teto LXV
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi uL 6/III
Poltafna plaEana ▼ gotovini
/ LJubljani, * nedeljo, dne 8. avgusta 1937
Stev. 179 i

Cena 2 Din
Ček. rmčnn: Ljubljana it 10.690 in 10.349 za inserate; Sarajevo »tr. 7563, Zagreb Itv. 39.011, Praga-Dnnaj 24.797
U prava: Kopitarjeva nlica štev. 6.
Telefoni uredništva in nprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-94 Izhaja vsak dan zjntraj, razen ponedeljka in dneva po praznikn
Tabori
Čez slovensko zemljo je v letošnji pomladi zavel nov val navdušenja in veselja; zgenile so se temeljne plasti v globinah, da na taborih dado duška svojemu tolikoletnemu molku in da spregovore besedo, ki naj vzbudi zavest slovenstva v najširših množicah. Prežete z idejo notranje nujne samorasti iščejo svojo lastno podobo ter tej podobi, vzbujeni in organsko oblikovani, postavljajo pravo mesto in obliko v jugoslovanskem kulturnem in političnem svetu. Narod rase iz sebe in govori svojo govorico, ki jo ume samo človek, z vso rastjo rastoč iz slovenskih tal: zato je narod odklonil in bo odklonil vedno vse svoje krive preroke ter bo instinktivno sledil samo njim, ki gredo z njim. Nihče ne more prevariti njegovega nagona in sam se nikdar ne moti: tudi če odpovedo dnev-
na politična gesla, bo narod šel svojo pot in
el dalje svoje življenje, najtesneje spoj< s tradicijo in svojo kulturo, ki jo je zgradil z
naporom najboljših moči preko stoletij. Vsa današnja evropska javnost ie spoznala resnico, da ima zdravo, silno in trdno moč samo tisti, kateremu jo narod da in ki mu jo najširše množice priznajo. In če je lažni liberalizem gradil na malomeščanstvu, ki se je pod vplivom nedomačih teženj in pod masko kulturnega na-prednjakarstva vedno bolj oddaljeval od živih studencev svoje narodne tradicije, z lahkoto menjajoč i narodnost i vero, prilagodevajoč se vsakemu pihu odkoderkoli, naslanjajoč svojo nadvlado na moč oblasti in nasilja, hoče v nasprotju z njim rasti prava demokracija iz dna, iz živih, nepokvarjenih množic. V teh množicah, potnih od dela nad domačo zemljo, ki ljubijo svojo vero, svoj jezik, svoj grunt, svoje sosede, svojo faro, svojo občino, svoj okraj, svojo deželo in svojo državo nad vse in so pripravljeni za te vrednote stopiti tndi v boj, ki terja kri, v teh množicah je zasidrana prava slovenska volja. In ta hoče živeti svoje lastno življenje, ne po receptih niti z desne niti z leve, temveč svoje, resnično slovensko življenje, ter ga kulturno najbolj razgibanega in izobraženega vključiti v taki obliki v širšo domovino, da si zagotovi največji razmah svojih lastnih tvornih sil, kulturnih, religioznih in gospodarskih. In ta volja kliče k sebi množice, prav kot bojni klic iz časa kmečke pravde, ki še ni minila: »Le vkup, le vkup!« ter zbira narod v tabore, da manifestira svoje prebujenje in težnje: živeti, živeti in rasti vedno močneje proti soncu, ki vstaja na obzorju.
Še ni dolgo, ko je vsa ta težnja ljudskih plasti, da se pokaže v množici, manifestirajoči za svoj organski pogled na svet in položaj, bila v kali zatrta ter je veljala za protidržaven akt, tki je vodil v ječe. Toda čas je prinesel svoje in zrahljal verige ter sprostil ljudstvu voljo, da kliče po svoji prosveti, po svojem uveljavljenju v javnem življenju. Odprl mu usta za krepko besedo. Dolga leta je narod »goltal gnev« v sebi, poslušajoč le vedno eno lajajoče klice priliz-njencev moči, ne priznavajočih in ne pozna-vajočih prave narodne svojskosti. Iz diktature ene stranke in ene organizacije, iz umetno sestavljenih parad, stopamo počasi v položaj, ko se že formira naše javno življenje v znamenju
fireddiktatorske demokracije. Zdaj niso dovo-jeni samo ene vrste »tabori«, ene vrste ljudske prosvete in ene vrste javnih nastopov in uniform, temvcC se poleg prejšnjih že zbirajo množice v znamenju drugih kulturnih gesel. Ce je predhodna temna doba naše nove zgodovine zapovedovala manifestirati za unitarizem in integralno jugoslovanstvo, in to ob molku najosnovnejših in večno živih slovenskih narodnih plasti, ko je prepovedovala najsvetejše in naj-globokejše ime te naše skupnosti, izraz »slovenski narod«, zatirajoč kakršnikoli pojav te na-turne samorodne težnje, nosijo današnji tabori, ki jih slovensko ljudstvo prireja v novem navdušenju širom Slovenije, prav manifestacijski poudarek tega izrazitega slovenstva, svoj čas prej>ovedanega in krščenega /a zaničljivo proti-državni separatizem. Ti tabori so resnični izraz globoke povezanosti z narodom, z njega največjimi moralnimi, religioznimi in tradicionalnimi svetinjami, so pa obenem tudi najvišji dokaz državotvornosti slovenskega ljudstva, ki ve docela dobro — rečeno svetopisemsko —, da mora prostovoljno dati »cesarju kar je cesarjevega«. To je pravo jugoslovanstvo, ki hrepeni po resničnem skupnem življenju slovenskega, hrvatskega in srbskega elementa v prijateljstvu, v katerem ne bo medsebojnih zlorabljanj. Počasi stopamo v to fazo pravega in edino državotvornega jugoslovanstva, v katerega vodi pot samo pre.ko izrazitega slovenstva in samo preko do skrajnosti razvitih slovenskih notranjih sil prav po besedah kralja: »Slovenci naj ostanejo dobri Slovenci, Hrvati Hrvati in Srbi
O 1 • T	JI	i I V • • _ __»■	■ _ _rll
Srbi.« Lep dokaz te težnje ie v naši strnjenosti, ko predstavniki svetne oblasti in cerkvene in naše ljudstvo od meščanstva do najširših plasti stoje ramo ob rami na teh taborih, kjer se ljudstvo pripravlja, da po svoji podobi oblikuje javno življenje in sebe, povečajoč tako notranjo raznolikost, silo in bogastvo cele države. V močnih Slovencih bo močna tudi Jugoslavija! — to je geslo teh taborov, po katerem hočejo Slovenci čuvati Jugoslavijo.
Močna in silna mora brti zavest Slovencev, močno in silno mora biti bistvo slovenstva samega. In močno in silno bo, če bo kulturno. In kultura se kaže v izobraženosti in pravi naprednosti, rastoči iz poživljene samozavesti, poglobljene religioznosti, iz občutljivejše etičnosti in socialneišega sožitja v ljubezni in spoštovanju do malega človeka in do slehernika, ki je pomoči potreben. Slovenstvo se mora poglobiti vse v človečanstvo in v njem iskati svojih novih in svežih sil. Kultura srca in uma v najtesnejši sintezi z narodno samozavestjo naj bo geslo teh taborov. In to najtesnejše zlitje je dano v krščanstvu, katerega je sprejel nas narodni genij v podobi katofištva, ki je bistvo m najgloblje dno naše kulturne rasti.
In ko se na teh taborih budi znova v življenje naša katoliška prcvsvetn, smo veseli, da dobiva drugačne oblike, kot ;o je mela pre<1 »nin nnciinn nkinitvijo. Todal ie še vse preveč živela iz lahkosti čita'lniških taborov, ko se je važnost polagala na veselico, ki je bila glavna
Španski škofje o razdejanjih komunistične revolucije
Pastirsko pismo 43 škofov, ki je strašna obtožba boljševizma 20.000 cerkva porušenih, 40% duhovnikov umorjenih
Španski škofje so izdali skupno pastirsko pis-smo o državljanski vojni v Španiji. Podpisali so ga: dva kardinala, 6 nadškofov, 35 škofov in 5 kapiteljskih vikarjev (upraviteljev škofij, kjer škof še ni imenovan). Pastinsko pismo je naslovljeno na vse škofe katoliškega sveta in obravnava vse, kar ie s špansko državljansko vojno v zvezi, s stališča krščanske morale.
Kdo ie zakonita vlada
V uvodu ugotavlja pastirsko pismo, da je državljanska vojna omajala osnove socialnega življenja in sjjravila v nevarnost tudi obstoj španskega naroda. Spaaski škofje so to državljansko vojno od prvega početka obžalovali, kajti »vojna je vedno zelo veliko zlo«. Včasih pa je vojna za obnovo pravice neizbežna. Cerkev te vojne ni hotela, je ni iskala in 6e takoj postavila na stran zakonite oblasti, da ji j>omaga pri delu za javni blagor. — Toda neovrglivo dejstvo je, da je zakonita oblast vse svoje pravice predala revolucionarnim množicam ie davno pred 18. julijem 1936. Demokratična svoboda se je morala umakniti samovolji. Pri državnih volitvah leta 1936 so imele desničarske stranke več kot pol milijona glasov več, kakor levičarske. Zaradi krivičnih razveljavljeni poslanskih mandatov pa so desničarji dobili 118 poslanskih mest manj kakor levičarju Zakonitost novega parlamenta je bila torej takoj od prvih začetkov dvomljiva, javni blagor pa zelo ogrožen že pred izbruhom državljanske vojne.
Pastirsko pismo se potem v vseh podrobnostih bavi s trditvijo, da »bi se brez upora vojaštva mir v Španiji nikakor ne bil motil«. Španski škofje trdijo, da je prav nasprotno res. V poletju 1936 ni bilo nobenega drugega izhoda: ali prepustiti komunizmu, da razruši vse, ali pa se dvigniti k splošnemu uporu. Danes je zgodovinsko dokazana resnica, da je istočasno z uporom vojaštva izbruhnil na levici tudi upor komunistov in anarhistov. Prvotne zakonite vlade torej ni bilo več.
Razdejanja
Pastirsko pismo potem v podrobnostih navaja vsa razdejanja komunistično-anarhistične revolucije, razdejanja, ki v zgodovini nimajo primere. Nad 20.000 cerkva je bilo popolnoma porušenih, 40 % duhovnikov v po revoluciji razdejanih škofijah je n m o r j e n i h. Po nekaterih škofijah je ubitih 80% duhovnikov. Število onih, ki so bili na razne načine do smrti mnčeni ali a m o r j e n i samo zaradi tega, ker so se priznali za katoličane, dosega 300.000. — Velika večina med njimi je bila umorjena brez vsake sodbe. Komunistična revolucija je skrunila grobove in pokopališča. Bila je nečloveška in barbarska. Uničila je več stoletij kulturnega dela in kršila najbolj osnovne človečanske pravice. Bila je proti španska in protikrščanska. Mučenikov je na tisoče. Sovraštvo proti Kristusu in Materi božji se je razvilo ▼ blaznost.
Nacionalno gibanje
Nato prehaja pastirsko pismo na opis »n a c i o-nalnega gibanja«, o katerem pravijo, da je ljubezen do domovine okrepila in španskemu ljudstvu vrnila zopet ljubezen do bližnjega. Nacionalno gibanje je vzpostavilo zopet red in mir. Povsod je krščansko življenje vzcvetelo k novemu življenja. Takšen položaj v onem delu Španije, ki je pod oblastjo nacionalnega gibanja, je jamstvo za to, da bo novi režim v Španiji režim pravičnosti in miru. Španska državljanska vojna ni nikaka vojna med dvema razredoma, nikaka vojna med revnimi in bogatimi in tudi ne vojna proti demokraciji. Če kdo voditelje nacionalne Ironte obremenjuje z izgredi, kot so jih zakrivili vodje ljudske Ironte, je to neresnica. Vsaka vojna povzroča obžalovanja vredne izgrede. Toda komunistična in anarhistična revolucija je ubijala zaradi ubijanja in je rušila zaradi rušenja samega.
Dunaiska vremenska napoved: Toplo, čez dan večja oblačnost in številne krajevne nevihte.
Zagrebška vremenska napoved: Stalno, topleje, pričakovati je lokalno poslabšanje vremena.
Zemunska vremenska napoved: Prevladovalo bo oblačno vreme v vzhodnih in južnih krajih, kjer utegne biti tu pa tam tudi nekaj dežja. Drugod jasno. Toplota brez posebne spremembe.
privlačnost prireditve in na veseloigro lahkega značaja, ki je uspavala prebujajočega se človeka. V »hcjslovanstvo!« so izzvenevale napit-nice, ki so ostale le prazne besede... besede... Danes pa vidimo, da se ljudstvo resnično zbira k smislu tabora, h govorom, ki jih je tako pogrešalo v času babilonske zapuščenosti in hoče s slastjo in strastjo odrešujoče besede, ki bi mu dala upanje in zagotovilo lepše bodočnosti. Ne napitnic in veselic, temveč podkrepitev vere v slovenstvo išče ljudstvo na teh zborih, ki so mu oznanilo delavnih dni, v katerih mu bodo vodniki po svojih besedah in njegovi volji lajšali nositi materialno in moralno tragedijo malega naroda.
Toda ne kličejo samo H tabori slovenske i«H>ražence, povezane s srčnim utripom s svojim narodom, temveč tudi vsa široko odprta prosvetna društva vpii6 po predavateljih, organizatorjih in kulturnih delavcih: njive so zorane in zrahljane, kje ste, da vrnete vanje piodna semena?	td
„Milodar resnice44
Španski škofje prihajajo do zaključka, da bosta zavladala pravičnost in mir v Španiji le takrat, če se bo po vsem ozemlju uveljavilo nacionalno gibanje. Od svetovnega javnega mnenja španski škofje na koncu svojega ganljivega pastirskega pisma ne zahtevajo nič drugega, kakor »m ilodar resnice«, kajti obrekovanje in laž sta danes marsikje že to dosegli, da španski cerkvi niti tega nočejo več priznati, da je bila žrtev preganjanja. Naj katoliški svet javno pričuje za resnico.
Vatikan in Franco
„Odnošaji so isti hot so bili44
Rim, 7. avgusta. TG. Na podlagi vesti, ki jo fe raznesla »United Press«, je inozemski tisk razglasil, da (e Vatikan priznal vlado generala Franca
▼ Španiji. Ta vest ne odgovarja dejstvom. Trenutno so med Vatikanom in vlado generala Franca nmo pogajanja za ureditev medsebojnih odnošajev. Pogajanja uspešno napredujejo. Dokler nradna pogodba ne bo objavljena, ni mogoče govoriti o kakšnem »priznanju« in se lahko samo to agotovi, da so «odnošaji med Vatikanom in nacionalistično Španijo ostali isti, kakor so bili.« Dosedanje pol-uradno Francovo zastopstvo pri Vatikanu bo ostalo naprej ▼ službi, medtem ko bo Vatikan kakor doslej tudi v bodoče zastopan pri Francori vladi po nadškofu kardinalu Goma y TtMnas. Vest »United Presse« bržkone izvira od tega, da f« priiel t Sa-lamanco msgr. Antonncci, papeški nuncij v Albaniji. Poročevalec te časopisne agencije {e mislil, da prihaja že kot novi nuncij, med tem ko ima potovanje msgr. Antonnccija izključno človekoljubno poslanstvo. Vatikan je in ostane še nadalje zastopan tudi pri španski vladi v Valenciji, ker stofi na stališču, da ni nobena politična oblast, ampak da mora čuvati svoje katoliške vernike povsod, kjer koli te nahajajo.
40 milijonsko armado
bo mobilizirala Kitajska
Ogromni nakupi orožja v Ameriki
Nanking, 7. avgusta. AA. (Havas) Kitajska vlada pripravlja obsežne ukrepe za vpoklic pod orožje vseh moških med 18. in 45. letom starosti. V svojem manifestu, nabitem na vseb javnih mestih, poudarja vlada, da mora biti vsakemu Kitajcu v čast, da i>omaga kot vojak svoji domovini. Z vojsko 40 milijonov moi bo Kitajska mogla odbiti vse napade, odkoderkoli bi prišli.
Washington. 7. avgusta. AA. (DNB) Po uradni statistiki preteklega meseca je Kitajska kupila pretekli mesec največ vojnega materiala v USA. Kitajci so kupili v Ameriki za 2f>3.000 dolarjev vojaških letal, za 17.000 dolarjev pušk, revolverjev in potrebščin za civilna letala. Japonska je pa prejšnji mesec kupila v Ameriki vojnega materiala za 203.000 dolarjev, in sicer za 92.000 dolarjev vojnih letal, za 97.000 dolarjev pa motorjev in civilnih letal.
Mehika je kupila v Ameriki za 2055.000 dolarjev vojnega materiala, v prvi vrsti letalskih motorjev in drugih letalskih potrebščin.
Sangaj, 7. avgusta. AA. (Havas) V Sangaj je prispel iz Dairena po daljšem bivanju v Tiencinu japonski poslanik Kvages. Mislijo, da bodo razgovori, ki jih je pričakovati med njim in odločujočimi kitajskimi krogi, dali posebno priložnost za preprečitev vojne. Najbrže nankingška vlada ne bo odnehala od svojega stališča, da ee upre vsaki kršitvi suverenostnih pravic, in bo zahtevala, da so ima na severnem Kitajskem obnoviti status qno, kakršen je vladal pred 7. julijem.
Japonski listi v Šangaju so slej ko prej črnogledi zastran možnosti sporazuma.
Pred odhodom iz Taočinga, je japonski poslanik Kvages izjavil poročevalcem listov, da je stanje na severnem Kitajskem nenavadno teiko, vendar pa ni izgubil upanje, da bi ee dal doseči nekak sjiorazum.
Tiencin, 7. avgusta, c. Vse japonske čete so danes zapustile mesto. Japonsko vojaško poveljstvo izjavlja, da se )e to zgodilo iz strateških razlogov.
Na vrsti je - Dimitrov
Stalin se je zakadil v vodstvo Kominterne
London. 7. avgusta. TG. Tukajšnji »Star« poroča iz Moskve, da je pri »čiščenju«, ki ga Stalin nadaljuje na vseh področjih javne uprave, sedaj prišel na vrsto tudi generalni tajnik Kominterne Dimitrov, znan iz berlinskega procesa proti jjožigalcem parlamenta. Dimitrov je veljal za najbližjega Stalinovega prijatelja in sodelavca. Zadnje čase se je baje uprl proti pretiranemu preganjanju, kot se je izrazil, boljševiških vodij, ki jih je Stalin brezobzirno odstranil. S tem se je Stalinu zameril in je postal sumljiv. Tudi se je preveč vtikal v sovjetsko zunanjo politiko, čeprav je po rodu Bolgar. Sovjetsko politiko v Španiji je dejansko on vodil in tako sovjetsko vlado spravil v neprilike. Z Dimitrovim vred bo baje aretiranih tudi večje število najvišjih funkcionarjev Kominterne.
Podpredsednik Ukrajine zaprl
Moskva. 7. avgusta. Kakor poroča »Pravda«, je bila skupina »trockistov, nemških in japonskih vohunov«, ki je delovala na eeverno-kavkaški železnici, postavljena pred izredno vojaško sodišče in ustreljena. List imenuje pet vodilnih osebnosti od ustreljenih, in sicer Bruada, Majevski, Burstaj, Ljapin in Maljuk.
V Ukrajini nadaljujejo z aretacijami. Aretirana sta bila med drugim tudi dva člana Politbiroja, Katajevič in Selekes. Selekes je bil podpredsednik ukrajinskega sveta ljudskih komisarjev. Oba sta obtožena, da sta vršila protirevolucionarno propagando. Istočasno se je pričela čistka tudi v zvezi komunistične mladine v Ukrajini. Skoraj vsi vodilni inožje ukrajinskega radia so bili odstavljeni in aretirani, prav tako velik del vodilnih časnikarjev v Ukrajini.
Aretacije se vrše tudi v armadi. Tako je bil ustreljen general Oamelin, šef političnega vodstva kijevskega vojaškega okrožja. Z njim vred je bilo aretiranih večina članov ukrajinskega vojaškega sodišča. »Izginil« je tudi vodja angUvromanskega oddelka v zunanjem ministrstvu v Moskvi, Aleksij Reimann. Poklican je bil na policijski komisariat in od tedaj ni za njim nobene sledi.
Mesečna plača 200 rabljev — ena obleka pa 2.400 rabljev
Moskva, 7. avgusta. Državne blagovnice »o objavilo ofirielen seznam cen, po katerih bodo prodaja!« blagu. Iz teh cen je mogoče razbrati življenjsko višino sovjetskega prebivalstva. Po tem
seznamu stane moška srajca 40—45 rubljev, obleka 600—2400 rubljev, platneni čevlji 180 rubljev, usnjati čevlji 250 rubljev, kilogram boljšega svinjskega mesa 20 rubljev, limona 2 rublja in pol itd. Nasproti temu pa znašajo mesečne plače inženirjev 000—900 rubljev, kvalificiranega delavca 300 do 450 rubljev, nekvalificiranega delavca 200 rubljev.
Nova ofenziva brezboznikov
Londonski list »Daily Herald« poroča iz Moskve, da se je okrepila brezbožniška propaganda v Rusiji. Kot priprava naj služi izšolanje nad 1000 »misijonarjev«, ki imajo tečaj v Moskvi in ki bodo delali brezbožniško propagando po novih vidikih. V bodoče bo v vsakem večjem kraju osnovana postojanka z več propagandisti, ki naj širijo brez-božništvo med prebivalstvom. To »e komunistom zdi radi tega potrebno, ker ruska mladina ne kaže nič več posebnega zanimanja za brezbožništvo.
Neurath in Blomberg v Avstrijo „na oddih44
Dunaj, 7. avgusta, b. Jutri prispe nemški zunanji minister von Neurath na jiočitnice na svoje posestvo v Vorarlbergu. Trenutno se mudi v Vorarlbergu ludi nemški državni tajnik v zunanjem ministrstvu g. Schmidt, ki pa se jutri vrne na Dunaj. Cez par dni pa se g. Schmidt zopet vrne v Vorarlberg, kjer se bo sestal z nemškim zunanjim ministrom, ako medtem ne bo odpotoval zaradi kake nujne zadeve v Berlin.
Danes so se tukaj razširile tudi vesti, da bo prišel nemški vojni minister maršal von Blomberg na zdravljenje v Bad-Gastein. Dalje se trdi, da so bo maršal von Blomberg sestal pri tej priliki s šefom avstrijskega generalnega štaba maršalom Jansonom. Vojno ministrstvo o tem sestanku nc ve ničesar.
Svetovni rekord v skoka
fUoekhnlm. 7. avgusta. AA. V tukajšnjem stadionu je Američan Wa!ter postavil nov svetovni rekord. Skočil je v višino 2.08 m.
Tri trgovske tadje bombardirane pri Atžiru
Angleži dolžijo nemška letala, hi so v službi Franca
Ijomlon, 7. avgusta b. Tri španska bojna letala t:|p«di!U KJOIJV) va.iu jf| io)<iSiiou d s fj|sop z I os angleški trgovski parnik »British CorporaU. Parnik je bil .15 milij od Algera in je plul proti Gibraltarju. Ni znano, kaj je vozil. Letala so spustila na parnik okrog tO bomb, ne da bi ga zadela. Poveljnik parnika je videl, da grozi ladji skrajna nevarnost in dal povelje, naj se od posadke reši, kdor se more. Toda še preden je moštvo moglo spustiti čolne v morje, so sc letala spustila čisto nizko ter s strojnicami nad uro dolgo obstreljevala ladjo. Krogle so pobile in ranile vse moštvo.
