprejmemo tudi honorarnega knjigovotfjo za dva meseca. Ponudbe pod »Staln.l in honorarni« od ogl. odd. 22764-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO — sprejmem k tričlanski družini. Marosek. Blok V, drugi vhod, oritličje. desno Ljubljana, Šiška.	22813-1
ADMINISTRATIVNO MOC za komercialno službo to materialno knjigovodstvo sprejme podjetje v Ljubljani (lahko začetnica). — Nastop službe takoj ali po dogovoru. Šolska izobrazba: Trgovski tehnikum ali njemu enaka Sola. Plača po tarifnem pr-avilniku. — Ponudbe ood »Vestna« v oglasni oddelek.	22779-1
ČEVLJARSKI MOJSTER, mlajši, pr krojevalec, Išče službo v Ljubljani. Ponudbe v ogl. odd. pod »Čevljarski mojster«.
22724-1
KROJAŠKEGA	POMOČNIKA
sprejmem. Nastop takoj; ostalo zagotovljeno. Krenos Karel, Zalog 64, p. LJubljana-Polje.
22715-1
NATAKARICO, mlajšo, neporočeno. zmožno delati samostojno v manjšem gostinskem obratu, sprejmemo takoj. Plača po tarifnem pravilniku. Zaposlitev v okolici Ljubljane:	samsko
stanovanje preskrbljeno. Naslov v ogl. odd.	22660-1
MLAJŠA UPOKOJENKA, ki bi vodila gospodinjstvo pri zakone h brez otrok, dobi. stanovanje in hrano. Ponudbe pod »Poštena« v ogl. odd. 22685-1
4
*
♦
♦
♦
♦
Lekarna v Kopni
išče
FARMACEVTSKEGA
POMOČNIKA.
Nastop službe takoj.
SPREJMEMO d*tlavc*4-k.o) za pomožno delo. Modno čevljarstvo »Rožnik« Rožna dolina. Cesta V, štev. 2. Ljubljana.	22583-1
K PODJETJU — ustanovi, grem z« hišnico — čistilko. Pogoj je stanovanje. Ponudbe pod »Sposobna« v ogl. oddelek. 22581-1 BABICA z diplomo ln končanim strokovnim izpitom želi zaposlitev v industrijskem ltraju ali v okolici; potrebuje družinsko stanovanje. Ponudbe pod »l. Januar« v ogl. oddelek. 22601-1 GOSPODINJO k dvema osebama iščem za takoj. Ponudbe pod »Poštena ln dobra kuharica« v oglasni oddelek.	22575-1
KNJIGOVODJO(-KINJO) sprejme KZ Sentlovrenc. p. Velika Loka — Ponudbe na gornji naslov s kratkim življenjepisom ln podatki o šolski izobrazbi Plača po tarifnem pravilniku.	2250C-1
SPREJMEM starejšo gospodinjsko pomočnico k štiričlanski družini. Debenjak. Celje, Trg svobode 7.	22818-1
GOSTINSKO PODJETJE »SORA«, Šentvid, razpisuje mesto računovodje podjetja. Pogoj: predpisana šolska izobrazba in praksa. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe najkasneje do 20 t. m. na upravo podjetja.	22778-1
POTNIK za Srbijo, in Makedonijo s sedežem v Nišu. Natančnejša pojasnila dobite; Miodrag Spasič, Niš. Prinčičeva 2-a.	22782-1
ZPSLU2EK
KRPANJE PERILA ln popravilo oblek na domu vam opravijo šivilje iz Gospodinjskega biroja, Trubarjeva 8 .	22784-2
PISARNIŠKO MOC za dopoldanske ure sprejmem honorarno. — Masarykova 60 .	22751-2
ŠIVILJO vzamem na dom. Hla-din. Ljubljana, Resljeva cesta štev. 4-V.	22733-2
UPOKOJENKO za pomoč v gospodinjstvu nekaj ur dnevno sprejmem. Naslov v ogl. oddelku.	22657-2
SPREJMEM starejšo gospodinjo k dvem osebam za nekaj ur dnevno. Ponudbe pod »Starejša« v ogl. odd.	22318-2
SPREJMEM popoldansko honorarno delo v knjigovodstvu ali podobno. Ponudbe pod »Pisarna« V Ogl. Odd,	22716-2
SADIKE jablan m hrušk. sred-njeviaoke, žlahtne, M koaov, prodam. Skrabčeva ulica 2* — nasproti Študentskega naselja (zaželeno popoldne).	22512-4
MOTOR »Puch« 125 prodani. — Žabjek št. 5, Ljubljana. Ogled vsak dan pri Meserko Francu.
' 22474-4
PRODAM: železen štedilnik, dežni plašč in blago hubertus. — Glinška 12, spodaj.	22493-4
KOLESI, moško in žensko, zamenjam za radio ali prodam. — Lipar, Emonska 2, Ljubljana.
22496-4
ČEVLJARSKI čistilni stroj, brezhiben (avspuhmašina). za 40.000 dinarjev prodam Jože Smolej, Kranjska gora 133.	22793-4
PREPROGO, lepo. moderno, zeleno »bukle«, 350x250 cm. prodam. Naslov v ogl. odd.	22794-4
VELIK STROJ za rezanje klobas prodam. Ponudbe pošljite na podružnico Slov. poročevalca Maribor pod »756«.	22793-4
2EN5VKO KOLO prodam. Brankova ulica 9-II. levo (ob Linhartovi ulici pred Rižarno). 22789-4 PISALNI STROJ z gigantsko pisavo. ročno blagajno in peč na žaganje ugodno proda »Reklam-servis« Ljubljana, Čopova ulica
štev S	997fW-4
RAČUNSKI STROJ »Alfa«, električni. dobro ohranjen, proda Trgovsko podjetje »Volan«. Ljubljana, Tavčarjeva 7.	22781-4
DVE MOŠKI KOLESI naprodaj. — Zaloška cesta 89.	22775-4
KAVC. nov (oreh) in šivalni stroj (dolgi čolniček), ugodno prodam. Ulica na Grad 7-a od 15. do 18. ure.	22771-4
NAPRODAJ DKW 125 ccm. v odličnem stanju. Šiška, Vodnikova cesta 65.	22760-4
UGODNO PRODAM dobro ohranjeno samsko spalnico. Ogled v nedeljo od 10. do 12., ob delavnikih od 15. do 16. UTe. Bohinc, Rimska cesta 23. pritličje. 22758-4 PERJE čiščeno. in moški tričetrtinski plašč, krznen ovratnik, štrapacni. prodam. Večna pot štev. 35.	■	22757-4
SrVALNI STROJ. nov. prodam. — Zaloška cesta 119	2	2756-4
KUHINJSKO OPREMO, praktično. lepo. poceni prodam. Zarnikova 15. spodnji zvonec.
22551-4
DOBRO KRAVO. 8 mesecev brejo, prodam. Vižmarje št. 2.
22633-4
NOV KRZNEN PLASC B-lsam prodam. Ogled od 3. do 5. ure. Naslov v ogl. odd.	22637-4
Bolnica, Polj«.	,
VIOLINO, celinko, kompletno, prodam. — Panter. Galetova cesta štev. 10.	23713-4
KRAVA a drugim teletom naprodaj. Velkavrh. Tomačevo številka 19.	22714-4
PRODAMO Diesel motor z menjalnikom 75 Ka, intaflrten, samo državnim podjetjem. — Ponudbe pod »Fiat« V ogl. Odd. 22873-4 SPALNICO v dobrem stanju in jedilnico, kauč. allke. prodam. — Ogled vsak dan od U.—12 ure. Obnova. Ciril Metodova cesta \ štev. 13.	22684-4
KZ VELIKA LOKA bo V nedeljo 11. decembra 1955 na Javni dražbi prodajala naslednje stroje: motorno škropilnico 2 sejalnici, mlatilnico, rob kač za koruzo ln več manjših strojev.	22703-4
2ELEZNO PEC, enoikrltna vrata in boj ler 150 1 za štedilnik prodam. Tavčarjeva ulica štev 6, I. nadstropje.	22707-4
ELEKTRIČNI ŠTEVEC (Landižer, Švica), 2x220 Voltov. 3x20 Amperov. za razsvetljavo aili motor, poceni proda — Henrik Bitenc, Ljubljana. Vižmarje 77.	22711-4
ŠPORTNI FIAT 500 (Topolino) v odličnem stanju naprodaj. Vprašajte:	Keber Drago. Opatija,
Omladiinska 7.	22616-4
CHRYSLER, 5—sedežni, 6-cilindr-ski, v odličnem stanju, naprodaj. Tomac Drago, Rijeka, Sku-rrjjska Draga 22.	22645-4
MOTORNO KOLO »ZOndapp« 250 ccm kardan prodam. Poljane 19 nad Škofjo Loko. 22516-4 JAVNA DRAŽBA najdenih predmetov in presežkov:	kovčki,
dežniki, obleka, perilo, klobuki itd. bo v torek in sredo, 6. ln 7. decembra, pri tovornem skladišču žel. postaje Ljubljana.
22560-4
OTROŠKO POSTELJICO prodam. Vprašati pri Bohinc Jože, Kardeljeva 3-1., Ljubljana.	-4
ČEVLJARSKI LEVOROCNI Šivalni stroj prodam ali zamenjam za ženski šivalni stroj. Ponudbe v ogl. odd. pod »Dober«.	22722-4
ŠTEDILNIK emajliran, prodam.
Remec, Korytkova 7.	22721-4
MOŠKO KOLO, nemško, dirkalno ogrodje ln otroški voziček poceni prodam. Stare pre.vde 6,T, Ljubljana.	22723-4
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK z žimnico za 2.500 din prodam. Vrečar, Gosposka ul. 6, pritličje.	22713-4
FRIZERSKO VAJENKO, pridno — sprejmem. Božič Vladka. Ljubljana. Tavčarjeva 4.	22565-4
KOŽUH. rjav. prodam aa 15.000 dinarjev. Naslov v oglasnem oddelku.	22821-4
PRODAM prelit globok otroški voziček. Škufca Resljeva cesta štev. 27-1.	22620-1
ŠTEDILNIK, zidan, s keramičnimi ploščami prodam. Potočnikova ulica Štev. S.	22614-4
♦♦»♦•♦•♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦a
Menze, kolektivi, zadruge!
Vojvodjanska
agencija
Ljubljana, Tavčarjeva 3,
vam preskrbi zelo poceni mastne prašiče iz Vojvodine, svinjske polovice z. debelo slanino ali samo svinjsko meso. Informacije v pisarni, telefonsko ali osebno.
GOSTILNIŠKO KREDENCO, omaro in posteljo prodam. Poljanska cesta št. 10, dvor:šče. 22S1C—1 TRAVNIK. 11.000 m!, odlične kvalitete. v Trzinu, oddaljen cca. 100 m od železniške proge, prodam. — Informacije: Ljubljana, Cankarjeva 4-n. stan. 7.	22597-4
Škornje štev. 41—12. nove. moške. prodam Naslov v oglasnem oddelku.	22590-4
PRODAM: kravo, plemensko telico in dva prašiča za pršut. — Stepanska cesta 13.	22536-4
ŠIVALNI STROJ »Singer« prodam Smartinska c. 100. priti. 22582-4 KRZNEN PLASC (temnorjav fo-len) nov, poceni prodam. Gosposvetska c. 13-11 vrata 78	22580-4
KUHINJSKO OPRAVO, novo. prodam. Vižmarje 35	22576-4
OTROŠKO KOŠARO, športni voziček in globok voziček z vložkom prodam. — Celovška cesta štev. 67.	22577-4
MOTORNO KOLO DKW, 93 ccm, prodam. Zahariaš, Litostrojsk: _blok štev. 18-1.	22593-4
KOZOLEC s petimi okni. kamni-:>n nocL‘ = v>j. 1 r rit z rwko — ugodno naprodaj pri Rozmanu V Šentvidu S.	22811-4
MESARSKE POMOČNIKE sprejmemo v službo Pismene ponudbe z navedbo dosedanjega dela pošljite ali osebno prinesite v Tovarno konzerv Ljubljana-Vič do 15. decembra 1955.	22802-1
PRODAJALCE SREČK sprejmemo.
