rr^Td» ««» «*•«. mm ^^ ln praznikov daily except Saturday«. Sunday« and Holiday» PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški in upravnliki prostori: 2607 South Lawndala Ave. Office of Publication: 26S7 South Lawndaie Ave. Telephone^ Rockwell 4004 UTO- yEAR XXXIX Cmm liala Jo $8.00 îxcZiLZ. wSH^Zä^Ü aS«mciiaiS" «5* uZJTFSn! CHICAGO 23. ILL.. PONDELJEK. 27. OKTOBRA <Jr'i hujskači imajo vso svobo-J* Ameriki. Manuilsky je v m govoru omenil Taft-%tv protidelavski zakon, paušnje lojalnosti uslužben-h "i uradnikov v vladnih de-pentih in "demokracijo" v državah, zaeno pa je «nal, da J(. vse to notranja za-P Amerike. Od ameriške racije je zahteval le pojas-imajo vojni hujska-li bili izdelani in pred- ,nj v vojnem času in v kate-• i/ražane simpatije vjetski uniji ln bra- '¡mgrada," je dejal delegat je obdolžil Austina, amerlške-ščiti vojne huj-"fr>» Johna F. Dul T-rlfke delegacije, "acil kot člove «n miru. Dejal ka edina država '•nih narodov, v ini hujskači vso •panju nove voj-vojnih hujska-*v uključil new-rnerja Thomasa je. da gover "»We obrambne r stala. preživeli prihodnjo zimo. Kongres bo moral odločiti vlogo A-merike v prizadevanjih za ekonomsko okrevanje zapadne E-vrope." > „ •> Truman je dostavil, "da bo Amerika lahko zadostila minimalnim potrebam Francije s sedanjimi skladi do konca decembra, toda Italija mora takoj dobiti pomoč. Kongres bo moral dovoliti dodatne vsote za vzdrževanje naših sil v okupacijskih conah." Kongresnik Martin, vodja republikanske večine v nižji zbornici, je naznanil po konferenci v Beli hiši, da se bodo člani vodilnih kongresnih odsekov sestali na sejah pred izrednim za-seda'njem kongresa. Člani odsekov obeh zbornic za zunanje zadeve bodo imeli prvo sejo 10. novembra. Razpravljali bodo o ameriški pomoči zapadni Evropi. Isti dan bodo imeli sejo člani odseka za bančne zadeve. Martin je omenil, da bodo republikanci sestavili pomožni program in razpravljali tudi o Trumanovem programu. Senator Barkley, vodja demokratske manjšine v višji zbornici, je dejal, da ni nihče ugovarjal sklicanju izrednega zasedanja kongresa na konferenci s Trumanom v Beli hiši. Prevladovalo je razpoloženje za kooperacijo s Trumanovo administracijo. Pred- konferenco v Beli hiši je imel Truman razgovore s člani svojega kabineta. Nanašali so se na situacijo v Ameriki in zapadni Evropi. Kongresnik Knutson, republikanec iz Minnesote, je izrazil mnenje, da bo republikanski kongres omejil ameriško pomoč zapadni Evropi na podlagi načrta državnega tajnika Mar-shaila. Reprezentanti šestnajstih evropskih držav so po za ključenju konference v Parizu izjavili, da bo morala zapadna Evropa dobiti pomoč $22,000,-000,000 v prihodnjih štirih letih za ekonomsko rekonstrukcijo. Gozdni požari v vzhodnih državah Povzročili so ogromno škodo Portland. Main«. 26. okt. — Gozdni požari še vedno divjajo v šestih vzhodnih državah. V nekaterih krajih so bili omejeni. Najbolj prizadeta je država Maine, kjer so požari uničili osem naselbin. Predsednik Truman je na nasvet enerala Philipa Fleminga, upravitelja federalnih del, proglasil državo Maine za ozemlje požarne nesreče. V Bar Harborju, letoviščnem mestu ob morju, je zgorelo čez 300 hiš in poletnih rezidenc. Požar je uničil okrog 100,000 akrov gozda v državi Maine. Požari divjajo v državah New Hampshire, Massachisetts, New York, New Jersey in Pennsylvania. Uradno poročilo pravi, da povzročena škoda zngša čez $32,-000,000. Število žrtev je narast-lo na dvajset. Okrog 3,500 ljudi v državi Maine je brez strehe. Debata o britski administraciji v Nemčiji London, 25. okt. — V parlamentu se je pričela debata o britski administraciji v Nemčiji. Člani posebnega parlamentarnega odbora so v svojem poročilu predlagali ustanovitev nemške vlade v zapadni Nemčiji. V teku debate je bilo razkrito, da je Velika Britanija potrošila v'enem letu $562,000.000 za vzdrževanje administracij v svoji okupacijiski coni v Nemčiji. iti lu ran Taft se prijavil za kandidata Na jasnem se ni glede važnih vprašanj Columbus, O., 25. okt. — Senator Taft se je formalno prijavil kot kandidat za predsednika Združenih držav na listi republikanske stranke. On bo skušal dobiti nominacijo na konvenciji republikanske stranke prihodnje leto. Taft je drugi kandidat za predsednika. Prej se je prijavil kot kandidat Harold Stassen, bivši governer Minnesote. Izredno zasedanje kongresa bo vplivalo na Taftovo govorni ško turo. Na 17. novembra, ko se bo pričelo zasedanje kongre sa, bo Taft govoril v Milwau-keeju, Wis. Potem bo obiskal Texas, Oklahomo, Missouri, Nebrasko in Arkansas, kjer bo govoril na shodih. Taft je jal, da njegova govorniška tura bo za visela od procedure kongresa v prvem tednu zasedanja. Na vprašanje časnikarjev, kaj smatra za glavne zadeve in probleme, je Taft odgovoril, da še ni na jasnem. "Situacija se na-glo spreminja." je dejal. 'Temeljno vprašanje je mod onim» ki hočejo, da federalna vlada dobi večjo oblast v trošenju de narja davkoplačevalcev in za govorniki štednje Jaz se bom boril proti koncenlraciji oblast» in birokraciji v Washlngtonu. Velika letalska nesreča na zapadu Bryce Canyon, Utah, 25. okt. . Transportno letalo družbe United Air Lines je treščilo na tla in se razbilo. Poročilo pra vi, da je 52 potnikov in članov posadke izgubilo življenje. inflacija ogroža prosperite to v ameriki Truman pojasnil vzrok sklicanja izrednega zasedanja kongresa ODLOČNA AKCIJA POTREBNA Washington. D. Cm 25. okt.— Predsednik Truman je sinoči v svojem govoru po radiu nagla-sil, da inflacija ogroia prospe-riteto v Ameriki, pomanjkanje v drugih državah pa svetovni mir. Pojasnil je. da je sklical izredno zasedanje kongresa v svrho diskuzij o naraščajoči draginji in takojšnji akciji glede rešitve problemov na domači in zunanjih frontah. • Visoko cene v Ameriki in lakota v zapadni Evropi zahtevajo odločno akcijo s strani ameriškega ljudstva in kongresa. Predsednik ni razkril, kakšne Ramadier bo zahteval zaupnico Njegovi vladi «e obeta kratko v • f • • življenje Psrls, 25. okt. — Socialistični premier Paul Ramadier, ki se je znašel v sredini med komu-ninsti in stranko generala Char-lesa de Gaulla, je naznanil, da bo zahteval zaupnico od ustav ( ne skupščine prihodnji torek! De Gaulleva stranka je dobila največ glasov pri občinskih volitvah, ki so se vršile zadnjd nedeljo. Na sestanku s časnikarji le Ramadier obsodil komuniste in De Gaullevo stranko kot ekstre-miste, ki ogrožajo francosko republiko, zaeno pa je naglasil, da se ne bo uklonil. Izgleda, da se Ramadierjeva vlada ne bo dolgo vzdržala na krmilu. Stranka demokratične unije ie naznanila, da bo glasovala proti zaupnici vladi v skupščini. Marcel Roclore, član te stranke, je poljedelski minister v novem kabinetu. korake bo priporočal kongresu glede ustavitve inflacije. Ome-j Omahovanje se opaža v stran-nil je le, da bo urgiril sprejetje kl socialnih radikalcev, ki ima potrebnih ukrepov. Izrekel se | dva ministra v Ramadierjevi ni za vzpostavitev kontrole cen in odmerjanje živil Na sestanku s časnikarji pred enim tednom je Truman dejal, da so vse oblike kontrole cen in odmerjanja živil v mirnem času bistvene metode policijskih držav. Republikanci, kl imajo večino v obeh kongresnih zbornicah, so se lgrekll proti vzpostavitvi kontrole čen in od» merjanja živil. U - V svojem govoru ni Truman orisal programa pomoči zunanjim državam. Dejal Je le, da bo Francija potrebovala $357,-000,000 do 31. marca prihodnjega leta, Italija pa $142,000,000 v tem letu in nadaljno vsoto $143,-000,000 do 31. marca. Kongres bo moral dovoliti dodatne vsote za okupirano Nemčijo, Japon sko in Korejo. Drugih držav vladi. Življenje te vlade zavisi od De Gaullove stranke. Čilejska vlada začela kampanjo proti komunizmu Vtak delavec, ki zahteva zvišanje plače, je komunist. Stroga cenzura tiska je pomanjkanje živil in kuriva v zapadni Evropi. "Pred nami ao problemi visokih cen, inflacije in pomoči su-nanjlm državam," je rekel Truman. "Ako ne bodo rešeni, bo Amerika zabredla v depresijo. Življenaki standard bo padel, tovarne bodo