Sinoči so neznana letala napadla italijanski parnik >Mon Givtoc skoraj na istem kraju, kakor angleško ladjo. 1/Ctala so iz majhne višine spustila na ladjo dve bombi, ki sta se razleteli ena kakih 50 m od parnika. druga pa 10 m. Drobci bomb so zadeli poveljnika ladje Solarija in mu prcstrelili pljuča. Zadet je bil tudi neki holandski kapitan, ki je potoTal ua ladji kot opazovalec po nalogu odbora za nevmešavanje. Teinn je eksplozija zlomila roko. l^adja je z vso naglico plula proti algerskemn pristanišču, kjer so ranjenca oddali t pristaniško bolnišnico.
Skoraj ob isti uri so letala bombardirala francosko trgovsko ladjo »Djcbel Amourr. Za tem so jo obstreljevala s strojnicami in je kakih 100 krogel zadelo poveljniški most, ne da hi bil kak mož od posadke ranjen. Ko je bil napad končan, jc posadka zbrala vse izstrelke, ki so ležali po krovu, da bodo lahko služili pri preiskavi.
Pristaniško poveljstvo v A Iger ju je zaradi teh napadov prepovedalo vsein ladjam, da bi odplule iz luke, preden ne l>odo prizadete države ukrenile vse potrebno za varnost plovbe proti Gibraltarju in preden se ne dožene, kdo je povzročitelj teh nepričakovanih napadov.
Napad na tri trgovske parnika v Sredozemskem morju je izzval veliko vznemirjenje v Londonu. Politični ljudje podčrtavajo, da v tem slučaju napadalci ne morejo trditi, da so parniki bili v španskih teritorialnih vodah. Posebno je zanimivo, da so se napadi izvršili tedaj, ko je odbor odložil svoje delo, ker je ugotovil, da napetost v španski zadevi popušča.
iDaily Herald t poroča iz Algerja. da je ugotovljeno. da je angleški parnik napadlo troje nacionalističnih letal, ki so metala bombe nemškega izdelka. Ko so začele padati bombe na parnik, je kapitan naročil mornarjem, da naj se vsakdo serije, kamor se more. Tedaj so se letala spustila zelo nizko in obsipala poveljniški most z ognjem iz strojnic. Na srečo ni bil nikdo zadet. Parnik »British CorporaU je vozil veliko količino bencina iz perzijskega zaliva v Anglijo. Kmalu nato je prišel na pomoč italijanski parnik »Mon Givio«, letala pa so tudi njega napadla. Na vest o napadli so se v Algerju dvignili francoski bom-barderji, pa niso nikogar več našli, ko so prišli na kraj dogodka. V Algerju vlada veliko razburjenje, častiki posameznih družb so odredili svojim parnikom, da v tistem delu ne smejo voziti brez spremstva vojnih ladij.
Alger. 7. avgusta, c. Kapitan italijanskega parnika >Mongoia« Franco Solari je zjutraj umrl v neki kliniki v Algerju. S parnika so ga smrtno ranjenega prepeljali v kliniko, kjer pa je kmalu izdihnil. Zadelo ga je več krogel iz strojnice.
Slovenska katoliška družina kupuje in uporablja dopisnice sr. Cirila in
Metoda. Na vsaki pošti samo Din 1"—.
Minister dr. Krek
na šentviški obrtni razstavi
Št. Vid nad Ljubljano, 7. avgusta.
Marljive šentviške obrtnike, ki so letos priredili že četrto razstavo, so v prvem tednu počastili s svojim obiskom že nekateri odličniki. »1'ond. Slovenec« je poročal o lepem nagovoru g. bana dr. Natlačena, danes ob četrt na 5 pa je obiskal razstavo tudi minister g. dr. Miha Krek. Sprejela sta ga predsednik g. Vrhovec in pa šolski upravitelj g. H 1 a d n i k . ki sta mu razka-zala vso razstavo. G. minister se je podrobno informiral za vsak oddelek razstave in izrazil priznanje šentviškim obrtnikom k njihovim krasnim izdelkom. G. minister se je z vsakim obrtnikom razgovarjal ter popraševal po delovnih pogojih, po cenah izdelkov in po možnosti prodaje. G. minister s« je na razstavi zadržal dobro uro, na kar je odpotoval v Kamnik.
šentviška obrtniška razstava je deležna prav živahnega obiska. Predvsem prihajajo na razstav* dekleta, ki želijo stopiti v zakonski stan in poizvedujejo po cenah lepih jedilnic, spalnic in kuhinjskih oprpm. Prihajajo seveda tudi starši bodočih ženinov in nevest. Do sedaj je bilo sklenjenih na razstavi že nekaj dobrih kupčij, pričakovati pa je, da bo proti koncu razstave še več zanimanja. Nekateri mojstri so že do sedaj, ko imamo komaj leden dni razstave, prodali razstavljeno pohištvo dvakrat, trikrat in še večkrat.
Obiskovalce razstave opozarjamo, naj shranijo vstopnice. Vsaka vstopnica je namreč opremljena s tekočo številko. Ena iimed teh številk bo na konen razstave izžrebana in srečen lastnik dobi — popolno kuhinjsko opremo!
šentviški razstavi so obljubljeni tudi drugi visoki obiski v najbližjih dnevih, o teh obiskih bomo pa še poročali.
Angleški protest v Palmi
liondon. 7. avgusta, c. Angleška admiraliteta je dobila od generalnega konzula v Algerju uradno poročilo, da je bil parnik British Corporak napaden 30 milj vzhodno od Algerja. Po znakih na letalih je sklepati, da so bila to nacionalistična letala. Angleška vlada je že poslala ostro noto nacionalističnemu poveljstvu v Palmi.
Franco prodira v Huenco
Pariz, 7. avgosta. Nacionalistične čete prodirajo dalje na fronti pri Teruelu in so prišle v bližino mesta Salvaganete v provinci Huenca. Tudi čez gorovje Mulca de San Juan so nacionalisti prodrli v nižino in skušajo nasprotniku odrezati umik.
Konec „nevmešavanja"
Ob kruh ie 600 ,nadzornikov4
London, 7. avgusta, b. Svetnik urada 7,a kontrolo španskih meja g. Ilammings je izjavil časnikarjem, da je finančna kriza prav za prav najbolj torpedirala celotno kontrolno delovanje nad Španijo. Od 37 držav sla doslej svoje obveznosti pokrili samo dve državi in sicer Francija in Anglija. Anglija je uradnike doslej plačevala samo iz predujmov. Sedaj pa tudi angleška vlada zatrjuje, da to ni več mogoče. Ako v teku današnjega dne tudi druge države ne izpolnijo svojih obveznosti, se Ivo moralo 1. septembra odpustiti 600 kontrolnih uradnikov, ker tudi Francija noče prevzeti sama nase lako ogromnih finačnih obveznosti. Drugim državam so bili razposlani že večkrat opomini, vendar pa na te opomine sploh niso odgovorile. Rusija in Nemčija sta bili edini, ki sta obljubili poravnavo ohveznosti, vendar pa jo tudi pri teh dveh državah ostalo zgolj pri obljubi. i
Plavalne tekme na Iliriji
Državno prvenstvo juniorjev v plavanja
Na kopališču »Ilirije- je včeraj tekmovalo
okrog 200 juniorjev od 8 klubov iz vse države. Kakor smo pričakovali, je »Ilirija« častno zastopala naš plavalni šport in verjetno je, da bo tudi jutri, ko bodo tekmovalci nastopili v končnih borbah, pokazala še boljše uspehe kot danes. Rezultati tekmovanja so bili sledeči:
50m prosto: Prvi predtek: 1. Mitrovič (Jug) 0,30,2, 2. Doklevtič (Jadran E) 31,2, 3. Margetič (Sever) 31,2. — Drugi predtek: 1. Klein (ZPK) 30.1. 2. Pestevšek (Ilir.) 30,3, 3. Kujundžič (Sever) 31,9.
—	Tretji predtek: Srbojič (Jadran) 30,8, 2. Frie-drich (Ilirija) 31,8, 3. SuI>otič (Jadran E) 32,8. — Četrti predtek: 1. Fussmann (ZPK) 31.2, 2. Puhar (Jadran) 31,2, 3. (irahalič. — Peti predtek: 1. Ci-ganovič (Jug) 30.5, 2. Skarpa (Ilirija) 30,5, 3. Drez-ga (Jadran E) 30,8. — šesti predtek: 1. štakula (Jug) 27,6. 2. Karaman (Jadran 31,1, 3. Vidovič (Jadran E) 34,0. — Sedmi predtek: L Defilipis (ZPK) 28,9, 2. Kurlini (Viktorija) 29,0, 3. Lasič (Jug) 31.4. — Osmi predtek: 1. Žigurski (Sever) 30,1. 2. Belan (ZPK) 30,tj.
100 m prosto dame: Prvi predtek: 1. Beara (Jadran) 1.17,6, 2. Radica (Jadran) 1,27, 3. Orlic (Jug) 1.41.4. — Drugi predtek: 1. Fine (Ilirija) 1,28,2, 2. Šuljič (ZPK) 1,34,4. 3. Radoničič (Jug) 1,34,8. — Tretji predtek: 1. Krmpotič (Viktorija) 1,23,2, 2. Boršič (Viktorija) 1.26.3, 3. Dular odstopila. — Četrti pred tok: 1. Petrošič (Jadran) 1.20,6, 2. Ožegovič (Jadran) 1,30,6.
50 ni prosto juniorke: Prvi predtek: 1. Beara (Jadran S) 34,6. 2. Kadoničič (Jug) 41,9, 3. Krkoč (Sever) 41,8. — Drugi predtek: 1. .lakaša (Jadran) 38,7. 2. Petkovič (Sever) 40, X Martin (Ilirija) 40,6.
—	Tretji predtek: 1. Boršič (Viktorija) 37,2, 2. Fine Saša (Ilirija) 37,2 (v mrtvem teku), 3. Dular (Ilirija) 47,1. — Četrti predtek: 1. Petrošič (Jadran S) 34,5, 2. Radica (Jadran S) 36,6. 3. Krmpotič (Viktorija) 37. — Peli predtek: 1. Šuljič (ZPK) 39,8, 2. Orlič (Jug) 41,5.
100 m prsno juniorji: Prvi predtek: 1. Polič (Viktorija) 1,26, 2. Ninčevič (Jadran S) 1.29,1, 3. Hrajinovič (Jadran S) 1,32,8. — Drugi predtek: 1. Tori (Ilirija) 1,28.4, 2. Lasič (Jug) 1,29,5; 3. Jaklič (Ilirija) 1,40,3. — Tretji predtek: L Ružič (Viktorija) 1,28.2, 2. Csekeliua (ZPK) 1.28,6, 3. Bibcr (Ilirija) 1,30,8. — Četrti predtek: 1. Puljo (Brdjanin) 1,28,2, 2. Parač (Sever) 1,30, 3. Maric (Erceguovi)
Stranka in država
v Francovi Španiji
Salamanca, 7. avgusta. General Franco je podpisal odlok, ki ustanavlja novo državno stranko, ki se imenuje »Phalange Espaniola Traditionalista y de las Jens«. Odlok ugotavlja, da je ta stranka podlaga za novo špansko državo, španski tradiciona-listi, to so k a r li s t i, so povezani s f a 1 a n g i s-t i kot nosilci nacionalno revolucije v enotno stranko. Stranko sestavljajo aktivni člani in pripadniki. Aktivu člani so vsi tisti, ki se podvrv žejo strankarski disciplini in ki so bili 20. aprila 1937 člani Falange ali pri karlistih, dalje generali, štabni oficirji, častniki in podčastniki armade, mornarice in zračnih čet in taki, ki jih je Franco sam sprejel v pokret. Glede pripadnikov določa odlok, da bodo po petih letih na predlog stranke mogli postati redni člani. Ako jih stranka po petih letih ne spozna za vredne, da bi bili r stranko sprejeti, potem tudi njihova pripadnost ugasne.
Stranka si je ustvarila sledeče oddelke: zunanji urad, poduk in vzgoja, tisk in propaganda,
ženski oddelek, socialni oddelek, delavske organizacije, mladinske organizacije, pravni odsek, politični odsek, prometni in upravni odsek in informativna pisarna.
O miličnikih pravi odlok, da v miru, kakor v vojni opravljajo službo falangistov, oziroma da so v službi stranke proti notranjim in zunanjim sovražnikom. Poveljnik miličnikov je voditelj narodnega gibanja.
Kar se tiče del. organizacij, je dolžnost stranke. da ohrani sindikalne strokovne organizacije in da jih usmeri v nacionalno skupnost. Stalno zastopstvo narodnega sveta naj oskrbi politični odbor in naj sestoji iz 12 članov, od katerih jih 6 imenuje narodni svet, 6 pa voditelj narodnega gibanja. Prvi narodni svet bo ves imenovan od generala Franca. Narodni svet se sestane vsaj enkrat v letu in sicer 17. julija. Voditelj stranke general Franco ima v stranki absolutno avtoriteto; ima tudi pravico imenovati svojega naslednika.
Drobne
Na čast kraljici Mariji in kralju Karolu
Belgrad, 7. avgusta. Na čast Nj. Vel. kraljici Mariji in Nj. Vel. romunskemu kralju Karolu je bilo jnžno Primorje snoči lepo razsvetljeno. Na vseh gričih so v prvih večernih urah zagoreli na čast visokim gostom veliki kresovi.
Osebne vesti
Belgrad. 7. avgusta, m. Za predstojnika mestne policije v Celju v VI. 6kup. je imenovan Štefan Komer, predstojnik i6te policije v VII. 6kup.; za okr. podnačelnika VI. 6kup. v Osijeku je imenovan Kari Ferluga, okr. podnačelnik VII. 6kup. istofam; za pomožnega tajnika VII. skup. pri hanski upravi v Ljubljani Lepcslav Ceplak, pisar VIII. skupine istotam; za glavnega arhivarja VII. skup. pri okr. načelstvu v Novem mestu Alojzij Rozman, upravno-pisarniški uradnik VIII. skup. istotam; za glavnega arhivarja VII. skup. pri okr. načelstvu v Mariboru desni breg Alojzij Podkubovšek, upravno-pisarniški uradnik VIII. skup. istotam; za glavnega arhivarja VII. skup. pri banski upravi v Ljubljani Josip Zadnikar, upravno-pisarniški uradnik VIII. skupine istotam; za glavnega arhivarja VII. skup. pri okr. načelstvu v Ljutomeru Maks Pogrujc. upravno-pisarniški uradnik VIII. skup. istotam; za glavnega arhivarja VII. skujv. pri okr. načelstvu v Ljubljani Kamilo Kratohvil. upravno-pisarniški uradnik VIII. skupine istotam; za glavnega arhivarja Vil. skujv. pri banski upravi v Ljubljani Ignacij Zima. upravno-pisarniški nradnik VII. skup. istotam.
Prestavljen je Luka Potočnik, višji finančni tajnik V. skupine, z zetske finančne direkcije v Pod-gorici za višjega tajnika v finančnem ministrstvu v Belgradu.
in tuje
Mnogostradalci"
V naši državi (tako piše 'Samouprava«) je nekaj ljudi, ki na vsak način želijo, da bi te o njih čim več pisalo. Ker ljudstvo nikaikor ne obrača pažnje nanje, kako zelo se trudijo in žrtvujejo za narodno in državno edinstvo, zato so si sedaj izmislili novo sredstvo, da postanejo slavni. Izdali so letak, pod katerim je podpisanih tudi nekaj resnih politikov, v katerem trdijo, da jih režim dr. Stojadinoviča ljuto preganja. Pravijo celo, da jih mislijo zapreti in internirati (kakor eo oni svojčas internirali dr. Korošca, dr. Natlačena, dr. Kulovca in dT. Ogrizka ter druge politike). Med tem pa ti gospodje nemoteno jfovorijo, pišejo, huj-skajo, imajo shode, pišejo letake in agitrrajo proti vladi ter jo klevečejo, ne da bi ee jim skrivil las. Režim niti ne misli na to, da bi koga od teh gospodov konfiniral in jih tako naredil za mučenike, kakor to goreče želijo. Vlada ima vse druge skrbi in resnega dela dovolj. Zato ni treba, da pišejo letake, v katerih se proglašajo sami za »mnogo-stradalce« ..,
Roparji v Halozah
Eno uro do vratu v vodi iz strahu pred roparji
in ga zabodel z nožem Ko je Oojski spoznal nevaren položaj, je skočil v polok in nato celo uro stal do vratu v vodi in čakal toliko časa. dokler se ni prepričal, da roparskih napadalcev ni več. ker so pobegnili, ko je mimo prišel neki pasant. Oojski se je s težavo privlekel do neke hiše. kjer je dobil prvo pomoč, naslednjega dne pa so ga odpeljali v ptujsko bolnišnico. Orožništvo je takoj uvedlo pre iskavo in jc upati, da bodo drzne roparje čimprej prijeli.
Bednja v Halozah, 7. avg.
V četrtek zvečer se jc 51-letni kočar Andrej Gojski vračal iz Ptuja, kjer je na tamkajšnjem Sejmu za svojega zeta prodal tri krave za 4500 din. Ko je že nastopila noč. so ga pri Leskovcu na osamljenem kraju napadli trije neznanci. Eden izmed njih mu je poskušal iz žepa potegniti listnico, kar pa se mu ni posrečilo, ker se je napadeni branil na vse kriplje. Drugi napadalec je ustavii voz, tretji pn je Gojskcga s topim predmetom udaril po glavi
To
ni prav
Zadnje dni (tako piše »Samouprava«) so v nekaterih pravoslavnih cerkvah brali neke odloke sv. sinoda, ki nimajo nobene zveze s propovedo-vanjem krščanske ljubezni. Ob tej priliki se neki hiereji niso mogli vzdržati, da ne bi tega branja v božjem hramu spremljali s svojimi komentarji-Ne čudimo se preveč, če je neki prota, ki je poslanec JNS. zlorabil cerkveno prižnico za svoj opozicionalni govor, pač pa se moramo čuditi nekim drugim svečenikom, ki nimajo razloga za kaj takega. Se bolj pa se je treba čuditi temu, da so li gospodje na prižnici grmeli zoper svoje lastne brate pravoslavne vere. Toda kmalu se bo pokazalo. kdo ima prav, ali oni, ki delajo za mir in slogo med jugoslovanskimi brati, aK oni, ki a cerkvenega mesta razdirajo ne samo mir med pravoslavci in katoličani, ampak med pravoslavci samimi. Vendar pa je treba z zadoščenjem ugotoviti,
da teh svečenikov ni veliko.
• • •
Vsi večji hrvaški in srbski listi prinašajo v izvlečku govor ministra dr. Kreka o slovenstvu m jugoslovanstru. ki ga je imel r Cerknici. Zlasti pa podčrtujejo njegovo ugotovitev, da smo Slovenci narod po naravi, po svoji neomajni volji m rits-liteti, pa da bomo zdržali napade domačih nasprotnikov prav tako, kakor smo zmagovito prenesli navale germanizma in italijanstva.
Isto tako prinaša hrvaški in srbski tisk naš članek »Resnica brez krinke« od 6. t. m HrvaŠki listi posebno naglašajo našo trditev, da jugoslovanski narodi niso kakšna bivša italijanska ali germanska plemena, ki niso nikoli bila narod, ampak da smo ustvarili svojo skupno državo kot popolni
1.37,a — Peti predtek: 1. Binder (Ilirija) 1,22 2 Bijelič (Sever) 1,25,3, 3. Žerjav (ZPK) 1,81.2' — Šesti predtek: 1. Steger (Jug) 1,30, 2. Bašič (Jadran S) 1,33,5. — Sedmi [iredtek: 1. Markovič (Sever) 1,32,3, 2. Radman (Jadran E) 1,34,6.
100 m hrbtno juniorji: Prvi predtek: 1. Schell (Ilirija) 1,18; 2. Klein Ante (ZPK) 1.20. Dru>'i predtek: 1. Perfet (Jadran Split) 1,22,5; 2. Baka-
(ZPK) 1,28; 3. Frančeški (Jadran) 1,31,8. Peti predtek: 1. Negovetič (Viktorija) 1,21,2; 2. Ci-ganovič (Jug) 1,28,8; 3. Tiran (Ilirija) 1,34. Šesti predtek: 1. Krstič (Sever) 1,27,8; 2. Mrdjen (Jadran) 1,30,2. Sedmi predtek: 1. Belan (ZPK) 1,18,8; 2. Mi k lave (Ilirija) 1.30,8.
100 m prsno jnniorske: Prvi predtek: 1. Orlic (J.) 1,38«; 2. Petkovič (S.) 1,45,4; 3. šipoš (Galeb)
I	,o2,2. Drugi predtek: 1. Binder (Ilirija) 141"-2. Jakaša (J ) 1,49,6; 3. Knego (Jug) 1,49,8. Tretji predtek: 1. Verner (Ilirija) 1,38,2; 2. Loos (ZPK) 1,52,4; J. Bachleitner (Sever) 2,02,2. Četrti predtek: 1 Fine (Ilir.) 1,38; 2. čarderlič (Vikt.) 1,44.
1X50 m prosto juniorji. Prvi predtek: 1. ZPK (Klein Saša, Klein Miki, Belan, Defilipis) 1,58,4: 2- Sever I (Kujundžič, Paljič. Bijelič, Žigurski) 204.8; 3. Sever II. (Skreni, Petkovič. Dornslova«, Margetič). Drugi predtek: 1. Jug I. (Mitrovič, Ba-jica, Ciganovič, Štakula) 1,59; 2. Ilirija I. (Ziža Pestevšek Schell. Skarpa) 2,04; 3. Ilirija II. (Ska-pin. Berlič, Hodalič, Hudnik) 2,10.
Tretji predtek: 1. Jadran Split I (Karaman, Drazga, Puhar, Trcsič) 2,03,4; 2. Jadran E (Subotič. /anetovič, Vidovič, Doklestič) 2,04,6; 3. Jug II (Ži-i ^ek;/t"IČIFSo™stcin' Grbavič) 2,04,8. Četrti predtel« \'n/ , i (Baslč- Zcekelius, Ivkovič, Fussman) 2,05; 2. Jadran II. (Bonačič, Kuzmanovič, Brainovič. Božič) 2,07,2.	*
9 « ?°,m«/r0,t° 'U?V I" Pretek: L Štakula (Jug) 2,35,3; 2. Karaman (Jadran) 2,42,8; 3. Skapin (Ili, rila) 2,46,1. Drugi predtek: 1. Schell (Ilirija) 2,32,4; 2. Bašič (ZPK) 2,49.9; 3. Kuzmamč (odstopil). -I rretji predtek: 1. Kurlini (Victoria) 2,32,8; 2. Baica (Jug) 2,38,6; 3. Capalia (Jadran E) 2,59,4. Četrti rutar (Jadran S> 2'40'2; 2. Klein Ante , j 2A43; 3" Frančeški (Jadran) 2,43,4. Peti pred-
FI	(Iliri'a) 2;42'1: 2" Subotič (Jadran
Grbačič (Jug) 2,57. šesti predtek: 1. Defilipis (ZPK) 2,28,2; 2. Žižek (Jug) 2,30.