Trubarjeva 76.	222G4-1
MIZARSKI MOJSTER želi zaposlitev v okolici Ljubljane Naslov v ogl. oddelku.	22531-1
KMETIJSKA ZADRUGA Krka razpisuje službeno mesto upravnika zadruge. Pogoji: agronom s triletno prakso, kmetijski tehnik s petletno prakso ali večletno prakso v kmetijstvu Plača po kolektivni pogodb?. Pismene ponudbe z življenjepisom in opisom dosedanjega službovanja pošljite na naslov:	KZ Krka,
Dolenjsko.	22555-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO Z znanjem kuhe iščem k štiričlanski družini. Naslov v oglasnem oddelku.	22563-1
TELEFONISTKO sprejmemo takoj Ponudbe pod »Spretna« v oglasni oddelek.	22539-1
ISCEM osemurno zaposlitev kot delavka. Naslov v ogl- od. 22618-1 RENOMIRANO kovinsko podjetje v Ljubljani sprejme v službo dva orodjarja. — Plača po tarifnem pravilniku, oziroma po dogovoru. Naslov v Ogl. odd.
LU
O
Največja trgovska organizacija v državi za promet s pohištvom hi lesom
»LES — LJUBLJANA«
vabi vsakogar k sodelovanju pri
NAGRADNEM NATEČAJU
za določitev novega imena podjetja.
Vzrok za to ■preir.einbo Je možnost zamenjave dosedanje firme z naslovi sorodnih podjetij* kakor tud! dejstvo, da dosedanje nastavlja vec primemo oznako sa vse razsežno poslovanje podjetja.
Ime 2e dolgo ne pre>
Novo ime naj ustreza naslednji
pogojem t
at
e*
<
5»
ULS
n
Qt
<
z:
oblasti.
panel plošče, lesonit, parket, Imlijski pod, lesno volno, zaboje, sode, montažne lesene hiše, izdelke gradbenega mizarstva, Itd.
2. Novo ime naj bo kratko, Jasno in lnhko izgovorljivo tudi inozemcem.
8. Ido ne sme Diti podobno kakemn že obstoječemu nazivu sorodnega podjetja.
Rok za sprejemanja predlogov je do vključno 13. decembra 1955, na kar bo komisija sestavljena !s predstavnikov podjetja. , Trgovinske zbornice LRS in Strokovnega združenja lesno industrijskih podjetij izbrala najboljše predloge.
Za predlog, kt bo v vsem odgovarjal gornjim pogojem ter bo tudi sprejet od Delavskega sveta, je predvidena nagrada v višini
510.000 dflnc^riev
medtem ko bosta naslednja dva predloga nagrajena s 15.090 oziroma 10.0M din.
Nagrade bodo Izplačane takoj po registraciji novega imena, najkasneja pa do 12. februarja 19f6. — Kuvertirane predloge naj ndelezenci predajo osebno ali pismeno na naslov
»LES — LJUBLJANA«, Ljubljana, Centrala za FLRJ, Parmova >7, odsek za propagando.
▼ kuverto s predlogom in šifro naj bo priložena zaprta kaverta, označena z isto šifro, v njej pa ime la točen naslov adele-teuca. Znnanjo kuverto je označiti z napisom »NATEČAJ«. V primeru, da bosta dva avtorja poslala isti predlog za preimenovanje, bo komisija sa nagrado upoštevala red osi ed prispelosti.
O
o
o
in
SLIK* na vse legitimacijo ven o
dveh urah lepo lmdela Foto »Pauli«, Trubarjev* It. 38. (bivša Sv. Petra cesta).	21243-2
PRIKROJEVALNI TEČAJ nudi Salon Kucler, Tomšičeva ulica štev 4	22472-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO — p nižino lahko začetnico, sprejmem k štiričlanski družini. Naslov V Ogl. odd.	22534-2
VAJENCA sprejmem, Čepon, mizarstvo Rakovnik, Galjevica štev. 17-b.	22770-3
j* v
PRODAM v Blatni Brezovici njive ln travnike. Informacije pri oskrbnici Smuk Mariji, Bevke št. 52.	22617-4
SEDLARSKI ŠIVALNI STROJ znamke »Adler« s priborom za vložke za šivanje z motvozom prodam. Cibašek, Moste 37, pošta Komenda.	22623-4
ZENSKO KOLO prodam. Godec, Blok IV-4. stopnišče. Celovška cesta, Šiška.	22626-4
RADIO znamke »Omlg« naprodaj. Ogled pri vratarju p. Tesar, Linhartova uHca.	22627-4
AVTO 1.500 »Fiat«, potreben malega popravila, prodam. Naslov V Ogl. Odd.	22564-4
POSNEMALNIK, 200-litrski, brezhiben, prodam. Stokelj Rudolf. Zabije, p. Dobravlje (Gorica).
22566-4
UGODNO PRODAM motorno kolo znamke »Rudge« 350 ccm. — ogled v nedeljo, 4. 12., v garaži v Polju št. 25, od 8. do 12. ure.	22543-4
DRVA, t. J. štore in veje, poceni prodaja Kmetijsko posestvo Log na Cesti dveh cesarjev 170, Ljubljana-Vič.	22548-4
PRODAM lepo hrastovo posteljo z nočno omarico, otroško posteljico Ir. gugalnega konja. — Naslov v ogl. odd.	22550-4
CRNA ZIMSKA moška suknja, dobro ohranjena, poceni naprodaj. Naslov v ogl. odd. 22574-4
►♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦a
TOVARNA KOVINSKE GALANTERIJE Ljubljana Mariborska 4
proda osebni avto
»MERCEDES 170«
v odličnem stanju. Motor je generalno obnovljen 7. originalnimi deli.
ZtJNDAPP 250 ccm prodam. Poizvedbe pri Cerar, Poljanska 15-11. stopnišče spodaj I 22655-4 KUHINJSKO OPRAVO, lepo, no-vo, poceni prodam. Ogled: Pleskar, Zaloška 6 (poleg Splošne bolnice).	22652-4
2REBICO, staro S mesecev, ter žensko ln moško kolo prodam. * Zgornja Hrušica 3.	22649-4
PRODAM dobro ohranjen krznen plašč »Polarna lisica«. — Klemenc, Ljubljana, Smartinska 3.
22647-4
MAGNETOFON (kovček), ameri-kanskl« na žico, prodam. Naslov V Ogl. Odd.	22644-4
ORIGINALNO MOTORNO KOLO 50 ccm prodam. Kavčičeva 51, Zelena Jama.	22643-4
NOV TRICIKEL poceni prodam. Ulica Milana Majcna 16, Šiška.
22842-4
PRODAM okroglo železno peč. — Janc Ivan, Poljanska 69. 22S40-4 KRASEN CESKI SERVIS (Karls-bad) za 6 oseb, kompleten, prodam. Ogled od 15. do 17. ure. Naslov v ogl. odd.	22638-4
NOVO MOŠKO SUKNJO maren-go prodam. Naslov v ogl. oddelku.	22706-4
CRNO SUKNJO za zrednjo postavo prodam. Bohoričeva ulica 4.	22704-4
DOBER RADIO * gramofonom prodam. Ogled popoldne ob 5. do 7. ure. Rožna dolina c. V. št. 5.	22698-4
ŠIVALNI STROJ z dolgim čolničkom prodam. Bor Josip, Stari trg 6.	22697-4
PISALNO MIZO In »taro pohištvo zelo poceni prodam. Naslov v ogl. odd.	22694-4
SMREKOVE DESKE, auhe, in pocinkane cevi 21/« cole prodam. Hrenova 10.	22692-4
GRAMOFON z avtomatsko izmenjavo 10 plošč prodam. Ogled v nedeljo od 11. do 13. ure. Koman, Wolfova loa-n.	22688-4
ŠIVALNI STROJ, pogrezlj.lv, z okroglim čolničkom, prodam. — Prešernova št. 50, visoko pritličje levo.	22686-4
RADIO 4+1 prodam. Prešernova 9. hišnik.	22680-4
KOTEL za žganjekuho, tudi brzo-parilnlk, kompleten s kačo, naprodaj. Mala čolnarska 17.
22876-4
RES LEP bizam plašč, nov, za visoko postavo, prodam. Naslov v ogl. odd.	22671-4
ŠIVALNI STROJ, pogrezljiiv, šiva naprej in nazaj, odličen, nemški, prodam. strossmayerjeva 16. pritličje desno.	22670-4
»SINGER« šivalni stroj, pogrez-ljiv. prodam. Pred Skotijo 7.
22669-4
PEC, Samotno, in peč na žaganje. novo. prodam. Galjevica št 238.	22668-4
LEP PTANINO prodam. Ponudbe s ceno v ogl. oddelek pod »Dunajska mehanika«.	22650-4
MAGNETOFON prodam. Ponudbe v ogl. odd. pod »Gotovina«.
22654-4
SESTILO, odlično, prodam. Ponudbe pod »50« v ogl oddelek
22665—3
RADIO, petcevnl, prodam. Topniška 15-1., desno.	22661-4
GRAMOFONSKO OMARO S 60 ploščami svetovnih pevcev, arij ln orkestrov prodam. Ogled od 8.—6. ure. Naslov v ogl. oddel-
KRZNENO JOPO (kanadska mu-
trij a) ln črno obleko, novo, predvojni kamgam, prodam. Krojaški salon, Beethovnova 9.
22725-4
RADIO IMCA, 7-cevnl, servis za 12 oseb, češki porcelan, čajni Rosenthal ln kitajski, tor večjo zbirko leposlovnih knjig domačih pisateljev ln prevodov ugodno prodam. Ponudbe pod »Ugodna prilika« v ogl. odd.
22559-4
KRASNO ALOJO, oleander, ga-
šperček, pisalno mizo, dve lončeni peči in zimsko suknjo
poceni prodam. Naslov v ogl.
Odd.	22719-4
»SINGER« Sivatad »troj, pogrez-lj iv, ugodno prodam. Naslov v Ogl. odd.	22710-4
KUHINJSKO KREDENCO, dobro ohranjeno, prodam. Dolenjska cesta 80-a.	22502-4
BETONSKO ZELEZO. 5. 6 in 8 mm ln razni gradbeni material prodam. Naslov v ogl. odd. 22332-4 ELEKTRIČNI GRAMOFON z omaro ln ploščami prodam. Sattner-Jeva ulica 2.	22495-4
MOTORNO KOLO »Norton« 500 ccm. prodam ali zamenjam za lažjega. Domžale. Ljubljanska cesta 80.	22491-4
BREJO SVINJO prodam. — Mehle Franc, Paradišče, Šmarje - Sap. Dolenjsko.	22481-4
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK (av* tomodel). dobro ohranjen, prodam Levičnikova 4 (v bližini nove šole v Zg. Šiški). 22480-4 NOVO SPALNICO, kompletno — prodam za 70 000 din. Naslov v oglasnem oddelku.	22503-4
BREJO TELICO ln kad za zelje prodam. Studenec 6. Polje. 22517-4 ELEKTRIČNO ŽELEZNICO »Mark-lin«, v brezhibnem stanju, prodam. Rakuljič, Miklošičeva cesta
št. 34. Ogled od 2.-4	22513-4
PERO »Pelikan«, novo, ln novo šestilo znamke »Riefler« prodam. Naslov; Kralj Jakob Ljubljana. Prijateljeva 1.	22522-4
RADIO »Lorenz« z magičnim očesom ugodno prodam Naslov v oglasnem oddelku	22521-4
RADIO »Hornyphon« 5+1 prodam za 30.000 din. Kremžar Franc, kentvid 74 Ljubljana. 21663-4 ŠIVALNI STROJ, dobro ohranjen, prodam. Gucmanova 1. Gradis baraka 1	22547-4
ŠIVALNI STROJ »Singer« prodam.
Nikolič, Ilirska 22-U. 22541-4 KLARINET B prodam. Naslov v oglasnem oddelku	22539-4
KRAVO prodam. Rozman, Bevke štev. 2.	22528-4
OTROŠKI VOZIČEK, kombiniran, dobro ohranjen, prodam Krese, Trg revolucije 2-n.	22527-4
GOLAZEN in škodljivce struplte z zajamčenimi Ing. Prezljevimi preparati! — Ljubljana. Wolfova
ulica S. ___________________ 22561-4
ŠIVALNI STROJ, dobro ohranjen, pogrezljiv. prodam. Elnspilerje-va ulica štev. 16. dvorifiip. Bežigrad.	22558-1
VAGONSKE KOLIČINE CEMENTA po 16.5 din vam preskrbi — Vojvodjanska agencija, Ljubljana. Tavčairjeva 3 telefon 21-639 ln 20-392.	22810-4
MIZARJI, POZOR! Prodam tračno žago (bandžago). železno, večjo zmogljivost, z motorjem ald brez.
