Pottnina platane v gotovim Leto LVI1L v Uubliam, v sredo, dne 5. februarja 1930 Št. 29	2. izdala st. 2 om
Naročnina
Dnevna izdaj« u kralinim JagoiU»l|e mesečno U Din polletno 150 Din celoletno 300 Din
za inozemstvo
meneč no 40 Din nerte isita izdala ceioie nu v Juge Slavili 120 Din, za Inozemstvo I40 C
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov i sioip. peUi-vrsia mali oglasi po 1-50 in Z D. veCII oglasi nad 45 mm viAine po Din 2-50. veliki po 3 in 4 Din, V uredniškem delu vršilca po 10 Din li Pr veOem □ naro~uu popual Izide ot> 4 zjuira) razen pondeliKo ln dneva po prazniku
c reunis it/« /e l Kopttunevi ulici Atš bUi Uohopisi se ne vračaio, netranhtrana pismo se ne spreiemato l/reaniilva tele/on .41. 20S0. uoravnlilva il. 232S
opravo /e vKupitarievi ui.Sj.o celLOvnl račun: L/ubl/ana ilev. IO.bSO In IU.34» xa tnseiale, Saralevoit.75b3. Zagreb it. 39.011, Praga In llunai il. 24.797
Sporazum z Bolgarsko
Popoten uspeh sofijskih pogajanj - Na potu zbližanja med Bolgarsko
in kraljevino Jugoslavijo
Schobrovo potovanje v Rim
V spremstvu italijanskega poslanika Au-ritija in visokih uradnikov avstrijskega zunanjega ministrstva se je odpeljal v ponedeljek avstrijski kaneelar dr. Schober v Rim, da se zahvali, kar zlasti povdarjajo dunajski listi, Italiji za njeno pomoč v Haagu. Toda samo za vljudnosten obisk ni potrebno tako čisto politično spremstvo in zato je gotovo, da ima rimsko potov? nje avstrijskega kancelarja tudi političen pomen. Zlasti italijanski listi to tudi z vnemo potrjujejo in pišejo, da se bo v Rimu sklenila prijateljska in razsodiščna pogodba med Avstrijo in Italijo. Pripravljena so tudi že odlikovanja, ki naj bi povzdignila pomembnost te pogodbe.
Toda prijateljskih in razsodiščnih pogodb fe bilo sklenjenih že toliko, da ni njih mednarodna veljava posebno velika. Pač pa je nekaj posebnega v tem, da se sklene taka pogodba baš med Avstrijo in Italijo in to v trenutku, ko so razn° debate o italijanofilski orientaciji nekaterih heimwehrovskih voditeljev pripravile tla, da se pripisuje Schobrove-mu potovanju morda večj pomen, kakršnega pa v resnici ima. To se je na Dunaju tudi čutilo in zato se je obenem z vestjo o Schobro-vem potovanju tudi sporočilo, da se bo Schober na povratku iz Rima ustavil tudi v Radgoni, kjer se bo sestal z jugoslovanskimi politiki. S tem je bolj jasno rečeno, da ni v Schobrovem rimskem potovanju nobene osti proti komur drugemu in da hoče živeti Avstrija z vsemi svojimi sosedi v najboljših od-nošajih.
In bilo bi tudi čudno, če bi bilo drugače. Ko je ir. Schober v svoji decemberski izjavi pred avstrijskim parlamentom napovedal preobrat v avstrijski politiki do Italije, je bila ta njegova napoved naravnost senzacija. Saj še niso bili pozabljeni govori, ki so bili v istem parlamentu izrečeni leta 1928. zaradi Tirolske, še manj pa je bil pozabljen Musso-Iinijev govor na tozadevna vprašanja poslancev Sansanellija, Pelizzarija in Staraceja v rimskem parlamentu 3. marca 1928. Takrat je Mussolini med drugim dejal, da je v začetku sploh dvomil, če se splača odgovoriti na govorniške vaje v avstrijskem parlamentu in da je sploh zadnjič, da govori o tirolskem vprašanju, ki za Italijo že davno sploh ni nobeno vprašanje, ker ni Bozen nič drugega ko ena od 92 italijanskih provinc. Toda kljub vsemu temu ni trajala senzacija dr, Schobro-ve napovedi dolgo, ker že v napovedi sami je bilo povedano tudi, zakaj je ta preokret nastal. Ne zato, ker bi se spremenilo mišljenje v Avstriji, temveč ker je bilo od Italije odvisno, če dobi Avstrija novo posoji' in če jo haaška konferenca oprosti od plačevanja reparacij. To so bili tisti argumenti, ki so povzročili preobrat v avstrijsko-italijanskih odnošajih in tudi Schobrovo potovanje v Rim.