zapirale vrata in delavci bodo vrženi v brezposelnost. Neakcija bl .bila de-fetizem in strahopetatvo. Dru ge demokracije bl Izgubile zaupanje v Ameriko in poslale plen totalitarske agresije. Amerika lahko vodi svet v mir ln blagostanje, ako se bo odločila Santlago. Čile. — (ALN) — Vlada, ki je začela kampanjo proti komunizmu, je naletelu pa potežkoče, ker je po, njenem mnenju vsak delavec, ki zahteva zvišanje plače, komunist. Dne 20. oktobra je naznanila, da se je 18,000 rudarjev, ki so stavkali 12 dni iii zahtevali $1.50 za 10 do 12 ur dela na dan, vrni lo na delo. Naznanilo je sledilo odhodu vojaških čet in bojnih letal v rudarska okrožju, Izgonu dveh jugoslovanskih diplomatov iz dežele nu obtožbo podži-ganja stavke in aretaciji več sto voditeljev stavkarjev na obtožbo, da so komunistični agitatorji. Vlada je potem pretrgala diplomatične odnošaje z Rusijo, Jugoslavijo ln Čehosluvakijo. Izjavila Je, "da je stavku posledica mednarodne komunistične zarote." v Naslednji dun Je vlada ugotovil«, da stavka še ni končana. Rudarji so se sicer vrnili v pre mogovnike, niso pa hoteli delati. Postavili so se po robu vojakom, kl so prišli v premogov nike, Nekaj rudarjev so vojaki ujeli, todu ostali so naslovili ultimat vladi, da ar bo stavka na- za enotno akcijo. Skupna pri zadevanja bodo premagala vse Truman ni omenil, naglasil pa' potežkoče.'* POLITIKA LJUDSKE FRONTE JUGOSLAVIJE JE POROŠTVO MIRU Dodatne izjave britskih poslancev, ki so bili v Jugoslaviji Belgrad. 7. oktobra. — Po skupni izjavi zastopnikom tiska so laboristični poslanci britanskega parlamenta odgovorili na celo vrsto vprašanj. Predsednik tiskovne konference laboristični poslanec Geoffrey Bing je sporočil, da so izjavo podpisali vsi člani delegacije laborlstlčne stranke, tako da predstavlja ta izjava njihovo skupno mnenje. (Priobčena je bila v Prosveti v Aleševem poročilu iz Ljubljane. Ured.) Nato je neki ameriški dopisnik postavil vprašanje, ko-liko poslancev britanskega parlamenta bi še podpisalo to Izjavo. Bing je na to odločno odgovoril: "Dovolite mi. da povem svoje mnenje, s katerim se bodo, kakor sem prepričan, tudi drugi strinjali, da bi to izjavo podpi-*al vsak britanski poslanec, ki bi prišel na obisk v Jugoslavijo, Naj kot človek, kl goli v#llko spoštovanje do demokracije, po-vem, da bl to našo islavo pod plaalo tudi veliko štovilo članov amerUkoga konareaa. ¿e bl njihova vlada dovolila, da bl potovali po svetu in po Evropi, da bl .^UUli. kal se tam dogala." Na vprašanje, kaj bi lahko povedal o grškem vprašanju, zaradi katerega napadajo Američani vzhodnoevropske demokracije. te laburistični poslanec Zilliacus dejal: "Moje mnenje Je. da pomeni anglo-amerišks politike, v kateri prevladuje ameriška politika, spolno kri't«*v sporazuma " Britanija in Sovjetska zveza zavezale, da bodo pomagale osvobojenemu grškemu narodu vzpostaviti demokracijo in Izko renlti sledove fašizma. Anglo-a meriš k a politiko je v popolnem nasprotju s tem. Razbili smo začetke grške demokracije, spravili smo zopet na oblast fašiste in kvizllnge." Poslanec George Thomas je dopolnil izjavo Zilliacusa z izjavo: "Imel sem priliko govoriti z vsemi od Maksimosa na desnici in Sofulls* pa do Marko-sa na levici. Ne more biti nI kakega dvoma, da v Grčiji ni demokracije glede na obsodbe brez razprav, pretepanja ln ob-glavljanja, kakor se Je dogajalo v srednjem veku. Vsak demo krat, ki Je le malo pomagal meni kot članu britamkega parlamenta, Je sedaj v Izgnanstvu na otokih Egejskega morja. Prepričan sem. da Ameriko ga dela ne bi videli v nobeni drugi državi. Če bi mladina Velike Britanije v taki meri so delovala, bi bila bodočnogt naše dižave zavarovana." Na vprašanje, čemu je treba pripisati ta delovni polet mladine Jugoslavije, je poslanec A Champion odgovoril: "Sreča je za deželo, da ima voditelje, ki lahko pokažejo ljudstvu možnosti, ki so pred njim in kako naj iih v celoti izkoristiti." V od govoru na vprašanje, kake mož nosti so za trgovinske odnose med Britanijo in Jugoslavijo, je poslanec Perkins dejal: "Po mojem mnenju «e vsi Člani naše de legacije strinjajo s tem, da so dane velike možnosti za razvoj pravilnih gospodarskih odnosov med Jugoslavijo in Veliko Bri tanijo. Naše potrebe se dopoi njujejo. V tem trenutku ae vodijo pogajanja. Na obeh straneh Je želja, da bi ae dosege prav nič ne skrbi demokracije | sporazum " v Grčiji, ampak ge zanima samo za ameriški položaj na »vetu Nemiri v Grčiji bi prenehali v enem mesecu, če bl pošiljali dolarje v Grčijo za obnovo ln ne /a vojaške namene. Peščica ljudi, ki go danes na oblasti v Grčiji, ne bl vzdržala niti teden dni brez pomoli iz Inozemstva." V zvezi s svojimi obiski na posameznih gradbiščih Je poslanec Arthur Alien dejal: "Mla dina v Jugoslaviji »¿deluje v teki meri pri obnovi in izgrajevanju dežele, da )e takreko/ pre Jalti. 9 katerim »o ae Amerika,1 vzela glavno akrb to. Teke- Na vprašanje, ali ao labori stični poslanci prišli do prepn <'arija, da so Ljudska fronta Ju goslavije in tak« organizacije vzhodne Evrope sploh močno orodje miru nasproti vojnim hujskačem, je poslanci A Champion rekel: "Ljudje, kl predatavljejo Ljudsko front", Me ustvariti socializem In »icialistično I/ graditev, ko hodijo po pravih poteh, Zato sem mnenja, da je politika Ljudske fronte in vse. kar danes ustvarja v Jugoslaviji, poroštvo miru na svetu " * —BAN S Domače vesti Nov grob v Kanaaau Frontenac, Kans.—Dpe ŽO. okt je umrla Anna Bogataj, članica društva 27 SNPJ 31 let. Stara je bila 08 let, doma U vasi Lan sovo, Gorenjsko. Zapušča dva sinova, hčer ln vnuke, vsi v De troltu, in več sorodnikov. Nora grobova v Ponnl Hermlnle, Pa —Dne« 20, okt. je umrl Joseph Gross, član dru-štva 87 SNPJ, prej SSPZ, sta<-82 let, doma Iz Zagorja ob Sa vi, v Ameriki čez 40 let. Bil je samski. Podlegel je operaciji na . njtdmrju v bolnišnici v (jreensburgu. Pred 10 leti se jo podal y stari kraj, toda ker s« mu takratna politika ni dopadla se je vrnil v Ameriko. Tam Ji zgradil hišico In Jo podaril edi nI sestri, k I pa menda ni več med živimi. Bil je socialists nega prepričanja, živel zmerno in bil priden delavec. Tukaj zu pušča sestrično, pri kateri je živel v svoji hišici. Lahka mti ameriška gruda! Maaontown, Pa,—Tukaj Je u mrl John Waleitchek, star (ki let, aktiven član društva 570 SNPJ, kl ga bo pogrešalo. Pokopan Je bil 23. okt. Zapušča tri hčere In dva sinova, katerim je bil dober oče, In več sorodnikov. Preostalim Izreka dru štvo globoko sožalje. Nov grob v Mlnnoaotl Duluth, Minn.—'V bolnišnici je umrl Matthias J. Russ, star 50 let, rojen v Sloveniji In po poklicu brivec. Podlttgel Je o-pekllnam, katere je dobil doma vsled eksplozije oljno peči. Srebrna poroka Chicago. — Stanko Možina In njegtrva žena Molly sta pred kratkim praznovala srebrno poroko v krogu svoje družine ln prijateljev. Vsa družina Je včlanjena pri društvu Rožnik 18 .SNPJ in ae udejstvuje tudi pri pevskem zboru Prešeren. Crika policija aretirala "zarotnike" Atene, Grčija, 25 okt - Vlada poroča, da )e policija v Solunu aretirala 70 "komunističnih zarotnikov", kl ao sr pripravljali na zasego oblaatl v tem grškem pristanlščnem me stu Poročilo dostavlja, da Je policija zaseg I s velike količine pušk, r*volver)ev in ročnih gra not v navalih na stanovanja "za lotnlkov". daljevala, dokler ne bodo vojaške čete zapustile premogovnike in aretirani rudarji izpuščeni ig ječ. ^ _____ Vlada je seduj zapretila z vojaškim napadom na rudarsko naselbine. Njena domneva je, da se je več "komunistov" vtihotapilo med rudarje ln prevzelo vodstvo odpora. Cenzura tiska Je bila poostrena, ker vlada skuša podžgati protigovjet-sko razpoloženje. Učinek je nasproten ln se očituje v eenti-mentu proti Ameriki. Skoro vsi premogovniki, prizadeti v stavki, so pod kontrolo ameriških Interesov. Rudarska unija trdi, du šest agentov ameriškega detektivskega biroju v Santlagu, glavnem mestu, vodi vladno protiunjlsko kampanjo. Pravila o cenzuri ao, da ne sme noben list objaviti vesti v prilog gtpvkarjem irf ne kritlxt-tati Amerike. Čilejgka komunistična stranka