— Joško Koncut. Veaelova ulica
- ^ --------------------------------
PLETILNI STROJ za pletenj e šalov ln puloverjev, dolžina igel 85 cm, celotna dolžina stroja ISO cm, z vsem pri borom na/prodaj. Vprašajte:	Kordeš
Marija, Tomislavova ul. 73. Crikvenica.	22817-4
PRODAMO elektromotor znamke »Končar« 4 KW, n-705 obratov na minuto, 330 220 V. Informacije pri Mavrič, Beethovnova 14/HI.	22328-4
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK
ugodno prodam. Pevec, Tavčarjeva 13.	22740-4
MOŠKO SUKNJO, skoraj novo, poceni proda Lindič, Ljubljana, Trubarjeva 42.	22731-4
KOMPLETNO KUHINJO in spalnico prodam. Ogled na Masa-rykovi c. 58, od 15.—16.30. ure.
22730-4
RADIO, S-cevni, amerikanski. prodam. Naslov v ogl. odd.
22729-4
UMIVALNIK. kompleten, 62 x 46, uvožen, prodam. Društvena 9, Moste.	22727-4
MODERNO OREHOVO spalnico, korenina, politirano, prodam Naslov v ogl. odd.	227 26-4
OGRODJE za kauč, politirano. prodam. Pleskam Vižmarje 39. 22754-4 TRISOBNO STANOVANJE prodam Vošnjakova 7 in Celovška cesta 44.	22747-4
ELEKTROMOTOR »Siemens« 0 50 KS z vodno črpalko rezervoarjem im avtomati za hišni vodovod, proda Martin Strumbelj, Straža pri Novem mestu. 22795-4
ZENSKO KOLO p.rodom. BmOHIM štev. 14 nad Ljubljano. 32NB-Š TRlCdKEL ugodno prodam. Tržaška cesta 19 delavnica. 22744-4 CELULOIDNO PUNČKO Im košarico prodam Kersnikova ulica 3, II. nadstr., levo.	22741-4
PRODAM novo urejen vinograd v okolici Sevnice. — Poizve se: Kragl Anton. Sevnica. 22813-4 Železniške tracnice (šine) zamenjam za les ald prodam. — Ponudbe pod »Ugodno« v oglasni oddelek	22728-4
POLTOVORNI AVTO. malo rabljen. nosilnost do 2,5 tone, primeren za slab teren, ugodno naprodaj. Ponudbe pod »Aero-macchi« v ogl. odd	22735-4
MAGNETOFONSKE TRAKOVE — prodam. Ponudbe pod Kvalitetni v oglasni oddelek.	22761-4
TOVARNA GUMBOV v Kamniku proda štirisedežni osebni avto »Eifel-ford« v brezhibnem stanju, z rezervnim strojem. Poleg tega proda brzorezno jeklo: 107 kg jekla. prem. 55 mm'in 108 kg Jekla, premer 50 mm. Ogled avtomobila in jekla vsak dan v upravi Tovarne gumbov od 8. do 14. ure.	22792-4
VOJVODJANSKA AGENCIJA — Ljubijana Tavčarjeva ulica 3, telefon:	21-639.	20-392 in 20-069
ima veliko ponudb za naslednje artikle: koruzna moka, bela moka, mast, vse vrste slanine, vse vrste prašiči svinjske polovice, neluščena koruza sirkovo seme, cement, betonsko železo, kava, poper, domač riž, sladkor. *rl-rodna slivovka, slive ter smokve Podrobnejše informacije v naši pisarni.	22809-4
M
M
KUPIMO 2 čevljarska levoročna »Singer« stroja ir, stiskalnico za kmar.le čevljev. Modno čevljarstvo Rožnik. Rožna dolina c. V. št. 2, Ljubljana.	22584-5
STROJ motornega kolesa do 250 kub. cm kupim, tudi pokvarjenega. Suštršič, Kozarje, Tržaška 150.	22605-5
KUPIM lepo starinsko zlato bro-šo. Naslov v ogl. odd. 2262e-5 KUPIM stroj za pob ranje zank — popravljanje nogavic. Ponudbe pod >Perlon« v ogl. odd. 22557-3 KMETIJSKA ZADRUGA Ribnica na Pohorju želi kupiti nekaj plemenskih telic in mladega plemenskega bika, zmožnega pripuščanja (vse sivorjave mon_ tafonske pasme). Ponudbe na naslov z navedbo teže in cene posameznih žival;. — Kmet:r-ka zadruga z o. j., Ribnica na Pohorju.	22524-5
KUPIM lep perzianer plašč za veliko postavo. Ponudbe pod »Lep komad« v ogi. odd.	22663-5
ZIDNO 1n strešno opeko. Velika Kiltinda 272. vsako količino — kupim. Hrenova 10.	22693-5
ISCEM trofazni števec 380—220 V, SAmperov. z ničlovodom. Preizkušen 1955. Oblak Jakob. Vrhnika. Tržaška cesta 37.	22702-5
MALO RABLJEN pogrezljiv šivalni stroj kup m. Ponudbe z opisom in ceno v ogl. odd. pod »Takoj«.	22646-5
ZA DKW AVTO kupim kompletni stroi in za Olimpio menjal-n!k in prednjo opremo. Ponudbe z navedbo cene pod »22763« v ogl. oddelek	22763-5
SREBRO v vseh oblikah kupuje — Rafinerija dragih kovin v Ljubljani. Ilirska 6	11223-5
SVINEC, star, rabljen, v vsaki količini kupujemo po dnevnih cenah. Cementarna Anhovo, zastopstvo v Ljubljani. Krojaška ulica 6.	26f>8:>-3
BAROČNO SPALNICO (orehova korenina) kupim. Ponudbe pod »Garantiram kvalitetno mobili-Jo« v ogl. oddelek.	22479-3
KONJSKO SENO. dobro In slamo za rezanje kupim. Bidovec. Dolinska steza S. Šiška	224S2-3
REZKALNI STROJ (frezer), dobro ohranjen, kupimo. Ponudbe na Kmetijsko zadrugo Pianina pri Rakeku.	22489-5
KLAVIRSKO HARMONIKO, 24-basno. kupim. Naslov v oglasnem oddelku.	22518-5
PISALNO MIZO kupim. Paijevec Pavla, Pod Ježami štev. 9. Mo-ste-LJubljana.	22C04-5
KUPIMO amerikansko glavo, 160 do 120 mm širine. Ponudbo na Kmetijsko zadrugo Begunje pri Lescah.	22812-4
KUPIM vz dljtv štedilnik, nov ali rabljen, desni. Ponudbe na Zvegllč Kari, Brezovo, Sevnica.	22814-3
KUPIM plet liti stroj številka 6, novejši tip v dobrem stanju. Ponudbe pod »Pletenje« v ogl. odd.	22769-3
SREBRNE KOVANCE kupim, ponudbe v ogl. odd. pod »10.900«.	22773-5
OTROŠKE IGRAČE, dobro ohranjene. primerne za darilo dedka Mraza, kupim. Ponudbe dnevno od 7. do 14. ure pri vratarju Slov. poročevalca.
22803-5
»SILVA« — gozdno in lesno gospodarstvo AGV fakultete v Ljubljani, Parmova 37/in, kupi osebni avto, 4—5 sedežni, v dobrem stanju. Ponudbe z navedbo cene, znamke in štev-iom prevoženih km pošljite na gornji naslov.	22787-5
r
v
.i
SVETEL manJS. lokal oddam. — Naslov v ogl. odd.	22645-8
PISARNIŠKI LOKAL n skladišče. primemo za pohištvo, iščemo. Zadruga tapetni kov, Trubarjeva c. 17, tel. št. 23-015.
224375-8
KMETOVO GOSPOrr^KO POSESTVO KOČEVJE
razpisuje naslednja delovna mesta:
TAJNIKA PODJETJA,
pogoji; diplomiran pravnik ali ekonomist z daljšo prakso pri upravnih delih v gospodarstvu;
GRADBENEGA INŽENIRJA za gradbeno nadzorstvo; GRADBENEGA TEHNIKA za nizke gradnje;
praksa pri teh delih zaželena;
REFERENTA ZA EKONOMSKE ANALIZE IN KALKULACIJE;
pogoji: diplomiran ekonomist s prakso pri teh delih;
FINANČNEGA KNJIGOVODJE;
pogoji: popolna srednja šola z dolgoletno praks* pri samostojnih delih v knjigovodstvu,
VEC SKLADIŠČNIKOV IN KNJIGOVODIJ ZA OBRATE PODJETJA;
pogoji: dovršena srednja ekonomska Sola ali trgovska šola, po možnosti s prakso.
S
■
■
s
■
s
s
Plača po dogovoru.	■
Ponudbe a kratkim opisom dosedanje zaposlitve ter	pri-	B
loženiml ustreznimi dokumenti	pošljite	na tajništvo „ S
uprave podjetja do 20. decembra	1955.	S
■»»S
*r. au - 4. decembra im / 8L0TEVSD P0B0CEV1LEC / ikll 1
HI SO, enostmov a nj s k o vseljivo, in dve njivi v Kairmi Gonei — Gorenjs.ko. primerno za upokojenca, poceni provlam. Informacije pri Kralj, kovač, Kamna Gorca. Naslov lastnika v podružnici SP Kranj.	22571-7
POSESTVO 1.5 ha S hišo in gospodarskim poslopjem v Siov. goricah prodam al. zamenjam za en ustanov anjsko h :;o v ljubljanski <al:	celjski t> ..oHci. Naslov V Ogl oJd	22455-7
LOKAL za živilsko stroko prodam. Ponudbe pod -»Lokal« v oglasni oddelek	22703-7
LOKAL za iiahko obrt, event tudi stanovanje. prodam 1 Ponudbe pod »Ugodno« v oglasn, oddelek Slov. poročevalca.	22709-7
ENODRUŽINSKO HIŠO v L; ubij ani z veL:kim vrto-m, vseljivo spomlad:. prodam. Ponudbe v ogi odd. pod »1.600.090«	22677-7
PRODAM ali zamenjam 3 in pol-sobno sta.n-ova-nje v centru Selitev takoj. Vprašajte:	*>Obro-
va«. Cir 1-Metodov a 13.	22633-7
PRODAM sončno komfortno dvosobno stanovanje v Sp Šiški. — Naslov v ogl. orid.	22672-7
PARCELO, zazidljivo. 725 m-’, prodam v Stožicah. Nasl-ov v ogl. oddelku.	22053-7
TRl?OPMO STANOVANJE v dvostanovanjski vili prodam. Ponudbe pod »Vseljivo brez zamenjave — 2 milijona« v ogl odd.	22651-7
PRODAM komfortno 2-sobno stanovanje s kabinetom in komfortno garsonjero. Vse blizu ljubljanskega kolodvora. Naslov v ogl. odd.	22653-7
PRODAM HIŠO dvostanovanjsko, z gospodarskim poslopjem, sadnim in zelen j arinim vrtom, oddaljeno od Ljubljane 12 km. Hi ša je v bližini železniške postaje. Naslov v ogl. odd. 22750-7 VILO — hišico ob morju kupim Ponudbe pod »Slovensko Primorje« v ogl. oddelek.	22473-7
PRODAMO 2.5 ha obdelovalne zemlje pri 2ala.fr. Tavčarjeva ulica štev. 10-1.	22544-7
MANJŠE POSESTVO v bližini ko-• odvo>a Rimske Toplice prodam Ponudbe pod »Ugodna prilika« v ■g:, od I	225C3-7
DVOSTANOVANJSKO HIŠO z gospodarskimi poslopji v Loški dolini ugodno pr'dam. Naslov v oglasnem oddelku	22553-7
LOKAL v Ljubljani kupim. Ponudbe pod »Ljubljana« v oglasni oddelek	22629-7
VEČJO PARCELO pod Brdom prodam. Poizve se v Podutiški cesti Štev. 28.	22598-7
KAKRŠNEKOLI večje prostore za delavnico vzamem v najem »14 kup m. Ponudbe v ogl. odd. _ood »CimbcTj center«. 22767-7 ENO ALI dvodružinsko vilo 2 vrtom (ne glede na višino kup-l . i e ) k u .o v lepe m p red e 1 u Ljubljane povratnik iz Amerike. Ponudbe pod »Resno-hitro«
V Ogl.	22894-7 . '.O ALI DVODRU2INSKO hišo
:> 2.000.000 dinarjev kjerkoli v L1ub;'3n:	kupim. Po-nudbe pod
»Gotovina-Ljubljana« v ogl. odd.	22805-7
ENOSOBNO STANOVANJE z vsemi prit klinami v Sp. Šiški prodam za 309.i»0 din. Naslov
V Ogl. Odd.	22306-7
ENODRUŽINSKO HIŠO prodam z zamenjavo stanovanja. Gal.levi ca 34.	22753-7
POSREDOVALNA	PISARNA
ZA PROMET S PREMIČNINAMI IN NEPREMIČNINAMI. Ljubljana, Tavčarjeva ul. št. 6, proda:
enodružinsko hišo v Krakovem.
z vrtom, za 909.000 din. enosobno stanovanje v šeststano-ki h ši v Sp. Šiški z vsemi ri tik L: nami za 300.000 d n. ►kal, obstoječ iz 4 poslov-p ros: o rov v naj strožjem ru Ljubljane in s skladišči /-	1,500.000	din,
£■■> ilniško hišo v Sp. Šiški, v :€‘ti velike vinske kleti, na '-vorišču avtocaraža z gcstilni--kim vrtom in baliniščem, le-p gostilniški lokain in dve u-dobni stanovanji Hiša je pripravna razen privatnika tudi za vinarske zadruge. Cena 4.090.090 d n.