Da 4 pa moglo imeti to potovanje г globlji pomen in pomeniti resničen preobrat v avstrijski politiki, da bi se ta usmerila v italijansko smer, pa še ' podana duševna podlaga. Od te pa odvisi vse, kakor je čisto pravilno naglasil Mussolini včeraj, dan pred pričetkom pogajanj s Schobrom, ko je dejal dunajskemu časnikarju: »Ne sme se pozabiti, da se naši dobi strojev in silnega hitenja še ni posrečilo udušiti psihološkega momenta, ki slej ko prej upliva na odnošaje narodov.«
Nobenega dvoma pa ni, da je ta psiholo-gičen moment med Avstrijo in Italijo — tirolsko vprašanje. Obstoj tega vprašanja pa Mussolini še vedno taji in zato tudi o njem noče niti slišati. Zato pa je tudi razumljivo, da ne bo v Rimu sklenjen noben popoln sporazum in da nova razsodiščna pogodba ne bo imela večjega pomena, kakor ga imajo raz-sodiščne pogodbe sploh.
Nikakor pa ne bi obžalovali, če bi imela nova pogodba tudi večji pomen. Ne samo radi znane miroljubnosti i aše države, temveč predvsem zato, ker bi se potem tudi nujno moralo rešiti vprašanje manjšin v Italiji. Sele rešitev tega vprašanja pa bi pomenila oni veliki moment za res prisrčne in ne samo dobre sosedne odnošaje med Avstrijo in Italijo.
Znak splošnega pomirjenja med narodi jc prvo potovanje avstrijskega kancelarja v Rim in v tem je njegov zunanje-politični pomen. In če je bil pomen potovanja tudi večji, bi mi to le pozdravili, ker je miroljubnost temeljno načelo jugoslovanske politike.
Novi italijanski poslanik v Atenah Bastia-nini je izročil svoje poverilne listine predsedniku grške republike.
Belgrad, 3. febr. b. Na merodajnem mestu smo dobili glede pogajanj med našo državo in Bolgarijo sledeče avtentične informacije. Pogajanja, ki so se pričela prve dni decembra, so se v glavnem končala s popolnim uspehom Dosegel se je sporazum v vseh najvažnejših vprašanjih, v katerih na nobenih dosedanjih pogajanjih ni mog-o priti do pozitivnih rezultatov. Rešilo se je v prvi vrsti vprašanje o dvo-lastninskih posestvih ter vprašanje o nevtralni obmejni coni.
Glede dvo'astninskih posestev je sprejeto načelo medsebojne zamenjave na ta način, da bodo bolgarski lastniki, ki imajo posestva na
našem ozemlju, dobili v zamenjavo posestva naših državljanov na bolgarski strani in obratno. Prostovoljna sprememba lastništva posestev se bo vršila do dne 1. aprila. V slučajih, kjer ne bi prišlo do sporazuma, bo odločala mešana bolgarsko-jugoslovanska komisija, ki bo stalno delovala, tako da se lahko smatra, da 1)0 to vprašanje v najkrajšem času rešeno.
Kar se tiče nevtralne obmejne cone, se je sklenilo, da bo obsegala pas 6 do 10 km, v katerem se ne bo nihče smel nanovo naseliti razen domačinov ter državnih uradnikov. Kontrolo nad izvajanjem tega dogovora bo izvrševala posebna mešana komisija.
Ta sporazum, ki bo v kratkem ratificiran
od obeh vlad, bo takoj stopil v veljavo obenem s predhodnim sporazumom v Pirotu, ki
ga obsega tako zvani pirotski protokol. Ta sporazum med obema sosednima slovanskima državama na Balkanu ni samo tehničnega pomena, marveč je ludi velike važnosti za nadaljevanje prijateljske politike med obema državama. Že na haaški konferenci je jugoslovanska delegacija pokazala iskrene simpatije za Bolgari o, in je gotovo tudi to dejstvo vplivalo na ugoden potek pogajanj v Sofiji. Merodajni krogi pričakujejo, da bo novi sporazum odločilnega pomena za razvoj političnih razmer med obema državama.
Pravoslavna cerkev proti sežiganju mrličev
Sežigan,e je protivershi akt in zato re cerkven obred v krematoriju
nemogoč
Belgrad, 4. febr.. b. Nedavno se je v Belgradu ustanovilo društvo »Ogenj«, katerega cilj je čimpreje zidati v Belgradu krematorij za sežiganje mrličev. To društvo se je obrnilo s posebno prošnjo na pravoslavnega patriarha, da bi dovolil pri sežiganju mrtvecev v krematoriju cerkven obred. Te dni zaseda v Sremskih Karlovcih sveti sinod. Njegovi člani so povodom omenjene prošnje izjavili:
Že na predzadnjem svojem zasedanju je sveti arhijerejski sabor povodom konkretnega slučaja v tej zadevi zavzel sveje stališče. Takrat je nekdo iz Pančeva zahteval, da se dovoli cerkven obred njegovemu bratu, čegar truplo je bilo v inozemstvu upepeljeno. Sveti arhijerejski sabor je tedaj odklonil vsak cerkveni obred onim. ki so bili po smrti sežsani v krematoriju, čc sc jc to storilo po njihovi lastni volji.