100 m hrbtno juniorke: Ker se je za to di6cw pUno javilo malo tekmovalk, se bodo jutri vršilo končne borbe.
f .r ^a'/e1?,„,n^?nešal10 iuniori': Prvi predtek« 1. hrija (Schell, Binder, Skarpa) 3:55.2, 2. Jadrair
II	(Bakasun, Brainovič, Paraman) 4:06.4, 3. Ilirija
II I Vi 11/1 n, .rt T /s^I Cl.._*_\ a a n n	rs.	. . .
£:2?:.6- ~ Tr?'l' predtek: 1. Viktorija (Negotova-, Polic, Kurtini) 3:51.5, Z Jadran II (Perfeta. Nin' cevič Tresič) 3:50.8, 3. Jug II (Oriental, Steger, Žižek) 4:07.5. — Četrti predtek: 1. Sever (Bijelič Parač. Žigurski) 4:00.2, 2. ZPK (Belan, Csekelius! Fussman) 4:00.4.
Vaterpolo. V walerpolu jc zmagal dubrovn* ski Jug nad Ilirijo s 5:0 (2:0), splitski Jadran pn je 7. zagrebškim ZPK igral samo neodločno 0:0, Ilirija je zmagala proti belgrajskemu Severu a y"K P" Prot' Jadranu K s 6:1 (8:0).
Skoki juniorjev z deske: 1. Rojina (Ilirija)' 43.96 točk, 2. Rajačič (Jug) 40.44, 3. Sadar (Ilirija) 35.16, 14. Selan (Ilirija) 33.52, 5. Paternua (Ilirija)
Skoki seniorjev s stolpa: Nastopila je samo Krzanova (Ilirija), ki je dosegla 34.24 točk.
Pred nastopom mraka se je tekmovanje za j ključi lo. Jutri pa bodo odločilno tekme, ki bodo določilo državnega prvaka juniorjev v plavanja,
Novi prvaki Sioveniie
Včeraj dopoldne in popoldne so na prostoru športnega kluba Ljubljane bile lahkoatletske tekme za prvenstvo Slovenije jjosameznikov. Novi slovetu ski prvaki so postali tile atleti: Tek na 100 m: Oabršek (P) 11:7. — Tek na 400 m: Oahršek (P) 51:8. — štafeta 4 krat 100 m: ASK Primorje (Nas bernik, Oabršek, Skušek, Kovačič) pred Ilirijo v času 46.4. — Met diska: Kajfež (P) 38 m. — Met kopja: Orehek (I) 45.47. - Tek na 1500 m: Kotnik (I) 14:12.4. — Skok v višino: Bralovž 165 m —• Troskok: Bratovž 12.62 m. — Desetoboi: Kosec Miloš (P) 4336 točk.
Doseženi rezultati 60 prav lepi in dokazujejo napredek slovenskih Iahkoatletov; najboljši pa je rezultat mladega Kotnika na 1500 m, ki se je z njim približal državnemu rekordu.
Sah v Stockholmu
Stockholm, 7. avgusta. AA. DNB: Izid mednarodnega šahovskega turnirja: ČSR : Švedska 3:1, ČSR : Norveška 3:1, J u g o s 1 a v i j a : ČSR 2 in pol : 1 in pol, Švedska : Danska 3:1, Nizozemska i : Litva 3:1, Anglija : Islandija 3 in pol : pol, Litva i : Letonska 3 in pol : pol. Švedska : Nizozemska 2:2, Norveška : Danska 2 in pol : 1 in pol, Poljska s : J u g o s I a v ij a 2 in pol : 1 in pol, ČSR : Argentina 2:2, Poljska ^Madžarska 2:2, Jugoslavi« j a : Danska 3 in pol : pol. Nizozemska : Norveška 2 in pol: 1 in pol, Litva : Estonska 2 in pol : 1 in pol. Italija : Islandija 3:1.
in pravi narodi, turo. —
vsak s svojo lastno narodno kul'
Drobne vesti
Belgrad, 7. avgusta, m. Davi je bil v katoliški cerkvi Kristusa Kralja v Kronski uhci slovesen rekvijem za pokojnima Štefanom in Pavlom Radi-čem. Rekvijemu je prisostvovalo članstvo tukajšnjega hrvaškega kluba in Napre<fkove organizacije.
Zagreb, 7. avgusta, b. O polnoči so zagrebški natakarji soglasno sklenili stavko, ker so 6e vsa pogajanja za zvišanje mezd razbila. Zaradi tega s« opaža v kavarnah velik nered in pomanjkanje postrežbe.
Praga, 7. avgusta c. Kentski vojvoda se je danes z vojvodinjo vozil skozi ČSR na poti v Jugoslavijo. Kentski vojvoda in vojvodinja bosta prenočila na Dunaju.
Praga, 7. avgusta, b. Uradno poročajo o otvoritvi nove tehnične visoke šole v Košicah, ki b« nosila trr ■» Štef^^^^^^Mgg
Beril	razprava proti
pastorju O	.. se ju krniriU rj n*milr»
razmere nara senzacionalno. Obtoženec je bil na splošno začudenje oproščen.
Biseromašnik kanonik Iv. Sušnih
Biserna ev. maša! Šestdeset let mašnik — to
S izredna milost v človeškem življenju, dodeljena malokateremu duhovniku. To odliko je podelil Bog pav s od znanemu in priljubljenemu kanoniku ljubljanskega stolnega kapitlja Ivanu Sušniku. Njegov biserni jubilej ni samo milost za prezaslužne-ga gospoda jubilanta, ki v čvrstem zdravju nenavadno čil, prožen in čvrat, ves vprežen v delo od zgodnjega jutra do pozne noči, izvHuje obče koristna dela, ampak je velika miloet za skoraj neštete njegove prijatelje in vse, ki so deležni njegovega dobrodelnega delovanja.
Ivan Sušnik se je rodil dne 21. decembra 1854 v zelo ugledni meščanski družini v Škofji Loki. Po odličnih gimnazijskih in bogoslovnih študijah je bil dne 27. juKja 1877 posvečen v mašnika. Tri leta je služboval kot kaplan v Radečah pri Zidanem mostn, potem pa 7 let kot duhovni pomočnik m 6 let kot župnik v Selcih nad Škofjo Loko. Njegovo nad vse po<žrtvov. delovanje v hriboviti selški župniji je posebno častno zapisano v kroniki ljubljanske škofije. Duhovnik po božji volji je bil Ivan Sušnik ljudstvu vselej m povsod na razpolago. Ni bilo tako temne in viharne noči, ne meter vieokih ■nežnih žametov, ki bi ga le količkaj motili ne njegovih potih k bolnikom po več ur oddaljenim od iupne cerkve. Zlasti velik vpliv si je pridobil v javnosti kot izredno izobražen duhovnik. Posebno se odlikuje po svojem znanju v naravoslovju in matematiki. To svoje temeljito znanje je uporabljal v korist naroda, med katerim je živel. Navajal je ljudi, da so znali izrabljati vodne moči, delal je načrte za turbine pri mlinih in žagah in napravljal osnutke za praktično urejene kmetske hiše. Vodilno je sodeloval pri napravi manjših vodovodov. V selški dolini, kakor tudi v okolici Škofje Loke sploh, je veliko vodnih naprav, ki so bile izvršene po njegovem nasvetu in pod njegovim vodstvom.
Vpliv Sašnikovega delovanja na mladega dr. Kreka
Med onimi, ki so imeli priliko od blizu opazovati njegovo vzorno delovanje, je bil mladi dr. Ivan E.v. Krek. Bil je v letih, ko je bil Ivan Sušnik župnik v Selcih, dijak, potem bogoelovec in končno gojenec zavoda za višjo duhovsko izobrazbo Av-guštineja. Prav v istem času 15. maja 1891 pa je izšla znamenita okrožnica Leona XIII. »Rerum no-vartrmc, v kateri so razglašena socialna načela v korist delavskim stanovom v smislu večnih krščanskih resnic. Dr. Krek je videl, da isto, kar sv. oče naroča izobražencem, kako naj pomagajo ljudstvu, že leta in leta neumorno m požrtvovalno izvršuje župnik Ivan Sušnik v selški župniji. Dr. Krek si je zastavil ogromno nalogo, da dvigne katoliške Slovence iz brezbrižnosti in jih postavi v pozitivno razmerje do moderne kulture, katero izoblikovati v krščanskem smislu je vekovita naloga katoliške Cerkve. Za to nalogo je navduševal dr. Krek vse Slovence. Da ee pa ta naloga da izvesti, je videl naš prvi sociolog v Selcih, kjer se je vse to pod vodstvom župnika Ivana Sušnika že leta in leta vršilo. Za poznejši pomen dr. Krekovega delovanja ima izredno požrtvovalno delo tedanjega selškega župnika izreden pomen.
Ivan Sušnik kanonik v Ljubljani
Dne 31. decembra 1891 je bil Ivan Sušnik imenovan za kanonika ljubljanskega stolnega kapitlja. Ker je b<lo tedaj pomanjkanje duhovščine, je ostal še eno leto kot župnik selške župnije. Po preselitvi v Ljubljano se je predvsem posvetil dušnopa-stirskemu delu v ljubljanskem mestu. Ljubljančani, ki hodijo ob nedeljah zgodaj na deželo, opravljajo svoje verske dolžnosti, da se udeleže sv. maše, ki jo kanonik Ivan Sušnik daruje že leta in leta ob 4. zjutraj v ljubljanski stolnici. Osebe, ki pričenjajo v delavnikih zgodaj svoja opravila, si izprosijo blagoslov zanje pri sv. maši, ki jo daruje g. kanonik ob pol 5. zjutraj. Vsi, ki potrebujejo tolažbe, jo najdejo pri njem v spovednici. Zlasti mnogi dijaki so si ga izbrali za svojega duhovskega voditelja, in veliko je število odličnih Ljubljančanov, posebno javnih kulturnih delavcev, ki so v zadnjih 40 letih našli tolažbo in moč v najtežjih urah, v bolezni in pri pripravi na večnost, pri priljubljenem spovedniku Ivanu Sušniku. Zlasti pa pridobiva kanonik Ivan Sušnik blagoslov Ljubljani in vsemu našemu narodu v svojih neprestanih molitvah pred evharističnim Zveličarjem. Na| si bo ura molitve v stolnici ob nedeljah in praznikih ob pol 5. popoldne ali ob 8. zvečer, oziroma pozimi ob 7, naj si bo v četrtek od 8. do 9. naj si bo pn nočni molitvi pred prvim petkom v zgodnjih pihanjih urah, vedno je med molilci kanonik Ivan Sušnik.
Jub lantovo delo v dobrodelnih organizacijah in v KTD.
Neprestana mc^, tf^VPV,"1' ^^ goslov vsemu delu, oh,jke ko4 jc je deloval. Koma, bi ru.K Trdai je na dela. Z veliko vnemo je so <Mi,„. f>r— i- -c-
v odboru za oškodovane po ljubljanskem potresu leta 1895, potem v dr. Krekovem delavskem stav-binekem društvu, v Vincencijevi in Elizabetini dražbi, ki skrbita za ubožce v mestu, v Podpornem društvu za duhovnike ljubljanske škofije, ki um j* i veliko požrtvovalnostjo in trudoljubivostjo sezidal hospic pri Sv. Duhu v Bohinju, v vzgojnem zavodu Marijanišču, kjer je pomagal proštu Andreja Kalinu pri zgradbi kotrvikta za gimnazijce in učite-ljiščnike. Zelo uspešno je njegovo delovanje za napredek dobrega tiska. Kot dolgoletni podpredsednik Katoliškega tiskovnega društva je sodeloval pri velikih podjetjih Jugoslovanske tiskarne in knjigarne, zlasti je mogočna stavba Jugoslovanske tiskarne prav njegova zamisel.
Kanonik Sušnik 24 let pred-sednik Vzajemne zavarovalnice
Kdo more dovolj oceniti trud in delo, ki ju je vložil s pomočjo veščega in agilnega uradništva povzdignil v najbolj ugledni zavod v Jugoslaviji. Z« od začetka — od leta 1899 — deluje pri Vzajemni zavarovalnici. Bil je član pripravljalnega odbora, pozneje član ravnateljstva m sedaj že 24 let vodi zavarovalnico kot predsednik. Doživel je, da ima zavarovalnica kot močen, soliden in ugleden zavarovalni zavod nad 100.000 članov.
Pozabiti ne smemo velikega dela m truda, ki ga je vložil kanonik Ivan Sušnik v to, da j« po-
stregel našim izobraževalnim, strokovnim in kari-tativnim društvom z raznovrstnimi predavanji, ki jih je imel skoraj nešteto v teku 45-letnega bivanja v Ljubljani. Znana to zlasti njegova predavanja e rvezdoznanstvu, ki eo imela vedno veliko hvaležnih poslušalcev. Mnogo predavanj je bilo tudi objavljenih v listih, katerim je kanonik Ivan Sušnik pošiljal tudi sicer poljudno znanstvene članke, zlasti T prejšnjih letih, »Domu m svetu«, »Slovencu« in »■Domoljubu«. V tem listu je objavil tudi rvoj čas več načrtov in osnutkov za praktično urejene kmetske hiše. V »Družinski pratiki« oskr-baje vet čas, odkar izhaja, astronomični del.
Ako te končno ozremo samo na ttavbe, katere je naš biseromašnik vodil kot predsednik ali podpredsednik raznih organizacij, za katere je zbral gmotna sredstva ali jim dal zamisel, n. pr. mogočna stavba Jugoslovanske tiskarne, koovikt za gimnazije« ia nčiteljiščnike v Marijaniiču, palača Vzajemne zavarovalnioe, stanovanjske hiše Vzajemne zavarovalnice ob Stadionu itd, ali nam ne kličejo vte te stavbe v jubilantovem imenu: »Exegi mora-mentum aere perenniut« — »postavil sem si tpo-menik trajnejši od brona« (Hor, Od. 30, 1). Duhov-ae dobrine pa, ki to s temi stavbami v zvezi in z njimi označene in za katere moramo biti hvaležni jubilantu, so pa neprecenljive in znane samo Bogu. Vsemogočni naj ohrani biseromašnika do skrajnih mej človeškega življenja, da nam bo s tvojo molitvijo zadobil še obilnega blagoslova in s svojimi deli osrečeval naš narod.
Kanonik Sušnik — ljubitelj ved
Če se znanec malo dalje pomudi pri g. kanoniku, pride pogovor kar tam od sebe na razne znanstvene zadeve. In če ima obiskovalec čas, odkrije g. kanonik stekleni zvonec s tvojega velikega mikroskopa in razlaga ter razkazuje strmečemu gostu zanimivosti sveta, ki so prostemu očetu nevidne. S police jemlje škatljo za škatljo, v vsaki je cela množica mikroskopskih preparatov, ki jih je sam naredil. Z veliko ljubeznijo se potaplja v skrivnosti mikrokosmosa. Cela vrsta knjig in revij v njegovi sobi prič«., s kakim zanimanjem sledi izsledkom naravoslovnih ved, ki proučujejo življenje drobcenih bitij in razlagajo seetav vsega živega. Od bakterij in alg pa do prerezov raznih vrst lesa in tkanin se odkriva očesu opazovalca. Če hočeš zvedeti, kakšno obleko notiš, je treba žrtvovati le par nitk in g. kanonik jih razvije in mikro-skop mu pove, koliko je v blagu volne ia koliko bombaža.
Kar pa je za g. kanonika nafbolj značilno pri njegovem opravku z mikroskopom, je tehnična stran mikroskopiranja. Najbrž nobeden znanstvenik v Ljubljani, četudi ima vsak dan opravka z mikroskopom, ne pozna tako natanko svojega aparata, ne zna presoditi tako točno njegovih finet, ne ume toliko metod za dosego čim večje vidnosti, povečave in jasnosti, kakor to zna g. kanonik. Optiko pozna kot najboljši ttrokovnjak v teoriji m praksi. Opravka je že imel z vsemi znanimi optičnimi de-lavnioami v Evropi. Tudi v načinu, kako te najbolje prirede in ohranijo mikroskoptki preparati, je g. kanonik pravi mojster in bi bil marsikateri univerzitetni institut lahko zadovoljen, če bi imel tehnično tako izvežbano moč.
Velika ljubezen do optičnih aparatov j« pripeljala g. kanonika do tega, da se je že davno pečal z najrazličnejšimi instrumenti. Bil je eden prvih foto-amaterjev. Posebno ljubezen pa je gojil do astronomskih daljnogledov, ki so mu odkrivali pogled v veličastvo zvezdnega neba. Vte svoje življenje je bil zve6t opazovalec nebesnih pojavov. Kar mu je daljnogled pokazal m kar je attronomija novega izsledila, to je potem g. kanonik razkrival poslušalcem pri poljudnih predavanjih v naših društvih. Obitkal je tudi zvezdarno v Parizu. Toda ni ostal le pri občudovanju nebesnih čude«, temveč je tvoje znanje praktično uporabil. Njegovo veliko znanje višje matematike ga je utposobilo za to, da je reševal tudi razne astronomske naloge. S tek-stantom in teodolitom je meril višino nebesnih teles in računal lokalni čas. Družinska pratika je njegovo delo. Za njo tudi določa vreme po Her-schlovem ključu. Ko mu je nekoč prijatelj očital, da je za ta in ta dan naredil tako slabo vreme, je odgovoril g. kanonik: »Zakaj mi pa nisi že lani povedal, kdaj boš rabil lepo vreme!«
Najljubši predmet g. kanoniku je pa fizika, posebno pa mehanika. Ko je bil še župnik v Selcih, je mnogim posestnikom izračunal, kako naj napravijo kolesa, da bo čim bolje izrabljena vodna moč. Dajal je nasvete pri uvajanju strojev, pri napeljavi vodovodov. Bavil se je mnogo s problemom turbine in skonstruiral model, ki ga je tehnika šele poznej odkrila. Ker pa g. kanonik ni bil zasluikar, ampak je študiral take stvari le iz osebnega zanimanja, ni dal svojih zamisli patentirati in je zamudil možnost velikega zaslužka. Tako se je zgodilo tudi še v drugih stvareh. Izredno zanimanje je imel g. kanonik tudi za orožje. Že kot dijak je bil dober
..........................,,,,,■■■,,.,,,,,..,..,,............,,,,........,,..,,,., M, »,,.,..,"
,,,,,,,,,,,,,......,,,,,,,.,,,,.,,,,,..•.,,,.,. ...............
Biseromašnik u kanoniku Ivanu Sušniku
šestdeset biserov v mainiiki kroni glavo častitljivo Tvojo krasi. Dal doživeli je slavnost Ti Oni, ki zemeljsko kroglo v rokah drži.
Njega vsemožna Te roka varuje,
da z bisernim mainiikim plaščem odet božjega Odrešenika daruje roka Tvoja šestdeset let.
Preden zašije jutranja zarja stopaš k oltarju kot zvest svečenik — mnoga leta v službi oltarja naj Te ohranja ie nai Učemk.
Vzor gospodarstva; zvezdic ljubitelj — božjega stvarstva: bodi učitelj
nam in bodočemu rodu. —-
Ti pa poj slavo Gospodu; danes in mnoga ie leta krčpi daritev Te sveta. —
Tebi — turistu s Triglava — B i sero m a i ni ku: Slava!
Fr. K—n.
strelec in navdušen lovec. Kot tak se je začel pečati z vprašanjem tehnične izpopolnitve orožja. Ko je nekoč obitkal vojni nrazej na Dunaju m razlagal eoobiskovalcem delovanje raznih delov topov in razne vrste orožja, je paznik naredil opazko: Gospod je gotovo rezervni artiljerijski častnik?
Značilen za g. kanonika je izredno dober spomin. Čeprav je poteklo nad 60 let od njegovega šolanja, zna vendar še našteti najrazličnejše stvari, ki se jih j« učil v gimnaziji. Tak spomin in naravna biatrost mu je omogočila, da te je poglabljal v tako različne znanstvene panoge. Povsod ga je pa najbolj zanimala praktična, tehnična stran. Ko te je po maturi odločil za temenišče, bi lahko rekli: »Cerkev je pridobila izvrstnega duhovnika, znanost pa izgubila izvrstnega inženjerja-«
Kot praktičen duhovnik, ki skrbi za tvoje fa-rane, ae je g. Sušnik, ko je bil župnik v Selcih, mnogo posvečal tudi študiju zdravilstva. Ob nedeljah to prihajali k njemu ljudje iz njegove obsežne fare in iz sosednih župnij in mu pripovedovali o tvojih boleznih in nadlogah. G. župnik pa jim je delil homeopatična zdravila in jim dajal nasvete. Neko noč to te v Selcih rt ep ti fantje in to enemu odsekali not, da je samo še na mali koži vitel na obrazu. Ker bi bilo do zdravnika v Loki predaleč in za ranjenca usodno, eo fanta peljali kar v žup-nHče m g. župnik te je lotil operacije, prišil proč viseči nos in tako rešil tvojega farana grde nakaze.
še mnogo bi se dalo povedati o študijah g. kanonika, vee pa bi pričalo o njegovi ljubezni do stvarstva, veliki delavnosti m pomoči do bližnjega, to je • lastnosti, ki g. jubilanta tudi kot duhovnik« visoko dvigajo nad povprečnost
— Pri aaprtjn, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Frani-Josel grenčiee«.
Taki
so moški

fSai s«n vedela da je tako jjnilo treba feele iznajti, Ki
Modra teta pravi :
Ne, ne, tako milo že Imamo/
To je tisto dobro
SCHICHTOMO MILO JELEN
Desetletnica Rafaelove družbe
II. slovenski izseljenski kongres v Ljubljani
Pokroviteljstvo je prevzel voditelj slovenskega naroda notranji rpinister
Dr. Anton Korošec
Še nekoliko dni in praznovali bomo 10-letnico obstoja Družbe sv. Rafaela, ki naj položi temelje novemu delu in novi skrbi za versko, narodno in gospodarsko reševanje naših slovenskih izseljencev po širnem svetu. Desetletnico ne bomo namreč praznovali v obliki kakih slovesnosti in proslav, temveč v polaganju temeljev za novo, krepko delo za izseljence. Kaj bi s« hvalili, kaj bi se proslavljali, ko pa smo še tako malo dosegli, ko pa je med našim narodom tu doma še tako malo razumevanja za ogromno važnost dela in skrb za naše izseljence, ko so naši izseljenci še tako malo oskrbljeni z najpotrebnejšimi sredstvi, ki naj nam jih rešijo versko, narodno in gospodarsko, ko se nam pravkar pred našimi lastnimi očmi utapljajo in potapljajo narodno, ko nam tisoči tonejo v valovih brezverstva. odpada od vere, ker nimajo tvojih dušnih pastirjev, ki bi skrbeli za nje, in ko tisoči radi tega ginejo tudi moralno in gospodarsko. še vedno se tu doma tako malo zavedamo, da so naši izseljenci na tujem mi, prav mi sami, da te z njimi potapljamo mi tami, naš narod.