Del tristanovenjske hiše, oz. vile — komfortno štirisobno stanovanje za 2,509.000 pod Rožnikom.
Gospodarsko poslopje z večj m
zemljiščem v Gameljnah, vso podkletena zv Limi k let n‘m: prostori, v prizemlju obširni prostori, pripravno za vsako obrt. za 1,209.000.
Kor.if^nn dvosobno s+anovanje v bližini Tabora za 7"n 000.
Eno tretno hiše na najlpp5^-Tn kraju v Trnovem z zelo udobnimi komfortnimi stanovanj za 1.390.009.
Komfortno dvosobno stanovanje v zelo modemi hiši. z vsemi stan« vacijskrimi pritiklinami r vrtom v cer.tru mesta Ljubljane zn 1.409.000.
Enosobno stadovanje s predsobo in kopalnico v centru mesta Ljubljane za 7ftn.ooo.
Garsonjero s kabinetom v centru mesta Ljubljane za 800 009. Trisobno komfortno stanovanje v najstrožjem centru Ljubljane. bližina gl. nošte. za 1.600 P03 Poleg navedenih nepremičnin trna p sama v prodaji veliko drug h hiš. de’^v hiš. stanovanj !n parcel ter posestva v poljubil h krajih mesta Ljubljane.’ Interesenti za nakuo in n rod a -Jo, poslužujte se našega poriiet--1a!	*	22807-7
i I
DVOSOBNO STANOVANJE zamenjam na Viru 87 pri Domžalah za enako v L j ubij an ali v okolici. Naslov v ogl. oddelku.
22606-9
PO DOGOVORU plača študent tehnike z vasi za kakršnokoli stanovanje — prazno ali opremljeno. Cenlene ponudbe oddajte v ogi odd pod »Elektrotehnik «.	22619-9
DVEMA resnima študentkama nudim stanovanje. Ponudbe pod »Za Novo leto« v ogl. oddelek
22613-9
SOBO v centru Portoroža, posebni vhod. zamenjam za enako v Ljubljani. Ponudbe pod ^December« v ogl. odd.	22533-9
KAMENJAM opremljeno sobo, sončno, posebni vhod. podpritličje. Šiška, za enako v mestu Ponudbe pod »Zamenjava« v ogl. odd	22591-9
ZAMENJAM sobo na Brodu 42, p. Šentvid, za enako v Mengšu al bližnji okolici. Poizve se v Loki št. 35. p. Mengeš 22482-9 PRAZNO SOBO za dobro nagrado Iščem:	dam tudi posojilo.
Ponudbe pod »Plačam naprej« v osi. odd	22154-9
MIRNA URADNICA išče večjo sobo v središču Ljubljane. Ponudbe v ogl. odd. pod »Plačam najvišjo najemnino in nagrado«
22274-9
▼ELTKO PP.AZNO SOBO zamenjam v centru mesta za podobno sobo v okolici Ljubljane. Ogled vsak dan od 2. do 3. ure popoldne Gosposvetska 8-TTI
22635-9
SOBO in hrano dam za dopoldansko pomoč. TvkovlČ, Veterinarje* bolnišnica.	XX79-0
SOBO 1Š&9 pub Motat; d* nagrado. Sel bi tudi k mirni dnitinl ali v akupno gospodinjstvo z Intelektualko do 33 let. brez otrok, lahko izven Ljubljane. Ponudbe pod »»Delovni interesi« v oglasni oddelek.	22634-9
PRAZNO SOBO pn Remizi, s souporabo kopairuce, oddam samski osebi. Ponudbe v ogl. odd. pod »Začasno«.	22678-9
MANJSo SOBO s centralno kurjavo in lastnim vhodom zamenjam za malo večjo na periferiji mesta. Ponudbe pod »Zamenjam« v ogl. odd. 22696-9 PROSTORNO enosobno kletno stanovanje zamenjam. Ponudbe pod »Enako al večje« v ogl. odd.	22699-9
LEPO ENOSOBNO stanovanje s kabinetom zamenjam za dvosobno. Ponudbe v ogl. odd. pod »Po dogovoru«.	22667-S
2 LOČENI SOBI zamenjam za enosobno stanovanje. Ponudbe v ogl odd. pod »December«.
22C64-3
ENOSOBNO STANOVANJE zame n jam Ponudbe pod »Takoj« v oglasni oddelek.	22488-9
KLAVIR odd3m v najem ?a prazno ali deloma opremljeno sobico Poizvedbe ob nedeljah pri Lekan. Rozmanova (Škofja) ulica štev. !	22484-9
OPREMLJENO SOBO oddam za pomoč v gospodinjstvu Stožice štev. 222. Novo naselje. 22476-9 ENOSOBNO komfortno stanovanje zamenjam Zg enosobno s kabinetom Ponudbe pod »Ugodno^ v ogl. oddelek	22549-9
SORO oddam Ponudbe pod »Center« v ogl. odd.	22537-9
KMEČKI DEKLETI Iščeta stanovanje:	pomagata v gospodinj-
stvu Naslov v ogl odd. 22532-9 ZAMENJAM dvosobno stanovanje v Celju za enako v Zrečah. Naslov v podružnici Slov. poročevalca Celje.	22526-9
OPREMLJENO SOBO oddam ženski osebi. Ponudbe pod »Sredina« v ogl. oddelek.	22554-9
OBRTNIK srednjih let. samski, išče prazno el* -opremljeno sobo. po možnosti z oskrbo. Ponudbo pod »34* v oglasni oddelek SP.	22603-9
KABINET lščern:	pomagam do-
poldne. Ponudbe v ogl. odd. pod »Nul no«.	22732-9
ABSOLVENT TEHNIKE nujno išče skromno sob’co Ponudbe pod »Miren« v ogl. odd.
22738-9
Študentki, w bi poučevali hčerko za I gimnazijo. dam stanovacvle. Ponudbe v oel. odd. pod »Dopoldan«. 22743-9 SOBO 5x5 zamenjam za enako a.li dva manjša prostora. Ponudbe pod »Ljubljana« v ogl. odd.	22755-9
ŠIVILJA rSCE SOBICO; za uslugo šive ali pomaga pri gospo-d1n1-stvu. Ponudbe v ogl. odd. pod »Mirna m poštena«.
^762-9
SlVTLJA T5CE opremljeno sobo sl * ere kot sost anova^lea. Za usluao vam šiva v prostem času. Ponudbe pod »Soba nu'no« v ogl. odd.	22769-9
SOBO velilco opremljeno, bli.ru mesta, oddam sameu. ki nudi klavir ali pianino za uporabo Naslov v ogl. odd.	22737-9
KOMFORTNO DVOSOBNO STANOVANJE zamenjam v Kranju 7-a Maribor. Slovensko Bistrico, Konjice, Celje ali Poljčane. Ponudbe pod »Lepo« v podružnico SP Kranj.	2231S-9
ISCEM SOSTANOVALKO k bolni materi Za opravljeno delo plačam. Ponudbe pod »Takoj« v oglasni oddelek
“M?
P.OKAVICA — Jelenova, moška, leva, je bila Izgubljena. Nagrada. Naslov v cvetličarni. Gosposvetska 13, tel. 32-931.
22543-10
NA VLAKU Jesenice—Ljubljana je bila 27. u. zamenjana rjava aktovka. Najditelj na Jo vrne pri Guzelj Franc, Suha 76 v Škofji Loki.	22469-10
URO. izgubljeno od Name skozi Tivoli, vrnite za nagrado v Skrabčevo 6.	22036-10
25-LETNI osamljenec želi za ženitev spoznati dobrosrčno tovariš co Samo resne ponudbe s sliko v ogl. odd. pod »Bodočnost«.	22540-11
t.OCENEC, star 46 let, želi spoznat' tovarišico zaradi ženitve. Ponudbe v ogl. odd. pod »Ženitev-.	22511-11
ZENUKA 40 let. z malim posestvom. želj spoznati moškega (vdovca upokojenca ali samca) od 45—55 let z lastnim stanovanjem. Ponudbe pod »Mimo življenje« na podružnico Slov poročevalca« Jesenice.	22301-u
TOVARIŠICA dobrosrčna, a hUo in Sinčkom, teli porottH mlajšega inteligentnega tovariša. — Resne ponudbe s slilko, naslovom in podatki v oglasni odd. pod »Tajnost zasigurana«. 22712-11 TOVARlSlCA.-samslca. simpatična, gre za gospodinjo k osamljencu ali vdovcu nad 49 let. Ponudbe pod »Dogovor« v oglasni oddelek SP	22666-11
SHRANJENO je bilo Od 24. na 15 v Ljubljani ali Sičlcl rdeče ple-skano žensko kolo. zaklenjeno, s črno taško. Prosim, naj se ga prijavi pri NM v Šiški. 22603-11 NAJDITELJA obročka od zlate zapestne ure vljudno prosim, naj ga vme za večjo nagrado njego-. ve vrednosti v ogl. odd 22705-11 DNE 26. novembra zvečer sem Izgubila denarnico z majhno vsoto gotovine 1n poročnim prstanom od Stritarjeve ulice do Vrhovci Vič. Najditelj dobi nagrado Vr nlte: DZS Čopova štev 3. pri blagajni	22689-11
OBRTNI MOJSTER z lastno hišo na periferiji Ljubljane želi znanja z resno eosoodinjo po možnosti Izobraženo, staro 26—35 let Ponudbe rol »Srečna bodočnost* v ogl oddelek	22695-11
ZARADI ŽENITVE želim spoznat, resno in simpatično žensko do 40 let starosti Popolne ponudbe v ogl odd pod »T -»d dom«. OSEBNA UPOKOJENKA želi skupno gospodinjstvo. Ponudbe pod »Dobra« v ogl odd 22734-11
PKS fokatertec a črnim hrbtom m mamko it « »> zatekel. — Sporočila proai Rainer, Tita. 3ka 69.	22687-11
IZGUBIL se je pea. kosmat, majhen bel, ■ črnimi liaami. Sliši na ime Nero. Ušel lz Ribniške, Moste. Javite na naslov; Dalmatinova 4. Ljubljana, pri vratarju.	2*744-11
STRNISNIK ANGELA. Stmignllk Joče m Zupan Ivan. val tz Brezja. izjavljamo, da smo Lavrin Marijo iz Brezja po nedolžnem osumila tatvine in se ji zahvaljujemo da je odstopila od tožbe	22806-u
OTROKA do enega leta »prejmem v varstvo Naslov v oglasnem oddelku	22587-11
DFIKLE želi spoznati intelektualca od >0—35 let .Ponudbe pod •Lepa bodočnost« v oglasni od delek.	22546-11
IZJAVLJAM, da so besede, ki sem Ith govorila o Rafaelu Kaduncu Bled. Rečica 30 neresnične. — Ivana Por Bled	22799-11
DOBRAVC Stari trg 17. pobira zanke v enem dnevu ter barva usnjene plašče!	22774-11
PREKLICUJEM dve naročilnici, žigosan' z G O P »Stavbar« — Medvode	22766-11
RESEN INTELIGENT žel-, spoznati zaradi ženitve resno, mimo in pošteno tovarišico do 27 let. — Ponudbe v ogl. oddelek pod •Diskretno«.	22059-11
SE N C K A J
: IŠČEMO MLAJŠO MOČ |	za pomoč v knjigovodstvu
:	začetnioo
♦	Naslov v oglasnem oddelku »9188-A«
Razpisujemo mesto
HIŠNIKA,
ki zna upravljati centralno kurjavo ln dvigalo ter manjša vodovodna in elektroinstalacijska popravila. Stanovanje zagotovljeno. Natančnejši pogoji so na vpogled pri tov. Mauriču, Ljubljana, Beethovnova 14-111. — Pismene ponudbe z navedbo dosedanje zaposlitve pošljite na
HIŠNI SVET, Beethovnova 14.