Burov o haaški konferenci
Sofija, 4. febr. AA. Bolgarska agencija poroča: Zunanji minister Burov je predložil sobranju zakon o haaških sporazumih glede reparacij in bolgarskih sekveslriranih posestev v Romuniji. Pri tej priliki je Burov poročal o poteku pogajanj ter o naporih bolgarske delegacije, ki je skušala doseči najboljše uspehe za bolgarske interese. V to delo je bolgarska delegacija položila vse svoje sile. Pri tem se je zavedala, da njenega stališča ne bo moči krivo tolmačiti, marveč da gre za manifestacijo lojalnosti, ker Bolgarska ni mogla prevzeti obvez, ki jih ne bi mogla izpolnjevati. Zatem je Burov poročal o svojih posetih v Rimu, Parizu, Londonu in Bruslju. Povsod je bil sprejet z blagohotnosljo in pozorno poslušan. Vlade za-padnih držav so mu obljubile največjo pomoč. Zastopnikom velikih sil gre zasluga za doseženi sporazum, ker so njihove vlade prosto-
Zakon o kontroli zdravil
biološkega porekla
Belgrad, 4. febr. AA. Nj. V. kralj je na predlog ministra za socialno politiko in narodno zdravje in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o kontroli zdravil biološkega porekla. Zakon šteje 32 paragrafov in prinaša določbe o proizvodnji, prodaji in kontroli nad zdravili biološkega porekla za zdravljenje, zaščito človeka, in sicer: o serumih za profilakso, zdravljenje iu postavljanje diagnoze, zatem za razna cepiva, strupe in protistrupe živalskega porekla in podobne leke. Zakon obsega točne predpise o poslovanju s temi leki od njihove proizvodnje pa do prodaje konsumentom. Za podrobno izvajanje tega zakona je minister za socialno politiko in narodno zdravje pooblaščen izdati posebne pravilnike.
Spremembe v sara:evskem obč. svetu
Sarajevo, 4. febr. AA. Z odlokom ministra notranjih zadev sta bila imenovana za podna-čelnilm sarajevske občine Dušan Jeftanovič in dr. Ivan Pavičič. Obenem sta bila imenovana dva nova občinska odbornika, in to dr. Tomo Popovič in Ivan Vranič. Dosedauji odborniki na teh mestih so bili razrešeni.
Ta sklep svetega arhijerejskega sabora velja še danes in ga sinod po samem svojem svojstvu kot eksekutivna oblast svetega sabora ne moro spremeniti in radi tega tudi nc more vzeti niti v razpravo prošnje društva »Ogenj«. Nauk cerkve je odločno proti sežiganju mrtvecev ter obsoja cerkev sežiganje kot protiverski akt.
V tem vprašanju je sveti sabor že sklenil definitivno in tega sklepa ne bo mogel spremeniti. Sklep temelji na stališču, ki ga zastopa vsa krščanska javnost že stoletja, v vseh delih sveta, predvsem pa rimsko katoliški: in pravoslavna cerkev. Zato je tudi naša srbska pravoslavna cerkev odločno proti sežiganju mrtvecev. Ako se bo kljub temu sezidal v Rel-gradu krematorij, je jasno, da bo cerkev prepovedala kakršenkoli verski obred.
voljno prevzele obveze, ki jih bodo tudi same izvrševale, in to v vseh onih vprašanjih, kjer ni bil možen sporazum med zastopniki malih držav in Bolgarsko. Zato je bolgarska delegacija dolžna veliko zahvalo tem zastopnikom za-padnih sil. Bolgarski narod se zna spominjati onih, ki so mu storili dobro. Zatem je Burov pojasnil posamezne točke pogodbe ter opozoril na to, da so velike sile prëvzele jamstvo za ! stabilnost bolgarske valute. Zdaj je na Bolgarski, da se z vsemi silami posveti svojemu gospodarskemu napredku. To je maksimum onega, kar je mogla doseči bolgarska delegacija na haaški konferenci. Bolgarska ni prevzela nikake dvolične obveze politične prirode. Naposled je Burov prosil parlament, da odobri te sporazume, ki sicer niso idealni, ki pa predstavljajo maksimum onega, kar je bilo moči doseči in kar vodi Bolgarsko k njeni popolni finančni samostojnosti.
Zaključna pogaiawa
o univerzitnem zakonu
Zagreb, 4. febr. z. V prosvetnem ministrstvu se je sestavil nov proračun za zagrebško univerzo n bo v prihodnjih dneh izročen finančnemu ministru v odobrenje. Ako bo finančno ministrstvo potrdilo neke postavke tega proračuna, se bo v popolni meri ugodilo potrebam zagrebške univerze. Jutri odpotuje v Belgrad ponovno rektor dr. Belo-brk, da se z rektorjem belgrajske in ljubljanske univerze pogovarja o končnem besedilu novega univerzitetnega zakona.
Nova posojila PAB
Belgrad, 4. febr. AA. Na svojem sestanku 1. in 3. t. m. je PAB podelila ta-Ie posojila: 16 zadružnim organizacijam za 1949 članov, dalje 115 dolgoročnih hipotekarnih posojil in 7 meničnih. Razen tega je odbor vzel v pretres načrt, da vloge .vseh ocenjevalnih odborov za precenjevanje imetij, ki se zastavijo pri PAB, poveri novo osnovanim občinskim poljedelskim odborom, vse to pa za to, da sc bo ocenjevanje moglo vršiti v čim večji meri in z najmanjšimi troški za prosilce posojil. Hkrati je bilo sklenjeno, da se takoj pošlje prva partija teh zaprošenih posojil občinskim kmet. odborom, da I i/.vrše ocenitev.