je odločno zanikala obdolžitev, da ona podžiga stuvke. Odpor proti kongresnemu odseku Igralci omalovaku-jejo komunistični vpliv Washington, D. Cm 25. okt. — Prominentne osebnosti v filmski industriji so se pridružile drugim grupam v deželi v odporu proti kongiesnemu odseku za neameriške aktivnoatl, kl preiskuje komunizem v Holly-woodu. Med prič«ml, kl so nastopi!» pred odsekom, gta bila zvezdniku Gary Cooper ln Robert Montgomery. Oba gta ome-lo v nisva I« komunistični vpliv v filmski industriji. Razkačena grupa filmskih in gleduliščnih igralcev pod vodstvom Johna Garfielda In Paula Draperja je dospela v Washington. Odsek Je obdolžila, da hoče igrati vlogo cenzorja. Grupa je zagotovila vso podporo film-ttklm pisateljem v Hollywoodu, kl so bili označen* za komuniste. Slednji bodo nastopili pred odsekom prihodnji teden. Do-znava se, da ne bodo odgovar< jall na vprašanja, ako ge bodo nanašala na njihovo politično prepričanje. Paul V. McNutt. odvetnik or gani/aclje izdelovateljev filmov, je zahteval od odseka, naj zasliši filmska magnate Darryla Zanucks In Sama Goldwyna, kl sta tziu/ila bojazen pred kongresno cenzuro filmske industrije. Odsek še ni odgovoril na zahtevo. iionsld Reagan, predsednik gilda filmskih igralcev, in George L. Murphy, bivši pred-sedn i k gilda, «ta izjavila, da komunisti tvorijo manj kot en odstotek med filmskimi Igralci. Oba sta (loudarila, da komunisti nlao nikdar vplivali na Izdelovanje filmov ln ne na formiranje smernic gilda Garfield je dejal, da Je ne-men od>eku cen/ura filmov. Dostavil J«, da te bilo med pričami, ki so nastopile pred odsekom in govorile o komunistični nevarnosti, mnogo takih, kl ao Mivrazili pokojnega predsednika Roosevelt! In njegov "new deal" Garfleldove grupa Je pri ne» I a s »eboj protestno Izjavo p» oh prticedurl odseka, katero m podpisali sloviti ftlmaMl in gledališčni Igralci ter pisatelji, med temi Moss Hart, George H Kauffman, Irwin Shaw, Katherlne Hepburn, Bürgel Meredith, Eddie Kantor in več drugih. ^Jk PROSVETA THE ENLIGHTENMENT OLAftlLO Uf LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Oi«u «f Md publi»h*d Sf Slmsi Matieasl Ss—Bi Saslatf Naročnina sa Zdruiena driave (laven Chleaga) la Kanado NN as lata. »iN aa pol lata. I2N ta ¿etri lete; a« CMaaps la eheHee Cook Co* »».SO aa calo lalo. »4.75 sa pol letaj a« inoaemstro »11-00 Subscription ralas: for tha ynilad Sla ta« (axcapt Chicago) and Canada f»JO par jot. Chic«*« aad Cook County M 40 par T«er. foreign countries »11.00 par JOOM. Cono oglasov po dogovoru^—Rokopisi dopisov In nanaroianlh člankov sa ao vračajo. Rokopisi lilararna vsebine (črtica. pevaatL drama, paaml ltd.) aa vraejo pošiljatelju 1« v slučaju, če J« prilošil PONDELJEK, 27. OKTnn». Adverttaftof rates on agreement—Maaoscripts of communications end unsolicited article« will net b« rat ur nad. Othar manuscripts, such as stories, plays, poems, etc« will be returned to sandar only whan accompanied by self-sddrea—d and stampf envelope. Naatev na vse, kar Ima atik s liateasi PROSVETA 2SI7 ' M Bo. Lnwndale Ava.. Chicago 29. Illinois wL naÄUL naä&wm. V Yellowstone Parku Cleveland, 0-— Počitnice — in še plačane povrhu—so za nas, pridne Zemljane, največji praz niki v letu, s katerimi treba, ko pridejo na vr«to, nadvse praznično poetopatil Toda' kako? Kam? Sugerirana je bila tura Yellowstone Park. V kraj, ki leži skoro na drugi strani kontinenta? Ne, je prevelika daljava, premalo časa, saj bi bilo na obe strani skoro štiri tisoč milj, več kot čez lužo v rojstno domovino! Kako bi človek presedel dva tedna stisnjen v avtu, ko ne presedii niti dve uri pri miru doma pri knjigi? Pričeli sme misliti . . . Tura proti zapadu, v kraje kjer še nismo bili, to bi bilo nekaj—in pa še v Yel- Politična akcija AFD in C10-II I Amerika je edina dežela, kjer delavstvo še ni toliko dozorelo, Intone Park! KoUko zanimi da bi imelo svojo lastno stranko. Skoro po vseh drugih dežela n,"** .f ** ^CticStočko tudi po industrijsko zaostalih, je najti delavske stranke ali poli- bi ® * magneticho točko Učna gibanja, ki se bore proti obstoječimi družbenimi sistemi, >a™/; • • gmo se sloneči mi na kapitalizmu ali ostankih fevdalizma, ter za pravice ^ ^ ™ r delovnega ljudstva, socialne reforme ali pa Mi u temelj t so- SSm^J^od Cle- clalni preobrat. Posebno po porazu osišca je delavstvoširornl^^ okom<^ni z ^jev:-Evrope in tudi na Orientu postalo zopet mogočen politični faktor I f0l0grafskimi aparati in do-kakor je tudi v vseh angleških dominionih. Izmed naprednejših vo^q ¡^^tU gmo v Pon. dežel so izjema le Združene države, industrijsko najmogočnejše, tiacu 'j Mpadu Mesto je ker je danes delavstvo politično skoro totalna ničla. In to kljub w|o y trdnem nočnem objetemu, da si je v zadnjih letih zgradilo močno unijsko gibanje — mu ko fmo zjeteii po Lake tako močno, da gospodarsko lahko paralizira deželo. shQre Blvd. v naiih grCjh pa je V vzroke o tej politični impotencl, oziroma o dejstvu, da v tej vladal prirojen instinkt in boja deželi še nimamo delavske ali masne progresivno ali levičarsko Ler)| j^o bo izteklo, usmerjen? stranke, se, tukaj ne bomo spuščali. Za ustanovitev Moj gin Edy njeg0va izvo-"tretje" stranke je bilo v zadnjih 50 in več letih storjenih že več jjenka sta pilotirala, mi-poskuspv, toda brez trajnega uspeha. V zadnjih 15 letih »e je dva z m0j0 družico Viki sva bi-razsulo tudi nekdaj — pod Debsom — cvetoče socialistično giba- ja pa namestnika. Sprejeli sme nje. Izjema je le Heading, Pa., kjer je ostala edir.a socialistična vzajemno primemo resolucijo oaza. katera se je glasila: "Vse za * dobro.*' Te politične impotence organiziranega delavstva se je povsem Ko je pokukalo jutranje soln-zavedala zadnja konvencija CIO, kjer je bilo izrečene precej sa ce, okopano v srebrni rosi, smo mokritike s strani raznih unljsklh voditeljev. Refren te samo- bili že daleč Iz mesta na 40. ce kritike je bil, da je organizirano delavstvo spalo pri zadnjih vo* «ti proti Indianapolisu, Ind. Molitvah, vsled česar je zmagala reakcija, ki je volilni izid smatrala ¿an vonj pokošene trave, petje kot "mandat", da unijam zadrgne vrv na vrat. To se je tudi zgo- ptičev in pa čist jutranji zrak dilo ne samo v kongresu, marveč tudi po državnih leglslaturah. nas je spravil v prijetno razpo Kongres je Šel celo tako daleč, da je s T«H zakonom prepovedal Nožen je, da smo zapeli svojo none samo trošenje unijskega denarja za politične kampanje, mar- vo himno: "We are on vaca-več tudi vsako politično agitacijo po unijsklh glafillh za izvolitev tion . . ." Himna je imela Z3 tega ali onega kandidata. nas posebno moč, saj nas je vsa Vse to je povzročilo, da je bilo politično vprašanje na konven. ko jutro spravila v dobro voljo, eijah obeh delavskih federacij tudi dominantno vprašanje. Kn-1 Pričeli smo ugibati, da-li smo pitalistična reakcija se ni zadovoljila samo s tem, da organizirano kaj pozabili. Ob takih prilikah delavstvo samo ekonomsko razoroži in unije potisne ob steno, »e rado kaj pozabi. Nič nismo, marveč jim hoče s tem zakonom preprečiti tudi zatek k organi* dokler se Viki ne spomni, da je zlrani politični akcijf. Prav to se zna Izkazati kot bumerang, kaj* pozabila kos pečenke v ledenici, ti reakcija je šla predaleč. Zaključek obeh konvencij je, da si Stefi ji pride na pomoč, češ, saj organizirano delavstvo ne bo pustilo kratiti teh pravic, marveč bo bo mama skrbela za hišo in bo poskrbelo tudi za zgradnjo čim močnejše "nestrankarske" poli- gotovo tudi "pošnofala" v odpr-tične organizacije in v U namen zbralo milijone dolarjev. to ledenico. Viki ji sugerira Kot že omenjeno, je Ameriška delavska federacija ustanovila da m?m0 0 tem °.bve.stl s. kar" poseben sklad za borbo proti T-H zakonu in za njegov preklic. V t0, faz Pa "fj™ nJ' ta namen Je zvišala asesment - cent na mesec od člana. Eka*™™' zaPlše' da kadar kutlva ima pravico, da razpiše tudi Izredni aaesment v ta sklad Y Plenico naj vzame ven tisti po centu od člana na teden skozi pol leta, kar bl vse skupaj prit ^J^J* . «¿J* ™£ neslo čez tri milijone dolarjev. Za