Večje industrijsko podjetje v Ljubljani
sprejme
PISARNIŠKO MOČ ZA TAJNIŠTVO
Pogoj: popolna srednja šola ali dovršen ekonomski tehnikam. — Plača po tarifnem pravilnika.
Ponudbe pošljite pod »Izobrazba« v oglas, oddelek
9196-A
Džotoioioioiošoioioioioiošoi
r.
u
ti
0
c
o
R-
o
m
(J
»AVTOBUSNI PROMET« - CELJE
razpisuje delovna mesta za:
8 AVTOBUSNE ŠOFERJE, visokokvalificirane ali kvalificirane;
2 AVTOBUSNA SPREVODNIKA, polkvalifIcl rana; USLUŽBENCA ZA EVIDENCO GUM IN GORIVA, nižja strokovna kvalifikacija.
Ponudbe s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega dela pošljite na podjetje do 15. t. m.
U
■
0
■
0
■
o
■
o
■
o
■
o
« CD ■ CD ■ CD ■ CD C CD ■ C3 B C3 «C3 B OIOIOIOIOIC
| Zdravstveni dom Krško
Z	razpisuje	po	sklepa	upravnega	odbora
| mosto VODJE ZOBNE AMBULANTE
{	(stomatolog	ali dentist) in
!	mesto	ZOBARJA	(dentista)
Z Pogoji: daljša praksa v zobozdravstveni službi. — Plača • po dogovoru. Komfortno stanovanje za poročenega ali samca zagotovoljeno. — Ponudbe s krajšim življenjepisom in podatki o dosedanji zaposlitvi pošljite do 31. de-• cembra 1953 na naslov:
Zdravstveni dom Krško.
Tekstilna industrija ff
UKRINA“
v Derventi
proda naslednja isnovna sredstva:
PLOČEVINAST DIMNIK
velikosti 12.000 X 700 x 3 mm STGJEČ PARNI STROJ
100 KM, 250 o/min, visoko in nizkottaCnl, s kondenzacijo
STIKALNO PLOŠČO
marmorno, polje z vgrajenim volfmetrom 0—500 V, ampermetrom
150 R, ampermetrom 0-20 fi, trivzvodno stikalo 60 A, vtikalo 100 fi in mehanizem za upravljanje regulatorja napetosti VENTILATOR
10.000 m3, 950 obratov, 5.8 KM, za temperaturo 275« C, ležaji na vodno hlajenje
ŠTEVEC za vroče pline »Simens«, 6-barvn!
IST0SMERNI GENERATOR 115 V 87 kW, 960 o/min ŠTIRI GLOBINSKE SESALKE
za vrtine »Borloh 3.5«. 18 stopnjar.te, kapaciteta 1200 l/min na 180 m
APARAT ZA KOMBINIRANO BARVANJE »Haspel«
70 POf 0LNIH AVTOMATOV »HRDINA«
POGONSKE JERMENICF raznih velikosti
Zelo ugodne cene. Interesenti na| se obrnejo na naslov:
TEKSTILNA INDUSTRIJA »UKRINA« v DERVENTI, telefon 9
SODELAVCI JI OGOLJUFAL
Stefan Kržanko la Vučje gomile v Prekmurju j« bil zaposlen kot gradbeni delavec pri gradbenem podjetju v Ljubljani. V treh mesecih in pol Je močno izkoristil zaupanje sodelavcev, od katerih si Je izposodil okrog 40.850 din. izdajal te je za doktorja m je opravičeval svojo takratno zaposlitev, češ. da je kaznovan n da ne sme opravljati svojega pravega poklica. Vsak mesec sl Je izposodil okrog 11.700 din, redne pleče pa je imel le 9.200 din. Tako si je od nekega delavca izposodil 3.000 din, češ da potrebuje denar za pot domov ln da mu ga bo naslednjega prvega vml, drugemu delavcu Je natvezli, da denar nujno potrebuje, da ima dolarje, ki jih bo zamenjal. In posojilo v najkrajšem času vrnil. Ta mu je izročil enkrat 3.000 din. drugič pa 8.000 d n. Od S A. je preje’ nov nahrbtnik n dva lesena sodčka v vrednosti 6.550 din. ker mu Je natvezil. da mu bo od doma prinesel žganje, potem pa se je izgovarjal, da mu žganja ni prinese! zaradi trošarinsleih predpisov Od delavke S. S Je prejel 4.000 din, drug č 3.000 din in v tretjem primeru 2.000 din, ker J1 Je dejal, da Ji bo preskrbel stanovanje in da potrebuje denar za razvezo zakona Ko je zopet potreboval denar, je zaprosil za posojilo M. Z., ki mu je izročil 3.400 din v dobr veri, da mu Jih bo Kržanko kmalu vrnil, kakor Je obljubil. Prav tako Je oškodoval tudi G. A za 2.000 din	In	K.	P za l.ooo	din.
J. L. mu Je na obljubo izročil uro. vredno 4.000 din. potem ko mu je Kržanko zročll 3.000 din češ da mu	bo	ostalih 1.000	din
dal še isti večer. Tega oa kakor ostalih obllub nj izpolnil.
Okrožno sodišče v Ljubljani ga Je spoznalo za krivega obrtne goljufije	in	ga	Je glede na	to.
ker je šele pred letom dn prestal kazen zaradi prevare 1n po-narelanla listin, obsodilo na dve leti m Sest mesecev strogega zapora	J.
PREVIDNOSTI NI NIKOLI PREVEC
V nedeljo proti večeru »e Je peljal po glavni cesti ▼ smeri Bistrice	na	Gorenjskem s kole-
som vinjen kolesar Jakob Marinček. Za njim se Je pripeljal motorist, ki Je hotel kolesarja prehiteti. In ker Je vozil ta po sredi ceste in brez luči ga Je prehiteval motorist po dosn! strani ln pri tem zadel r*b kolesarta. tako da sta oba padla. Pri nezgod! Je bil kolesar huie (n motorist lažje poškodovan Na obeh vozilih pa Je bilo za okrog 1.000 dinarjev škode.
v ponedellek ponoči Je vozil s
traktoriem in prikolico po cesti Koprivnik - Planina v novomeškem okralu traktorist Ivan Boh-te. Čeprav Je cesta tod precej nagnjena In izpeljana v oster ovinek. Je vozil traktorist z neprimerno hitrostlo |n seveda zato n; obvladal vozila v ostrem ovinku. Vrglo ga Je s ceste In se Je traktor prevrnil. Hude poškodbe je dobil sopotnik Mirko Lipar, ki se Je vozil poleg traktorista, leta pa Je dobil le lažje poškodbe. Na traktorju in prikolici Je bilo za okrog 30.000 dinarjev škode. Vožnja s traktorjem Je vama le toliko časa ln takrat, kadar sedi za volanom vozila trezen In previden voznik. Prikolica 1e običajno težja od traktorja, ki to prikolico vleče. Zato se često zgodi, da prikolica, ki Je prekomerno naložena, na ovinku traktor prevrne.	-s
NASEDLT SO GOLJUFU
Nedavno se Je v trgovini »Tkanina« v Pasaži zglasil Anton Žužek 1* Most in se trgovskemu pomočniku predstavil za nabavljača tovarne »Lek« lz Ljubljane. Da mu je bolj verjel, mu Je celo pokazal vizitko te tovarne, nato pa Je de-
jal. da Je prišel zaradi nabave Mm balonske svile za potrebe tovarne, kt Je zastopa. Opravičil s* je. da Je naročilnico poaattl v tovarni. in Je zahteval le S m svile za vzorec, ki ga mora odnesti na vpogled diretkorju tovarn*. Prodajalec mu je svilo lepo zavil v papir in goljuf a* Je poslovil. Drugi dan se je ponovno zglasil v trgovini in tokrat natvezil. da je vzorec pozaba dama. ln je prosil, naj mu Izročijo še drugega, da ga odnese v tovarno. Tudi tokrat so mu odrezali s metre svile Ob slovesu je dejal, de se bo ob 10 uri vrnil ln da bo prinesel s seboj tudi naročilnico za celotno količino naročene svile. Odtlej ga ni bilo več na spregled. Kmalu so ugotovili, da gre za navadnega goljufa, ki je Izkoristil dobro ime tovarne.
Die 37. oktobra se Je ta goljuf
zglasil v celjski poslovalnici podjetja »Les« iz Ljubljane, kjer se je predstavil kot uslužbenec uprave omenjenega podjetja. Trdil je. da bo prišel za njim tudi direktor nato pa Je natvezli da je že tri dni na poti in da Je zapravil ves denar, ki ga Je imel s seboj Zato je zaprosil, naj mu dajo na račun potnih stroškov 4000 din.
V poslovalnici so mu res nasedli, ne da bi ga prej legitimirali Izročili so mu zahtevani denar in šele potem, ko direktorja od nikoder ni bilo. so ugotovili, da so nasedli prebrisanemu goljdfu.
MANJ PROMETA — MANJ NEZGOD
V oktobru Je bilo na naših cestah nad 200 prometnih nezgod.
V novembru pa je število nezgod precej nazadovalo, kar Je bila v glavnem posledica zmanjšanega prometa po naših cestah, medtem ko o drugih vzrokih zmanjšanja prometnih nezgod Se ne moremo, govoriti. Kakor pa kaže statistika, še v nobenem mesecu doslej ni bilo toliko prometnln nezgod zaradi vinjenosti, zlasti voznikov motornih vozil, kakor prav v tem mesecu.
Po Tomšičevem drevoredu v Mariboru je vlekla 23. nov. popoldne ročni voziček Terezija Žnidar. V isto smer se je takoj za njo pripeljal v diru s konjsko vprego vinjeni voznik Ivan Dajč-man. Čeprav Je vlekla Žnidaršičev« voziček pravilno ob desnem robu ceste, voznik še ni imel dovolj prostora, da bi jo varno prehitel. Tako Je zadel z vozom v voziček in ga vlekel a seboj po cesti še okog dvajset metrov, medtem ko je Žnidaršičeva še pravočasno odskočila na pločnik Pri nezgodi Je bil ročni voziček
močno polomljen, pa tud; konj Je dobil hude poškodbe.
Večkrat se zgodi, da prepusti voznik upravljanje motornega vozila tudi osebi, ki ni v tem izurjena, vča6ih pa se tak nepokli. canec tudi sam vsede za volan Tako se je pred dnevi vsede! v odsotnosti šoferja za volan delavec Alojz Pirc, ln se pellal s težkim tovornjakom skozi Toolice na Dolenlskem toda veselje ni trajalo dolgo. Z vozilom se Je zaletel najprej v obcestno drevo, nato pa Je zapeljal čez c»sto 'n trčil Se v vogal hiša. Pirc ni poklicni voznik in Je bil ob tem času vinlen. Na tovorniaku in stavbi Je povzročil za okrog 100.009 dinarjev Škode.	-s
DAVČNE UTAJE OBRTNIKOV
Fred okrajnim sodiščem v Celju so se zagovarjali zaradi zatajitve ustvarjenega prometa trije obrtniki iz Celja.
Prvi je bil avtoprevoznik Anton Fazarinc. Ta je v svoji davčni prijavi navedel; da Je imel v letu 1954 le za 1,581.707 ddn bruto prometa, le za prevoze, pa Je lansko leto prejel od gospodarskih organizacij 1,793.586 din, od privatnikov pa najmanj 10.000 din. S tako neresnično prijavo se Je hotel Izogniti plačilu 194.000 din dohodnine in prometnega davka.
Se bolj očitna in po obsegu tu-
Sprejmemo:
KOVINOSTRUGARJA In ELEKTR0M0JSTRA
za mehanično delavnico v Mostah, Kajuhova ulica, kjer dobite tudi vse Informacije.
Gradbeno podjetje »TEHNIKA« Ljubljana
GRADBENIKI IN KLEPARJI!
Hitro in solidno Vam labko dobavimo naie znane proizvode:
GRADBENO DVIGALO »Bob« s podlago, nosilnost 600 k«. KONZOLNI VITEL a konzolo; nosilnost 1000 kg.
VITEL, kombiniran s kablom; nosilnost 1000 kg. MOTORNI KABEL VITEL; nosilnost 1000 kg.