Sporazum
v nogometni zvezi
Zagreb, 4. febr. z. V poslednjih dneh je imela jugoslovanska nogometna zveza pogajanja s člani podzvez. Čeprav so ti razgovori ne-službenega zuačaja, so se jih vendar udeležile tako od strani jugoslovanske nogometne zveze kakor tudi od strani belgrajske nogometne podzveze osebnosti, ki imajo odločilen vpliv. Dosegel se je načelen sporazum, medtem ko se bo o podrobnostih razpravljalo na posebni konferenci delegatov vseh podzvez, ki je sklicana za 16. t. m. v Belgrad. Na tem sestanku se bodo izvršila pripravljalna dela okrog reorganizacije nogometne zveze in podzvez, tako da bo bodoča glavna skupščina imela bolj ma~ nifestacijski značaj, 1er sprejela sklepe konference, s čimer se bo pred vso javnostjo manifestiralo edinstvo in sloga v notranjosti nogometne zveze.
Na konferenco delegatov podzvez v Belgradu imata pravico prisostvovati po dva člana od vsake podzveze. Dnevni red te konference še ni znan, toda gotovo je zelo obširen in izredno važen. Glavna skupščina se bo vršila, kakor rečeno, 16. marca, in sicer v Zagrebu z običajnim dnevnim redom. Razpuščeni upravni odbori belgrajske, sarajevske in subotiške podzveze so po kratkem nedelovanju zopet vzpostavljene in so začasni komisarji razrešeni svojih dolžnosti.
Oblika, v kateri je prišlo do sporazuma, je v vsakem pogledu zadovoljiva. Delegati podzvez imajo dolžnost, da najdejo inodus vivendi za glavno zvezo in podzveze, da se ne bodo več ponovili slični nemili dogodki, ko na pretekli glavni skupščini.
Novi list Radičevega brata
Zagreb, 4. febr. z. Novi hrvaški tednik »Seljački glas« je izzval v Zagrebu in Belgradu živahne komentarje. Značilno je, da se ta novi tednik tiska v isti tiskarni in z istimi črkami 1er se urejuje na isti način kakor nekdanji ra-dičevski »Slobodni glas«. Njegov urednik je tudi isti, namreč Drago Bublič. Današnje zagrebške Novosti« prinašajo ves uvodni članek novega lista in pravijo, da je zelo značilno, kako se v njem omenja smrt Stjepana Radiča in da je po njej ostal samo kralj in narod. Tudi belgrajski listi »Politika«, »Vreme« in »Pravda« prinašajo v celoti omenjeni članek. »Politika« in »Vreme« istočasno prinašata tudi sliko Ivana Radiča. »Pravda« in »Politika« beležita, da se v »Seljačkem glasu« pripravlja dosedaj največja in najznamenitejša poklo-nitvena deputacija, katero bodo tvorili bivSt ! zastopniki in funkcijonarji razpuščene Hrvatske seljačke stranke.
Avtomobilska nezgoda
belgraiskega podžupana
Belgrad, 4. febr. z. Bclgrajskemu podžupanu dr. Miroslav Stojadinoviču se je pripetila I avtomobilska nesreča. Ko se je včeraj s svojim J bratom in dvema hčerkama peljal pri Trsteniku, se je avto prevrnil in padel 3 metre globoko. Vsi, ki so bili v avtomobilu, so bili lahko po škodovani.
Imenovanja
Belgrad, 4. febr. AA. S sklepom predsednika ministrskega sveta in ministra notr. zadev generala Zivkoviča sta postavljena za upravna pripravnika v 9-1 med drugimi v okr j načelstvu v Ptuju Andrej Bizjak, v okr. načel I stvu Prelog pa Stepan Cvjck.
Avstrijski škofje o socialnih problemih
Od 16. do 19. junija lanskega lela je avstrijska katoliška akcija priredila na Dunaju vrsto socialnih predavanj, ki naj bi precizirala katoliško stališče do posameznih modemih vprašanj. Za zborovanje je vladalo jako veliko zanimanje in se je obilno komentiralo tudi v časopisju. Že iz kratkih debat, ki so sledila predavanjem, še bolj pa iz poznejših komentarjev v listih pa je bilo očitno, da se pogledi ua socialne probleme sodobnosti med katoličani samimi v marsičem razlikujejo. Takoiine-novana krščansko socialistična skupina, ki izdaja na Dunaju enako imenovano glasilo, kakor V. Heller v Wiirzburgu, je očitala referatom enostranost in oportunizem. Zborovanje, torej duhov ni spravilo, kakor se je mislilo. Spor je temveč glodal dalje in se od časa do časa precej odločno izrazil tudi v časnikarski polemiki. Avstrijski škofje, ki so znani radi svoje socialne usmerjenosti, katero jim tudi narekuje položaj njihovih vernikov, so sedaj ponovno poizkusili stvar razčistiti s
skupno škofovsko spomenico vernikom
V tej spomenici škofje najprej pohvalijo delo katoliške akcije, ki je pripravila pomembno socialno zborovanje. Nato izjavljajo, da so bili vsi referati v smislu papeških okrožnic kakor tudi socialnih smernic, ki so jih zavzeli nemški škofje pod vodstvom kardinala Schul-teja v Kolnu, obenem pa priporočajo avstrijski katoliški akciji, da naj nadalje dela v smislu teh referatov.