Zato naj ima protlava 10-letnice Rafaelove družbe samo ta namen, da prebudi narod tu doma tudi k temu delu, k tej zavesti svetih dolžnosti do svojih izseljencev. a
Zbrali se bomo 22. avgusta skupai z lzteljenct ki bodo ta dan od blizu in daleč prihiteli domov, na Brezjah, pri Mariji, pri Materi slovenskega naroda in molili, veliko molili in pritrčno prosili za naše na tujem in za njeno materinsko pomoč pri tako velikem misijonskem delu Rafaelove družbe za rešitev stotisočev naših na tujem.
Dn« 23. avgusta »e bomo pa sešli v Ljubljani pri skupnem zborovanju v slavnostni dvorani banske uprave, kjer bomo ustanovili slovensko izseljensko zbornico, nekak izseljenski parlament, za zastopitvo izteljenskih organizacij tu iz domovine m organizacij izteljencev iz tujine. Ta zbornica naj potem krepko prime za novo delo za naše izseljence tu dom«, da prebudi ves narod k zavesti rvojih svetih dolžnosti do njih in med izseljenci za njih sodelovanje pri našem delu za njih koristi, za njih versko in narodno reševanje. Zato se zaupno obračamo v imenu Družbe sv. Rafaela na ves narod in prav lepo vabimo vse izseljenske organizacije šiTom sveta, da se priglasijo za pristop k tej zbornici. Vabimo vse slovenske župnije in občine, da pošljejo k zborovanju svoje zastopnike, da bodo iz zbornice ponesli smisel za to novo delo vsak v tvojo občino in župnijo.
Da, pridimo skupaj 22, in 23. avgustal Veliko delo nas kliče skupaj, veliko delo nas kar sili, da se združimo.
Na Brezje vabimo vse Slovence, ki s< majo za naše izseljence, ki imajo koga od svoffh kje na tujem.
V ponedeljek na zborovanje v dvorani banske uprave pa vabimo:
1.	Delegat« naših izseljenskih organizacij »ee Slovenije in organizacij, ki imajo v svojem programu tudi skrb za izseljence;
2.	delegate vseh organizacij naših izseljencev po širnem svetu, ki so pristopile k izseljentki zbormci.
3.	vse gg. župnik« in župane naših slovenskih župnij in občin; aiko sami ne morejo, smo hvaležni, ako pošljejo svojega zastopnika, ki se mora pa izkazati s pooblastilom, podpisanim od župnika oziroma župana in potrjenim uradnim pečatom.
4.	vse tloventke časnikarje in Ktermte, ki bi hoteli todelovati pri delu za naše izseljence.
Na svidenje 22. »vgusta na Brezjah in 23. avgusta v Ljubljanil
Spored proslave
Dne 22. avgusta:
a)	Ob tričetrt na 7. zjutraj prvi pozdrav izseljencev n« Jesenicah. Z Jesenic s« peljejo izseljenci do Lesc, iz Lesc pa z avtobusi na Brezje.
b)	Ob pol 9. slovesen sprejem izseljencev na
Brezjah
c)	Ob 9. sv. maša na prostem (če bo slabo vreme v cerkvi), ki jo bo daroval mariborski knezo-škof prevzvišeni g. dr. Ivan Jožef Tomažič. Med sveto mašo nagovor ljubljanskega nadškofa pre-vrvišenega gospoda dr. Gregorija Rožmana.
č) Po sveti maši pozdravi izseljence predsednik Rafaelove družbe g. p. Kazimir Zakrajšek.
d)	Pozdravi visokih predstavnikov države tn cerkvene oblasti našim izseljencem.
«) Govor voditelja Slovencev notranjega ministra g. dr. Antona Korošca.
f)	Pozdiavi izseljencev iz Francije, Belgije, Ho-landije, Nemčije, Avstrije, Egipta, Južne Amerike, Severne Amerike in Kanade.
g)	Pozdravi izseljenske mladine.
Dne 23. avgusta.
Ob 9. dopoldne bo drugi slovenski izseljenski kongres v dvorani banske uprave v Ljubljani.
a)	Pozdravi naših državnih in cerkvenih oblasti.
b)	Pozdravi voditeljev naših rojakov v tujini.
c)	Ustanovitev »Izseljenske zbornice« in ureditev njenega pravilnika o bodočem poslovanju.
č) Slučajnosti.
Drobne novice
Zopet naliv in toča
Velike Lašče. 6. avgusta.
Med nalivi, ki so se letošnje poletje razlili nad našo dolino, moremo šteti med najhujše onega. ki se je sinoči razdivjal nad Laščami. Malo po šestih se je iz temnih, grozečih oblakov vlila ploha, ki je v hipu preplavila vse eeste, kmalu pa se je dežju primešala sicer drobna, a tem bolj gosta toča. Uuičila je pridelke v nekaj sto metrov širokem pasu v vaseh Volaka. Velika Slevica, Kot, segla je do vasi Grebeni in Vintarji v župniji Sv. Gregor. Zlasti so prizadeta polja južno od Volake, Velike Slevice, Kota, kjer so ajda, proso, fižol popolnoma uničeni, koruza je razcefra-na, sadje je obtolčeno. deloma na tleh. Žalosten je pogled na opustošene njive ln vrtove. Pota, zlasti stranska, so razdrta in zelo poškodovana.
Koledar
Nedelja, 8. avgusta: (12. pobinkoštna nedelja). Cirijak, Lark in Smaragd, mučenci; Miro škof.
Ponedeljek, 9. avgusta: Janez Vianney, »poznavalec, Peter Fab.
Osebne vesli
Iz duhovniške službe. Za častnega konzi-siorialnega svetnika je bil imenovan g. Vojteh Hybašek, profesor škof. klas. gimnazije na zavodu sv. Stanislava v St. Vidu nad Ljubljano. — Umeščen je bil na župnijo Ihan g. Fran S m i t, župni upravitelj na Št. Urški gori. — Podeljene so bile župnije: Duplje Antonu Hafnerju, kuratu drž. ženske kaznilnice v Begunjah; Krka Francu Jeraša, župniku pri Sv. Trojici nad Cerknico; Devica Marija v Polju g. Janezu Kete, župniku in dekanu na Vrhniki. — Imenovani so bili: Franc H i t ič, kaplan v Gorjah, za kurata drž. ženske kaznilnice v Begunjah, Silvester S k e b e , kaplan v Višnji gori, za upravitelja župnije Št. Urška gora in Viktor Š v i g e 1 j , župnik na Blokah, za eks-kurendo-upravitelja župnije Sv. Trojica nad Cerknico. — Premeščeni so bili: Ludovik Če p on, kaplan v Smledniku, za prefekta v zavod sv. Stanislava v St. Vidu; kot kaplani: Franc Čampa iz Zagorja v Šmartno pri Litiji, Ignacij Kunstelj iz Vel. Lašč v Zagorje, Martin Gor še iz Skocijana pri Mokronogu v Sv. Križ pri Kostanjevici, Milan Kopušar iz Dobrniča v Višnjo goro, Ivan Pavlin iz Sv.. Križa pri Kostanjevici v Litijo, Franc Mate iz St. Jerneja v Podzemelj in Ivan Fink z Bleda v Št. Jernej. — Nameščeni so bili semeniški duhovniki kot kaplani: Marko M i h e 1 i č v Vel. Laščah, Ignacij B e r g 1 e z v Dobrniču in Franc S o u k a 1 na Bledu.
= Iz sodniške službe. Sodniški pripravnik pri okrožnem sodišču v Celju g. Kazimir Modic je postavljen za sodniškega pristava pri okrajnem sodišču i6totam.
—	Poročila sta se dne 4. t. m. v frančiškanski ccrskvi g. inž. Karel Kranjc in gdč. Milena Novak. Mlademu paru obilo sreče!
—	Poročila sta se v Poljanah pri Novem mestu gdč. Elizabeta Koštialova in g. Sorti P i c e k. Neve.sta je hčerka našega odličnega slovničarja prof. R. Koštiala, ženin pa je iz ugledne novomeške rodbine. Mladima Novomeščanoma prav iskreno čestitamo!
—	Poroka. V 6oboto zvečer sta se poročila v ljubljanski stolnici gospa dr. Mira Kuralt. zdravnica na drž. šolski polikliniki v Ljubljani in gospod jr. Niko Vončina. zdravnik v umobolnici na Stu-ciencu. tekreno čestitamo!

Ljubljana
Komenskega ul. 4 Telefon it. «621
Dr. Frane Pergane
»[-?risirij kirnr. iti i j. Ordinira: U,—1.
—	Predavanje o -j- nadškofu dr. A. B. Jegliču
bo imel jutri, v ponedeljek. 9. avgusta, v ljubljanski radiolonski oddajni postaji v okviru nacionalne ure ob 19.30 g. ravnatelj. Jože Jagodic.
—	Razpisane župnije. V Škofijskem listu je razpisana župnija Vrhnika, r.a novo pa sta razpisani župniji Mokronog in Stari trg ob Kolpi. Prošnje do 6. septembra 1937.
—	Dva velika koncerta bo priredil pevski zbor pevovodij, in sicer 17. avgusta na Jesenicah, 18. avgusta pa v Radovljici. Zbor je jx>kazal pri 6vojem zadnjem koncertu izvrstne zmožnosti. Kritiki 60 ga vsi laskavo ocenili in ga všteli med naše najboljše zbore. Na oba koncerta že 6edaj opozarjamo.
Spomenike, grobnice, kapele cerkvena dela, obloge v mar morjih izberete po nizki cen pri kamnoseško kiparskem podjetju
Franfo Kunovar
pokopati«« S*. Kril - LJUBLJANI
— Vodstvo študijske ekskurzije v Francijo '20. 31. julija t. I. (šp. ki. Planina) ni doslej o izletu v Pariz še ničesar objavilo, niti ni raznih objav kakorkoli inspiriralo. Nekatere sodbe o razmerah v deželah, po katerih smo potovali, smatram celo za pretirane, ako že ne krivične. Je pa umljivo. da človek, ki jezika in razmer tuje dežele in miljeja, v katerem žive drugi narodi, ne jiozna, kaj lahko zapade nerazpoloženju nasproti nepoznanim drugorodnim razmeram in se da nagniti do krivičnih sodb. Mi smo n. pr. v lepi Franciji res doživeli nekatere neprijetnosti in škode, ki pa izvirajo bolj iz našega nepoznanja razmer, jezika in narave tega naroda, kakor iz slabe volje. Mislim, da smo dolžni vsi Slovenci in Jugoslovani preko malenkostnih ali zgolj navideznih in subjektivnih diferenc odločno in vztrajno sodelovati s našim kulturnim in političnim vodstvom za po-
§lobitev in utrditev prijateljskih odnošajev do . rancije in Francozov, ki so skozi dolgo dobo in v najtežjih časih pomagali naši domovini do svobode in rasti. — Kar temu dobremu razmerju utegne škoditi, moramo zavračati, čeprav z nekoliko samozatajo. Zabavljanja. Izvirajoča iz subjektivnega gledanja in ozkega obzorja, spadajo bolj v kot gostilne, kakor v javnost. — Ljubljana. 6. avgusta 1937. — Jernej Hafner, voditelj Studijske ekskurzije.
_ Časnikarji v po loči poškodovanih krajih. Danska uprava je povabila ljubljanske dopisnike helgrajskih listov, da si ogledajo po toči in povodnji poškodovane kraje Ker pn je bilo v avtomobilu še prostora, sta se zadnji hip pridružila še dopisnik Slovenca« In »Hrvatsknca dnevnika', ki pa
nista bila vabljena. Toliko na tozadevno pisanje
•Jutrac, iz katerega se da sklepati, da se je čutilo prizadeto, ker njegov zastopnik ni bil vabljen.
Oirona vsakega kosila
je kozarec Rogaške Slatine.
9>oqa6tia iftiiUtui
— Zahvala. Prireditveni odbor za kmetski tabor v K o t lj a h se na tem mestu zahvaljuje vsem. ki so prijiomogli k njegovemu uspehu. Zahvala gre najprej požrtvovalnim igralcem igre »Knietska ovsetr, samim domačinom, ki so ob največjem poljskem delu prevzeli težko nalogo, da se nauče dolgih in težkih vlog. Zahvala režiserju g. Gošičn, članu belgrajskega gledališča, gospej Nešičevi, ki Je veliko pomagala pri režiji in je dajala brezplačno mineralno vodo vsem igralcem (bilo jih je BO), in prirediteljem gdč. Vidi Kuharjevi, ki je j>ožr-tvovalno pomagala pri vajah, g. Cchnerjn Avgustu, ki je brezplačno dal na razpolago ves potrebni les za oder in sedeže. Zahvala vsem drugim dobrotnikom. ki so drugače z darili in z delom pripomogli do uspeha. — Kuharjev Anzej.
Javna zahvala.
Podpisani se tem potom zahvaljujem gospodu dr. VIDMAR-ju. zdravniku v Hrastniku, za veliki trud. ki ga je imel s pokojno mojo nečakinjo Marijo Roglič skozi vso dobo njene bolezni. Zastavil je vse moči in bil vsak čas pripravljen pomagati. Bog plačaj I
Hrastnik, dne 5. avgusta 1937.
JANEZ SAFBAN
—	V uršulinskem samostanu v Ljubljani se
letos začno duhovne vaje za učiteljice 16. avgusta zvečer. Vodil jih bo gospod dr. J. Kraljič.
—	Gg. duhovnikom, ki potujejo v Split, ee sporoča, da morejo dobiti poceni prenočišče oz. stanovanje za dalj časa pri zlatomašniku don Franu Torre, Split, Plinarska 21.
—	Požar. Včeraj popoldne, malo po 3, je na Gornji Slivnici gorelo pri Koprivcu (Zupančiču), družini z 10 otroki. Uničeno je vse, hiša in gospodarsko poslopje. Zgorela sta tudi dva teleta in prašiči. Ogenj so zanetili, kakor pravijo, otroci.
—	Mesto venca na grob odvetnika dr. Brat-koviča Alojzija, ie darovala Okrajna hranilnica v Slovenjgradcu Dijaškemu podpornemu društvu v Ljubljani 100 din. Najlepša hvala!
Dr. Ivan Hubad
zobozdravnik v Škofji Loki
ne ordinira od 6. avgusta do 21. avgusta
' OSJECKA L JEVAONIC A
ŽELJEZA i TVORNICA STROJEVA D O.
— »Pevca« zadnje številke 6mo razposlali, posamezne glasbene priloge pridejo v torek ali sredo. »Pevcu« 60 priložene položnice z označeno vsoto, ki jo je ta ali oni naročnik še dolžan; nekatera naročnina sega celo za dve, nekaj celo za tri leta nazaj. Prosimo, naj nam vsakdo či ! •oc i '
ikdo čimprej poravna ■ga naenkrat, pa vsaj bomo začeli tirjati na
naročnino, če ni mogoče vsej,	, .
primeren del. Po 20. avgustu bomo začeli tirjati stroške zamudnikov. Zatnere pojdejo na njihov ro-vaš. Pevska zveza je z največjimi žrtvami »Pevca« vzdržala; zahtevana naročnina jc le odškodnina za to. kar smo s težavo dali. Do tega imamo pravico in prosimo in zahtevamo torej — svoje. Uprava.
_Duhovne vaje za gg. duhovnike bodo v Domu
duhovnih vai v Ljubljani, Zrinjskega 9: od 16. do 20. avgusta: od 23. do 27. avgusta; od 13. do 17 septembra; od 18. do 22. oktobra. Začetek prvi dan ob 6 zvečer, sklep zadnji dan zjutraj. Oskrbnina za ves čas 120 din. — Vodil bo duh. vaje o. Pate S. J.
_ Daleč je francoski Lnrd — zato poromajo
11. septembra vsi častilci luršk« Marije a posebnim vlakom v slovenski Lurd — Rajhenburg in v Zagreb Tudi k čudodelni Materi božji v Sinj in k Mariji od Zdravja (prekrasno, letos dozidano svetišče v Splitu) bo marsikdo šel z romarskim avtoizletom po sončni Dalmaciji; z ladjo na prekrasni otok Hvar! Navodila pošilja brezplačno »Družina božjega sveta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17.
Vaše zdravje Čuva
T	C^TTIl " SLA.DNA
KAVA
—	Izlet v Postojnsko jamo in na povratku k slavnostnemu odkritju spomenika kralja AJelt"n: dra I. na Rakeku dne 5. septembra 1937. Posebni vlak: odhod iz Ljubljane ob 7.10, povratek v Ljubljano ob 22. — Bajna razsvetljava in velike prireditve v jamskih prostorih. Velika slavnost v obmejnem Rakeku. — Znižana voznina od Ljubljane do Rakeka in nazaj 21 din (otroci izpod 10 let 11 din) Voznina od Rakeka do Postojne in nazaj, vstop v jamo in k jamskim prireditvam skupni potni list 45 din (otroci izpod 14 let 30 din) Prijave se sprejemajo v pisarni »Združenja železniških uradnikov v Ljubljani«, Masarykova cesta, hotel Miklič, I. nadstropje, soba štev. 125 Nadaljna potrebna navodila objavimo v ljubljanskih jutranjih listih 3. septembra 1937.	...
—	Prepovedan tisk. Službene novine št. 176 objavljajo, da je državno pravdništvo v Zagrebu prepovedalo prodajati oziroma razširiati letak z naslovom »Hijene zagrebačkoe P^milja (iz dnevnika jedne animir dame)« dalje št 31 tednika »Se-Ijački dom«; št. 66 mesečnika »Smotra slovenske politike«; štš. 21 tednika »Mlada Hrvatska«; št. 418 časopisa 'Hrvatski dnevnik« in brošuro »Crvena Hrvatska«. Vse je bilo tiskano oziroma izhaja v Zagrebu.	_____________
— Pri ljudeb višje starosti, ki trpe na
nerednem čiščenju. nudi pogosto naravna »Franz-Joselova« grenka voda zau*tta skozi osem dni dnevno po 3—4 kozarce zaželieno odprtje in 8 tem trajno polaj-*anje Zahtevajte povsod »Franz-JoseloTO«
soc. pol. In nnr rAr. 3-hr 1MM. S. V. M.
—	Slovenska kuharica- Priredila S. M Feli-cita Kalinšek, učiteljica na gospodinjski »oli. Osma izpopolnjena in pomnožena izdaja. Izdala In založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. 1935. — Str. 728. cena v platno vezani knjigi je 160 din. Osma izdaja' Ali ie treba boliiega priporočila? Stotisoč izvodov te knjige ie že šlo med naše slovenske gospodinie in še ie bilo po njej tako povpraševale. da je bilo treba nove naklade, čeprav ie stara komai pošla. Ta naklada je n. pr. za 50 strani obsežnejša, ter popolnoma nanovo opremlje-liena s slikami, ki jih je tudi znatno več. Obsega skoraj 200 novih receptov. Izkušena pisateljica pazno sledi vsemu modernemu napredku kuhinjske umetnosti, ki začenja n. pr. vedno boli ceniti
zelenjave. Zato ima samo v tem razdelku nad 30 novih receptov, podvojeno je |>oglavje o servi-ranju, enako j« razširjeno poglavje o jedilnikih itd. Skratka: to ni goli ponatis (prejšnje izdaje, temveč čisto nova prireditev. Brez te »Slovenske kuharice« si res ne moremo misliti danes nobene slovenske kuhinje.
—	Prekrasni izleti »Putnika« Maribor z novimi luksuznimi avtokari: Avgust: 11. do 12. Graz, vključno vizum 110 din; 14. do 15. Mariazell, vključno vizum 200 din; 15. Kočevje, glavna skupščina Ciril-Metodove družbe 150 din; 15. do 21. Visoke Tatre (ČSR), popolen aranžman 2000 din; 15. do 22. Dolomiti, Mfinchen, Grossglockner, popolen aranžman 2.100 din. — Pavšalno potovanje na Jadran: 4. do 19. septembra: MakarsJca, vožnja z železnico in pamikom, popolen aranžman 1.500 dinarjev. — Izkoristite redko ugodno priliko, prijavite se takoj za užitkapolne izlete! Prospekti, informacije in prijave »Putnik« Maribor.
—	Nesreča na cesti. Z Jesenic so včeraj pripeljali v ljubljansko bolnišnico 20 letnega delavca Alojzija Zavrinika, ki ga je na cesta povozil avtomobil ter mu ctrl nogo.
<fCuf>eztuo mit o, teo domače, sfovenoho milo!
—	Starši ste v skrbeh za svoje hčerke, kam bi jih dali v šolanje, da bi bile moralno in telesno zdrave in krščansko vzgojene. Vsem tem skrbem more priti na pomoč Uriulinski konvikt v Škofji Loki, ki je že davno preizkušen vzgojni in učni zavod za deklice vseh starosti. Poleg ljudske in meščanske šole ima tudi posebni trgovsko-gospodinj-ski tečaj, ki traja eno leto in nemški tečaj ter kmetijsko-gospodinjsko šolo. Upati pa je, da bo dovoljena še kakšna nova šola, ki bo ustrezala višji izobrazbi deklic. Prospekte dobite pri vodstvu Ur-šulinskega konvikta v Škofji Loki, ki ima prekrasno lego, obdano z zdravim gorenjskim zrakom.
—	Gospodinjam v vednost. Nad 90 preizkušenih navodil in receptov za kuho, vkuhavanje in sušenje sadja, pripravljanje sadnih sokov itd. dobite za 3 dinarje v knjižici Kuhaj varčno in dobro. Plačljivo tudi v pisemskih znamkah v upravi Vigredi, Ljubljana Masarykova 12, Vzajemna zavarovalnica.
—	Sprejem dijakinj in dijakov v znano trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. Ravnateljstvo daje v pisarni vse informacije za vpis v enoletni trgovski tečaj in raz-
.... - --	ekte i
Interesenti naj
in izvestja. —
pošilja brezplačno nove prciepel Interesenti naj pišejo ponje.
—	Zveza bojevnikov je otvorila svojo lastno pisarno v Kolodvorski ulici št. 25 v Ljubljani, kjer ix>do člani skupin lahko prejemali razna pojasnila, zlasti za velike slovesnosti dne 29. avgusta t. 1. na Brezjah. Začasno lahko obiščejo zvezo člani skupin od ponedeljka, dne 9. t. m., ob delavnikih od 3 do 5 popoldne in ob nedeljah od 9 do 11 dopoldne v zgoraj navedeni zvezini pisarni.
—	V »»Službenem listne kraljevske banske uprave dravske banovine od 7. i m. je objavljen >Pravilnik, kako se oddaja zasebnikom pravica prodajati železniške vozovnice«, dalje »Izmenjava ratifikacijskih instrumentov z Madžarsko glede konvencije o pravnem postopku s proizvodnimi in transportnimi podjetji«, »Jzmenjava ratifikacijskih listin za trgovinski sporazum med Kraljevino Jugoslavijo in Anglijo«, »Popravek v uredbi o iz-premembah in dopolnitvah uredbe o medicinskih fakultetah«, »Popravek v uredbi o minimalnih mezdah« in »Objava banske uprave o pobiranju občinskih davščin v letu 1967/38 v občini Trebeljevo«.
KORN
Ne odlašajte vej a prijavo za izlet z modernim avtokarom od 14 do 15. avgusta na Grossglockner. — Prijave sprejema izletna pisarna
M. OKORN, LJUBLJANA, HOTEL »SLON«
Telefon Štev. 26-45.