STROJE za okroglo krivljenje pločevine 1/1020 mm; ročni pogon.
STROJE za okroglo krivljenje pločevine 2.5/1050 mm; ročni pogon.
STROJE za okroglo krivljenje pločevine 3/2050 mm;
motorni pogon.
UNIVERZALNI STROJ za kotno, krožno krivljenje in ovijanje pločevine 1/1040 ram; ročni pogon.
ROČNE ŠKARJE za rezanje pločevine v ploščah 2/1050 mm. ROČNE ŠKARJE za rezanje betonskega železa do 25 mm. ROČNE Škarje, namizne, za rezanje pločevine do 4 mm; dolžina noža, 250 mm.
PREIZKUSNE TLAČILKE za kotle ln cevi do SOatm. HITRA VRVNA DVIGALA; nosilnost 3.5 In 7 t
Vsi proizvodi so dobre kvalitete. Hitra in solidna dobava. Ugodne cene. Sporočite nam svoje želje. Na zahtevo pošljemo prospekte ln ponudbe.
Tvornica Strojeva I Ijevaonica Čelika
»Jelšingrad«, Banja Laka, teL 352 in 413
Nenadoma nas Je zapustil nal nepozabni in nadvse ljubljeni mož. dobri oče, stari oče, brat, stric in vsak
NANDC GORJANC
aradnik	v pok., rezervni oficir
Pogreb	bo v ponedeljek, 3. dec. 1958	ob	13.	uri
lz	Jožefove	mrliške	veže na Zalah.
Žalujoči: žena Mlel,	sin Ing. Ferdo z ženo	Eto,	vnuček
Marko in družine: Gorjane, Urbanija, Tratar. Uhan. Smld. Gregore.
Ljubljana, Radovljica, Rovinj, Ptuj, Mokronog,
Novo mesto.
dl večja pa je davčna zatajitev, Id sta Jo izvršila avtomehanika Jože sovine m Anton Gajšek. Čeprav naj n* M bila med sebef
dogovorjena, ata se skušala izogniti plačilu precejšnjih zneskov davka na isti način, oba sta po registraciji računov originalov* račune popravila in Jih poslala svojim dolžnikom. Na račune sta pripisala še vrednost pri popravilu posameznih avtomobilov uporabljenega materiala, na kopijo računov, ki sta jih imela shranjene, pa takega pripisa seveda nista napravila. Zato se je njuno dejanje odkrilo šele, ko so posamezna podjetja sporočila, koliko so za popravilo svojih avtomobilov v resnici plačala Zanimivo le, da sta Sovine in Gajšek popravljala račune le aodjetjem, ki 90 večinoma imela svoj 3edež izven Celja, nekatera celo v I.R Hrvatskl. Lahko sta torej bila prepričana, da se njunih dejanj ne bo odkrilo.
Pri reviziji davčnih prijav, ko so ugotovili popravljanje računov, sta oba trdila, da je porabljeni material odbitna postavka pri izračunavanju čistega dobička in nista s tem prav mč pridobila. Davčnim organom pa nista mogla povedati, še manj pa predložiti račune, kje naj bi bil ta material kupljen, v svoji davčni prijavi sta že navedla ve« material, ki sts ga v letu 1934 nakupila in uporabila, od kod Je ta presežek, pa ne moreta povedati. Njun člsd dohodek se je zaradi tega precej zvišal. Sovine ga je prijavil le okrog 500.000 din. imej pa ga je v resnici nad 1.800.009 din, Gajšek ga Je prijavil le okrog 700 000, Imel pa ga je okrog l.soo.ooo din. Ce njunih mah'nacij ne b' odkrili. bi se izoen'1 Sovine plačilu 950.000 d:n. Gajšek pa nad 1 milijon dim davka na dohodek.
Zarad davčne utaje so bili kaznovani Anton Fazarinc na 5 mesecev, Jože Sovine na u mesecev ln Anton Gajšek na 14 mesecev zapora. Upajmo, da bo vso tri, pa tudi vse njim podobne, taka kazen le izučila in bodo ▼ bodoče pri vlaganju davčnih prijav bolj vestni in se ne bodo skušal :tia nepošten način okoriščati.
NEZGODA NA 2ELEZNICI
Na cest:, ki prečka železniško progo med Sevnico jn Blanco, so je v soboto dopoldne pokvarila železniška zapornica, tako da Je železniški čuvaj pri bhžni čuvajnici ni mogel več zapirati ob prihodu vlakov. Čuvaj je takoj obvesti dežurnega uslužbenca na železniški postaji, ki pa ni takoj poskrbel, da bi se okvara popravila. Zato je bila cesta odprta za avtomobilski promet, pa tudi vlaki so nemoteno vozili po progi. Okrog 9 ure dopoldne Je pripeljal po cest tovornjak voznik Jože Salamon. Ker 1e bila zapornica dvignjena in ni opazil nikakršnega opozorila glede prihoda vlaka le vozil brezskrbno dalje čez prelaz. Tedaj pa je pripeljal vlak. zadel v tovamjak in ga r nil pred seboj še okrog 500 m do progi. Vozo'k tovornjaka je dobil k sreči le	laž.ie	telesne	poškodbe. medtem	ko	1e	bilo	na
tovorni aku za okrog 350.000 dinarjev škode.	-3
VOZIL NI V REDU
Prometni predpisi zahtevajo, da vozivoznik po javnih cestah le z motornim vozilom, ki je tehnično v redu Na tovornjaku vozn ka Jar.ka Babiča, ki je vozil z njim v nedeljo dopoldne oo okrajni cesti iz smeri Kungote proti Mariboru,	pa	ni	bilo
vse v redu Bržkone ni pregledal vozila, preden Je odšel na vožnjo Na prednji levi vzmeti je bil namreč nalomljen glavni list. Ker tega voznik ni opazdl, mu Je med vožnjo vzmet v popolnosti odpovedala in se prelomila. Zaradi tega je pririsnll blatn k na kolo. Tovornjak je zaneslo v levo,	kjer	je	zadel s
prednjim delom tovornjaka ob notranjo steno obcestnega jarka, nato pa se Se prevrnil na desno in pri tem zadel Viktorijo We:s. ki Je šla ob desni strani ceste. Dobila Je pri tem lažje poškodbe. ker se ni mogla Se pravočasno umakniti Na avtomobilu pa Je h lo za okrog 25.000 dinarjev škode.	-s
SMRTNA NESREČA
NA ZEL. POSTAJI
V SEVNICI
Na železiniiški postaji v Sevnici Je v četrtek L decembra okrog 10. ure dopoldne izgubil pri premikanju življenje zavirač Mrka Komljanec. Ko Je hotel odkleniti kretnico, ni zaradi ropota po sosednjem tiru vozečega vlaka slišal, da že prihaja pretnikelni stroj. Sklonjenega nad tircen ga Je ta zadel z valjem in mu prebil lobanjo Pokojni Komljanec jo bil petdesetletnik ter zapušča vdovo ln dve odirasll hčerki. Bil le zelo vesten uslužbenec, mirne narave ln pri vsem kolektivna Iz-redno priljubljen.
Znižanje cen v Celju
Zadnje odločitve sicer dosjei Je redkih delovnih kolektivov v Ce-lju ao pokaizale, da smerou.e novega gospodarskega razvoja le niso naletela na gluha ušesa in da so dojfiej nekateri kolektivi io sklenili znižati cene svojim izdelkom.
Med prvimi, ki se je odločil za ta korak je bil delovni kolektiv lesne industrije Savinja. Zaradi znižanja proizvodnih stroškov je kolektiv Savinje znižal prodajne cene »vo jim izdelkom, predvsem pobižrvu, za 4 odstotke.
To odločitev je kmalu nato posnemaj tudi delovni kolektiv ETOL — tovarne esenc in eteričnih olj v Celju, ki je z visokim povečanjem proizvodni je in prometa znižal proizvodne stroS-ke in zaradi tega tudi cene izdelkom za Široko potroSnjo t« za reprodukcijo od 5 do 12 odstotkov. Delovna kolektiv ETOL je to odločitev sporočil vsm svojim odjemalcem z željo, da bi rodi ostala gospodarska podjetja Sla na i*to pot in tako pripomogla k zboljšanja življenjske ravni našemu delovnem« človeku.
S 1. decembrom pa so se znižal* cene belemu kruhu tudi mestne pekarne v Cedro. Tako prodajajo sedaj v poslovalnicah Mestne pekarne kilogram belega kruha za 72 dinarjev, (prefj 80 dinarjev), medtem ko za bele žemlje že ore-cej Časa velja cena 5 dinarjev za komad.
M. B.
I ZADNJE VESTil
Francoska delegacija zopet zasedla svoje mesto v OZN
Generalna skupščina je odložila proučevanje maroticega vprašanja za nedoločen čas, sprejela pa je resolucije o ustanovitvi atomske agencije in odbora znanstvenikov za proučevanje posledic racfioa kdvnega iarčcnja ter o pom oči arabskim beguncem iz Palestine, kakor tudi priporo čilo, naj pride Jugozahodna Afrika pod skrbništvo ZN
NEW YORK. S. dec. (AP). Generalna akupSdna OZN Je na
današnji plenarni seji najprej bre* debate sklenlls od lotiti proučevanje maroškega vprašanja za nedoločen čas zaradi skorajšnjih maroško-francoskih pogajanj o reditvi tega spornega problema.
Za resolucijo je glasovalo 51 delegacij, medtem ko sq se delegacije Velike Britanije, Avstralije, Holandije, Luksemburga in Belgije glasovanja vzdržale. Resolucija izraža upanje, da bo med skorajšnjimi francosko - maroškimi pogajanji sprejeta zadovoljiva rešitev maroškega vprašanja.
Takoj po glasovanju je prišla v dvorano francoska delegacija in zasedla svoje mesto v plenumu Generalne skupščine.
Francija je namreč skoraj dva meseca bojkotirala delo Generalne skupščine v znak protesta proti sklepu, da se postavita na dnevni red vprašanji Maroka ln Alžira.
Generalna skupščina je nato •oglasno sprejela resolucijo o ustanovitvi svetovne atomske agencije v prihodnjem letu. Politični odbor OZN je že prej sprejel podroben načrt, vendar se je o'o tej priložnosti glasovanja vzdržalo šest arabskih držav, ker je bil Izrael eden predlagateljev resolucije, katera poudarja uspeh, ki so ga na tem področju dosegle OZN in sedam držav, določenih za izdelavo načrta statuta predlagane agencije. Resolucija pozdravlja sklep, naj se Brazilija. CSR. Indija in Sovjetska zveza pokličejo, da sodelujejo v pogajanjih, katerih se poleg ZDA že udeležujejo Velika Britanija, Francija- Kanada. Belgija. Avstralija. Portugalska in Južnoafriška unija. Resolucija tudi določa skorajšnje sklicanje mednarodne konference k! bo proučila dokončno besedilo' statuta.
skuse z nuklearnim orožjem pozovejo odbor znanstvenikov OZN. naj pošlje opazovalce na kraj poskusov.
Skupščina je nadalje z 38 glasovi, 17 držav se je glasovanja vzdržalo, sprejela resolucijo o pomoči arabskim beguncem lz Palestine. Resolucija
Stalni predstavnik ZDA v OZN Lodge je v današnji izjavi za tlak potrdil podporo ZDA Filipinom pri voHtvah za mesto nestalnega člana v Varnostnem svetu in s tem zanikal vesti. po katerih bi bile ZDA za morebitno sporazumno kandidaturo Grčije, ker ni mogoče zbrati potrebne večine glasov za Filipine ali Jugoslavijo.
Popoldne je prispel v New York holandski zunanji minister Luns, ki se bo kakor pri-
,	<•-	n^-KT	čakujejo,	udeležil	debate	v
nalaga agenciji OZN za pomoč	J	J
in zaposlitev arabskih beguncev, naj nadaljuje izvajanje svojega načrta.
Generalna skupščina je tudi sprejela priporočilo, naj ozemlje Jugovzhodne Afrike pride pod skrbništvo OZN. Za priporočilo je ‘glasovalo 43 delegatov, 2 sta bila proti, 9 pa se je glasovanja vzdržalo. Toda južnoafriška delegacija je že izjavila, da bo resolucija ostala mrtva črka na papirju. Končno je skupščina sklenila vprašati mednarodno sodišče pravde za svet. ali ima komisija OZN za Jugovzhodno Afriko pravico zaslišati predlagatelje prošenj o vprašanjih v zvezi • tem ozemljem.