Avstrijski škofje nato ponovno svare pred
zvezo verskih socialistov
ki ima svoj sedež na Dunaju. Pri tem se škofje sklicujejo na papeževo pismo, ki ga je pisal katoliškemu shodu v Freiburgu (1929): »Neustrašeno se borite v odkritem boju proti zmotam, ki ogrožajo krščansko družino. Toda ker se razen tega razširjajo še druge zmote s skrajno nevarnimi posledicami, katerim je brez odloga treba stopiti nasproti, se ne moremo odreči opomina, da nemški katoliški narod vendar posvarite pred gotovimi najnovejšimi teorijami, ki javno ali prikrito zastopajo mnenje, da je mogoče katoliške socialne nauke mirno združiti z drugimi, ki so jim že v temeljih popolnoma nasprotni, — kakor da bi mogla zveza obslojati med lučjo in temo, med Kristusom in Belialom.«
Škofje nato grajajo postopanje dunajskega
lista
»Das Neue Volk«
ki kljub temu, da je sedein nemških škofov obsodilo pisanje enako imenovanega Hellerje-vega lista v Wiirzburgu in prepovedalo duhovnikom sodelovanje, še vedno istega priporoča in jemlje v zaščito. Tedaj so nemški škofje opozorili na več zmot, ki jih list zastopa (n. pr. nekrščansko pojmovanje lastninske pravice). Opomin nemških škofov pa avstrijski »Das Neue Volk« na tak način kritizira, >da to pomeni sramofenje cerkvene avtoritete. Tak način razmatranja socialnih vprašanj onemogoča vsako stvarnost in radi lega samo škoduje.«
Avstrijska škofovska konferenca svari pred širjenjem nazorov, »ki morajo v svo em nadaljnem razvoju nu;no voditi v socializem ali komun-zem«. Prav. tako svari pred mišljenjem, ki ni v skladu z obstoječim katoliškim socialnim naukom, ki je potrjen od papežev in škofov ter uveden v bogoslovja. Katoličani se morajo vedno zavedati, da so nauki Leona XIII., Pija X. in Benedikta XV. do danes ohranili polno veljavo. Škofje ugotavljajo, da se širijo socialne zmote, ki bi jili mogli označiti za neko vrsto
moralnega, pravnega in socialnega modernizma
katerega je treba z dogmatičnim modernizmom vred zavreči.
Spomenica govori nato precej obširno o kompetenci papeža in škofov, da razsojajo tudi o socialnih in gospodarskih vprašanjih. »Temu cerkvenemu pojmovanju vsekakor nasprotuje naziranje nekaterih lajikov, ki nastopajo vodilno v vprašanjih mora'ne teologije in krščanske etike in se poslavljajo za sodnike škofovskih iz'av in m-slijo, da iim ni Ireba
slediti navodilom cerkvene oblasti.«
*
Nadaljni razvoj bo pokazal, če bo škofovski opomin kaj zalegel. V Nemčiji je po zadnjem nastopu škofov Vitus Hellerjevo gibanje zelo nazadovalo. Nobenega dvoma pa ni, da podobni pojavi veliko škodujejo organizirani sili katoličanov. Tu se nehote spominjamo onega odstavka iz pisma kongregacije koncilov škofu v Lille, kjer je govor o razmerju med delodajalci in delavci: . Neprestano napredovanje socializma in komunizma in naraščajoči verski odpad delavskih množic so gola dejstva, nad katerimi se je treba zelo resno zamisliti. Socializem in komunizem izrabljata revščino delavstva in razumeta ustvarjati videz, da sta edino ona poklicana zastopati delavske socialne in politične interese. Zato e tem bolj potrebno, da vsi katoličan' strnejo svo:e sile, da za e/.e veliko zlo, ki toliko duš vodi v večno pogubo in pripravlja propad narodov in držav. Pust:te na stran vse prepire in uslvarjajle v medsebojnem soglasju in medsebojnem zaupanju, predvsem pa v veliki bratski ljubezni naprave, ki se ravnajo po načelih krščanske morale in ki delavcem čuva'o njihove delavske interese, n jim obenem zagotavljajo wo-bcto, da se morejo kol krisl.ani priznavali in tako tudi nastopali
Dunajska vremenska napoved. Na vzhodnem robu Alp polagoma bolj oblačno. Ponekod morda nekoliko dežja. Pcdnevi toplo. Naraščajoč veter od zapadne strani. V ostali Avstriji oblačno, potem pa dež. Toplo. Naraščajoči vetrovi od zanada in jugozapada, zavijajoč proti ssverozapada,
Amerika osamljena v Londonu
London, 4. febr. D. Včeraj zvečer objavljeni angleški dopolnilni predlog k francoskim predlogom o razorožitveni metodi, ki naj se porabi, je učinkoval v ameriških konferenčnih krogih kakor bomba. Američani smatrajo, da so jih Angleži končno veljavno pustili ua cedilu in so mnenja, da dalekosežno popuščanje, ki ga je izkazala Anglija Franciji, pomeni najmanje moraličen prelom dogovorov med Hooverjem in MacDonaldom. Stimson je v daljših telefonskih razgovorih s Hooverjem izdelal novo sta lišče, ki ga bo zavzela ameriška delegacija. Stimson ni pustil ameriškemu predsedniku nobenega dvoma o tem, da sta Anglija in Francija natančno vedeli, kam sta korakali na tej konferenci in da sta kljub angleško-amcriškim razgovorom meseca oktobra bili Anglija in Francija na tem, izvesti razorožitev po shemi, ki naravnost križa ameriške interese in posebne
obrambne potrebe. Da se je Anglija včeraj zvečer že za 75% do 80% zavezala za francoske predloge, se označuje z ameriške strani kot poskus, Američane na konferenci popolnoma izolirati. Ameriško stališče je že zelo težko, ker Japonska nekaj namerava proti Ameriki. Anglija in Francija sta si že popolnoma edini, Italija pa ima sicer enako voljo za razorožitev kakor Amerika, mora pa v vprašanju metode taktično podpirati Francijo in Japonsko kot državi z manjšini bredovjem.