—	Razstava kozje živine in obenem plemenski sejem bo na dan sv. Roka, dne 16. avg. 1937 ob 9 dopoldne na dvorišču gostilne Kralj v Mengšu. Obenem bo tudi ocenjevanje živali s podelitvijo denarnih nagrad( v kar je prispevala tudi kr. ban. uprava. V6ak rejec mora imeti za svoje živali živinski potni Ii6t in polo o kontroli molže. Vabimo na udeležbo in na ogled razstave. Odbor.
—	Kočevski Dijaški dom sprejema gojence srednješolce kočevske realne gimnazije kot doslej. Pišite po prospekt.
—	Ne odlašajte več s prijavo za izlet na Gross-glockner. ki bo od 14. do 15. avgusta. Prijave sprejema izletna pisarna do 9. avgusta. Ljubljana, Hotel Slon, telefon štev. 26-45.
—	Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj »Her mes« dnevno. Zahtevajte prospekt! — Maribor. Zrinjskega trg 1. Abeolvenli z malo posebne ugodnosti.
maturo imajo
—	Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznini ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost.
—	Preselitev uradov KDE. Kranjske deželne elektrarne v Ljubljani so se preselile na Erjavčevo cesto 12. Vošnjakova vila. kjer imajo svoje urade v I. nadstropju.
—	Turistični avtobusni izleti v Opatijo—Su-šak za 70 din. Informacije Putnik. Gajeva ulica 3. telefon 24-72.
—	Gorica-Sveta gora-Trst: romarska avto-izleta 14. do 16. in 18. do 20. avgusta. Prijavite se takoj za brezplačna jiojasnila na naslov: -'Družina božjega »veta«. Ljubljana. Sv.	«»«ip 17.
—	Pozor radi vpisovanja! Izbira šole je največjega pomena za vse življenje! Vpišite radi tega 6voje otroke v Legatov enoletni trgovski tečaj, Ki je eplošno znan v6led svojih izbornih uspehov! Pojasnila in šolski program brezplačno, vpisovanje vsak dan, tudi ob nedeljah, Maribor, Vrazova ul.4. Lastni dijaški internat.
—	Krapinske Toplice. Da se omogoči bolnikom cenejše zdravljenje še v teku poletja, ne samo v jeseni, se lahko aobijo znižane pavšalne kure po posezonski ceni in sicer od 55 do 65 din po izberi sobe, počenši s 25. avgustom t. I. Državni, bano-vinski in občinski uradniki in upokojenci uživajo poseben popust. Kopališki avtobus čaka redno na postaji Žabok vozni listki veljajo za brezplačen povratek. Vsa jx>jasnila in prospekte daje kopališka uprava.
—	Izgubljena denarnica — Zidani most. Prosim povrnitev dokumentov in fotografij. Denar obdržite. Josip Zidanšak. načelnik banovine, Banja Luka.
—	Bivšim vojakom! Dne 20. januarja 1917 se
je pri večernem vlaku v smeri Karlovac—Ljubljana ponesrečil na postaji v Kandiji neki vojak. Vei tisti vojaki, ki jih je kaj znano o tej nesreči, se najvljudneje naprošajo, da sporoče avoj naslov na Invalid, poštno ležeče, Novo mesto. Stroški se povrnejo!	'
Po ekskurziji v Pariz
Naše potovanje — študijska ekskurzija — v Pariz itd. je za nami. Videli smo toliko lepega in zanimivega, da nam bo ostalo v spominu vse življenje. Sele sedaj, ko smo se prespali, nam polagoma prihaja v spomin vse, karkoli smo doživeli. Krasne gore, jezera, morje, razkošna letovišča, velemesta, mogočne ladje, umetnine in kulture narodov, velemestno življenje, svetovna in kolonialna razstava itd., vse to ni šlo mimo nas v filmu, temveč smo vse to videli in doživeli sami v tem kratkem času našega potovanja. Polagoma, kakor v sanjah, se nam zbuja spomin na Inns-bruck, ZOrich, Pariz, Lisieux, Le Havre, Trouville, Versailles, Luzern, Biirgenstock, Milano, Pa-dovo, Benetke itd.
Hvala Bogu, mnogo smo videli, marsikaj doživeli, vendar se nam zdi po vsem tem glavno, da smo se vrnili zdravi in nepoškodovani.
Ni lahko potovati ■ tako veliko skupino nad 700 ljudi, kakor je bila naša. Marsikje je bilo treba nekoliko potrpeti, čakati kljub dobri organizaciji, to pa predvsem zaradi tega, ker je bilo tu pa tam postavljeno marsikaj na glavo. Danes je bilo dogovorjeno in določeno tako, na licu mesta pa je bila stvar postavljena ravno obratno. Hočeš nočeš, treba se je bilo prilagoditi razmeram, ker so drugi tako ukazovali. Marsikateri dogovori niso držali, kar je večina itak ugotovila. Milan in Benetke so bile s tujei prenai>olnjene, situacija se je menjavala vsako uro. Sicer pa smo tudi v Parizu, kljub nekaterim neprilikam in tamkajšnjim razmeram, katerih naši ljudje niso vajeni, videli mnogo lepega in zanimivega.
Devalvacija franka tik pred odhodom, za nas udeležence — vis-maior —, nas je neprijetno presenetila; ako bi ne bilo vsestranske previdnosti, bi ekspedicijo v Francijo skoraj onemogočila.
Najlepše utise smo brez dvoma odnesli Iz Švice. Krasota dežele, čistoča, vljudnost, postrei-ljivost itd., so nas v resnici presenetile. To je imela priliko še prav posebno ugotoviti predvsem ona. skupina, ki ji ni bilo dovoljeno prestopiti meje Italije kljub našim intervencijam tako v Ljubljani, kakor tudf v Parizu in Luzernu.
Vsem, ki ste si medsebojno in tndi nam na na potu ali kjerkoli pri raznih neprilikah in vsem ogromnem delu programa pomagali, da se Je ■ potovanje srečno izvedlo in smo se vrnili med Svojce vsi zdravi, iskrena hvala 1 Iskrena hvala tudi za priznanje za požrtvovalno delo, ki ste nam ga dali s pismenimi zahvalami.
Posebno se zahvalimo g. svetnfku kr. jugoslovanskega poslaništva v Parizu, ki je zastopal odsotnega g. poslanika, za njegovo naklonjenost in usluge v korist naše ekskurzije; naučnemu ministru francoske vlade za olajšave pri obisku muzejev in g. dr. Grgi Montaniju, sotrudniku jugoslovanskega presbiroja v Parizu, ki je v vseh ozirih izredno spretno in požrtvovalno pospeševal naše interese v Franciji.
Pozdravljeni 1 — Vodstvo.
PS.: One. ki so nam na potu iz Milana do Pa-dove in Benetk plačali po 10 lir za vožnjo s posebno ladjo v Benetkah, ki pa nam nI bila dostavljena, vljudno prosimo, da nam sporoče sedanji točni naslov, ako žele, da jim povrnemo razliko 15 din, kolikor so nam preveč plačali. Enako prosimo izletnike, ki smo jim dali brez naplačila v Benetkah listke za vožnjo in kopališče, da nam pošljejo po 10 din. Prosimo, pošljite na naslov: Jože Hvale, Ljnbljana, Miklošičeva 10.
Stari trg pri Loin
+ Marija Rom. Dne 6. avgusta smo spremili
na zadnji poti Marijo Rom. Mnogo prijateljev se je jjoslovilo od nje. 6aj ga ni v dolini in daleč izven nje ki bi ne poznal Rjavčkove matere. Tako 6mo jo
imenovali vsi. Polnih 20 let je vodila gostilno »Kmetijske zadruge« v Starem trgu. »Lačne je treba nasititi, žejne napojiti, pijance zapoditi«, to je bilo geslo pokojne matere. Ni ga bilo reveža, ki bi ne prejel kruha, mnogokrat celo kosilo od nje. Celo njeno življenje je bilo posvečeno delu in skrbi zadruge, zlasti njena kuharska sposobnost je na klonila zadrugi vedno obilo go6tov. Pa tudi na novih mašah in vseh boljših »ohcetih« niso mogli opraviti brez Rjavčkove matere. Poznala ni zahrot-nosti, ampak je odkrito jx>vedala vsakemu, kar mu je šlo. »Nič ne dobiš, saj iz tebe gleda, kar domov 6e poberi. Kadar ga boš potreben, takrat pridi!« tak sprejem je doživel vsak, kdor se je prikazal pred njo v nesigurnem, dvomljivem stanju. Ubogal jo je vsak, ker je poznal njeno odločnost, ki je odtehtala dva moška.
Bila je deležna mnogih težav, ki jih je prenašala s pravo kraško vztrajnostjo. Razni nabožni listi 60 ji bili v tolažbo, iz njih je črpala moč za težke dni. Bila pa je tudi naročnica »Domoijtiba« in zvesto je prebirala »Slovenca«. Vse njene dobrote. katerih so bili deležni prav vsi, naj ji stotero fioplača On. v katerega je verovala in upala.
Trbovlie
Vrnili so se otroci s počitniške kolonije ob
morju. Ni res, da je ob priliki zadnjih volitev v rudarske ustanove II. skupino in Bratovsko 6klad-nico celo dr. Reisman vpil; »ne maramo kontrole«. Res je. da dr. Reisman ob priliki teh volitev sploh ni govoril o kaki kontroli in zlasti ni rekel »ne maramo kontrole«. Re? je. da je ob priliki teh volitev »Slovenčev« dopisnik poročal iz Trbovelj, da je tako govoril urednik Viktor Eržen, a je .Slovenec« nato jx>pravil to trditev kot neresnično. Res je. da zato tudi dr Reismana ni mogel nihče razgaliti, po«ebno tudi ne »hujše«, tudi ne član Glin-šek, ker za to ni imel nikakega povoda. Dr. Avgust Reisman.
Vzgoji svojega otroka tako, da zjutraj, zlasti pa zvečer čisti zobe!
SARGOV
KALODONT
PROTI ZOBNEMU KAMNU
ščene veje sadnega drevja v zrak. Veje, drobnejše od prsta, je toča zbila z d reve«. Mlado drevje je po deblu razsekano do belega lesa. Ljudje imajo ozimno žito po kozolcih. Ogledali smo si vzorne nasade na Kmetijski soli na Grmu. Dasi tu toča ni najhuje gospodarila, smo se vendar lahko na vseh vrstah kultur prepričali, kaj naredi ledena kepa, težka četrt kg, ki pade z vso silo izpod neba na rastlinje.
Kostanjevica-Sv. Križ
Vozimo se po državni cesti dalje. Sledovi toče pojemajo, toda prišli smo v pokrajino, kjer je teden pozneje napravila nenadna povodenj, posledica silnih nalivov, veliko razdejanje. Na visoki steni Gorjancev, ki zapirajo lepo Krško polje proti jugu, so se nabrale silne vodne množine, ki so kot divji hudourniki nenadoma prihrumele v dolino in rušile vse, kar jim je bilo na poti. Razmočena zemlja se je v velikanskih plazovih trgala pobočij in drsela v doline. Z njo so šli celi gozdovi, vinogradi, pašniki, ceste in pota, poslopja. Močno so udarjene lare Brusnice, Št. Jernej, Kostanjevica. Najhujše pa je razdejanje v občinah Kostanjevica in Sv. Križ pri Kostanjevici. Ljudje se niti zavedli niso, kaj utegne biti, ko je bilo že največje zlo tu. Nekaj ur je lilo kakor iz škafa, ko so se v črneči vasi nad Kostanjevico in v Šutni že valili hudourniki s hribčkov v dolino, so izginili celi vinogradi. Najgroznejša pa je slika v Šutni. Stopiš v vas. Ceste razrite, jarki so jih prekrižali včasih tudi do tri metre globoko. Okrog hiš je še polno vode. Potoček Sušiea, pohleven in majhen, se je v noči spremenil v hudournik, ki je trgal in rušil vse, na kar je zadel.
Tinetu Gramcu je voda odtrgala sprednji del bajte, okrog pa raztrgalo zemljo, da bo treba hišico podreti, in so časnikarji še videli dve hiši, v kateri je vdrla voda in nanesla do enega metra in pol ilovice in blata. Sušica je odnesla 15 mo-stičkov. Hlode je valila s seboj in z njimi butala ob bajte. Vsa polja, njive in travniki so raztrgani, kakor bi po njih oral. Trave ne vidiš. Le pesek, blato in kamenje. Sredi noči so se ljudje z muko rešili iz valov, ki so silovito naglo vdirali v hiše. Čevljar Miler Alojz je komaj rešil družino, pa spet hitel metati posteljnino na peč, dokler ga ni voda zalila do p rs. Klical je na pomoč, da so mu morali sosedje skozi streho vreči vrv in ga potegniti iz majajoče se hiše.
Buie
Brežiški okraj je ostal skoraj nedotaknjen. Hitro smo zdrčali skozi rodovitna ,bujna polja in pod vznožjem vinskih goric ter zavili v hribovje kozjanskega »pragozda«. Skromni so kraji, mimo katerih drčimo. Polja je malo. Le sadovnjaki so obširni in lepi. Do tal se pripogibajo jablane, obložene a plemenitim sadom. In na sončnih legah se v smeri proti Bizeljskem vrsti vinska gorica za gorica Od Kozjega zavijemo visoko gori v hribe proti Bučam. Prijazna, nekaj ur dolga in uro široka kotlina je pred nami. Toda, kakšen je pogled na ta kraj nesreče. Ce smo prej v Dobre-poljah, Zežemberku in Novem mestu iskali izrazov, kako bi prav označili grozoto razdejanja, smo morali vendar priznati, da tako, kakor tukaj, razdejanje ni nikjer vidna Pokrajina ima vprav mrtvaško lice. Nikjer, kamor seže oko, ne vidiš ne zelenja, ne sence. Tu jo celo gozdno drevje zgubilo svoje listje. Z gričev doli »e belijo uničeni vinogradi. Trte so sesekane in razeefrane v drobno. Polja gola kot miza. In sadonosnikil Ni jih več! Nad 200 vagonov najplemenitejšega sadja, ki sploh nima tekmeca, bi šlo letos v denar. Večina sadja je bila že prodanega, kmetje bo ie dobili znatne zneske na račun. Danes ne vidito na drevesu ne sadu, ne listja. Stara drevesa, ki jih vihar ni polomil ali s korenino izruval, so vsa okleščena, mlado drevje pa do korenin obeljeno, da ga bo treba posekati, /a več let naprej je vse uničeno. Ljudje pripovedujejo, da je nevihta prihrumela nenadoma in s tako silo, da so bili vsi zmedeni in so se šele potem, ko je bilo vso končano, zavedli, kaj se je zgodilo. »Na sodni dan ne bo hujše,c je vzdihnil mož, stoječ sredi prazne njive. In solza ee je utrnila po njegovem ogo-relem licu.
Gorje ti, ubogi kmet, gorje!
Se od drugod prihajajo poročila o nezgodah. Pohorje je uničila toča. Po Slovenskih goricah in proti Prekmurju so divjale vode in poplavljalo polja in travnike, toča je padala po kamniškem kotu in v Poljanski dolini. Vendar je najhujše razdejanje, res prava katastrofa, bilo v gori omenjenih krajih.
Pomagajmo!
Ti kraji so najrevnejši. Tudi v času največje prosperitete in pri najboljših letinah jih moramo prištevati med pasivne kraje. Koruza in krompir je tu glavno hranivo, zlasti pa koruza, ki je letos povsem uničena. Letos pa je samo v teh občinah napravila toča nad 32 milij. din škode.
Upravičeno sedaj poziva cerkvena in državna oblast vsa dobra srca, da pomagajo lajšati gorje svojim trpečim »obratom. Storimo vsi svojo dolžnost po geslu: Pomagaj bližnjemu, ki je v nesreči tako, kakor bi želel, da ti pomaga bližnji, ako boš v nesreči ti I
Prebivalstvu dravske banovine!
Letošnje poletje so toča in druge njme uničile ▼ mnogih krajih dravske banovine skoraj vse poljske pridelke. Do sedaj je prizadetih 10 srezov. V nekaterih krajih je bilo nenrje tako silovito, da so uničeni vsi posevki. Sadno drevje je popolnoma okleščeno. Uničena je slasti koruza, krompir, proso in ajda, ponekod tudi pšenica, rž, ječmen in oves.
Poleg razdejanja na poljskih sadežih, v sadonosnikih in vinogradih je povzročila toča ponekod tudi na stavbah ogromno škodo. Pobila je mnogo šip in razbila na strehah opeko. Vihar je razkrival strehe in podiral kozolce. Nalivi so uničili in razrili ceste in pota, tako da je promet po teh krajih otežkočen.
Škoda je ogromna. Do sedaj je uradno ocenjena na približno 60 milijonov dinarjev. To je tako občuten udaree za naše kmetsko gospodarstvo, da se bodo posledice še dolgo občutile.
Naše kmetsko prebivalstvo je obupano. H kraljevski banski upravi prihajajo čim dalje številnejše prošnje, is katerih je razvidna silna beda prebivalstva poškodovanih krajev. Prisadeti so najbolj ravno oni predeli banovine, v katerih živi najrevnejše prebivalstvo.
Kraljevska banska uprava bo is svojih sredstev, kolikor so ji na razpolago, skušala vsaj malo olajšati gorje. Naprošena je tudi kraljevska vlada, da podpre poškodovane kraje.
Ta sredstva p® ne bodo sadostovala sa pokritje najnujnejših potreb. Zato je dolžnost vsakogar, da priskoči v tej veliki stiski na pomoč našemu kmetu, ki sicer ne prosi nikoli podpor.
Radi čim uspešnejše izvedbe pomožne akcije sem odredil poslovanje posebnega osrednjega pomožnega odbora, ki bo posloval pri tukajšnji kraljevski banski upravi Ta odbor bo zbiral sredstva in jih nato razdeljeval med poškodovance v prizadetih krajih.
Posivam sato vso našo javnost, slasti pa gospodarske kroge, da priskočijo na pomoč našemu kmetu. Potrebna je izdatna in hitra pomoč. Poleg denarnih podpor so dobrodošle tudi podpore v živilih, obleki in tudi v živinski krmi.
Vsa sreska načelstva imajo navodila glede načina zbiranja podpor. Zato naj slasti tisti, ki nameravajo prispevati v naravi, prijavijo svoje podpore pristojnemu sreskemu načelstvu. Denarne podpore pa se naj nakazujejo Hranilnici dravske banovine v Ljubljani za račun osrednjega pomožnega odbora za po toči oškodovane
kraje.	_
Ban:
Dr. Natlačen s. r.
Po razbičani slovenski zemlji
Naša dežela, U Je obdana na eni strani od visokih gora t mrzlim podnebjem, na drogi strani pa se približuje gorskim obmorskim pokrajinam, je vedno izpostavljena vremenskim nezgodam. Toča je roden gost naše deželo. Ne mine poletje, da bi časopisje ne poročalo, kako je ledeno zrnje uničevalo polja in vrtove v tem ali onem predelu naše domovine. Tudi poplavo delajo leto za letom veliko škoda Po hudih nalivih pridrve « gora silne množino vodovja, ki uničujejo ne le polja In travnike, ampak neredko tudi hiše in gospodarska poslopja. Vsako leto gre škoda, ki jo v naši deželi na rede vremenske nezgode, v visoke milijone.
Vendar so taka neurja navadno omejena na majhen okoliš. Terenska členovitost naše zemlje je vzrok, da neurja zavzemajo navadno tako majhen obseg, da naše celotno gospodarstvo nastalo rano lahko brez posebnih težav zaceli.
Ko so letos konec julija prihajala dan za dnem obupna poročila o toči, viharjih in povodnjih s Dolenjske m a Štajerske, je marsikdo mi-
Sodba v prihovshi žaloigri
Drl toffiee ▼ Celja g. dr. D. Rus nam J» poslal k Sanka pod gornjim naslovom, ki amo ga priobčili v nedeljo, L avgusta, naslednji popravek, ki ga objavljamo, čeprav ni bil pravilno dostavljen:
1.	Ni res, da je izvem tepa harmoničnega okvirja ostal edini držami tožilec, ki je kakor svetopisemski prerok Balaam blagoslavljal, kar bi moral grajati.
Res je namreč poč nasprotno, da je državni tožilec dosledno vztrajal v polnem obsegu na vloženi obtožbi aoper prvo skupino 16 obtožencev Reja Slavka, Dugina Viktorja, Brajkoviča Slavka, Bunca Josipa, Klajnščeka Franca, Kodriča Franca, Markeža Vinka, Mlinarja Ivana, Paravana Antona, Frimca Filipa, Primca Mirka, Ranarja Miroslava, Siliča Ivana, Stancerja Draca in Urbančiča Ludvika tor zahteva njih obsodTbo zbog ztočinetov iz g§ 154/1 L, 205/1 in 178/11 kazenskega zakona, ki predpisuje xa taka kazniva dejanja robijo do dvajset let
2.	Zato ni ras, da je šele predsednik senata skušal spraviti državnega tožilca nazaj v okvir z nekako tako razumljenimi besedami: »Ali po tem svojem govoru sploh še vztrajate pri obtožbi?<
Res je namreč zopet samo to, da je državni tožilec v svojem govoru na osnovi neizpodbitnih dokazov izvajal, da se druga skupina šentle-narčkih obtožencev Goriška Milana, Beigotta Ivana, Korošca Mirka, Kranjca Ivana in Neuvirta Feliksa dejansko ni vdeležila napada na avtobus ljubljanskih akademikov, vsled česar jo na podlagi § 3 k. p, na katerega je istotako prisegel in ga je tudi on po službeni dolžnosti vezan uva-ževati, obtožbo glede teh petih obtožencev zbog zločinstev iz §§ 205/1 in 178/11 k. z. umaknil, vztrajal pa je dosledno na obtožbi tudi zoper to skupino obtožencev v smeri § 154/1 k. z., ki predpisuje za same udeležence mnogote do pet let strogega zapora.	. . ..
Res Je tudi to, da je senatni predsednik sam ▼ obrazložitvi oprostilnega dela sodbe izrecno naglasi!, da je bila pot državnega tožilca za umak-nitev obtožnice v smeri zločinstva iz §§ 20o/l in 178/11 k. z. glede te druge skupine obtožencev
povsem pravilna.
3 Tudi ni re«, da je šele dr. Ogrizek prav na koncu obravnave državnega tožilca s svojim silnim govorom potisnil nazaj v okvir, kamor
'^Naepsrrtno je res, da eo izvajanja dr. Ogrizka kot zastopnika Dolinarjevih staršev veljala vsem branilcem, ki so prikazali vzroke in motive kaznivih dejanj obtožencev s pravilnim zaključkom, <la bi do tragične smrti Dolinarja Rudolfa in do tega procesa nikoli ne prišlo, ako bi se tudi on v družbi nad 60 ljubljanskih akademikov ne bil udeležil demonstracij proti Petru ŽlvkovHhi v Mariboru. Res je tudi. da je dr Ogr.zek dal slovesno zagotovilo, da se taki slučaji ne bodo več dogajali.
V Celju, dne 6. avgusta 1937. ^ p R1If,
državni tožilec.