financiranje svoje Delavsko izobraževalne in politične lige pa bo skušala zbrati vsaj milijo* «¡^ kral nova larjvv. i nov razi* led Čeravno Na drugI strani je konvencija CIO zaključila, naj za financira. u ¿argičem in nje politične akcije vsak clan CIO prispeva dolar na leto -r znaH krajc iz daijave so bili v skupaj čez šest milijonov ako bi se odzval vsak član. Mnogi »o I nid diUKačni: bolj' živif M} bodo, mnogi pa ne. Vsekakor je možno, da bo prišlo v ta sklad po2itjvnj dva do tri milijone - morda več. Poleg tega je načrt političnega Nast ilo * megto Indianapo. odbora CIO, da mobilizira milijon delavcev za aktivno kampanj. L^ g * ' likimi Ktruk\u. ako delo po wardlh in prlclnktlh — "za pritiskanje na hišne zvon- j in ^^ Ztt tem Terre iSE!!!!?1; PruWJt!;.iil Uilr"en<) »Slačijo po načinu obeh kapita; H-Ule znamcnito mesto in roJ. Itst čnih s rank Sličen agltacijaki aparat namerava razviti tudi I tm krgj največj človekolju- Delavska izobraževalna ln politična liga ADF. ba šobnega časa ln delavske * Iga Izpovednika Eugena V. Deb- Koliko daleč se bodo te skeme uresničile, koliko efektiven po-lsa Ulični aparat si bo zgradilo organizirano delavstvo, je seveda I K«» smo si ogledovali to maj drugo vprašanje. Na konvenciji CIO je bilo sicer mnogo poudar- hno, zaostalo mesto, katero je janja, da je treba delavce enako efektivno organizirati politično I nagonto posejano s hišami, sva kot so organizirani ekonomsko. Sigurno je, ako se unije ener-lz Viki obujala spomine na čase gtčno vržejo na to delo, si lahko zgrade tudi močan politični a pa. ko Je Dcbs govoril velikim mno-rat. Ako do prlhminjih voTltev tega ne store ln pokažejo avojoU^«'" v Clevelandu tako premoč, bo unijam, vsemu organiziranemu delavstvu slaba predla. I prifievalno ln ognjevito. Zarja Izgledi za vse to bi bili veliko boljši, ako bi med obema federa- M® vcfkratu •°3f,JViU1 na "M"' cljama, med vsem organiziranim delavstvom prišlo do skupne vli? kUKlulh' Tak^1 f bll° [ei politične fronte. Toda Izgledi za to so zelo majhni, kajti je ADFl , ,. ' , • . odklonila tako fronto, "dokler ne pride do organskega «druženja"| ^ J K^j ^^ami? ^ Prevozili smo reko Wabash Gremo v Ameriko Joeeph Irman (Akron, O.) (Nadaljevanje) "Ko smo šli v šoio ob železnih neumen, da bi za koča žah, .i» io iooliola „ii LI __ ... fed Lee Preaa man, glavni pravni svetovalec QIO govori na konven d JI CIO. Svoj govor je poevetil Taft-Hartleyevemu zakonu, o katerem Je dejal, "da Je največja nevarnost v tem. ako dopustimo da se bodo delodajalci posluževali tega sekona tako kakor Je njegov namen — kot biča." —---¥- ali spojitve obeh federacij. Na drugi strani CIO odklanja "or-gansko" zdruienje, razen pod pogoji, ki so za ADF nesprejem-Ijlvl, med katerimi je na prvem mestu skupna politi*» fronta, |f nada,ieva po valoviti in ro-Philtp Murray je sit^r rekel, da odklonitev te fronte s strani ADF dovitni deželi Missouri d«> zna- po plotovih in grmičevju, katera spričuje visočino poplave. Ves pridelek nižine je bil popolnoma uničen. Mesto St. Louis iiria široko ceste, moderne nebotičnike, vodomete in terase ter prikupno okolico. Dan se je nagibal h koncu: poiskali smo v predmestju kabine in tako zaključili prvi dan s 546 milj za seboj. Turisti so nas naučili: če hočeš prenočiti v kabinah, ne čakaj trde noči, ker takrat jih ne dobiš, temveč se pobrigaj za nje vsaj pred šesto zvečer. Tega smo se držali in prenočišč in kabin je bilo na pretek. Naš moto je bil: "Rano pričeti, rano končati.", Cene kabinam so bilo od $2.50 do $5 za par. V njih navadno dobiš vse: gorko vodo. kopalnico, brisače in mehko posteljo. Na poti se pa z lahkoto spi. Ob jutranjem svitu smo bili zopet na cesti. Dvakrat smo premostili deročo reko Missouii in zdrčali med koruzo in žitnimi polji v mesto Kansas City, katero je centrum kmetskih pridelkov srednjega zapada. Tam je vse polno žitnic in mlinov klavnic in drugih kmetskih pridelkov, pripravljenih za izvoz. Mesto je prepreženo z bulvardl nebotičniki in prikupno okolico, katera pusti dober vtis na prišleea. Od tam se razteza cesta po obširni deželi Kansas, pc ogromnim ravninah in žitnih poljanah, naravnost naprej, na prej, doklej sega vid in še en krat in še enkrat naprej proti Denver ju. Pred teboj je dan vožnje; ves dan sama ravnina skoro sama žitna polja ln pašniki brez dreves. Le v nižinah je tu in tam skupina dreves, drugače pa praznota. Kmetje imajo tam veliko zemlje, pa majhna gospodarska poslopja, ravno narobe kot tu pri nas. Zvečer nam je pravil neki kmet v Stoctonu, da radi suše drevesa tam ne uspevajo. Nc koč da je bila v okraju razpisana nagrada 300 akrov sveta onim. ki bi vzgojili 10 akrov dreves, a kmetom ni uspelo Zemlja jo rodovitna, samo dežja je poleti premalo. Podnebje je suho, zato se ob 108 stopinj vročine »>očutiš kar udobno. Ob cesti v grupah se zbirajo male rase in gredice razkošnega cvetja, jezera, kjer racijo račice, zelena trava in šetališča. Vsa ta živa priroda te spominja na našo staro domovino. Pri jezeru imajo tudi oder za godbo in klopi in zverinjak z opičjim otokom. Okrog parka so posejane znamenite strukture: višje šole, deželna zbornica, muzeji, čitalnica in kaj še vse. Ogledali smo si državno zbornico (State Capi-tol) in znameniti muzej, v katerem je shranjena zgodovina in izkoDine države Colorada. Tam vidiš razno rudo in izkopine; ce* lo nadstropje jo je—je slikovita in mavričaste barve. Ta pestrost barv narave opravičuje njeno ime Colorado . . . (Dalje prihodnjič.) Leo. Poljšak. ni tako resna, kajti on upu, du bo prišlo do enotne politične ak- ™mtega mesta St. Louisa l,V prerijske kokoš,, katere so prav die med vsem organiziranim delavstvom n« nitjih položajih, t0 ««^^»nske mogočne reke Mis- zbegane, ko drviš mimo njih je po mestih, okrajih in po državah V nekaterih, morda v mncJ^- Toliko «no ie sltš.li| Na pot. smo se .pomnil, na na- g.h mestu, m krajih dot,g, naj»., >■• prid, todače nebo "P^|dai Jr tukaj< prrd nami. odprtalgl. odbornika SNPJ, kateri jc zuma na vrhu, U» je med voditelj političnega odbora CIO ln De I ' ' ' 1 .. .T,», ' 1 , . . . . * / . u. . , , . . w ___našim očem ln razgaljena v vsej1 tudi obiskal Y, lowstone Park lavsktf izobraževalne ln politične lige ADF, tedaj bo „oirbešno ^ , M ^ J ^ pnšlo do političnega trenja tn nabotaže-ta skupina bo podpira a L ¿¡} ^ imp^vna/d|| b| y Prolcta Ti Tjudje ^ r?m Uv n ti nasprotna pa d.ugega in rerultat bo niče v - golo|f prozornr)*a uko „„.„.^.¿I Tv '"Ar^TrlTaniTano dcda^tio^^eUi potr in antivojno zraščenl skupaj s profttarakim slaiemom. kateri bruha U sebe de-j stranko bi več štelo .kot p« more šteti kakršna koli "delavska prest je in vojne in druga »ocialna zla Deset milijonov glaaov,1 amagaH a la 1944 v okviru starih kapitalističnih strank Prvi dopis starega naročnika Salt Lake City, Utah. — Naj tudi jaz spregovorim nekaj besed v našem priljubljenem listu Prosveti. Čeravno serti naročnik Prosvete, odkar je pričela izhajati kot dnevnik, je to moj pivi dopis. Pred leti pa sem poslal nekaj dopisov Narodnemu vestniku. Danes želim nekoliko opisati mojo bolezen. Tukaj se nahajam tri leta, in sicer v privatnem zdravilišču, ki se imenuje "Private Nursery Hpme Board". Stone me $65 mesečno z vso postrežbo. Torej ni slabo; hrana je obilna in postrežba dokaj po voljna. Država Utah je zelo gorata in je primerna za ovčjerejo. Ima tudi dosti rodovitne zemlje, kakor tudi naravnih zakladov, rudnikov, premogovnikov itd. Mesto Salt Lake City šteje približno 250,000 duš. Med vojno je precej narastlo, toda sedaj je vojna industrija vsa zaprta, zato je dosti delavcev brez zaslužka. Dne 24. julija je preteklo 100 let, odkar so se tu naselili prvi Mormonci. Nekaj časa jim je bilo življenje zelo trdo, sedaj pa imajo krasne domove in lepe kmetije. Mesto Salt Lake City Je moderno in znažno ter ima krasne parke in široke ulice. Še z neko stvarjo se ponaša država Utah, namreč, da ni nikjer drugje v Združenih državah tako lepih deklet! Tako je menil tudi pred leti Anton Terbovec, ko je še prodajal zlatnino in veliko potoval. Dejal