London, 4. febr. D. Upanje je, da bodo dela na londonski konferenci tekom tedna tako napredovala, da bo mogoče v petek dopoldne sklicati novo plenarno sejo. Danes popoldne so se sestali japonski in ameriški delegati ter nadaljevali razgovor o Pacifiku. Z ameriške strani se izjavlja, da so bili v tem vprašanju doseženi znatni uspehi.
Schober v Rimu
Rim, 4. febr. D. Avstrijski zvezni kancler dr. Schober je danes opoldne dospel v Rim. Na kolodvoru so ga sprejeli avstrijska poslanika pri Kvirinalu in Vatikanu z vsem osebjem, zastopniki vlade in mestne občine. Radi nenadne smrti fašističnega kvadrumvira Bianchija se je moral program prireditev in bivanja spremeniti, ker je jutrišnji dan določen za žalni dan po Bianchu. Prvi Schobrov korak je bil zato ta, da je položil na krsto pokojnega ministra venec s trakom v avstrijskih barvah. Tudi v italijanskih ; listih se radi ministrove smrti ne niše toliko o dr. Schobru, vendar pa listi pozdravljajo pri-j hod kanclerja in naglašajo prisrčnost obnovlje-I nih odnošajev, kateri se po »Giornole d, Italia« danes nimajo več bati motečega vpliva drugih držav. Dr. Schober bo pri svojem rimskem obisku lahko zabeležil prisrčnost italijanskih čustev, ker je prijateljstvo fašistične Italije po besedah duceja tako prijateljstvo, na katero se lahko računa.
Milan, 4. febr. D. Oficiozni : Popolo d.Ita-liac označuje obisk avstrijskega kanclerja dr. Schobra v Rimu kot političen dogodek, ki zasluži polno simpatijo prijateljev miru in sloge na kontinentu. Z evropskega gledišča ni nič simpatičnejšega kol to z.opetno zbližanje, ki nima nobene zahrbtne misli niti za obe udeleženi stranki niti za tretje države.
Schobrova iz'av a
Rim, 4. febr. D. Dr. Schober je imel po sprejemu pri Mussoliniju daljši razgovor z Vašim dopisnikom ter je izjavil, da lahko označi razgovore z Mussolinijem kot popolnoma pozitivne. Razpravljala sta o splošni politiki Italije in Avstrije ter se more kot pozitivum splošne evropske politike oceniti, da se je sedaj posrečilo, odpraviti razne ovire v avstrijsko-ita-liianskih odnošajih. Dr. Schober se je Mussoliniju tudi zahvalil za podporo, ki jo je na haaški konferenci uživala avstrijska delegacija s strani Italije.