»lil, da ee je v teh krajih dogodilo le to, kar se leto za letom dogaja po drugih predelih dežele. Marsikdo je mislil, da so ta poročila le običajno tarnanje, nastalo prvi trenutek i>o nezgodi, da pa v resnici ne bo tako hudo. Toda, kdor bi letošnjo katastrofo po teh vidikih presojal, bi delal napačno. Nesreča, ki je letos zadela dolenjskega in štajerskega kmeta, je tako velika, da niti najstarejši ljudje ne pomnijo kaj takega. Obseg uničenega ozemlja je ogromen. Toča in vihar, deloma tudi povodenj so gospodarili tako hudo, da je v širši okolici Dobrepolj, Žužemberka, Novega mesta in Buč pri Kozjah uničeno dobesedno vse, kar zemlja rodi, okoli Sv. Križa pri Kostanjevici pa je silna povodenj razdejala vinograde, uničila polja, podirala ceste in rušila hiše, gospodarska poslopja in mostove.
Skupina ljubljanskih, zagrebških in belgraj-skih časnikarjev, ki jih je vodil minister v p. dr. Kulovec, si je sredi preteklega tedna, 10 dni po katastrofi, ogledala najbolj prizadete kraje.
Kako bi bila lepa vožnja z avtomobilom p° plodni Dolenjski in zeleni Štajerski. Sem pa tja je bilo še videti, kakšna je ta dežela, kadar njen sad v miru zori: kot gozd visoka koruza, glavno upanje kmeta, ima po dva, tri široke, že natrpane z mlečnim zrnjem. Zelene njive krompirja obetajo
bogat pridelek. Fižol je bohoten in poln, da »e lomijo preklje pod njim. Proseni in ovseni lati se pod klenim zrnjem pripogibajo k tlom. Siroko-perna ajda ie sili v rese in kmalu bodo zapele čebele nad njo. Travniki in senoieti so polni de-htečega sena. Cela narava je polna bujnega zelenja, ki mu letošnje mokro leto daje še posebno bujnosL
Dobrepotje
Toda, kako nagla sprememba. Se nekaj sto. metrov drči avtomobil po beli eesti od Ponikev proti Dobrepoljam, kar se zdi, da smo se iz srede poletja preselili v pozno jesen. Zelenja ni več. Drevje moli prazne okleščene veje v zrak. Polje je pusto, golo, rjavo, kakor tja po Vseh 6vetih, ko je kmet pobral z njiv zadnje zelnate storže in jih skril pred naletavajočim snegom. 2e davno so minili dnevi groze, a še vedno je dovolj jasno videti, kaj se je pripetilo Dobrepoljam. Polja so prazna. Kaj naj dela kmet na njih? Tu pa tam je na novo preorana njiva, posejana z repo. Repa je še edini up udarjenega kmeta. Vse je na strehah. Saj je toča stolkla samo v dobrepoljski občini 170.000 opek. Stavbe so premočene od vrha do tal. Seno je bilo treba znositi na prosto in zopet sušiti. Perilo, obleka, pohištvo, vse je premočeno in plesnivo. Saj je voda skozi razbita okna drla v potokih v stanovanja. Ljudstvo je obupano. Kakor bi prišli od pogreba, hodijo s povešenimi glavami okrog svoje nesreče. Ubogi kmet
Žužemberk
Vozimo so naprej! Iz pozne jeseni zavozimo zopet v bujno poletje. Ponosno faro Krko je Bog pogledal s prijaznim očesom. Vihra se je je izognila. Ledeni oblaki so ubrali bližnjico preko Korinja na Zagradec in sproti uničevali vse, kar je bilo pod njimi. Proti Zagradcu zavije cesta zopet v poškodovane kraje. Korak za korakom je videti, kako se nesreča veča. Drugo ognjišče nevihte je bil Žužemberk s svojo okolico. Ponovi se ista slika kakor v Dobrejx)ljah. Polja so stolčena v tla. Gnili peclji koruze mole za ped visoko iz tal. Vinogradi, ki se tu začenjajo, so zbiti taka da ne vidi človek zelenega peresa v njih. Debelo točo je tu nesel silen vihar čisto vodoravna Zato so v splošnem strehe bolj malo trpela, pač pa so zdrobljene vse šipe po oknih na zahodni strani stavb in je podrtih veliko kozolcev, ki so bili naloženi z ozimnim žitom. Žalosten je pogled na sicer tako lepo pokrajino ob zeleni krki. In Krka! Umazane valove je razlila po otavi in travnikih, jih pokrila z blatom in tako uničila večini kmetov edino drugo košnja ki jo imajo.
Zdrčimo po eesti naprej. Sledovi neurja pojemajo. Vihra je divjala jx>vprek preko trebškega in sadinjskega polja proti Ajdovcu. Tudi tu je napravila silno škodo. Zlasti ljudje objokujejo razdejanje v znameniti Borštni gori in v sosednjih vinskih goricah, ki nudijo revnemu kmetu edini pridelek, katerega je mogoče spraviti v denar. Krasna so polja v topliški kotlini. Kar oddahne se oko, ko zagleda zopet zelenje in zdravo rast. Toda to traja le malo časa. Nevihta se je zopet približala naši poti.
Novo mesto
Od Ajdovca so drveli pogul»nosni oblaki preko gozdov in sesuli svojo ledeno težo nad rodovitno novomeško okolico. Zupana iz občin Prečna in Šmihel—Stopiče sla nam podrobno opisovala silno razdejanje nevihte, ki je imela pri Težki vodi svoje tretje središče. Ta žalostni kraj smo si podrobno ogledali. Šipe jx> oknih so vse drobne. Pod strehami kupi zdrobljene opeke. Vsaj polovica opeke je uničene. Polja in vrtovi so goli, kot bi jih pravkar zapustili roji kobilic, ki oglodajo vse zelenje v živo zemljo. Žalostno štrle okle-
Po toči okleščeni sadovnjak
Vinogradi so uničeni ia več let
Srebrni mašniški jubilej
duhovnega vodja urestlalshih Slovencev g. Tendsunderna
10. avgusta bo praznoval g. svetnik Tensundern svoj srebrni jubilej mašništva. Skoro se mi zdi predrzno, da bi podrobno opisal vse njegovo delo za izseljence, katero vrši ves čas svoje službe, ker ne bom zmogel niti približno podati jasne slike vsega, kar je njegova vešča roka izgradila njim v prid. Skoro si ne morem misliti Westfal-skih Slovencev brez njega. No, pa saj njegovo delo pozna tudi domovina in ga pozna tudi pri nas vsak pomembnejši Slovenec.
Zanimiv je njegov arhiv, v katerem najdeš marsikaj, kar je ostalo do danca večini Slovencev prikrito, a bi marsikateremu odprlo oči in bi občudoval njegovo požrtvovalno delo.
Vse njegovo delovanje od prvih početkov je v tesni zvezi s Slovenci. Rodil se je 23. febr. 1890 v Gronau na holandski meji, kjer je hodil v gimnazijo. Teologijo je dovršil v MUnstru. Zanimivo je, kaj ga je napotilo, da se je začel zanimati za Slovence. Ko je bil še bogoslovec, je mflnsterski škof na pobudo misijonarja KOsterja, ki §e je obrnil na ordinariat s prošnjo, naj se nekateri l>ogoslovci uče slovenščine, sporočil to prošnjo bogoslovcem. Priglasila sta se dva: Tensundern in Hiilsmann. MUnstrski škof je nato pisal škofu Jegliču, naj omogoči bivanje dveh bogoslovcev v Sloveniji. Tako je že leta 1910 obiskal g. Tensundern Slovenijo. Pri dekanu Lavriču v Vipavi se je prvič seznanil s slovenskim jezikom. 10. avgusta 1912 je bil posvečen za duhovnika kot najmlajši med posvečenci istega leta. Se v tem letu je odšel drugič v Slovenijo k dekanu Lavriču. Tu se jo seznanil z g. Ketejem (sedaj dekanom na Vrhniki) in g. NatlaČenom (sedaj banom Dravske banovine), ki sta takrat študirala in bila prav tako pri g. Lavriču na počitnicah. G. Kete je bil niooov prvi učitelj slovenščine. Zanimivo je omeniti, da je imel g. Tensundern prvo pridigo v slovenskem jeziku pri neki podružnici blizu Ipave na praznik Vseh svetnikov, v Logu pa je prvič spovedoval v slovenščini. Dne 16. januarja 1913 je prišel g. Tensundern v Gladbeck na svojo prvo uradno služba Od tega dne dalje se prične njegovo delo za naše izseljence. Naj omenimo samo par pomembnejših datumov. Med vojno se je mnogo trudil za podporo ženam, katerih možje so bili pri vojakih. Leta 1919 so na njegovo pobudo prvikrat proslavljali Jugoslavijo. 18. maja 1919 jo g. Tensundern prvikrat pokazal zborovalcem zemljevid Jugoslavije. Znano je tudi njegovo delo, da dobe izseljenci svojega zastopnika v Dussel-dorfu. Leta 1920 so naši izseljenci prvikrat na zelo slovesen način proslavili praznik Zedinjenja. Mnogo se je naš jubilant tudi trudil pri merodajnih osebah v domovini za pravice izseljencev in pravično vzajemno delovanje med Nemčijo in Jugoslavijo. Od leta 1926 do 1928 je poučeval izsel-niške otroke slovenščine. V letu 1928, 1931 in 1932 je organiziral obisk mladine v domovino, z odraslimi pa se je peljal v letih 1922, 1927 in 1935. Leta 1921 je ustanovil zvezo kat. društev. Koliko društev je ustanovil in koliko pomembnih stvari bi še lahko omenili, toda vbc to bi bilo preobširno.
V	letu 1928 je bil premeščen v H5vel. Dasi je danes precej vstran od Slovencev, vendar ni opustil dela zanje. Se ves gori za Slovence in vedno poudarja, da je najbolj srečen, kadar je med njimi. Zanimiv je njegov dom. Vse, kar je v njem, spominja na Slovence in na lepo slovensko zemljo. Skoro se mi zdi, da je njegov dom košček Slovenije, v kateri je bivanje tako prijetno.
Slovenski izseljenci bodo zato z radostjo praznovali njegov jubilej. Zanje bo to praznik, saj menda še nihče ni toliko let žrtvoval zanje. Tako bomo 10. avgust praznovali izselniški Slovenci s ponižno prošnjo, da nam Bog ohrani dobrega pre-zesa šc mnogo let, njemu pa oljubljamo svojo zvestobo.
Nekaj o cerkveni konkurenci
Da se prepreči nepotrebno begnjae šempeter-skih župljanov in tudi drugih ljudi, povzročeno po poetavno neutemeljenih razlagah, objavljamo sledeče strokovno pojasnilo, sestavljeno po višjem upravnem uradniku, ki nam na podlagi zakonitih določil obrazloži izvedbo cerkveno - konkurenčne obravnave in plačevanje cerkveno-konkurenčnih doklad:
Pri določanju prispevka za rimskokatoliške župne cerkve je ločiti dva Stadija:
1. ugotovitveni in 2. izvršitveni štadij.
V	prvem Stadiju sodeluiejo kot stranke le cerkveno predstojništvo zastopniki župne občine in eventualno patron. V zakonu je sicer odrejeno, kaj je župna občina; toda zastopstvo te župne občine je poverjeno zastopstvu politične občine. In čo se župna občina razteza na več političnih občin, potem jo zastopajo občinska zastopstva vseh prizadetih političnih občin. V tem štaniju se po-edinee vobče ne more pojaviti kot interesirana stranke (§ 36 zakona z dne 7. maja 1874, drž. zak. št. 50 in min. naredba od 31. decembra 1877).
V	drugem, izvršitvenem štadijn pa se po pravo-močno ostvarjeni načelni obvezi porazdele doklade na posamezne davkoplačevalce po upravnih občinah. Merilo za višino prispevka poedinih davkoplačevalcev je davčni predpis na neposrednih, do-kladam podvrženih direktnih davkih.
V	tem postopanju bi zavezanec mogel izpodbijati s pritožbo le višino prispevka, ne pa upravičenosti v načelu. Za pritožbo veljajo predpisi §-a 143 zakona o mestnih občinah, odnosno §-a 135 zakona o občinah, najsi je tudi plačilni nalog bil izgotovljen od davčne uprave, ki je v tem slučaju le pooblaščenec pristojne občine.
Prispevek zavezancem odmerja, priobčuje in iztorjuje pristojna upravna občina (§ 11 dež. zakona z dne 20. julija 1863 št. 12 v zvezi z naredbo ministrstva za uk in bogočastje z dne 81. decembra 1877, drž. zak. št. 5 ex 1878), ki pa sme to odmero, priobčitev in izterjavo poverili pristojni davčni upravi (razpis dravske finančne direkcije v Ljubljani št. 52127 II. od 9. julija 1934).
Prispevki faranov in takozvanih forenzov za
Iiotrebe rimskokatoliških župnih cerkva niso dav-:i, ampak doklade, bodisi v obliki enkratnega prispevka ali pa — radi lažjega plačevanja — na nekaj let porazdeljenega. Potreba, višina in način pobiranja te doklade se ugotovi z odločbo prl. stojne upravne oblasti; v tem slučaju je bilo okrajno načelstvo v Ljubljani odrejeno i odločbo višje oblasti, da to odločbo izda. Ni nobenega zakonitega predpisa, ki bi zahteval, da mora pobiranje te doklado odobriti šo finančno ministrstvo, ker to al davek v ponavljajoči eo obliki, ampak le enkratni prispevek. Cim je prispevek pravomočno določon, pa naj ai jo plačilo istega porazdeljeno na obroke, so zavezanec no more več umakniti plačilu, čeprav hI prestal blfi pripadnik župne občine. Pri onih poslopjih, ki sb začasno opro-
Ljubljanske vesli
1 Okrašena stolnica. Stolniea se je včeraj za biserno mašo kanonika Sušnika, ki bo danes, odela v svečano zunanjost. Stolniea je okrašena z zelenimi venci, raz cerkvena stolpa pa vihrajo državne in papeževe zastave. Nad vbodom v stolnico je z venci okrašen napis: »Molite bratje, da bo moja in vaša daritev prijetna Bogu!«, poleg pa sta letnici 1877 in 1837. Ljubljana so pripravlja, da bo na čim bolj svečan način proslavila tako redko slovesnost, kakor je biserna maša.
Dr. V. Stacul
ne ordinira do 27. avgusta
1 »Detektiv Hegla« pride drevi ob pol 9 na
Rokodelski oder, Komenskega ulica 12, kjer bo zabaval gledalce z vestnim izaledovanjem političnega zločinca in z vdano pokorščino svoji ieni Eleonori. Da bo vsak lahko dobil vstopnico za večerno predstavo na vrtu Rokodelskega doma, oziroma v slabem vremenu v dvorani, bo blagajna poslovala tudi dopoldne od 10.—12. r Rokodelskem domu. Naj nihče ne zamudi nocojšnje predstave)
1 Enoletni trgovski tečaj pri trgovskem učnem •avodu v Ljubljani, Kongresni trg 2. Vpisovanje se vrši od 10. avgusta dalje od 9—12 in 3—6. Vse informacije daje vodstvo zavoda.
1 Zadušnica za pokojnim Stjepanom Radičem. Svečana sv. maša zadušnica za pokojnim vodrteljem Hrvatov Stjepanom Radičem bo v ponedeljek ob 7 zjutraj v frančiškanski cerkvi. Pel bo frančiškanski cerkveni zbor. Vabijo se vsi v Ljubljani živeči Hrvati, kakor tudi vsi prijatelji, da se udeleže zaduš-nice.
Dr. Schiveiger Drago
ne ordinira do 30. t. m.
1 Novosti s Trga. Včeraj je bil ljubljanski živilski trg izredno dobro založen in tudi kupčija je šla gladko od rok, ker gospodinje še premorejo nekaj drobiža. Izredno mnogo je na trgu lubenic, to je velikih okusnih jedilnih buč, ki jih dovažajo po večini kmetje iz bosanskega Posavja, Srema in Vojvodine. Razmeroma pozno pa so se pojavile na trgu rdeče maline.
1 Kine Kodeljevo, tel. 31-62. Danes ob 4., 6. in pol 9. »Pod težko sumnjo« Kenj Mainard in tri predigre. Cene znižane.
1 Dr. Kallay, zobozdravnik-specialiet, ne ordinira do 22. avgusta.
Danes koncert godbe »SLOGA" pri CeSnovarju na Dolenjski cesti
1 Regulacija Aškerčeve ulice. Načrti regulacije Aškerčeve ulice se bližajo uresničenju. Vele-trgovec Ivan Jelačin na Emonski cesti je prodal mestni občini ljubljanski od svojega posestva vi. št. 4 k. o. Krakovsko predmestje več sveta in sicer pare. št. 50/2 stavbišče, na kateri se nahaja hiša št. 6 na Emonski cesti, stara stavba, v izmeri 463 m» in pare. št. 84/4 vrt v izmeri 325 m*. Kupnina znaša 400.000 din. Kupljeni svet rabi mestna občina za regulacijo Aškerčeve ulice, ki bo mo-1 dernizirana vezala Cojzov graben z Mirjem.
1 K večerni plavalni tekmi: »Ilirija — »Pia mana dne 12. t. m. priredi »Putnik« avtobusni izlet na Reko. Cena vožnji io potn. listu din 130. Člani »Ilirije« imajo popust. Informacije v bile-tarnicah »Putnik«.
1 Združenje krojačev, krojači« in sorodnih obr-tov v Ljubljani priredi dne 24. avgusta ekskurzijo po Gorenjskem in ogled tekstilnih tovarn. Odhod iz Ljubljane ob 7. uri z avtobusom izpred hotela Union. Prijave za ekskurzijo pri združenju ali pri predsedniku g. Možetu, Cesta v Rožno dolino številka 12 do 19. avgusta 1937.
I Herman Rakovec, ki je osumljen samopo-škodbe, ni bil nikdar član pododbora združenja četnikov v Ljubljani, še manj pa odbornik ali kak vodja. Tako nam poroča združenje četnikov, pododbor Ljubljana.
I Dentist Ko« Kare, Lubljana do 90. avgusta ne ordinira.
Advokat
dr. Vlado Grossmann
je preselil svojo pisarno ▼ Ljubljani t
Tavčarjevo ulico $12/11.
Telefon št. 38-33.
1 Okoli gradnje »Slona«. Stari hotel »Slon« izredno naglo podirajo in kmalu ne bo več sledu za starim poslopjem. Na sosednem poslopju, ki je tudi last g. Koritnika, se je pokazala letnica 1663, toda vprašanje je, kaj naj bi ta letnica pomenila. Ni verjetno, da bi bila sosedna hiša toliko stara. Bolj verjetno je, da je ta letnica pomenila reklamo za neko tvrdko, ki je bila pred kakšnimi 60, 70 leti v teh poslopjih in ki je kazala, kdaj je bila la tvrdka ustanovljena, podobno kakor se Be danes postavljajo nekatere tvrdke, na primer lekarne, kdaj so bile ustanovljene, čeprav so sedaj v modernih hišah. Hotel »Slon« je sedaj dobil že vhod v novo moderno garažo s Prešernove ulice, obenem pa se je trafika, ki je bila začasno nastanjena ob vhodu v hotel, zopet naselila v Prešernovo ulico, toda ne v isti lokal, ker je tam sedaj vhod v garažo, pač pa v sosedni lokal, ki je bil napravljen iz prejšnje veže. Lokal je seveda zgrajen popolnoma moderno in udobno.
1 Kopališče pri »Slonu« ostane zaradi snaženja do preklica zaprto. Rezanje kurjih očes se pa izvršuje tudi nadalje.
1 Albin Hlebs. o katerem 6mo poročali, da je bil osumljen sodelovanja pri zadnjih vlomih na Vrhniki, je bil že pred tednom dni izpuščen iz preiskovalnega zapora in je bilo proti njemu ustavljeno kazensko postopanje, ker se je izkazalo, da pri zadevnih vlomih ni bil prav nič prizadet.
1 Nesreča na Marijinem trgu. Včeraj v opoldanskih urah se je na Marijinem trgu pripetila huda prometna nesreča. Neki voznik je s svojim zapravljivčkom podrl 65-letno bivšo služkinjo Antonijo Pirnatovo s Poljanske e. 17. Voz ji je zlomil desno nogo ter ji poškodoval glavo in roke.
1 Nočne službo imajo lekarne: V nedeljo mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva e. 20 in mr. Gartus, Moste; v ponedeljek: mr. Sušnik, Marijan trg 5; mr. Kuralt, Gosposvet-ska c. 4 in mr. Bohinee ded., Rimska e. 31.
Mariborske vesli
m Izgubil se je žepni ootes pri razglednem stolpu na Pohorju dne 5. avgusta. Najditelj naj ga odda kapetanu Tjabin, Ruše.
m »Sofra« pregledne kartoteke, štampilje. sig-nirne štampilje, pisalni stroji! Sedaj Gregorčičeva ulica 24, Maribor.
m Svileno perilo, letni jopiči, klobuki čepice, najugodneje v konfekciji Jakob Lah, Maribor.
m Primarij dr. Franjo Radšel, specialist za pljučne bolezni, je otvoril zdravniško prakso v Mariboru, Maistrova 15. Rontgen) Telefon 25-16. — Ordinira od U,—IZ io od 15.—16. ure.
m Zobozdravnik dr. Dernjač, Stolna ul. l-II, telefon št. 27-20, zopet ordinira.
m Današnje prireditve Mariborskega tedna. Na igriščih Rapida in Maribora ves dan finalne tekme za teniško prvenstvo dravske banovine in za prvenstvo Maribora, od 11. do pol 1. protnenadni koncert na razstavišču, ob 3. pop. mednarodne tekme v skokih z deske in s stolpa na Mariborskem otoku, ob 3. mednarodna gorska motociklistična dirka na Pohorje s štartom na Reki, od pol 5. do 8. pro-menadni koncert na razstavišču, ob 6. na igrišču SK Železničarja med mariborskim Rapidom in SK Orientom s Sušaka, ob 20. »Sen kresne noči« v mestnem parku in od pol 9. do 10. promenadni koncert na razstavišču.
m Novo bogoslovje so pričeli zidati. Ta teden so zakoličili prostor in izvršili vse predpriprave, v ponedeljek pa bodo pričeli s kopanjem temeljev.
m Seznami davčnih osnov za pridobnine za leto 1936 so na vpogled davčnim zavezancem v vložišču mestnega poglavaretva, Rotovžki trg 1, soba št. 7, do 16. t. m. med uradnimi urami od 8. do IZ
m Krščanska ženska zveza priredi v nedeljo, dne 1. avgusta romanje k Dev. Mariji v Puščavi. Odhod s prvim jutranjim vlakom. Povratek z opoldanskim vlakom. Vabljene članice, člani in prijatelji, da se romanja v čim večjem številu udeleže.
m Novice z Mariborskega otoka. Čeprav letošnje poletno vreme ni naklonjeno mariborskim kopalcem, je obisk na otoku večji ko lansko leto, kar čuti zlasti blagajna mestne občine, ki ima na vstopnini večje dohodke, kakor jih je imela lani. Zelja kopalcev, da bi se na otoku zgradil nov bazen za segrevanje vode, se bo uresničila prihodnje leto, ko bo občina tak bazen v resnici zgradila.
m Davčni odbor bo zasedal od 17. do 30. avgusta. Seje se prično vsakokrat ob devetih dopoldne.
m Nesreča otroka. 10 letni viničarjev sin Jožef Sehtel iz Racer dvora se je igral okoli hlodov in si pri tem zlomil desno roko. Prepeljali eo ga v bolnišnico.
m Vlom t kino Union. Dva vlomilca sta z dvoriščne strani vlomila v prostore kina Union in pretaknila vse prostore in predale, kjer sta upala najti kaj denarja. V trenutku, ko sta ee spravila na železno blagajno, ju je pregnal uslužbenec kina Jo-sip Tašner. Vlomilca nista ničesar odnesla, pač pa sta pustila nekaj sledov, ki bodo policiji olajšali zasledovanje.
m Dela na Pralja Petra trgu gredo h koncu. Dosedaj so delavci izvršili tlakovalna dela cestišča.