sem. da bom malo opisal mojo bolezen. Dne 12. avgusta 1944 me je zadel mrtvo-ud. ko sem bil na delu v rovu Od tedaj nisem več za nobeno delo. Ix*va noga in roka sta nerabni. Roka popolnoma mrtva. noga pa 9ftri. Ui težavo hodim ob palici. Vsak dan grem v mesto, kajti zdravnik mi svetuje, na i hod,m kolikor morem, da mi noga nc otrpne popolnoma. . % (Dalje aa S strani) ci," je jecljale dejal sošolec, uje tovarišu veter odnesel klobuk v lužo,' nakar smo vsi skočili za njim in se umazali." Predno je učiteljica vprašala drugega sošolca, če je to resnica, se je že oglasila neka deklica, ki nas je videla, in povedala, da smo lovili žabe, ne klobuk. Nič več nas ni spraševala, ampak je nas odpeljala v lopo, poklicala učitelja iz drugega oddelka, kateri nas je po vrsti stisnil med noge in vsakemu precej gorkih naštel s šibo po zadnji plati. Ko smo prišli nazaj v sobo, nam rje dejala učiteljica, da smo bili tepeni zato, ker smo lagali. Po šoli, vračajoč se proti domu, smo bili precej razjarjeni in dogovorili smo se, da bomo šli drugo jutro zopet nad vrt narja in zahtevali nekaj grošev za tiste nesrečne žabe. Ko smb dospeli do vrtnih vrat, smo ga pričeli klicati in kmalu se je prikazal. Povedali smo mu, česa želimo in da smo bili radi njega zčlo tepeni v šoli. Povabil nas je, naj mu sledimo, kar smo storili. Šel je v hišo, nam pa ukazal, naj počakamo pred vratmi, da prinese groše. Nekaj trenotkov nato, je pljusknila mrzla voda po na ših obrazih in obleki. Zbežali smo brez obotavljanja, obenem pa trdno sklenili, da se bomo nad njim pošteno maščevali, četudi smo zopet tepeni. Naslednji dan smo si napolnili žepe s kamne jem in "bombardirali" najlepše sadeže in stek lenice, ki so jih pokrivale, da-siravno so bile steklenice in sa deži popolnoma nedolžni. Tedaj pa se je prikazal iz hiše raz^ jarjeni vrtnar, mi pa smo jo u brali urnih nog na vse strani Ker nisem imel prilike, da b ušel po poti, ki vodi v šolo, sem zbežal po stranski poti do hiše mojega strica. Moj stric je bil strog mož in sem se ga zelo bal, toda povedal sem mu odkrito vse od kfaja, o žabjem lovu in groših, ščegetanju žab po trebu, naši jezi, metanju kamenja v sadeže in steklenice. Povedal sem mu tudi, da se bojim v šolo, prav tako domov. "Niste prav storili, ker ste škodo delali, ampak nič se ne boj," je dejal stric. "Šel bom s teboj v'šolo in povedal učiteljici vso zadevo, kakor tudi tvojim staršem." Stric je res šel z menoj v šolo. Potrkal je na vrata, potem pa vse povedal učiteljici in učitelju, ki sta prišla ven. Kmalu za tem se je v šolo prikazal tudi vrtnar in učiteljici natvezil o škodi, ki smo jo napravili na njegovem vrtu. Seveda, o žabah ni črhnil niti besedice. Ko je odšel, ni bil kaznovan nobeden izmed prizadetih, učiteljica pa je nas strogo posvarila, da ne smemo nikdar več nikomur škode delati, sicer bomo hudo kaznovani. Pozno popoldne sem dospel iz šole domov. Moji starši so že vedeli o našem početju. Sledilo je strogo zaslišanje. Povedal sem vse po resnici in nisem bil kaznovan, toda oče mi je zapre-til, da ne bo imel prihodnjič nobenega usmiljenja z menoj, če bom zopet komu napravil škodo. Kmalu po tistem dogodku sem gnal krave na pašo. Bil sem vesel, da se je tako izteklo. Nenadoma pa sem zagledal orožnika, ki se je bližal naši hiši. Orožniki so sicer pogostoma prihajali v našo hišo, kjer so bili deležni dobre kapljice in prigrizka. toda sedaj me je orožnikov prihod navdajal s strahom. Skril sem se in v strahu čakal, kdaj me pokličejo, toda orožnik je odšel še predno je bil čaa, da ženem krave domov vil, da bi se masti) z njimi čudil sem se njenim besed»! jo vprašal, kaj misli s tem ona pa je odgovorila, da si nar pripravi žabe za jed. Poleg je stala moja staj sestra, ki je baš prišla na tedenski obisk iz Trsta. 0< ni bilo tudi njej znano, d vrtnar masti z žabami. "Kaj?" sem vprašal začuc "žabe je? Tiste rjavezeler te žabe? Tega ne verjar saj jih še pes in mačka ne rata! Rajši bi od gladu i kakor da bi jedel žabe!" ser ločno izjavil. "Ti še ne veš, kako dobi žabe, prava delikatesa. V stih jedo tudi polže in ki podobno golazen," me je p la sestra. Bilo je nekako dve leti { stem dogodku, ko so v vas cigani, in blizu našega pos najeli neko prazno hišo. so lepo igrati na razne in mente. K nam so prihaja in tam kaj kupit. Moji i niso črtili cigane, kot so jii večini drugi kmetje. Ra postregli tudi drugim tujce jih je pot vodila mimo nas rejši brat pa se je jezil nt gane, češ, da so tatinski le Starši se niso ozirali na nj< besede in odgovarjali, da s di cigani ljudje, siromaki domov, ki trpijo pogostom manjkanje in preganjanje. Nekega dne so prišle k tri ciganke, mati in njeni brhki hčerki." Zlasti je bili jazna starejša hčerka t Bila je vitka, lepe posta\ skoro nič podobna ciganon nas se je nekam hitro udo la in z moio sestro sta se dobro razumeli. Rada je magala v kuhinji in nas ol la skoraj vsak dan. Sestra dala večkrat na skrivaj k slanine, mesa ali moke. Neko nedeljo pa so cigan redili svojo zabavo v naje ši. Urška je že prej po\ mojo sestro, naj tudi oea ] Sestra je vzela s seboj tud ne, in sicer pod pogojem, naberem nekaj šmarnic. SI po potu ob gozdu na cigi zabavo, ciganka Urška pa j ma prišla nasproti. Ko vstopili, so se cigani že \ zabavali in plesali ob z godbe. Kmalu nato je neki ciga kaj oznanil veseli družbi, i so v sredi sobe napravili m prostor. Radoveden sem kaj bo. Godba je nato na zaigrala in iz druge sobe prikazala mlada ciganka p ka. Plesala je menda neke orientalski ples; svoje te zvijala na Čuden način, d takega še nisem nikdar Na sebi ni imela dosti oble mene je obšla sramežlj Cim bolj se je zvijala s sv lepimi udi, tem bolj so ji kali. Ko sem tako zabi gledal plesalko, je stopila i k meni in ml velela, naj takoj nabirat šmarnice. kei še premlad, da bi sme! g take vrste ples. Ni kazalo gega, kot da sem ie! ni šmarnice. dasiravno bi e ostal v veseli ciganski dru Spotoma sem se ustavi! r kem hribu, kamor sva z m bratom večkrat zahajala krasen razgled po vsej ol Tam je bil tudi naJ tfozd sem, da zagledam ka^no Nekaj časa sem »> hribu, nato pa se vrn ko. kjer je bilo * šmarnic. ^ Prc\? rnf šopek redkih «orskih ^ .lil sem. d. bom « nj^ « ir boli razveselil U7ir9' * po drevju za gn^ ** - dr; ti». 1 ricami Ko sem prišel domov, nisem nič. moten ^vlačim vprašal o orožnikih, mati pa se, krat prepoo . ^ t Je pri večerji pošalila, da »o me vran ie leta« ^ iskali orožniki I P« ^ xudno da je Naslednje jutro sem ae zopet jim *e * nost udeležbe pri izkoriščanju petrolejskih vrelcev v Indoneziji. Od tistih časov ameriški kapital v Indonezijf stalno narašča in je v začetku druge svetovne vojne dosegel znaten obseg. Sedai izrablja ameriški kapital šibkost nizozemskega in angleškega imperializma in skuši na vse načine okrepiti ekspan zijo dolarja v Indoneziji. Ho-landska agencija "Aneta" je 3. oktobra 1946 sporočila, da dose-zajo investicije umerlškoga kapitala 380 milijonov dolarjev na 48UÜ milijonov celotnih holand-skih in ostalih investicij. List "New York Herald Tribune" je v novembru 1945 sporočil iz Ba-tavije, da v je ameriška družba "Standard Oil" vložila velik kapital v čistilnice na Sumatri. In res poseduje ta družba nail 500 vrelcev na petrolejskem po dročju Sumatre. Velike investicije imata tudi ameriški družbi "Goodvear Tire and Rubber Company^ in M,United States Rubber ¿ompany", od katerih poseduje vsaka nad 200 tisoč akrov nasadov kavčuka na Sumatri. Ameriški khpital ima v načrtu še nadaljnje investicije v Indoneziji. Holandska agencija "Aneta je 1. decembra 1040 sporočila, da bo v nekaj mesecih dokončala gradnjo velike čistilnice petroleja v bližini mesta Palcmbangu (Sumatra) v vrednosti več milijonov dolarjev. 