Pred krizo v Franciji
Pariz, 4. febr. D. Poostritev notranjepolitičnih nasprotstev v Franciji je dala Tardieuju povod, da se je za par dni vrnil v Pariz in je danes izbruhnila v javen konflikt med ministrskim predsednikom in enim delom dosedanje vladne večine. Za danes popoldne je Tardieu povabil k sebi predsednike vseh frakcij vladne večine na razgovor o notranjepolitičnem položaju. Vse skupine desnice in sredine so mu ugodile, razen radikalne levice, katere predsednik ( Daniel je v pismu na ministrskega predsednika svoj izostanek utemeljil s tem, da se radikalna levica, ki svojim članom do sedaj ni naložila nobenega pritiska, ne šteje več k vladni večini. Radi tega je prišlo med ministrskim predsednikom in Danielom, ki sta se srečala neposredno pred začetkom sestanka na hodnikih parlamenta, do zelo razburjenega razgovora. Tardieu je opozarjal voditelja skupine, ki je bila že več mesecev jeziček na tehnici, da je od 54 članov te skupine najmanj 35 poslancev doslej vedno glasovalo za kabinet, in da po-
laga tem večjo važnost na njeno udeležbo pri vseh medstrankarskih razgovorih, ker bi bila brez radikalne levice večina resno ogrožena. Kljub temu je Danielu vztrajal pri tem, da ne pride, kar je v političnih krogih povzročilo tem večjo pozornost, ko ima radikalna levica v kabinetu tri svoje ministre, med njimi Lou-cheurja in tri državne podtajnike. Ta odklonitev vplivne skupine v kabinetu je seveda dala nove hrane govoricam o resnih sporih med Tardieujem na eni ter Briandom in Leuchcurjem na drugi strani ter so položaj kabineta resno omajale. Kljub temu se v poučenih krogih smatra za verjetno, da ne bo sedaj prišlo še do odkrite krize, ker imajo tudi nasprotniki kabineta interes na tem, da se izognejo vsemu, kar bi utegnilo škodovati politiki in poziciji Francije na londonski konferenci. Smatra se pa po tem, kakor so se stvari razvijale v zadnjih tednih, da je izključeno, da bi francoski kabinet v svoji sedanji sestavi preživel konec londonske konference.	. -. ■»■
Pruska proti komunistom
Berlin, 4. febr. D. Z okrožnico pruskega ! notranjega ministrstva se prepoveduje, potrjevati osebe, ki pripadajo kaki drž. sovražni ' stranki, za občinske uradnike. Člani komuni-i stične ali narodne socialistične stranke ne morejo torej več v bodoče postati župani nli j uradni predstojniki. Za ostale plačane in ne-
Vîada proti
Primo de Wvcri
Madrid, 4. febr. D. Do sedaj nezasedeno ministrstvo za narondo gospodarstvo prevzame Juli Wais, bivši konservativni minister, j Predhodna cenzura listov ostane še nadalje, I toda v nasprotni smeri, tako da »Nation«, ki j prej kot diktatorjev list ni bil nikdar zaple-! njen. kaže sedaj bele lise in celo ni smel ti-J skali članka, ki ga je spisal Primo de Rivera j sam. Prepovedan je bil tudi shod patriotične j unije, ki ga je sklical Primo de Rivera, in sicer na podlagi odredb, ki jih je izdal Primo de Rivera sam.
Zopet predavanja na španskih univerzah
Madrid, 4. febr. D. Španska vseučilišča so v popolnem redu zopet otvorila predavanja. Pri prihodu častnikov in civilnih oseb, katere je Primo de Rivera pred kratkim pregnal, je prišlo v Segoviji na kolodvoru do velikih simpatijskih manifestacij zanje in hrupnih demonstracij proti diktaturi. V ječi v Va-lenciji so obsojenci, ki eo zaprti radi političnih prestopkov, začeli stavko z gladom, da bi dosegli takojšnjo izpustitev. V Bilbau so hoteli ekstremni levičarski elementi prirediti demonstracije proti novi vladi, pa jih je policija pregnala.
Praga, 4. febr. D. Prizivna razprava proti dr. Tuki se bo začela v Bratislavi 2f>. mai ca i» bo trajala S dni.
plačane občinske uradnike se bo potrdilo izdalo le tedaj, če se bodo izvoljeni uradniki pismeno obvezali s pozitivno izjavo, da bodo uradovali v okvirju obstoječega državnega reda in če bo njihova oseba nudila jamstvo za to, da bodo svojo besedo držali.
Pariška kom'sija
se danes sestala
Pariz. 4. febr. D. V Haagu se je sklenilo, da se sestavi posebna komisija, ki naj na podlagi v Haagu doseženih dogovorov pripravi končno ureditev vzhodnih reparacijskih problemov. Ta komisija se bo jutri sestala na Quai d, Orsayu pod vodstvom ministra Loueheurja ter bo svoja posvetovanja nadaljevala na sedežu reparacijske komisije.
Novi mehiški predsednik Ortes Rubio
Newyork, 4. febr. D. Ortez Rubio bo v sredo slovesno inavguriran za mehiškega predsednika. Njegovemu kabinetu Calles ne bo pripadal pač pa odstopajoči predsednik Portez Gill kot notranji minister. Zunanji minister postane posluj afil državni tajnik Estra-do. Nadaljnja sestava novega kabineta se je izvršila v smislu kontinuitete dosedanje notranje in zunanje politike Mehike.
Študent ustrelil profesorievo ženo
Bruselj, 4. febr. D. študent visoke šole za kolonialne znanosti D. Kuyck, podčastnik belgijske vojske, je iz maščevanja, ker je pri izpitu padel, ustrelil soprogo profesorja Smilim in o tem pismeno obvestil vodstvo šole. Z avtomobilom se je pripeljal do stanovanja profesorja. Soproga mu je odprla in on je takoj sprožil nanjo Štiri strele. Policija ga išče in smatra, da je napravil samoumor.
Italijanski minister
Bianchi umrl
Rim, 4. febr. AA. Minister javnih del Bianchi, eden izmed fašističnih vodij, ki so vodili pohod na Rim, je snoči ob 23.15, obdan po članih vlade in v krogu osebnih prijateljev, umrl. Njegovo truplo so oblekli v uniformo častnega korporala in ga prepeljali v liktor-sko palačo, kjer leži v dvorani, preurojeni v mrtvaško kapelo.