ščena zgradarine, tvori podlago za odmero prispevka davčna osnov« (§ 2 zakona z dne 31. dec. 1894, drž. zak. št. 5 rx 1R95) ne pa višina davka, ki eo sedaj plačuje.
sedaj pa pride na vrelo ureditev prometnega otoka, ki bo lepo zasajen z zelenjem. Dovoz k mostu bodo pričeli tlakovati prihodnji mesec, razširjene hodnike pa bodo asfaltirali. Ko bodo vsa deia končana, bo trg postal eden najlepših v Mariboru.
m Hotel Orel ob sobotah ki nedeljah koncert. Na terasi v višinskem zraku, dobro budjeviško in Tscheligijevo pivo,
Celje
c Sestanek za matere bo drevi ob 7 v kapelici šolskih sester. Vabljene vsel
c Gasilci) — Celjsko mestno poglavarstvo jc skupno z odborom za obrambo pred napadi iz zraka priredilo protiplinsko razstavo, ki je priključena celjski razstavi. Gasilcem priporočamo, da si razstavo, ki bo odprta do 15. avgi*ta t. 1. ogledajo. — Gasilska župa Celje.
e Huda nesreča dninarice. Venko Terezija, 43 letna dninarica iz Skalce pri Konjicah je padla pred dnevi ■ skednja 10 m globoko. Pri padcu si je zlomila hrbtenico in se močno poškodovala po glavi. Prepeljali so jo v celjsko bolnišnico.
KINO METROPOL
prinaša danes zadnjikrat ob 16.15, 18.16, 20.30 >PESEM OBTOŽUJE* (Das Lied klagt an). Ob 10 in 14 matineja >Kdo je kdoc (Wer ist wer?)
c Smrtna kosa. V celjski bolnišnici }e umrl dne 6. avgusta 59 letni rudar v pokoju Leopold Turnšek, stanujoč na Krekovi cesti. V petek je umrl Feliks Svetlin, zlatar, Cesta na Grad. — V Miklošičevi ulici je umrla zasebnica gospa Jo>si-pina Hunerbein, stara 82 let. —- N. p. v m.I
c Posetite danes prireditev prostovoljne Gasilske čete na Babnem, ki bo ob 3 popoldne na prijaznem senčnatem vrtu ge. Janič. Sodeluje celjska železničarska godba.
c Cvetličarna Bračič opozarja vse obiskovalce celjske razstave na bogato izbiro svežetfa cvetja in vencev.
t? f1®,? »'roje, tehnično izpopolnjene, znamke Haid & Neu razstavlja na celjski razstavi trgovina Josip Uršič, Celje, Narodni dom. Cene nizke in ugodni plačilni pogoji.
c Hitro prijet tat V petek, 6. t. m. zvečer ob pol šestih ee je splazil skozi okno pri Orozlnovih v Med logu neznani moški in ukradel iz omare v stanovanju novo moško obleko in raznega drugega blaga ter perila, fotoaparat in 8700 din v gotovini. Vse skupaj je pobasal v rjuho, si odklenil vrata in zbežal po cesti v Savinjsko dolino. Kake pol ure pozneje je prišla domov domača hčerka in našla vežna vrata odklenjena, zato je stopila za hišo in vprašala očeta, ki je sedel na vrtu, zakaj je pustU vežna vrata odprta. Oče je zagotavljal, da je ta vrata dobro zaprl, nato pa stopil v hiio, v kateri je bilo vse v neredu. Takoj sta bila na jasnem, da je bil tat v hiši in sta o tem obvestila sosede. Eden izmed sosedov je povedal, da je videl tujca • culo, ki je prišel iz Orozlnove hiše, obenem pa ga tudi opisal kakšen da je bil. Sosedje so se podali takoi na razna pota, eden izmed njih, Ver-bovšek pa se je peljal po cesti v Savinjsko dolino. Med Levcem in Petrovčami ie dohitel tatu, ki P« že m imel več culc. Tata je prijavil takoj orožništvu v Žalec, ki ga je aretiralo. Tat je itali-
janski državljan ia je 37 letni delavec Marijan S. iz Pulja. Pri njem so našli še ves denar, culo r. ukradeno obleko j>a v nekem hmeljišču. Oboje eo vrnili lastniku. Ut p« je bil izročen sodišču. _
Vojnih pri Celja
Pasijon. Naši farni igralci se z vnemo pripravljajo na veličastno prireditev Draboanjakovega »Pasijona«, ki ga je pred kratkim izdala v priredbi g. Kureta Založba Ljudskih iger. Pomembna bo slavnost zato, ker bo v sodobni odereki obdelavi ta »Pasijon« 6ploh prvič v Vojniku igran. Način vprizoritve bo pa še posebno zanimiv in povsem nov. Igra sama, v kateri bo igralo 150 igralcev, bo na njivi g. Zganerja, 200 m pod cerkvijo Device Marije sedem žalosti, ki je bila pred kratkim blagoslovljena. Igra bo trajala dve uri. Na prostoru ze rastejo jeruzalemske stavbe: Pilatov dvor, Kaj-feževa, Herodova, Anova palača, dvorana za zadnjo večerja Drugi del igre bo »prevod, križev pot, ko vsi igralci spremljajo Kristusa s križem obloženega na Kalvarijo k Devici Mariji. Med sprevodom sreča Jezus žalostno Mater, Veroniko io druge žene, mu Simon pomaga križ nositi in večkrat pade pod križem. Tretji del, križanje, bo pri Devici Mariii, kjer bo pripravljen zvočnik. Skoro polovica fare bo mogočnemu koncu Jezusovega življenja lahko sledila kar od doma. Ko bo Jezus izgovoril besede »Dopolnjeno je«, bo zvonilo v 6pomin na to, da smo po Kristusovem trpljenju in smrti bili odrešeni. Prireditev bo v soboto, 14. avgusta ob 8 zvečer in na praznik Marijinega Vnebovzetja ob pol 7 popoldne. Na praznik bo predstava končana okoli 9, tako da bo ustreženo tistim, ki nameravajo priti od daleč. K tej pasijonski pobožno6ti vabimo vse, ki so dobre volje, »da bodo tudi notranje igri eledili«. Vstopnina za kritje stroškov je običajna. Ce bo kai čistega dobička, bo ta za splošne farne potrebe. Po sedanjem zanimanju je soditi, da bo prireditev privabila velike množice ljudi tudi iz oddaljenejših krajev.
Odrski delavci, ki še nimate prepolrebne strokovne knjige »Igreki vodja«, jo lahko še naročite pri avtorju: Petančič Davorin, kaplan, Vojoik pri Celju.
Hrastnik
Karifativna zveza iz Ljubljane je sprejela na 6voje stroške v počitniško kolonijo v Kaštel Sta-filič tudi delavske otroke iz Hrastnika. Dečki, 10 po številu, so 6e vrnili v ponedeljek, zdravi in ve seli. Mamice in veliko število otrok jih je radovedno čakalo na kolodvoru, da vidijo njihove zagorele obraze. V četrtek se je odpeljalo O deklic tudi na 6troške Karitativne zveze iz Ljubljane v isto kolonijo. da se okrepijo na morju. — V nedeljo ob 8 zvečer je Ljudski oder iz Trbovelj priredil v nabito polni Logerjevi dvorani prekrasno igro »Misterij sv. maše«. Ljudstvo je napeto sledilo prelepi razlagi 6V. maše. Pred prireditvijo je imel slovesne vecernice g. novomašnik Lojze Kurent, sin rudarja iz Trbovelj- Solze eo igrale vsem v očeh, ko je delavski novomašnik dvignil svoje roke in blagoslovil trpine delavce in vso delavsko naselbino. — V sredo in četrtek eo se pripeljali na obi6k naši delavci izseljenci iz Francije. Na kolodvoru jih je sprejela rudarska godba. Ganljivo je bilo srečanje s starši in domačini, ko se že več let niso videli. Tudi mi jim kličemo: Dobrodošli!
Jesenice
Kino Krekov dom predvaja danes ob 3 popoldne in ob pol 9 zvečer in ponedeljek ob pol 9 zvečer dvojni program: žlager film pretekle sezone »2ETEV« s Pavlo Veaselv in Atilom HSrbigerjem. Potem kriminalni film »Lov na ljudi«, ▼ glavni vlogi Jany Cooper in pes Rm-Tin-Tm. Poleg tega še Fozov žumal.
Celjska razstava
Celje, 6. avgusta.
V času, ko prihaja v lepo Celje nešteto letovi-ščarjer na oddih, so celjski trgovci, obrtniki in industrijalci pripravili prijetno presenečenje. V prostorih narodne šole so priredili razstavo svojih izdelkov, ki je nad vse pričakovanje sijajno uspela in mora zadovoljiti tudi najobčutljivejši okus. Videti je, da so razstavljalci mnogo žrtvovali, da se jim je posrečilo vse tako lepo pripraviti. In na svoj trud so lahko tudi ponosni! Od vseh strani prihajajo zelo laskave ocene. Razstavo je obiskalo tudi mnogo tujcev, med njimi več uglednih predstavnikov drugih razstav. Zlasti 6e zanimajo tujci za pohištvo, ki je posebno lepo zastopano. Tudi ostale paneg« so prav častno zastopane.
Razstava bo odprta do 15. avgusta vsak dan od 8—19. Za zabavo skrbi lepo urejen veselifni prostor, ki je odprt do 2 zjutraj in poln raznih senzacij. Obiskovalci imajo polovično voznino na vseh naših železnicah. Zahtevajte na odhodni postaji rumeno legitimacijo K 13. Na odhodni postaji kupite cel vozni listek, ki velja z žigosano legitimacijo za brezplačni povratek.
Nova tovarna na Posavju
Videm ob Savi, 6. avg.
Zadnji čas se je pojavila novica, da bo tu na Vidmu zrasla tovarna. To namero moramo pozdraviti ne samo z ekonomskega, ampak tudi s socialnega stališča. Kako malo tovarn še stoji ob progi od Zidanega mosta do Zagreba! Pri nas pa, ki so nahajamo tako rekoč šele na začetku modernega gospodarskega razvoja, mora iti težnja za tem, da so nastajanje velikih mest in izrazitih industrijskih krajev prepreči ali vsaj zadrži v pravih mejah. Zato naj bi se industrija kolikor mogoče porazdelila po deželi, kjer bodo delavci lahko vsaj v prostem času živeli zdravo podeželsko življenje v neposrednem stiku z naravo. Samo tako nam bo namreč uspelo preprečiti nastanek velikih množic pravega industrijskega prolelariata z vsemi neugodnimi posledicami in težavami, ki so s tem združene. Posebno če se delavcem olajša in omogoči, da si lahko pridobe tudi primeren kos zemljišča in si na njem postavijo svoj lastni dom, bi na ta način lahko preprečili in odstranili večji del slabih posledic modernega industrijskega razvoja. Zato pa, četudi šele v začetku, pozdravljena bodoča tovarna sredi obsavske industrijske oaze)
Še druga novica se širi 6em od krške strani. Slišati je, da je splošna želja mnogih okoliških občin, da se meščanska šola v Krškem pretvori v gimnazijo, češ da so učencem in učenkam vrata iz meščanske šolo zaprta za nadaljni študij; na drugi strani pa meščanska šola, ki sprejema brez vsakega izpita otroke, pripadajoče najrazličnejšim slojem (obrtnikom, uradnikom, kmetom) ne more usmeriti tvojega učnega načrta tako, da bi odhajali iz meščanske šole po enotnem tipu vzgojeni in izobraženi absolventi. Je sicer nedaleč od Krškega novomeška gimnazija, a sorazmerno v bližini Krškega je še več meščanskih šol. Kaj pa bo v resnici z željo onih. ki hočejo vsai nižjo gimnazijo imeti v Krškem, bo seveda pokazala" bodočnost.
Slovensko ljudstvo taboruje
Dekliški dan na Betnavi
Dekleta lav&ntinske škofije! Betaava pri Mariboru ee pripravlja, ste tudi ve pripravljene?
Spored: Na predvečer 14. avgusta ob 19 otvoritev, procesija c Najsvetejšim. • svečami v padcu,
V aedeljo 15. avgusta: obhajilno mr. mašo ob pol 7 bo daroval Prevzvišeni. Po ar. maši skupno zborovanje, potem stanovsko razdeljena zborovanje sa kmečka dekleta, za delavka, za iatefigerike. Po opoldanskem odmoru in razvedri« sklepno sbocovanje s Tečernicarai ia epreijemom prve aBte deklet Kat. akcije.
Mariji v veselje moramo storiti vse, da bo dsfcfiški dan čim lepše uspel! S ssboj printašte kocarsa, prenočišče.
Kmečki tabor v Ormoža
Kmečka sveža priredi na Veliko Goepojnko, dne 15. avgusta, v Ormožu velik kmečki tabor za ormoški sodni in sosednje okraje. Po dosedanjih prijavah in pripravah sodeč bo tabor izzvenel v mogočno manifestacijo slovenske kmečke zavesti. — V soboto zvečer bodo zagoreli po vinskih gričih naše Prlekije kresovi in za grmeli možnarji kot znanilci manifestacije kmečke stanovske misli.
V nedeljo ob 8 zjutraj bo zbiranje udeležencev tabora na vseh cestah pred Ormožem, ki bodo na dano znamenje od vseh strani naenkrat vkorakali v Ormož. Pričakovati je, da bo ob ugodnem vremenu samo okrašenih voz okrog 100. — Ob 9 bo na glavnem trgu sv. maša, po maši pa zborovanje,
r , !l Kmečke
na katerem bodo govorili načelnik-----------
Brodar Janez iz Hrastja pri Kranju, podnačel-nik J anžekovič Alojz, prleški rojak dr. Vor-612 iz Ljubljane ter drugi govorniki. — Po zborovanju razhod. — Taborski znaki so na razpolago pri Okrajni kmečki zvezi v Ormožu 44, Motam so na razpolaga lepaki. Pohitite s naročilom.
Kmečko'prosvetni tabor v Velenja
Prihodnjo nedeljo, dna 15. rrtfosta, bo refik dan pod goro Oljko — v lepem Artfu Velenju. Tabor kmetov bo in tabor fantov, dveh sitnih armad, ki hočeta pokazati tw£ pri na*, da ata katoliški slovenski ki jugoslovanski.
Stotine in stotine prijav prihaja dnevno od isah strani, od Konjic in Žalca in Gornjega grada in Preval}. Po vseh treh dolinah, šaleški, mislinjeki in savinjski, že vabijo lepaki na naš dan, ki ae bo začel na predvečer a kresovi
Dopoldne ob 9 bo gnojem gostov na dbira-tiš&a ob kolodvora, potem aprevod na tbonevalm prostor, kjer bo ob 10 sv. maša e pridigo. Ce bo dež, bo sv. maša v cerkvi Sledilo bo zborovanje. Govorili bodo gg. Brodar in Paš iz LjrfJtane in morinski župan Jošt. Zbor se zaključi s pesmijo.
Popoldne pa bo prav tam Jportnogimna^ični nastop fantov iz šaleškega in sosednih atrofij z govorom njihovega voditelja.
V Šoštanja
Z združenimi močmi smo v treh mesecih pozidali nov društven dom blizu cerkve, ki je prav ličen. Ta dom hočemo blagosloviti slovesno na dan tabora. Vabimo vse zavedne somišljenike.
Spored: 22. avgusta dopoldne ob 9 sprejem gostov ob savskem mostu, ob 10 sv. maša v cerkvi. Po maši tabor pred cerkvijo, kjer govorita g. nadzornik Petje iz Krškega in g. Peršuh iz Ljubljane. Popoldne ob pol treh litanije, nato telovadni nastop naših in posavskih fantov in mladcev. Ves čas igra godba iz Radne. Potem prosta zabava. Za jed in pijačo bo poskrbljeno pri domu.
V	Gornji Radgoni
V	nedeljo, dne 22. avgusta, bo v Gornji Radgoni Prosvetni tabor za ljutomerski okraj. Vabimo vse prijatelje in vsa društva da se tabora polno-številno udeleže 1
Spored tabora je naslednji:
Dopoldne: ob 9 in 9.90 sprejem gostov, nato obhod po trgu. Ob 10.15 sv. maša s pridigo na prostoru poleg občinske hiše, nato prosvetno sbe-rovanje.
Popoldne: ob 14 pete sv. litanije v cerkvi sv. Petra, ob 15 telovadni nastop fantovskih odsekov in dekliških krožkov ljutomerskega okrožja.
Po telovadbi prosta zabava s sodelovanjem raznih pevskih zborov.
Prosvetni tabor za vrhniško dekanijo
združen a proslavo 30 letnice domačega prosvetnega društva bo dna 21. ia 22. avgosta t L v Dolenjem Logatca pod pokroviteljstvom prem. Škofa dr. Rožmana in ministra dr. Korošca.
V	soboto, 21. avgusta rre6er ob 6 gledališka predstave »Naša kri« Sa prostem.
V	nedeljo, 22. avgusta ob 8 zba&lišče predi Kmetijskim društvom, ob pol 9 sprevod skozi Dolenji Logatec, ob 9 sv. maša na prostem pred žup-no cerkvijo. Cerkveni govornik g. dekan Kete < Vrhnike. — Ob 10 pkmtvtao sbototuj«, jotottjo
A Jerina, odrataft Marott in prosvetni M
župnik
LDol
Popoldne ob 2 ▼ečtrfike, ob 3 javna telovadba na Kramarjev«b igrišča, po telovadbi na vrtu Kmetijskega društva velik pevafci koncert, nato pestra ljudska zabava.
Ta tabor naj pokaže, da smo Notranjei pravi katoliški Slovenci tn da so zločini nad evharistič-nimi križi obupna dejanja posameznih odpadnikov.
Udeležit« se velikega
1
prosvetnega tabora v Ptuju
dne 19. septembra 1937
-.«- Spomenik kralja Aleksandru na Rakeka
Ko so že v mnogih krajih naše države zrasli trajni spomini na blagopokojnega kralja Aleksandra, je bil nafta Notranjska še vedno brez vidnega znaka hvaležnosti in ljubezni ljudstva do svojega nepozabnega pokojnika. Ves logaški o-kraj nima še likovnega spomenika, ki bi naj za vedno izpričeval nam in tujcem, da živi na tej obmejni zemlji, ki je navidezno mrka po svojih temnih in hladnih gozdovih ter zagledana vase v čudovita skrita podzemeljska stvarstva, živ, delaven in v ljubezni do svoje zemlje in do svoje države neomahljiv rod. Ljubezen notranjskega ljudstva do teh svetinj pomeni več kot običajno opevano rodoljubje.
Da 'dS Notranjska viden izraz temu svojemu čustvovanju, se je ustanovil na Rakeku, v središču logaškega okraja, meseca julija 1906 odbor, ki je sklenil, da odkrijejo Notranjei v slogi spomenik blagopokojnemu kralju Zedinitelju, prvemu čuvarju naših meja. Kot najprimernejši dan za odkritje je odbor določil 5. september 1937, t j. dan pred petnajsto rojstno letnico njegovega sina, našega mladega kralja Nj. Vel. Petra II. Vsa Notranjska brez razlike stanu in mišljenja je z velikim razumevanjem spremljala odborove napore, ki eo šli za tem, da dobimo enega najlepših spomenikov v Sloveniji. Odbor je že od vsega začetka določil prostor za spomenik pred železniško postajo na Rakeku in naprosil inž. Maksa Strenarja, arhitekta iz Ljubljane, da načrtno preuredi tako zvano »Zvezdo« v primeren park. Istočasno je naprosil odkor akad. kiparja I. Sajovica, da izvrši osnutek za spomenik sam. Obema je njiju prizadevanje v polni meri uspelo. Kipar 6ajovic je s tem spomenikom kralja v nadnaravni velikosti ustvaril eno svojih najboljših del, kar mu tudi strokovna kritika že priznava.
Tako bo 5. septembra 1987 dan Notranjeev. Vsa Notranjska bo poromala k odkritju spomenika svojemu velikemu in nepozabnemu kralju. Ob pol 4 popoldne se bo pričela svečanost, ki bo ostala vsem v trajnem spominu. Ves obširni program odkritja bo pravočasno objavljen v časopisju.
DOLENJSKE TOPLICE
železniška postaja Straia-Toplice pri Novem mestu. Radioaktivno termalno kopališče. Sijajni uspehi pri zdravljenju revmatizma sklepov in mišic, bolezni živčnega sistema, ženskih bolezni, raznih težav v dobi mene, organitnib motenj srca in krvnega obtoka, raznih poškodb, zlomljenih kosti itd. Izredno nizke sezonske cene: za 10 dni 700 din. Polovična vožnia. Avto zveza iz postaje do kopališča. — Pojasnila daje uprava.
Zborovanje ljubljanskih bogoslovcev
PočitniSko zborovanje ljubljanskih bogoskreev je postalo že kar tradicionalno. V polnem številu so se letos zbrali od 4. do 7. avgusta pri Mariji na Brejah, da se tu pod Marijinim okriljem poglabljajo v sodobna vprašanja in v loči večnih katoliških načel spoznajo njih rešitev. Program zborovanja se je strnil v dve točki: komunizem — Katoliška akcija. V posameznih govorih 6e je naglašala nevarnost ljudskohontaške miselnosti (g. kanonik Šimenc), obravnaval problem »kulturnega boljševizma« (tov. Dolinar), katoliškega twka (g. dr. Ah-čm, g. mi. Sod j a) ter končno program in lastnosti katoliškega socialnega gibanja, Katoliške akcije (g. dr. Zdešar, tov. Olavač).
Ljubljanski bogoslovci so s to lepo uspeta prireditvijo dokazali, da pravilno razumejo problematiko časa, ki nam narekuje ne morda kakšno polovičarstvo ali vsestransko načelno popuščanje, ampak celotni in brezpogojni katoliški program.
Slovenski bogoslovci!
Velik je naš čas, je rekel naš nepozabni vladika. Vse polno gibanj vstaja v našem času in naša dolžnost je, da jim posvetimo vso svojo pozornost Da bomo lažje spoznali ta gibanja in zavzeli do njih pravo stališče, se bomo zbrali na veliko počitniško zborovanje bogoslovcev na Brd-eah pri Mozirju v času od 28. avgusta zvečer do 27. avgusta zjutraj. Obravnavali bomo vprašanja, ki morajo zlasti zanimati bogoslovce.
Referate so blagovolili prevzeti možje, ki uživajo radi svojega znanstvenega delovanja vsesplošno priznanje, katerih imena so nam dovolj močno jamstvo, da bo zborovanje doseglo svoj namen. Program bomo pravočasno priobčili v »Slovencu«. — Oskrbovalnina je minimalna, da bi s tem omogočili čim večjo udeležbo. Znaša samo 15 din za ves čas. Po zborovanju bo skupen izlet na Creto.