Prihodnja seja Generalne skupščine je bila napovedana za torek.
Sestanek sveta bagdadskega pakta
OZN o zahodni Novi Gvineji.
Egipt bo dobil novo ustavo
Kairo, 3. dec. (Tanjug.) Kakor pišejo egiptovski časopLi, bo ‘nova egiptovska ustava razglašena 16. januarja. Vest o novi ustavi je za Egipt prvorazredni politični dogodek, saj je s tem potrjena obljuba predsednika Naserja, da bo dal državi nov parlament, v katerem bodo po njegovih besedah zastopani pravi predstavniki naroda, bivše politične stranke in tuje agenture, ki so imele svoje podružnice v nekdanjem monarhističnem parlamentu, pa bodo s tem onemogočene.
Novo egiptovsko ustavo pripravljajo že nekaj let, predsednik Naser pa je pred nekaj meseci osebno prevzel nadzorstvo nad sestavo ustave, hoteč ji dati pečat novega revolucionarnega Egipta. O nadrobnostih te ustave doslej ni hotel govoriti, ker jo je nameraval dati javnosti, v razpravo šele. ko bo načrt dokončno izdelan.
KVALITETA ROKOMETA SE JE PRECEJ ZBOLJŠALA
Le po tej poti naprej...!
Sezona velikega rokometa Je Lestvica: končana Pričakovali smo, da bo	odred
tekmovanje zanimivo, toda do-	Svoboda
?odki na igriščih so presegli tu-	Rudar
ii najbolj optimistične napovedi.	Celje
Kdo Je pričakoval da bodo ekipe	p. Krim '
ki so letos prvič nastopile v re-	P. Črnomelj
publiški ligi. pokazale toliko bor-	Maribor
benosti in tako visoko kvaliteto?	Mladost »
e govorimo o letošnjem tekmo-	Drava
vanju, moremo najprej omeniti	Fužinar
'Jkipe Maribora. Mladosti ter obeh	,. , _	,	,	. ,,
^artiza-nov (Kr?m in Crnocnell)	NaJboljSj strelci so bili:	Petro-
TO SO vse niiadrvrs”e z v^Tkim	™ i? ,55' Vihar (S) 46'
nožnostimi razvoja in upravičeno i? , J <C) 43‘ Sever (P K.) pričakujemo, da bodo v' spomla-	‘P’	”	Buk°vec	(C)	33‘
danskem delu prvenstva Zaigrale	1
• « • 1
» I • 1
9 6 0 3 9 6 0 3 9 5 13 9 4 14 9 4 0 5 9 2 0 7 8 0 0 6 8 0 0 8
141:58 16 144:60 16 99:63 12 121:85 12 103:91	11
84:79	9
80:105 8 76:117 4 32:103 0 37:154 o
X NEKAJ VRSTAH
Generalna skupščina Je potem soglasno sprejela resolucijo o ustanovitvi odbora znanstvenikov 15 držav, med njimi tudi Japonske. Odboru je naložene, naj zbere vse podatke o posledicah radioaktivnega žarfenja. Filipinski delegat general Romulo je predlagal, da države, kj delajo po-
BAGDAD, 3. dec. (AFP). No-> coj' se je pod predsedstvom Iraškega zunanjega ministra Bašajana sestal svet bagdadskega pakta. Prisotni *o bili veleposlaniki Veliko Britanije, Irana, Pakistana in Turčije ter veleposlanik ZDA kot opazovalec. Sestanek je trajal dvo uri in pol. Po sestanku niso objavili nobenega sporočila. Prihodnji sestanek sveta bo v sredo, 14. t. m. Iz zanesljivih virov se je zvedelo, da niso imenovani člani gospodarskega odbora tega pakta in potemtakem prvi sestanek tega odbora ne bo', 19. t. m. kot je bilo prvotno določeno.
Buenos Aires, 3. dec. (AP) Argentinska vlada je danes prepovedala izhajanje listo »La Prensa«, dokler dr. Alberto Paz, čigar družina je ustanovila list, ne prevzame uredništva. Vlada bivšega
Zakuska na čast bolgarskim novinarjem
Beograd, 3. dec. (Tanjug) Bolgarski veleposlanik v Beogradu
Angelov Je nocoj s soprogo priredil zakusko na čast predstavnikom Zveze novinarjev Bolgarije, ki so na obisku v naši državi kot gosti Zveze novinarjev Jugoslavije. Na zakuski so bili med drugimi tudi funkcionarji državnega sekretariata za zunanje zadeve ooolnomočenl minister Dragole Djurič, načelnik oddelka za t'sk Branko DraSkovič in namestnik načelnika protokola Vladimir Ma-rinovič, nadalje direktor »Borbe, Ivo Sarajčlč, člana predsedstva Zveze novinarjev Jugoslavije Slobodan Glumač in Rud! Stajduhir. glavni urednik »Borbe, Miroslav Vltorovlč ln drugi predstavniki uredništev listov, agendi) in radijskih postaj v Beogradu.
Šahovska polfinala v Sabcu in Zrenjaninu
Na ootalih dveh polfinalnih šahovskih turnirjih za prvenstvo države so bl".l v I. kodu doseženi naslednji izidi: v Sabcu: Djuraševič : Sofrevsk! 1:0, MdhaUčiSin : Smedereva« in Djada : Bertok 0:1, Kržišnik : Momifi ln Franolii : Stambuk remi. Vasiljevič :	Janoševlf.
Ugrinovič : Osmamagič in Jovanovič : Olrič prekinjeno. Božič je bil prost: v Zrenjaninu: Matulovič : Vukovič, Bradvarevič : Decov in Puc : Vukčevič 1:0, Bekovac : Rakič 0:1. Tomfi^č : Sokolov. Du-čtč : Bogdanovič ln Horvat : Petek remi, Trampuž : Tomovič prekl, njeno.
predsednika Perona Je bila leta 1951 vzela list v »vojo last, izdajala pa ga je Generalna konfederacija dela. nova začasna vlada pa je pretekli teden vrnila lastništvo lista družin! Paz.
Tunis, 2. dec. (AFP) V pretepu med pristaši bivšega generalnega sekretarja stranke neodestur Sa-laha Ben Jusefa in pristaši predsednika Neodesturja Habiba Bur. gibe je bilo poškodovanih 12 Tunizijcev. eden je bil ubit. drugi pa teže ranjen. Policija je aretirala 11 oseb. Demonstranti so s kamenjem razbili stekla na avtomobilu predsednika vlade Tahara Ben Arnarja. ko se je odpeljal iz svoje pisarne. Demonstranti so vzklikali žaljivke proti tunizijski vladi.
Buenos Aires, 3. dec. (AFP) —
Bivši predsednik višdega sveta pe-ronistične stranke Leloire, kfi je sedaj 'v zaporu, je poslal predsedniku Argentine Aramburu protest proti razpustu stranke, katere član; se bodo pritožil] na sodiščih.
De Nicola predsednik ustavnega sodišča Italije
Rim, 3. dec. (Tanjug). Predsednik italijanske republike Gronchi je imenoval še pet članov ustavnega sodišča kot ga za to pooblašča ustava. Po izvolitvi sodnikov v parlamentu je sedaj ustavno sodišče izpopolnjeno ter bo v kratkem sklicano na prvo zasedanje. Med sodniki, katere je imenoval predsednik republike Gronchi-je tudi bivši šef italijanske države Enrico De Nicola, ki bo predsednik ustavnega sodišča. Naloga sodišča je določena z ustavo, in sicer, da ocenjuje posamezne ukrepe Izvršnih organov v luči ustavnih določb-
precej bolje.
Na čelu lestvice je z enakim 'evHom točk Odred in Svoboda Kot v jesenskem delu tekmova-lja se bosta oba tudi spomladi oorila za osvojitev republiškega prvenstva, saj sta letos zelo napredovale in igrata bolje kot kdaj koli prej. Glede na to lahko pričakujemo, da bo Slovenija naslednje leto končno le dobila v zvezni ligi vrednega predstavnika Precej tesno za vodečima sta zopet z ena.kim številom točk Rudar ln Celje Na prvi pogled sicer nimata mnogo upov za osvo-iitev prvega mesta, toda če bo Rudarju tudi naslednje lefo uspe-’o pokazšti '6‘ro zadnjih dveh let. ‘v spomladanskem delu tekmove-• I a ni izgubil nobene točke) se 'ahko marsikaj izpremeni pri vrhu Ponovno »oživljena« elr^oa Celja 1e tudi nevaren na.sprotn k ■'e upoštevamo da šele prihaja v staro formo ln da bo do spomladi Se boljša, tedaj moramo resno računati nanjo.
Na kc-ncu lestvice sta Drava in Vužinar ki Se nimata zadosti izkušenj ln jima primanjkuje zlasti tehničnega znanja Ce bodo čez zrno posvetili vso skrb tehničnemu Izpopolnjevanju Igralcev lahko spomladi tudi od njih pričakujemo lepših uspehov
V Ljubljani - favorit velemojster Pirc
Včeraj dopoldne so se zbrali v ‘‘.ahovskem dcrr.u v Ljubljani vsi ideleženci zveznega polfinalnega Šahovskega turnirja razen Dam-'anovlča. ki je prispel šele zvečer.
Zreb le igralce, med katerim; ;e velemojster Va-sja Pirc, mojstri Kozomara. Marič, Tot in Trajko-vič, 11 mojstrskih kandidatov in 1 prvokategornik, takole razvrstil v turnirsko tabelo: Damjanovič, Gojak. Lukič, Bajec. Mertincrvski. Sagi, Tot. Trajkovič. Z. Gabrovšek. Pirc, Krivec, Dimc, Stanovnik, Niikolovski Kozomara. Ma-“ič in Milenkovič.
Ta turnir bo nedvomno zelo zanimiv še posebno zato, ker sodelujejo razen velemojstra Vasle Pirca še trije mladi slovenski mojstrski kandidati Bajec. Z. Gabrovšek in Krivec. Redna kola bodo igrali od 15.30 do 20.30, prekinjene partije pa naslednji dar. od 9 30 do 11.30. Sodniške posle bodo opravljali F Brglez. Goršič. Kapus ln- Šiška, turnirski odbor pa sestavljajo dr Bajec. prof. Va-gcja lin mojster Tot.	D.	B.
O napredku najboljših ženskih ekip ne moremo govoriti, toda dvignila se je povprečna kvalitetna raven V ekipah Svobode in Rudarja so nastopile poleg nekaterih starejših kvalitetnih Igralk večinoma mlajše, kar je vplivalo na kvaliteto igre obeh moštev Po prikazani igri pa lahko spomladi pričakujemo, do bosta zaigrali veliko bolje, kajti kot
vse kaže, je bila pomladitev precej uspešna Nepričakovana se Ja pri vrhu znašla tudi Drava, kar le zelo razveseljivo ln upajmo, da bo dal ta uspeh Ptujčankam Se več vspodibude za nadaljnje delo. Presenečenje letošnjega tekmovanja po sta nedvomno novi ekipi Partizana lz Črnomlja ln Odreda. Zlasti prva je pokazala nenavaden napredek in zasluži trener tov Moljk vse priznanje. Zadnja je, kot že vsa leta; ekipa Proletarca, ki se je bržda »abonirala* na zadnje mestol Lestvica:
Svoboda	5	4	0	1	32:9	9
Drava	5	4	0	1	34:11	8
Rudar	5	3	0	2	20:10	6
P. Črnomelj	5	2	1	2	15:28	5
Odred	5	1	0	4	6:33	2
Proletarec	5	0	1	4	7:23	1
Najboljše strelke so bile: Grčar (S) 24, Murko (Di 14. Žagar (R) 7, 2unlč (P. C.) 6 Ahačič (S) 5, Botulin (D) 5. Vajsbaher (D) 5 itd.
Mitja Vidic
Samo 2000 prednjakov v vsej državi
Beograd, 3. dec Včeraj ln danes zborujejo v Beogradu vodilni funkcionarji Zveze za telesno vzgojo Partizana In sicer zastopniki republiških zvez, načelniki in načelnice ter člani ln članice zvezne komisije za vadbo na orodju in član. in članice pred-njaškega zbora
Na zborovanju'so razpravljali o programu dela. sistemu tekmovanja in' o organizaciji zveznega zleta
Pomembna je ugotovitev, da je za izvalanje vsestranskega telesno-vzgojnega dela v društvih po-treben ustrezen strokovni kade: prednjakov. ki pa Jih zelo primanjkuje. Po najnovejših statistikah pride v Partizanu na okrog 190.000 izvajajočih vsega samo okrog 2000 kvalificiranih prednjakov, kar pcmenj samo po eden na vsakih 90 telovadečih. Razmere v prednjaškem kadru so posebno kritične v Borni in Hercegovini ter Hrvatski.