Rim, 4. febr. AA. Davi je posetil Mussolini mrtvaški oder, na katerem leži Bianchi, ki je eden izmed četvorke, ki je vodila fašistični pohod na Rim dne 28. oktobra 1922. Mussolini je bil globoko ganjen nad smrtjo tovariša in sotrudnika v najnevarnejših časih fašizma in je stal dolgo zravnan pred truplom preminulega, nakar se je tiho odstranil.
Listi posvečajo pokojnemu spominske članke, v katerih obžalujejo prerano smrt junaškega fašista, ki je bil skupaj z Mussolinijem kot kvadrumvir eden prvih tvorcev fašistične revolucije. Pokojniku bodo prirejene veličastne pogrebne svečanosti.
Pogrebne svečanosti
Rim, 4. febr. D. Mussolini je danes dopoldne obiskal mrtvega ministra Bianchija in ga v slovo poljubil na čelo. Vsa javna poslopja so razobesila zastave na pol droga. Opoldne so zaprli vse lokale. Krsto bedo do kolodvora nosili fašisti, pred njo bodo nosili vse fašistične zastave, neposredno za krsto pa bodo korakali ostali trije kvadrumviri, veliki fašistovski svet, člani vlade in direktorij stranke. Venca pa bodo nosili samo dva: kraljevega in Mussolinijevega. Ob cestah bo tvorilo špalir vojaštvo. Na trgu pred kolodvorom bo Mussolini poklical Bianchija po imenu, nakar bodo vsi fašisti odgovorili: »Tukaj!« Vojaštvo bo oddalo tri salve. Deputacija vlade, velikega fašistovskega sveta, senata, poslanske zbornice in direktorija stranke bo spremljala pokojnika do Cosenze, kjer ga bodo pokopali v rodbinski grobnici Tako do sedaj še ni bil pokopan noben italijanski državnik ali vojskovodja.
Yates premagal Vîdmarja
San Remo, 4. febr. D. Viseče partije
14. kola so končale tako: Niemcovič je premagal Kmocha, Yates pa Vidmarja.
Stanje po 14. kolu: Aljehin 14, Niemcovič 10, Rubinstein 9, Ahues, Bogoljubov in Yates 8'A. Samo ti pridejo v poštev za nagrade. (Glej tudi tabelo na 6. strani.)
Hughes Taftov naslednik
Newyork, 4. fobr. AA. Charles Evana Hughes, bivši državni tajnik, je imenovan za vrhovnega šefa najvišje sodne uprave. Na to mesto je prišel po demisiji Tafta. Hughes ga je sprejel ter bo podal ostavko na svoje mesto v haaškem razsodišču.
Zdravniško poročilo navaja, da je bivši predsednik Združenih držav Taft hudo bola» in leži v sanatoriju v Washvillu, v državi S» verna Carolina.	-
i . .
Razne vesti
Pomožni škof dr. Rožman je danes prispel v Belgrad.
Belgrad, 4. febr. z. Danes popoldne se je vrnil iz Ljubljane v Belgrad minister za Sume in rude dr. Anton Korošec.
Dubrovnik, 4. febr. z. Danes je odpotoval iz Dubrovnika preko Ancone v Rim belgrajski nadškof dr. Rodič.
Sarajevo, 4. febr. AA. Ban Drinske banovine g. Velimir M. Popovič pojde prihodnje dni na svoje drugo inšpekcijsko potovanje v se . verne kraje svoje banovine.
Belgrad, 4. febr. z. Referent socialnega ministrstva dr. Pire je odpotoval v Djakovo. da po nalogu dr. Stamparja prouči vzroke bele kuge.
*
Zagreb, 4. febr. z. Danes se je zaključilo vplačanje pristojbin na pse in se je pri tej priliki dognalo, da je v Zagrebu 4149 peov. Vpla čana taksa znaša 282.000 Din.
Zagreb, 4. febr. z. Na seji občinskega sveta se je danes razpravljalo o odnosih med mestnimi pravniki in inženerji. Jutri se vrši seja industrijskega odbora, na katerem se bo razpravljalo o zemljiščih, ki jih je mestna občina določila v industrijske svrhe.
•
Kolin, 4. febr. D. Kolnski listi poročajo, da bo jugoslovanska vlada za novi most preko Donave pri Belgradu porabila kot vzorec most med Kfilnom in Miihlheimom, v katero svrho je stopila v zveze z večjim številom nemških tvrdk.
Bombay, 4. febr. AA. Na indijskih želez« nizah je izbruluiila splošna stavka, katere se udeležuje 125.000 železničarjev.
f
Naznanjamo tuf no vest, da je naša ljubljena hčerka in sestra
Marija Затпш roi. Teran
v 23. letu starosti, zapustivši enoletno siroto, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage raj-nice se bo vrSil 6. t. m. ob 4 popoldne iz deželne bolnice k Sv. Križu. Ljubljana, 4. februarja 1930.
Žalujoči stari!, krsta, sestri in rodbina Jamnlk.