5. decembra je ista agencija sporočila, da so predstavniki veli-kih ameriških petrolejskih družb uradno predložili indonezijskim predstavnikom svoj načrt za "obnovo" dežele. Agencija je dalje sporočila, da je družba Ford sklenila gradnjo avtomo* bliskih cest v Indoneziji ter zu-htevala v zameno pravico monopola za uvažanje avtomobilov. Razen dobičkov, ki so jih Američani deležni pri neposredni, investiciji kapitala, so se ZDA zelo zanimale tudi za trgovino z Indonezijo. Ta trgovina je pred vojno zelo narastla. Ameriški uvoz v Indonezijo Je leta 1#41 presegel 124 milijonov dolsrjev. medtem ko Je uvoz lz Indonezije dosegel 241 milijonov. Sedsj je ameriško-indonezijska trgovina zelo razvita. Minister za trgovino ZDA je sporočil, da jo ameriški izvoz v Indonezijo dosegel v prvih štirih mesecih te ga leta 38 milijonov in 300 tisoč dolarjev v primeri s 23 milijoni in 200 tisoč v istem času leta 194«; uvoz ZDA v Indonezijo pa je v istem času dosegel 11 milijonov in 700 tisoč dolar-jev v primeri s 4 milijoni in 200 tisoč lanskega lota. Glasilo ameriškega trgovinskega ministrstva "Foreign C o m m e r c v Weekly" je 19. julija sporočilo, da je v januarja ameriški delež dosegel 31% vsega uvoza v onem delu Indonezije, ki je za sedeti po Holandclh, izvoz s tega področja v ZDA pa je dosegel 27%. Ameriški funkcionarji in trgovci sporočajo, du sedanji politični položaj v Indoneziji ovira donosno trgovino in razširjenje investicij. "Foreign Com merce Weekly*' je objavil v juliju brzojavko, ki jo je prejol od ameriškega konzula v Bata-vlji, v kateri se konzul pritožuje, da so bili pogoji za trgovino v Indoneziji v maju neugodni, ker niso Holandoi in Indonezije! mogli priti do spora zuma glede gospodarskih članov dogovora v Lingardjate. Brzojavka pravi dalje, da bi bilo potrebno, da bi neindonezijski nasadi na Javi in Sumatri zopet prešli v roke njihovih lastnikov in da bi bilo potrebno takoj vzpostaviti trgovske zveze s temi .otoki. Tednik "World Report" je 15. julija objavil članek, ki napoveduje, da bodo ZDA bolj aktivno udeležene pri indonezijski obnovi, in zatrjuje, da amerišk* kapitalisti z nestrpnostjo priča* kujejo, da bodo lahko želi dobičke od svojih investicij v Indoneziji. Tednik piše, da so investicije ameriškega kapitala v Indoneziji precej večje, kakor javljajo, in zatrjuje, da doseza-jo sedaj 500 milijonov dolarjev. Člankar piše, da so bile "Standard Oil", "Goodyear Tire and Rubber Company" ter druge družba prisiljene sedaj prekiniti Frence Koimiit Ivica govori Prisnem. da nitam najbolj prav •torila. da mator »amo »am doma putiila prav v ¿asu. ko bilo |o dola mnogo in aam nanadoma odšla na props. Goorgo Baldansl. podpredsednik tekstilne unijo CIO. Slika |e bils snet s ns sednjl konvenciji CIO, ko le govoril v prilog resolucije o ameriški sunanJI politiki. Podpiral lo Je la rsslogs, "ker nudi upsnje. Šello ln volio, ds lludsivo šlrom svels hoče mir." I^V ELECTRICAL APPLIANCE AWARDS FINISH THIS STATI Ml NY IN 10 WORDS OR lllli 1 ivast to live •U<1rkolly because ....»•#»•••... UbUčite trgovino električnih nsprsv. kl so členi Drušbo elektrike še dsnesl Prone Idi te vse polsnkostl tegs vellkegs konteelsl VI Ishko dobile te čudovite električne neprave! Preglelle nsprsve ns rssslsvl pri vsšem trgovcu In v pre-Še J te sa pojasnila o teh. ns le ps povejte saksj šelile šlveli r električni dobil NIČESAR ZA KUPITI. Vaš trgovec (oinečee tu spodejl vera poda proelo ene "Contest Guide" lletlno. , SOL ELLIS & SONS, Inc. MEDENI ELECTRIC CO. 4S0S W. Cormak Road 1104 W. Cormak Itosd ALOIS A. VESELY FURNITURE CO 914* West asih Street GOLDBLATT'S All Stores Odkritje apoenIneke plošče. katere le podarilo Židom frsncosfce ljudstvo v snak eirapetij do šestih milijonov šldovskih irlev. kl ao podle v nsdjskem peklu. Pleščs Je bils odkrite v New Yorku po frencoekem posladke t Weehinglonu Nsvsoč Je tudi new-rorškl tu pen William ODwyer (spredaj ns desni). j PONDELJEK, 27. OKTOBRA 1947 TOVARI TONE SEUŠKAR (Nadaljevanj«) Smrt pa je vendarle nekaj grenkega, dokončnega in nihče si je ne želi, najmanj pa partizan, kajti po smrti ni borb, ni pohodov, ni mitingov! Ce bi Pavleka zdajle vprašali, ali ga je strah, ali ne, bi Pavlek odločno dejal, da ga ni. Toda na dnu srca pa Je strah prav gotovo idel kakor plaha ptičica. Pavlek ve: ob cesti spodaj stoji bunker, tam so fašisti, ki preže nate s strojnico. Malo dlje je ob železniški progi spet bunker, iz katerega preži nate smrt iz štirih cevi. Noben kamen ne sme zaškrtati pod nogami, nobena suha vejica ne sme počiti, tako tiho se moraš premikati, da sovražniku še na kraj pameti ne pride, da si ti* v bližini. Previdnost in opreznost ob vsakem koraku! 'Tema je ko v rogu, nič ne vidim," je dejal Pavlek šepetaje Črtu. "Kar z nosom tišči v mojo malho na hrbtu, pa se ne boš izgubil." "Previsoko visi!" "Aha ... Na, primi za tole vrvico. Tako! Zdaj pa kar brez skrbi za menoj!" Tema je bila res tolikšna, da si videl pred seboj le črno praznino, tišina pa tudi tolikšna, da bi se izgubil, čim bi zašel nekaj metrov stran od kolone. Vodič, iz teh krajev doma, jih Je spretno speljaval mimo vseh nevarnosti po stezah, ki bi jih še pri belem dnevu kdo drugi težko našel. Čez cesto so morali in čez železniško progo. France je ob teh prehodih zavzel s svojo strojnico položaje tako, da je z višine obvlada) oba bunkerja in da bo, če bo treba, z ognjem iz svoje strojnice varoval premik svoje čete. Kolona se je spet zarila v noč. 2e je srečnj in brez nezgod prešla cesto in se pomikala po travniku proti železniškemu nasipu. Toda preti progo se vijuga širok potok, ki ga morajo pre-bresti. Ho, Pavlek, nič se ne obotavljaj, zdaj ni časa škornje sezuvati, kar z obleko v vodo! Kaj obleka, le puško je dvigal nad glavo, ki jo je skoraj do vratu gazil. Voda je bila mrzla, noč hladna, toda zdaj ni občutil ne moče ne mraza, čeprav je drgetal. Pred njim je spet prežala nevarnost, ta je bila hujša in močnejša od vode in mraza! Pred njim je t>il železniški nasip, nedaleč od tod bunker! Vsak čas mora prirohneti vlak tod mimo. Vlegli so se na tla, telesa so ae spojila z zemljo, vlak pa je rohnel mimo njih, da se je zemlja tresla kakor ob potresu. Bil je dolg tovoren vlak. Na ovinku pod gozdom je stroj zažvižgal in čim je tema požrla zadnje vagone, so se vrgli čez nasip. Ropot železnih koles je udušil partizanske stopinje. 2e so bili spet v gozdu. Najbolj nevaren del poti je bil premagan. "Pa smo spet doma!" je dejal Črt, ko so sto-pili v gozd. Počasi in vztrajno so se dvigali v hrib. Tišina in opreznost, ki sta še malo poprej vezali napetost vaeh čutov, sta počasi popuščali. Noč se je pričela nekako redčiti, Pavleku se je zdelo, da bolj in bolj vidi okoli sebe, zdelo se mu je celo, da ališi nad sabo, kako se ptički bude. Prvo svitanje mladega jutra se je pričelo obešati na zelene vejice, globoko spodaj v dolini se je prelivala gosta megla in daleč nekje je zapela kukavica. Majcene ainičke so prhutale nad njimi In se obešale na tanke vejice, v bližini nekje je na votlo bukov zaropotala žolna. "Ptičji mitraljezec!" je dejal Črt. Sonja, ki je hodila za Pavlekom, se je za hip naslonila na drevo. Bila je hudo zaspana. Z rokami je posnela roso s praproti in si umila oči. Vsi so že težko hodili, med hojo so kinkali in se opletali kakor pijani. Na majhni jasi, ki je bila obdana z visokimi smrekami, je bilo dano povelje za počitek. Popadali so na tla. Mraz jih je pestil, saj so bili mokri in željno so pričakovali aonca, da se posuše. Pavleka so skelele noge in desna rama ga je žgala od puške. Toda tale hip se mu je navzlic mrazu in razbolelosti telesa tako prijetno zdelo ležati na golih tleh, kakor da bi se stegnil po mehki postelji. In pri priči je zaspal. Končno pa so se sredi dopoldneva utaborili. Izvidniške patrole so poročale, da se sovražnik v resnici pomika proti Čatežu in Svetemu Križu. Torej jih bodo tamkaj zaman iskali! Razpostavili so straže, patrole so krožile nad dolinami. Veselo je zaprasketal ogenj sredi tabora. Napravil se je lep, sončen dan. Dan počitka. Ko so prvi sončni žarki preskočili vrhove smrek in pobožali partizane v taboru, so ptički zapeli tako veselo, da je prav vse dobra volja zajela, zlasti še, ko je iz kotla, ki je visel nad ognjem, lepo in prijetno dišalo po mastni pre-žganki. Nekaj dni zares ne bodo lačni. V nahrbtnikih in torbah so bili darovi iz Svetega Križa, v vrečah sladkosti