Razen .ega zagovarjajo preOnja-k: Partizana sta-lii:šče, da je trebn izdelati programe za prednjaškr-tečaje, .zdati potrebne priročn1-ke in v vseh večjih mestih or-ganizinati predniaške tečaje
NASI NOGOMETAŠI V BURMI IN INDONEZIJI
BEOGRAD, 3. dec. Nogccnetnn reprezentanca Jugoslavije bo go -ti oval a v Burmi in Indoneziji od 31. decembra do 6. februarja Najboljši jugoslovanski nogcene taši bodo igrali 31. decembra ter 1. in 7. januarja z repre-zentanco Hurme, nato pa 15», 19. in 22. januarja z reprezentanco Indonezije. Razen tega tečejo pogajanja 7 a odigran je še treh tekem v Indiji in na Kitajskem. Reprezentanca se vrne v domovino 6. februarja.
Na pot pojde 1? nogometašev s spremstvom trenerja in zdravnika pod vodstvom treh Članov iz Zveze.
Na sestanku izvršnega odbora Zveze za telesno vzgojo Partizana je bilo skl etn j eno da.nes, da bo zvezni zlet leta 1953. Razen tega je bil sprejet predlog programa, o katerem so Razpravljali na
skupščini.
Po diskusiji o so-del ovariju s športnimi organizacijami niso biti sprejeti nobeni zaključki glede načinov tega sodelovanja.
Temu sestanku so prisostvovali tudi zaitopnLki vodi hi! h funkc:o-n 3 r j e-v jz v	repu b*I :k.
80 ur v Triglavski steni
Jesenice. 2. dec Dva mlada ljubljanska alpinista Aleš Kunaver m Ante Mahkota sta te dni v GO urah preplezala nemško smer v severni sten: Triglava Oba drzna alpinista sta vstopila v steno v nedeljo 27 novembra, in sicer po nemški smeri, ki je bila prvič preplezana pred .50 leti Ker so bili vremenski pogoj:	zelo neugodni
in ju je na poti zadrževa. ?peg m led z mrazom in padavinami, sta bila prisiljena trikrat prenočiti v steni Tako sta šele v sredo zvečer izstopila na Kug.vjevi po-ici. kjer pa sta morala še četrtič bivakirati.
Ker so bili nluni tovariš; zaradi tako dolge odsotnosti v skrbeh zanju se je odpravila za nrma ekipa Gorske reševalne službe, k. jo v četrtek prispela na Kredarico. Medtem sta oba alpinista tudi že dosegla to planinsko »streho« kjer 'ta polivala popohmma nepoškodovana po tej tako tvegan, turi.
RAZPISUJEMO
naslednja delovna mesta:
JVA FINANČNA KNJIGOVODJA
MATERIALNI KNJIGOVODJA
MEZDNI KNJIGOVODJA (obračune mezd)
SLAGAJNIČARKA-RLAGAJNIK
KEMIČNI TEHNIK
KEMIČNI LABORANT
"^NODAKTILOGBAFINJA
I ::
: ::
Takoj sprejmemo tudi:
:: tehnika kemije za obratni laboratorij
Plača po tarifnem pravilniku ali dogovoru.
Stanovanje, ostali pogoji in nastop službe po
dogovoru.
Ponudbe z izčrpnim življenjepisom dostnito | I bolnega tehnika zn toplotne izolacije do 10. 12. 1955 v ogL odd. »Slov. por.« pod S •>	’	_ ,	..	,
s :: pomož. knjigovodjo za finančni oddele*
»INDUSTRIJA — KOPRSKI OKRAJa s j	pravnega	referenta
S I:
DELAVSKI SVET PODJETJA
»IZ 0 LIR K A«, Ljubljana-Moste
razpiraj« po čl. M Pravil podjetja naslednji mesti:
glavnega inženirja proizvodnje
bi
glavnega računovodje.
POGOJI:
za obe delovni mesti najmanj 10-letna praksa ter vsaj 3-letna praksa na vodilnem položaju. Možnost nastopa službe najkasneje s 1. II. 1956. Plača po tarifnem pravilniku, oziroma dogovoru. Prošnje z dokazili strokovne Izobrazbe in opisom prakse sprejema tajništvo podjetja.
Tovarna trakov
• TOTR A'
Ljubljana, Zgornja Hrušica 14
razpisufe mesto
TEHNIČNEGA VODJE v podjetju.
Pogoji:	ustrezna	strokovna	izobrazbo
(»ekstilnega tehnika) z vsaj 5-letno prakso v tekstilni stroki.
Prednost Imajo strokovnjaki v tkalstvu — icsebno v trakovih.
Plača po tarifnem pravilniku.
Pismene ponudbe z opisom dosedanjega dela pošljite do 10. decembra 1955. *
Na izrednem sestanku rokoborskega odbora Jugoslavije so bili uvlečeni pari za I. kolo znkl uč-nega tekmovanja za rokoborski poka! Jugoslavije V I. kou se bosta med druc-cn v Boo" : :u (dne u. t. m.) sestala Pa-;.z n n
pnr&k Slovenije (verjetno r.< .• .-borsilci Zelezn.ča.r) Nasprotn za nista bila odre.jena dokončno ker republiška zveza Slovenije le ni uradno prtjavla svoje udeležbe.
Občni zbor atletov »Ljubljana«. V sredo 7. t m ob 13.30 bo v sindikalni dvorani železniške direkcije v Ljubljani redni letni občini zbor železničarskega atletskega kluba Ljubljana. Ta prizadevni atletski kolektiv iz S.-,ke si Je v IetoAnji sezoni priboril vrsto rekordov, prvenstev in drugih uspehov. Mladinci so b;li dvakrat tretji v ekipnem državnem prvenstvu, letos pa so c volili najvišji naslov. Zato b_> ob tej priložnosti predstavnik Atletske zveze Jugoslavije izročil mladim atletom prehodno zastavo. Se bi lahko govorili o atletih :z SiSke, vendar je bolje, da kar :z njihovih ust s»Mšite razrne podrobnosti. Vabljeni!
Smučarski klub Enotnost bo imel v petek 16. t m. redni letni občni zbor, m sicer ob 19 v dvorani ZSZ, Kidričeva uLica 5. Kolikor navzoči ob določenem času ne bodo sklepčni, bo občni zbor v isti dvorani pol ure »kasneje. Vabljeni v čim večjem številu
Sestanek vseh tekmovalcev akademskega smučarskega kluba Olimpija bo 6. t. m. ob 19 v klubskih prostorih
Popravek. Oglas Bombažne pre-dilmdce in tkalnice v Trž;ču. ki le bil objavljen v petek 2. de-cemibrai je treba popravit: v toliko, da se zahteva za razpisano mesto tehničnega vodje podietja ustrezna višja ali srednja strokovna izobrazba s predpisano pratkso
»Brez vzroka Punsonby nikrfar ničesar ne stori,« je dejal važno, kajti občutil je, da mora nekako zagovarjati svojo tvrdko. Karkoli je že zakrivilo ta nesrečni slučaj, tvrdke Punsonby ni zadela nobena krivda, kajti Punsonby je bila častivredna trgovska hiša, ki je z neizprosno točnostjo izplačevala štirinajst odstotkov svojega letnega dobička.
»Manjkajo nam še — ah — neka dejstva, da bi o tej zadevi dalje poizvedovali, kakor smo že.«
Dekle se je ob tej dolgoveznosti še bolj zmedlo.
»Obljubljeno imamo, da bomo prejeli definitivna dejstva, ki pa še niso prispela. To je zelo neprijetno — zelo neprijetno,« in zmajal je z glavo.
Hitro se je priklonila, naglo zapustila sobo, odšla v garderobo po plašč, si nadela klobuk in za vedno zapustila Punsonby.
Ko je prišla na cesto, se je hipoma spomnila besed Mr. Bealea in se takoj ustavila. Zamišljeno je stisnila ustnice. Ali je vedel? Zakaj je prišel to jutro ure in ure prej, kot je bil navajen — če se lahko verjame govoricam v Kroomanovem bloku in nato ga je kot višek vseh dogodkov tega jutra zagledala. Stal je na oglu ulice, naslonjen na palico, in kadil dolgo cigareto, ki je tičala v še daljšem ustniku; zatopljen je bil v opazovanje nekega delavca, ki je visoko nad cesto popravljal telefonski vod.
Namerila je korak proti njemu, vendar se je ustavila Saj je bil tako zatopljen v akrobatske gibe poštnega delavca, da je ni mogel zapaziti. Zato se je naglo obrnila in odšla v nasprotno smer.
Toda ni še prišla do konca stavbe in že je bil pri njej.
»Danes pa greste zgodaj domov, Miss Cresswell,« se ji je nasmehnil.
Obrnila se je k* njemu.
»Ali veste zakaj?« ga je vpraiala.
»Ne vem; razen, če —«
»Razen, kaj?«
»Razen, če so vas odpustili,« je rekel hladno.
Nagubala je čelo.
»Kaj veste o moji odpustitvi?« je vprašala.
»Kaj takega je možno,« je dejal Mr. Beale.
»Ali ste vedeli, da me nameravajo odpustiti?« je ponovno vprašala.
Prikimal je.
»Seveda nisem bil gotov, da vas bodo ravno danes odpustili, toda nekako sem slutil, aa boste ob neki priložnosti kmalu odpuščeni Zaradi tega sem vam tudi ponudil namestitev.«
»Ki je, seveda, ne bom sprejela,« ga je prekinila.
»Ki ste jo seveda že sprejeli,« je rekel mirno. »Verjemite mi, da vem le to, da so družbi Punsonby naročili, da vas odpusti, iz kakšnega vzroka pa ne vem.«
»Toda zakaj ste domnevali, da bodo to storili?«
Nenadoma se je zresnil.
»Kar tako Nočem biti skrivnosten z vami, lahko vam povem le to, da sem imel za takšno domnevanje dobre vzroke.«
Trudno je zmignila z rameni.
»Vse to je že dovolj skrivnostno,« je dejala. »Ali resno mislite, da bi delala z vami?«
Prikimal je.
»Niste mi še dali svojega naslova v središču mesta.«
»Zato sem se tudi vrnil,« je rekel.
»Torej ste vedeli, da bom prišla ven?«
»Vedel sem, da boste prišli še danes.«
Strmela je vanj.
»Mislite s tem reči, da bi bili ves dan čakali, da bi mi dali •voj naslov?«
Zasmejal wm ja.
»Mislim le to,« je odgovoril, »da bi bil ves dan čakal.«
Sedaj se je smejala z njim še ona.
»Moj naslov je 342 Lothbury,« je nadaljeval, »342,« je ponovil. »Z delom lahko pričnete danes popoldne in —« Obotavljal se je.
»In?« je ponovila.
»Zdi se mi, da bi bilo pametno, če bi svojemu prijatelju zdravn:ku ne povedali, da sem vas sprejel v službo.«
Ko je govoril, je pazljivo opazoval nohte in se izogibal njenemu pogledu.
»Za to je mnogo vzrokov,« je nadaljeval. »Prvič, v Kroomanovem bloku imam slabo oceno iz vedenja in to vam morda lahko škoduje «
»Na to bi bili morali misliti, preden ste me prosili, da bi prišla k vam,« je rekla.
»Zelo mnogo sem mislil tudi na to,« je mirno odgovoril.
Spoznala je, da je mnogo tega, kar govori, pravilno Jezila se je zaradi svoje nagle obljube. Toda dogodki pretekle noči so mu dajali neke pravice, ki bi pijancu Mr. Bealeu nikoli ne pripadale.
»Bojim se, da me je vsa ta skrivnostna zadeva nekoliko zmedla, in danes raje ne bi nastopila službe. Kdaj naj pridem jutri zjutraj v pisarno?«
»Ob desetih,« je rekel. »Čakal vas bom, da vam razložim vaše delo. Tedensko boste prejemali pet funtov Pisarno boste vi vodili, kajti mene boste le redko kdaj videli. Vaše delo bo v glavnem v tem, da boste sestavljali statistiko o žetvi pšenice po svetu v zadnjih petdesetih letih.«
»To pa zveni zelo zanimivo,« je rekla in bežen smehljaj ji je razjasnil obraz.
»Je mnogo zanimivejše, kot sl predstavljat?,« so bile njegove poslovilne besede.
*