Frecetove trgovine! Mokra obleka se je na soncu in ob ognju kmalu posušila. Pavlek se je v spanju prele-gal zdaj na eno stran, zdaj na drugo, obleka sc mu je parila na soncu in ni se poprej prebudil, dokler mu ni Črt pomolil skodelico polne vroče prežganke pod nos. Pavlek si je mencal oči, zaspano je mežikal v sonce, toda glad ga je kmalu postavil budnega na noge. Ali je teknila juha po tako mrzli kopeli! Nadrobil si je kruha vanjo, potegnil žlico izza škornja in je jedel s tekom kakor doma na veliki praznik. Takoj se je spet spomnil na dom. Vse je videl pred sabo: mati pravkar kravo molze, oče je na njivi ali pa doma pod kapom, kjer je stal skobelnik in obdelava kako polomljeno orodje, kavka se zaganja v vrabce, liščki gnezdijo na visoki tepki, zajčki zaman praskajo s tačicami po vratih .. . Da, da, liščki! Doma je že rezljal majhno gajbico. Nameraval je dati gnezdo z mladiči v gajbico in jo obesiti na tepko. Stari bi krmili mladiče skozi rešetko in nihče bi mu ne ušel. Oh, liščki so vendar najlepši ptički na svetu! Toda ni imel časa razn^šljati. K njemu *ta prisedla vsak s svojo zvrhano skodelico Črt in Sonja. In Črt ga je med veselim cmokanjem seznanjal z novimi tovariši. "Da, Sonjo že poznaš. Sedi poleg teba, je operna pevka naše čete, zna igrati na kitaro in svirati na karabinko. Ima lačno jetiko. V Ljubljani je kvarila šolske zvezke . . . Komisar Grega, umna butička! Poprej je na Jesenicah železo kuhal in cveke koval . . . Komandant Janez! Mizarski mojster izpod Ljubljane nekje, strog in natančen kakor ura. Oče čete! Njegov namestnik? (Dalje prihodnjič.) Roblekov dom na Begunjščici Miml Malenšek Konlč Kopice belih oblačkov se po časi vozijo po nebu. Lahna meglica ae vleče proti Jelovici in Bohinjskemu kotu. Pred nami zeleni Begunjščica, v ozadju se ostro odraža Bab ji zob in mrko sloni nad Blejskim jezerom Stari grad. Na prijetnem pobočju se veselo smejejo v sonce in jutranji hlad Gorje, Krnica se skriva v ozadju in mettlica hiti proti Radovini. Orjaški Stol bdi nad prijazno ravnino In v o-zadju ostro in jasno kipi v nebo orjaška glava "snežnlkov kranj skih siv'ga poglavarja". V 2a-pužah in Novi vasi pojo petelini, vozovi ropotajo in zaspani fantje priganjajo lene konje s krepko gorenjsko kletvico. IV-kleta pometajo pred prani in mala okenca so vsa zastrta s cvetjem pelargonij, fusij in na geljnov. V Begunjah je napis, kl pra* vi, da je do Roblekovega doma na Begunjščici še tri ure in pol hoda Obetamo si prijetno pot, saj dan ne kale. da bl bil prevroč Pri zadnji hiši v Dragi je kup obdelanega lesa in zraven napis, naj vsak. ki gre na Be-gunjščico. vzame s *ebo| vaa| en kos za Hoblekov dom. Tako) smo pripravljeni. Naložim al neroden okvir, Lojs pograbi di-belo plo*čo. Zor« pa le večjo. Tudi tovarišlcl Is Trbovelj nočeta zaostali K« sopihamo pod razvalino Kamna, že premislju mo, kako nas bodo deske žulilc in gulile, preden bomo na vrhu. Seveda tega nihče ne pove na glas. Šalimo se z višarskimi poleni, da gre pot kar veselo ln u&pešno ob žuboreči Begunjščici. Draga! Koliko tisoč slovenskih src pač vzdrhti ob tem imenu! Ob |X)ti, pod skalnatimi strminami, stoji skromna lesena ograja. TU je skupina grobov slovenskih talcev. Ljubeče roke jih krase s cvetjem. S skrom nih lesenih križev gledajo podobe ljudi, ki so tod omahnili v smrt. Na sredi stoji skromen lesen slavolok z napisom: "Iz krvi rdeče". Nekdo kaže, kje m» postavljali talce. Prav čez ozko pot je tekla kri pobitih ljudi. Mene boli duša. Ne boli zaradi krvi. ki je tu namočila pač vsako ped zemlje, boli zato ker smo na to kri nekako porabili. Slovenski narod, ki je postavljal spomenike vrednim in nevrednim, doslej še ni storil ničesar omembe vrednega, da bi vtisnil pečat hvaležnosti tej sveti remiji, na kateri Jih je toliko omahnilo v amrt Toliko tistih, ki so sanjali svobodo, ki o gradili bodočnost, katero daj uživamo. . . I/ krvi rdeče Nekaj poiganih hiš v dolini prič«, d« je tod trdo ud«rj«la oku|iatorJeva roka Za ovinkom se začne pot dvigati v strmino. Nazorno živo, kar otipljivo vsta jajo na levi ostri gorski obronki. Izteknil bi roko in bi jih dosegel! Tovariš Langus skuša iti preko grenkega spomina na oba sinova, ki sta padla pri partizanih. Kaže skalnato' pečino, catere je lani sestrelil gamsa S prvim strelom je pogodil! Ne res kaj takega se ne zgodi vsak dan! Ru/.govorimo se in za smejemo. Senca smrti je osta la v dolini. Pred nami se vabljivo in široko smeje zelena Be gunjŠčica. Prav na vrhu bela točka: Koblekov dom. Ej, da leč je še do tja! Postajamo, od dihavamo se, prekladamo ne rodna lesena brerrena. Nič hu dega! Bomo vsaj nekoliko pri pomogli k gradnji doma, ki bo prinašal veselje in počitek ne štetim delovnim ljudem. V dveh urah prisopihamo na Zgoško planino. Planinci jo imr nujejo kar "Planinica". Zares Je prija/nn! Od daleč nas /e pozdravljajo razposajeni zvoki harmonike. Na lesenem opažu aedl in i*ije skupins ,veselih fantov In deklet. Škof)eločani, iz tekstilne tovarn« Tukaj prt»-tivljajo svoj d ipuH in prav go-tovo je to najlep&i dopust, kar ao Jih kdaj doživeli. Pesem kravjih zvoncev doni od vsepovsod. Opojno drhte planinske trave in t/ gozda diha sama svežina. V bajti se na mizi kadijo /Kanci in židane volje je dovolj za najbolj milo Jcro' V bajti diši po senu In svežem kravjem mleku, ki ima na planinah prav svojskt okus. Majorju so dali vina, smeje ae, cepeta z bosimi nogami in vabi brhka dekleta na ples. Popoldne odrinemo proti vrhu. Megle ao se zgostile in kaže na dež. Lojz meni, da dežja še ne bo kmalu, vendar se podvizamo proti vrhu. Strmo je, di bi skoro grizli lastna kolena, k sreči pa ni več daleč. Prav ko smo se pošteno upehali, nas je pozdravil Roblekov dom" in nas takoj sprejel pod svojo gostoljubno streho. Okrog Roblekovega doma brnijo žage in pojejo kladiva. Tesarji in mizarji hitijo na vso moč, da bi bil dom dokončan do 7. septeVnbra, ko ga nameravajo slovesno odpreti. Dom gradijo na starih temeljih. Prvi Roblekov dom je bil zgrajen že leta 1932, in ja kot mogočna plame-nica slavil delavski praznik 1. maj v težkem letu 1943. Gradnja planinskega doma ni lahka stvar. Prav veseli so bili, ker smo prinesli težke in nerodne deske in okvirje, ki smo si jih naložili v Dragi. Hude preglavice je povzročal pesek, ki ga daleč okrog ni dobiti, toda za devo je rešil tovariš Langus, ki je odkril peščeno ležišče ne daleč od doma. Vsi prebivalci doma so veseli najdbe. Prihranili bodo mnogo dela in stroškov. Tovariš Langus kar žari od veselja, vstaja ob petih zjutraj in se muči, da bi trdi skali iztrgal za gradnjo potrebni pesek. Tovariš Mali ga presipa skozi mre žo. Do doma ga je seveda treba nositi po kratki, toda silni str mini. Z dobro voljo se tudi ta težava preinaga. Mladi Dežman, ki je že lani delal na mladinski progi, se resno loti dela. S tovarišem ga nosita skoro brez počitka. Občudujemo ju. Ni šala, nositi zaboj s peskom, ki tehta 75 kilogramov, po takih strminah! A pogumna fanta sta spravila do doma trideset takih zabojev. Peščeni odkop je središče zanimanja. Kopljemo, presipa mo in nosimo pesek. Vsakega novodošleca navdušujemo za delo: Počasi se je nabral tolikšen kup peska, da ga bo dovolj za obzidavo spodnjih delov in dimnikov, (cajti dom mora biti varen pred ognjem. Odbor fizkultume zveze zaatavlja vse sile, da bi bil dom čim lepši in udobnejši. Vsi odborniki delajo, tovariš Pavlin je med naj-pridnejšimi. Lep in prijazen bo novi Roblekov dom. Pod streho bo sprejel vsak čas po šestdeset gostov in štiri marljive kuharice skrbijo že sedaj, da bo vsakemu obiskovalcu ostal v lepem spominu. Tretjega dne je začelo deževati. Postalo je hladno. Stiskamo se v kuhinji, da nas Katrica in Angela res ne moreta biti ve seli. Sedim pri mizi in brskam po planinski knjigi. Planinska knjiga je posebnost. Tisoč pod pisov in vsak je drugačen. Trda roka jeseniškega delavca je zarisala črke kakor bi jih dolbla v jeklo. Zraven nečitljivi pod pis magistra farmacije. Nekoli ko dalje lični podpis uradnice 7. baročnimi vijugami obdani podpis plesalke. Nekdo je praz noval gori svoj rojstni dan in je ta dogodek ovekovecil v knjigo lepo risbo. Pripombe ob robu so imenitne.1 Študent toži, da je suša v žepu. Drugi se pritožujejo zoper dež in nevihto. Neka teri lakonično pristavljajo "div-no" ali "krasno". Neki planinec je napisal, da išče dekle. Tik pod njim pa je pripisalo neko dekle: "Toda jaz ne maram zate ...." V splošnem pa vsi napisi razodevajo, da so bili obiskovalci veseli in da bodo čimprej zopet obiskali Rpblekov dom. Knjiga pove, da je v lanskem letu od poletja obiskalo Roblekov dom 413 planincev, prvi pa najstarejši slovenski planinec, vrtnar Martin z Bleda, star 86 let! Letos je imel dom že 1798 obiskovalcev, niso pa všteti tisti, ki so se oglaaili samo spotoma in se niso vpisali v knjigo. Zvečer prši. Od tržiške strani se vlečejo goste megle. Vsa dolina tone v megli. Zdi se nam, da smo na samotnem otoku. Slonim pri oknu in gledam vrvež pred domom. Vozniki so prišli iz doline. Konji se hrope oddi-havajo. Pot je vražje strma in naporna. Samo 150 kg more pripeljati voznik, pa še pri tem se poti in biča živali. Zavijajo se v dežne plašče in odeje in se odpravljajo proti domu. Dolina je daleč, megla pa je gosta in dež kar naprej prši. Majhen dečko drži konja za brzdo in prav po gorjansko kriči nad njim in priganja, ko se boji plohe. "Ne boj se," ga tolažim, "če te dež namoči, boš hitreje rastel." "Eh," pravi, "saj moraš tudi ti še zrasti!" Koča se ziblje od srrieha. Pri moji dolžini res ni treba, da bi še zrastla. "Hi-hot!'' zahrumijo glasovi voznikov. Počasi izginjajo vozovi na ovinku v strmini. Voznik zavriska prav nalašč, dežju navkljub! Kaj bi ne! Saj bo jutri zopet sonce in takrat je na planinah tako lepo! Po večerji se zberemo v komaj izgotovljeni jedilnici, kjer se bahato šopiri zelena kmečka peč. Dva člana gledališča sta med nami in tenor enega zveni čudovito zvonko. Debeli pivo-var Rudi ima odvezan meh za dobro voljo in sipa zgodbico za zgodbico, nikoli mu jih ne zmanjka. Pri nas je pa zopet na vrsti podkop in pesek. Smejemo se podkopu in žuljam, saj je delo že malone pri kraju. Ko se zbudi jutro, vstaja Triglav iznad megla tako veliča^ sten, kakor ga v dolini nikdar ri videti. Vsi planinci so na nogah. Hitijo na Srednji vrh, kjer rastejo po skalnatih kotanjah planike. Vsak mora pones* ti s seboj v dolino vsaj par teh žlahtnih cvetk. Stari Gorenjci jim pravijo "očnice". Nekdo nosi za trakom na klobuku tak* lep primer planike, da mu jo kar zavidamo. Velika je, snežnobe-la in mehka kakor baržun. Še v Zlatorogovem kraljestvu ti težko našel lepšo. "Gamsi!" Nekdo jih je opazil na strmem melu in vsi hitimo na rob, da bi jih videli. Pulimo se za daljnoglede. Posreči se mi ujeti skupino kakih petih, šestih gamsov, ki drve po melu. Dobri dalj- nogled mi povsem približa črne živali, ki tečejo z vražjo naglico, pa se jim skoro ne spodmle-va. Človek bi se v tem melu ubil! Že so izginili, sprožili pa so niz lovskih zgodbic. Čas beži in treba bo nazaj v dolino. < Drugi že čakajo, da bi zasedli naša ležišča. Naša skupinica se pripravlja za odhod. Popoldne hitimo navzdol. Na ovinku se oziramo in se s pogledom poslavljamo od prijaznega Roblekovega doma. Zatrjujemo si, da se vrnemo prav gotovo 8. septembra, ko bo slovesna otvoritev. Ne samo takrat. Še večkrat bomo prišli gori. Roblekov dom je prav gotovo ena izmed najbolj privlačnih izletniških točk. Čeprav Begunjščica ni višja kot 2063 m, nam vendar nudi vse napore in lepote planinske ture, poleg tega pa še mnogo prisrčne domačnosti. Gremo v dolino. Lažje nam bo delati. Vso težo smo pustili na vrhu. Prerojeni, novi se vra čamo. Pot navzdol je prijetna in lahko. Nahrbtnik je prazen, veseli smo in spočiti. Prisluškujemo zvonenju kravje črede. Na Planinici je, kakor da harmonika ves čas ni utihnila. Pozdravlja nas vesela narodna pesem. Nižje spodaj cvrkutajo ptiči in prijazno šumi Begunjščica. Po- tem poje korak po trdi, kameni ti cesti. Planine so o,tale dju. Na desni pred nami Je ka men, na levi so grobovi. Sveča ' no in tiho gremo mimo grobov nad katerimi straži napis "Iz krvi rdeče . . » Rami mali ogUtj 2 BAKERS First hand, Bread and rolls Nights 'Second hand, Days 3342 West 26th Street MOVING OUT OF CITY VETERAN In need of a good running car. Call until 7:00 P. M. SEELEY 0607 • ZASTOPNIKI LISTA PROSVETE se val društveni tajniki In tajnic« ta člant kl Jih dnaštv» lsroUJo v «t II«« nastavljeni lokalni In valnl saaiopnUd aa določene okraj« a« Cleveland DtiDoncx «a Wis. fas okolloo. Anten Jankovich. Okla In okolloo. Frank Klun I« aa HiVH- ln Frank Cvetan la Um HOL Pa* vso sradnje-vmhodno Penno. Anton Zornlk I« Hennlnle. Pa- m vso aapadno Pennsylvania Pole« vaah tab pa lahko vsak ¿la» all narotaik earn potije svojo nerot nine direktno llstv PROSVETA 2857 So. Lawndale Ave- Chicago, ill WAREHOUSE MAN STOCK ROOM CLERKS-GENERAL 5 DAY 40 HOUR WEEK Automatic pay increases Paid Vacations Apply Mr. JRobinson I » ' CHASE BRASS & COPPER CO. 1300 W. Harrison St. Hay. 4550 Slovene Records lt-inch records 79c COD, plaa posts« C-499 MoJa baba Je pijaaa, polks Ko pride» «kozi log, valček C-4«8 Lubes polka Planinca ptlka C-419 Pomladanski polka Bele rote, valček C-412 Tekletovs tožvs, valček Veaeli tovariši, polka Kusar's orchestn C-41S Detrotiaka polka Dixzy day polka C-4M Treba in, treba ni, polka Herkalovic, waits C-41S Mojc tenke glas Na levo, na desno, polka C-416 Mojc dekle Dekle, kdo bo tebe troital Frank Yankovic and his o rek B OOS Po zimi pa rotice ne cveto, vsi ' Veaeli lovec, polka B-494 Odpiraj dekle kamrico, polka Gor ¿cz jezero, valzer J. Pluth and his oreh Write *>r free catalogue of all new SLOVENE RECORDINGS PALANDECH'S 536 S. Clark Street, Chicago 5, III PROLETAREC la v bo lu sa pravice delavcev 42 lat. NAROČITE 81 GAl Slan« s« c«lo leto $3. s« pol l«ta $1.75, *•••••••• s« tri meeeca $1* STE 81 AMERIŠKI DRU2INSKI KOLEDAR LETNIK 1 «47. ia naročlllf Slan« $1.50. Z« v stari kr«J $145. V s a logi imamo tudi Ad«mlčava ter rasne druga angleške knjiga. In p« VELIKO SLOVENSKIH. Pišit« po VA2NO OBVESTILO * naročnikom dnevnika Prosvete V smislu sklepa seje gl. odbora z dne 14. februarja 1947, je bila naročnina za dnevnik Prosveto povišana za $2.00 letno za vse naročnike. To velja tudi za VSE one naročnike, ki imajo prištetih po PET članov iz družine, torej se razume, da MORATE TUDI j VI DOPLAČATI $2.00 za naročnino za vaš dnevnik. Po sklepu gl. izvršnega odbora se ne sme v nobenem slu- j čaju upoštevati VEČ KOT PET ČLANOV iz ene družine pa j tudi če imajo več kot pet članov ln morajo biti iz enega j in istega naslova. Oatall, kar jih je več, morajo prejemati j glasilo TEDNIK, da tako vedo kaj se vrši v organizaciji j S. N. P. Jednoti. Vsled tega prosimo, da to upoštevate in nam pošljete še ; $2.00 za vašo naročnino. PHILIP GODINA, upravitelj. j ______ SI DNEVNIK PROSVETO P« sklepu 11. redn« konvencije s« lahko naroči na list Prosveto ta prliteje eden. dva. trt štiri ali pet članov Is ene drušlne k eni naročnini. List Procvet« stane sn vs« enako, s« člane ali nečlane M 00 za eno letno naročnino. Ker pa ¿toni i« plečejo pel aasisiantu 11 M m tednik, sa ffan to prištele k naročnini. Torej sedal nI vsroka. roti. d« J« list predrag m člane »UPJ. Ust Prosveta Je vata lastnina la fotovo J« v vsaki druitnl nekdo, kl bl rad «tal list vsak dan. Pojasni lot—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti «aa SNPJ, ali če se presoli proč od družine ln bo rahteval sam svoj list tednik, bode moral tisti član Is dotične družine, kl Je tako skupno naročen« na dnevnik Prosveto, to takoj nameniti uprsvplltvu usta, ln obenem doplačati dotično* vsoto listu Prosvete. Ako tegs nf stori, tedaj mora upravnJštvo znilati datum sa to vsoto naročnisu. Cene list« Piosteto J«i ZeZdrui. drševe ln Kenedo 99.00 1 tednik I tednike In 9 tednik« In__4 4« 4 tednike In I tednikov In bpolnlto spodnji kupon. Money Order v pismu In si PROSVETA. SM*J. 9917 So. Lewndale A v*. 99. m. _ vsoto denerls Ust Id Je vaša lastnine. N«alovi PROLETAREC 2901 S. LAWNDALE AVENUE CHICAGO 2$. ILLINOIS