Gradnja nove ceste Vransko-Zadrečka dolina
Že dobrih štirinajst dni pojejo lopate in krampi nedaleč od trea ter pripravljajo teren za prepo-trebno cesto, iti so jo ljudje v svoji hudomušnosti na zvali »volilno cesto«. To cesto 6o namreč naši politični nasprotniki »gradili« z obljubami pred vsakimi volitvami. Njihov glavni »šlager« je bila cesta čez Lipo. Dobro se še spominjamo Jevtičevih petomajskih volitev, ko je bilo vse že »določeno«, da se začne gradnja te ceste takoj po končanih volitvah. Zato ljudje sploh niso več verjeli, da bo kdaj pred 6odnim dnevom prišlo do gradnje te slavne ceste. Toda doživeli 6tno prijetno presenečenje. Novi občinski odbor, v katerem 60 sami delavni možje, se je odločil, da bo zastavil vse svoje moči in se do skrajnosti potrudil za končno realizacijo te ceste. Možje so delali na tihem, dokler niso dosegli uspeha. Seveda ima pri tem glavno zaslugo banovina, ki je odobrila načrte, in okrajni cestni odbor, ki sc je tudi zavzel za to prepotretmo javno delo. Okrajni cestni odbor in banovina sta dala na razpolago za zdaj 175.000 din, da se je delo lahko pričelo. Ljudje 60 6e silno razveselili, ko eo videli, da gre tokrat zares, četudi ni na vidiku nobenih »volitev«. Okrog 50 domačinov j« dobilo pri delu zaposlitev. Delo tudi lepo napreduje in bosta letos ao oktobra, četudi je teren na nekaterih mestih težaven, dograjena najmanj dva kilometra.
Kdaj
ste elegantni?
v
Cisto preprosto: kadar dober okus izpopolni modo! Radi tega se tudi nosi k vsakemu čevlju primerno nogavico. Večja izbira nogavic ni danes noben luksus več — kajti volnene ali svilene nogavice, ki se po vsakem nošenju operejo v blagi peni milni Ii lusk so bolj trpežne in se lepo priležejo k nogi.

1

ZA VSE BOLJŠE STVARI
Radensko kopališče
je najboljše naše kopališče
Znamenita zdravilna Radenska z rdečimi srci! Štirje zvočniki motijo tišino med vilami in v parku. Sezona je na višku. Gostje so nerazdružljivi od svojih čaš. Čudovita je moč radenske zdravilne vode. V vsej srednji Evropi ni močnejšega ogljikovega kopališča. Sedemnajst vrelcev se nahaja v Radenskem okraju in vsak ima drugačno vodo. Prav v tem pa leži vrednost in uspeh lečenja, ki se lahko individualizira. Drugačno vodo potrebuje bolnik na srcu, drugačno sklerotik, ali nervoznik in tako dalje.
i if I! P Si ji ff.SS IS fll fflf.H
Značilnost Radenske je bogastvo mineralov, ki jih vsebuje. Saj je zdravilna moč vode za vi sna prav od števila mineralov. In v tem oziru so Radenci na prvem mestu. Se vedno odkrivajo nove minerale v njej in vprašanje je, ali bo sploh kdaj mogoče točno določiti, kaj je prav za prav tisto, kar tako blagodejno vpliva na bolnika. Mogoče je to vse kaj drugega, kot si mi mislimo — ali ne delujejo tn tajinstvene sile matere zemlje, katerih nikdar ne bomo mogli prav spoznati?
Ali nam niso znane vse kemične sestavine mleka in vendar nam ga ni mogoče umetnim potom narediti. Tako je tudi z mineralno vodo. Zdravniki pravijo, da je delovanje mineralne vode zato tako dobro, ker minerali niso v vodi raztop-lJenL temveč se nahajajo v koloidnem stanju, ravno tako kot v krvi. Radi tega jih pa tudi ni mogoče narediti umetnim potom. Saj se kljub mnogoterim poizkusom učenjakov do danes ni še posrečilo ustvariti življenja. So to tajne, v katere nam danes pač še ni mogoče prodreti.
»Za svaku boljku raste trava,« pravi hrvaški pregovor. Zdi se, da danes medicina veliko bolj upošteva ta pregovor, saj tudi pri njej opažamo povratek k prirodi. Danes zdravniki bolj cenijo različne čaje, kakor pa umetna zdravila. Saj je čaj, voda sorodnejša krvi, dočim so zdravila nekaj tujega organizmu.
V preteklem letu je bila dograjena moderna »Terapija«, ki se odlikuje z vodovodom s tekočo mineralno vodo. Kaj takega menda nikjer v Evropi ni. Ne samo da gosti pijejo zdravilno vodo in se kopljejo v njej — tudi umivajo se vsak dan z njo, saj druge vode sploh ni. Skoraj paradoksno se sliši, da v Radencih ni vode. Namreč navadne, sladke vode. Tudi vodnjaki po kmečkih hišah vsebujejo kislo vodo.
Središče vsega sezonskega življenja Je Zdravilni vrelec, ki se nahaja med »Terapijo« in Radenskim domom. To je glavna Radenska žila. Ona bije v taktn zvočnika, ki je nad vrelcem.
Na terasi vile Louise, kjer ves popoldan pripeka BOflCC, 90 postavljeni veliki rdeči sončniki. Ob Slatinskem domu cvetijo rože. V avli »Terapije« sta dva okenca — za sobe in za kopeli. Sto sob je na razpolago samo v »Terapiji«. Sto sob s tekočo mineralno vodo, z vso udobnostjo in mirom, ki si ga bolnik lahko zaželi. Na zidu v epruvetah so majhni kamni, — kamni, ki so se jih bolniki iznebili brez operacije. To dela radenska mineralna voda.
Trije zdravniki stalno ordinirajo, v posebnem laboratoriju se vsak dan analizira seč.
Vsak bolnik dobi kopelj, ki je potrebna samo njemu. Ta potrebuje mineralno kopelj, oni železno, tretji zopet ogljikovo. Prav tako je s pitjem vode: ta potrebuje več železa, oni več joda. Spričo tolikovrstnih vrelcev se lahko ustreže vsakemu posebej.
Zdravilišče je tudi dobro preskrbljeno z najmodernejšimi zdravniškimi aparati. Za modrimi zavesami v enem izmed oddelkov »Terapije« so nahaja ultravioletna luč, soluz, tonisator, elektri-ziranje, najmodernejši avtoaparat za masažo, ente-rokleaner za črevesne kopeli i. t. d.
Gosti imajo na razpolago igralno sobo, čitalnico, kjer dobijo poleg najrazličnejših časopisov tudi leposlovna dela; v parku je urejeno tenis igrišče, rusko kegljišče; zdravilišče ima lastni ton kino, letos je pa tudi dovršena nova kavama.
Ob robu parka se nahajajo tri restavracije — normalna, brezalkoholna in dietična. V posezont lahko prebijete za sedemsto dinarjev 10 prijetnih dni v Radencih. Videli boste, kako izvira Radenska, »ona prava z rdečimi srci«, ki je zdravje in uživanje in ki se sama ponujal
Dr. Jože Jakša
od 8. do 29. avgusta ne ordinira
Dobrotnikom misijonarjev!
Iz Pariza smo dobili sporočilo, da se pripravlja nov misijonar - Slovenec na apostolsko pot v daljno Kino. Sedaj sicer šo živi v matemi hiši lazaristov v Parizu g. Drago Pokorn, a pridno izrablja svoj čas v to, da ee izpopolnjuje v jezikih, ki so nujno potrebni vsakemu misijonarju, ko se pripravlja na apostolsko pot A že v pri-četku septembra t 1. bo odplul iz Marseillesa v družbi treh misijonarjev in 6 usmiljenk na daljno pot, da zadosti notranjemu klicu in se posveti ter daruje svoje življenje za širjenje kraljestva božjega ter ustvarjanju krščanske kulture med onimi najbednejšimi. ki so danes najbolj Izpostavljeni nevarnostim, katere pretijo celim masam M narodom posebno poganskim — komunizmu.
Prav tako smo lahko ponosni, da je med Wiml Slovenci še vedno dovolj močnih in idealnih ljudi, ki so pripravljeni na vse, samo da rešijo pogubljenja nešteto ljudi. Med temi idealnimi novomašnikf je danes tudi naš novomašnik lazarist Drago Pokom. Odpotoval bo na Daljni vzhod, kjer bo oznanjal Kristusov nauk, pomagal bednim jjoganom in jim prinašal pravo krščansko kulturo, ki jih' ne bo samo duševno rešila, pač pa jih bo dovedla tndi do stopnje človeka.
Odšel bo novi misijonar na svoje novo delovno polje, a vsi Slovenci naj mu pri term pomagajo, da mu bo pot olajšana in ne bo prebridek sloves od domovine. Lahko smo prepričani, da bo vse, kar bomo storili za širjenje kraljestva božjega, Bog bogato povrnil.
Misijonska pisarna v LJubljani si Je nadela nalogo, da plača novemu misijonarju pot na Kitajsko, ki bo veljala 5400 frane. frankov, ali približno 8000 dinarjev. Zato se obrača na vse prijatelje in dobrotnike misijonarjev in jih prav lepo prosi, da naj prispevajo vsaj z majhnim darom.
Vsem darovalcem se naiskreneje zahvaljujemo za dar, ki ga bodo doprinesli k potnim stroškom našega novega slovenskega misijonarja Pokoma.
Misijonska pisarna v Ljubljani,
Semeniska ulica 2/11.
Učitelfske spremembe v Sloveniji
Premeščeni so naslednji učitelji(-iee):
Majhen Aleksander iz Sv. Miklavža (Ptuj) v Ptuj. Majhen Ivana iz Sv. Miklavža (Ptuj) v Ptuj. Lavrln Katarina iz Rajhenburga (Brežice) v Črnomelj.
Njegovan Avgusta iz Drašič (Črnomelj) v Metliko (Črnomelj).
Toplak Valerija iz Urbana (Ptuj) v Ormož (Ptuj). Podboj Ljudmila iz Rečice ob Savinji (Gornji grad) v Laško.
šušteršič Frančiška iz Moravč (Kamnik) v Rajhen-
burg (Brežice). Štravs Milan iz Dobrne (Celje) v Vransko (Celje). Zupan Danica iz Gor. Lendave (Murska Sobota) v
Vitanje (Konjice). Župan Ana iz Gor. Lendave (Muska Sobota) v
Vitanje (Konjice) Vidmar Miroslav iz Marenberga (Dravograd) v
Trbovlje (Laško). Pavčič Marjan iz Rovt (Logatec) v Trbovlje, Vode (Laško)
Sabadin Bogomila iz Križevcev (Ljutomer) v Gor.
Radgono (Ljutomer). Kocuvan Milan iz Dobja (Šmarje) v Gor. Radgono
(Ljutomer).
Krebelj Ana iz Hotize (Dol. Lendava) k Svetemu
Lenartu v Slov. goricah (Maribor 1.). Rus Ana iz Tinj (Maril>or d. breg) v Studenlce
(Maribor d. breg). Mazaj Josip iz Kuztue (Murska Sobota) k Sv.
Lovrencu na 1'oh. (Maribor d. breg). Veljak Miroslav iz Vitanj (Konjice) v Dravograd. Jordan Jože iz Ige vasi (Logatec) v Guštanj
(Dravograd). Škarahot Marija iz Brega (Ptuj) v Marenberg (Dravograd).
Kunst Angela iz Križevcev (Murska Sobota) v
Rogatec (Šmarje) Firm Štefanija iz Makol (Maribor d. breg) v
Rogatec (Šmarje). Venturini Oskat iz Čemšenika (Kamnik) v Senovo (Brežice).
Venturini Jožica iz Vojnika (Celje) v Senovo
(Brežice).
Blejec Julijana iz Št. Ruperta (Laško) v Videm (Brežice).
Žigon Ljudmila iz Dobja (Šmarje) v Zabukovje
(Brežice)
Medveš Anton iz Čadreža (Krško) v Čatež
(Brežice).
Todjaveršek Antonija od. Sv. Vida (Ptuj) v Novo
cerkev (Celje) Medved Alojzija iz Št. Petra (Novo mesto) v Go-
milsko (Celje). Zorko Valerija od Sv. Jurija v Slov. gor. (Maribor
1. breg) k Sv. Pavlu pri Preb. (Celje). Vilfan Henrik iz Šmartna v Rožni dolini (Celje)
v Kalobje (Celje). Makuc Bogdana iz Stogovcev (Ljulomer) v Staro
lipo (Črnomelj). Lorbek Maks iz Ženavelj (Murska Sobota) v Sevnico ob Dravi (Marilior 1. breg). Horvat Božidar od Sv. Antona v Slov. g. (Maribor 1. breg) k Zg. sv. Kungoti (Maribor 1. breg). Čulk Leopoldina iz Slatke gore (Šmarje) v SI.
r lj v Slov. goricah (Maribor I. breg). Kačič Marija od Sv. Lenarta v Slov. gor (Maribor
1. breg) v Laporje (Maribor d. breg). Kolnik Elizabeta iz Turnišča (Dol. Lendava) v
Limbuš (Maril>or d. breg). Zavec Marija iz Lebna (Maribor d. breg) k Sv.
Miklavžu (Maribor d. breg). Lužnik Franc iz Trtkova (Murska Sobota) v Gornjo Lendavo (Murska Sob.). Jazbec Štefanija iz Svetinj (Ptuj) v Tišino (Murska Sobota).
Pavlin Pavla iz Pertoč (Murska Sobota) v Tišino
(Murska Sobota). Šlubelj Marija iz Canjkove (Murska Sobota) v
Krog (Murska Sobota), lfari Dene* iz Fokovcev (Murska Sobota) v Kri-
ževce (Murska Sobota). Lavrič Marija iz Bolža (Novo mesto) v Mali Slat-
nik (Novo mesto). Leder Mirko iz Črne (Dravograd) v Šniihel pri
Žužemberku (Novo mesto). Leder Nada iz Topanja (Konjice) v šmihel pri
Žužemberku (Novo mesto). Primožič Alozij iz Poljan (Novo mesto) v Vavto
vas (Novo mesto). Polrč Ema iz Hajdine (Ptuj) k Sv. Urbanu (Ptuj). Roje Jože iz Žusina (Šmarje) k Sv. Marku (Ptuj). Nedeljko Hilda iz Turnišča (Dolnja Lendava) k
Vel. Nedelji (Ptuj). Vrbnjak Klara iz Tržišča (Krško) k Sv. Andražu (Ptuj).
Klethofer Friderika od Sv. Bolfenka (Ptuj) k Sv.
Lenartu (Ptuj). Jerše Danijela iz Zagradca (Novo mesto) na Dobravo (Radovljica). Donik Anion iz Skalskih Cirkovrev (Slovenjgradec) v Šmartno (Slovenjgradec).
r™
?9
Aene« Otinther!
Sisšica - Rožamarija
In it vstopi naš dolgi gospod.
l ajni svetnik Schvvarzen iz Giessena.«
■Gros Thorstein.«
Ko začuje tajni svetnik to ime, je ves presene čen. Brž vpraša:
»Grof Thorstein iz Rima? Via seltimo set-tembre?« ...
»Da. sem pravkar dospel iz Rima.«
Zdajci se približa zdravnik s hudo naglico. Brž zaprosi profesorja-
»Dragi gospod profesor! Bodite toli ljubeznivi — sat ste pustih voz čakati — »skrbite mi tole v apoteki! Ne morem vam Se nič povedati. In tale dva brzojava. Enega za kneza v Braunecku. drugega za grofa "Ihorsteina v Rimu. Prinesite, prosim zdravila semkaj, kajti princesa želi nujno z vami govoriti.«
In že se obrne zdravnik ter z veliko naglico izgine v vili. ne da bi bil opazil v somraku drugega gospoda
-Gospod tajni svetnik, brzojav ... Oprostite, •liša! sem svoje ;me Jaz sem edini grof Thorstein. kateremu bi mogla princesa brzojaviti Lahko se izkažem« Brž potegne svoio listnico, iz katere izvzame nase naslovljena pisma in potni list.
Z besedami: »Oprostite, gospod grof. to je zaupna zade>a.» v?ame profesor potni list. ga pri bližnjem »vetflniku vestno pregleda in izroči nato »rzoiav grofu Thorsteinu Obenem ga obvesti, da je tudi pismo zanj že na poti v Rim Brzojav obsega I« nekaj be*ed:
»Dragi Harro, ko boš prečital moje pismo, stori mi to Ijubav in govori z očetom! Rožamarija.«
»Depeša omenja neko pismo. .«
». katerega sem jaz izročil pošti.«
»Je princesa bolna?«
Pokorn Elizabeta iz Prihove (Konjice) v Sovodelj
(Škofja Loka). Turk Ida iz Zavodnja (Slovenjgradec) na Trato
(fikofja Loka) Regvat Janko iz Dobja (Šmarje) k Sv Petru pod
Sv. gorami (Šmarje). Cverlin Agneza iz Dobja (Šmarje) v St. Vid pri
Planini (Šmarje). Božič Amalija iz Orešja (Brežice) v Strekljevee (Črnomelj).
Babič Josip iz Dobrovnika (Dol. Lendava) v Me-
lince (Dol. Lendava). Kovač Genovefa od Sv. Benedikta v Slov. goricah
(Marilior I. br.) v Črno (Dravograd). Kogej Emilija iz Kuzme (Murska Sobota) v Pre-
valje (Dravograd). Kobolt Rudolf iz Selnice (Maribor 1. br.) v Pre-
valje (Dravograd). Pichler Vera iz Marenberga (Dravograd) v Vuh-
red (Dravograd) Viher Miroslav od Sv. Jederti (Laško) v Skorno (Gor. Grad).
Višner Ludvik iz Cankove (Murska Sobota) v Moravče (Kamnik). Petrič Fratic iz Petefiovcev (Dol. Lendava) v Sela
(Kamnik).
Pele Otllija iz Stare vasi (Brežice) v Dol. vas
(Kočevje).
Cotman Alojzij Iz Starega trga (Črnomelj) v Zreče
(Konjice).
Cotman Vida iz Starega trga (Črnomelj) v Zreče
(Konjice).
Potokar Rafaela od Sv. Križa (Litija) v Olševek
(Kranj)
Boje Bogomila iz Moravč (Kamnik) v Podbrezje (Kranj).
Rodič Valerija iz Slopič (Novo mesto) v Križe (Kranj). '
Kuharič Martin iz Trboj (Kranj) v Voklo (Kranj).
Debevc Boris iz Senovega (Brežice) v Mavčiče (Kranj).
Debevc Angela iz Senovega (Brežice) v Mavčiče (Kranj).
šašek Alojzij iz Božekovega (Črnomelj) v št. Janž
(Krško).
Lepšina Josipina iz Nove Štifte (Gor. Grada) v
Boštanj (Krško). Fister Franc iz Cajnerjev (Logatec) k Sv. Križu (Krško).
Fister Štefanija iz Cajnerjev (Logatec) k Sv. Križu (Krško).
Mohorič Jožefa od Sv. Bolfenka v Slov. gor. (Ptuj)
na Polico (Litija). Mrak Branislava iz Sv. Barbare (Ptuj) v Veliki
Gaber (Litija). Bricelj Julija iz Zg Ponikve (Celje) v Izlake (Litija).
Kimej Danila iz Smuke (Kočevje) v Jurklošter
(Laško).
Soklič Ivan iz Galicije (Celje) v Jurklošter (Laško). Prešeren Adolf iz Banjaloke (Kočevje) k Sv. Lenartu (Laško). Švarc Ivan od Sv. Miklavža (Laško) v Razbor (Laško).
Šuc Eleonora iz Kala (Laško) v Reko (Laško). Štante Jurij iz Prevorja (Sinarje) v Bevke (Ljubljana okolica). Kroprivnikar Marija iz Sv. Marka niže Ptuja (Ptuj)
v žažar (Ljubljana o.). Kariš Olga iz Kapce (Dolnja Lendava) na Bloke (Logatec).
Janežič Zora iz Sv. Planine (Litija) v Stari trg (Logatec).
Samsa Gabrijela iz Dobovca (Litija) k Sv. Vidu (Logatec).
Turk Josip iz Melincev (Dolnja Lendava) k Sv,
Jakobu v Slov. gor. (Maribor 1. breg). Susman Angela iz Virštanja (Šmarje) v Gornjo
Ponikvo (Celje). Levstik Ljudmila iz Strug (Kočevje) v Dolenjo vas (Kočevje).
štrukelj Zofija iz Preddvora (Kranj) v Trzin (Kamnik).
Gašpari Šlefanija iz Dola (Ljubljana okol.) v Gor.
Pirniče (Ljubljana o.). Cezdilnik Marija iz Blagovce (Kamnik) v Radomlje (Kamnik). Drovonik Marija iz Šmarij (Ljubljana okol.) k
Dev. M. v Polju (Ljubljana o.). Pečovnik Stanislav iz Tišine (Murska Sobota) v
Frani (Maribor d. lir.). Štrus Franc iz Doline (Dolnja Lendava) v Blagovico (Kamnik). Štrus Ana iz Doline (Dolnja Lendava) v Blagovico (Kamnik).
Kauter Janez iz Kapce (Dolnja Lendava) v Dolino
(Dolnja Lendava). Pevc Bogdana iz Mosčancev (Murska Sobota) v
Preddvor (Kranj). Hrast Natalija iz Blagovice (Kamnik) na Brdo . (Kamnik).
Strniša Josipina iz Podsrede (Brežice) v Blanco (Brežice).
Da, toda ne vemo še nič gotovega. Saj ste sami slišali. Poizkusite dobiti pismo, morebiti je še tu!«
»Vi ste preljubeznivi. gcsfiod tajni svetnik. Kajneda 6te se malo pobrigali za princeso, ker je tako osamljena? Je princesa Helena še pri njej?«
»Žal vam ne morem dati nikakšnega pojasnila. Danes sem šele prvič govoril s princeso. Če bi mi hoteli malce pomagati, ni vas prosil, da mi oskrbite zdravila in brzojav . . Gre hitreje!«
Gospoda 6ta vse oskrbela, toda pismo za Harra že potuje v Rim.
»Dovolite, gospod tajni 6vetnik. da vas spremim do vrtnega vhoda!«
Spotoma vpraša gospod profesor grofa, če bi ne hote! rajši kar ž njim vstopiti. Nakar mu grof Thorstein odgovori:
»To je nemogoče! Ze leta ne občujem z Brau-neekom Ne da bi se bil spri s knezom. Ta je bil z menoj vselej skrajno obziren in ljubezniv... Toda — če bi z vami šel gor — morebiti še to storim — imela bi prav gotovo najlepši s|xir. Cital sem recept Zdravnik predpisuje kafrno injekcijo... Boji se najhujšega. — Moj Bog, tako grozno pa vendarle ne bodo trpinčili dušice! — Vse to poznam Saj vse ftkupai nič nc pomaga! Samo podaljšuje življenje in muko. Gospod tajni svetnik, pomagajte ji vendar! Kdo za božjo voljo je pri njej?«
»Kolikor je meni znano, jc to neka čemerna Angležinja, katero sem nekega večera videl v stanju, ki ni ravno dostojno za princesino častno damo! To stanie nam iz akademičnega življenja ni neznano.«
Harro zngodrnja: »Gospoda ima posebno smolo « temi Angležinjami!.. Ne razumem... Ali je še kdo drug pri niej?«
■Neki rjav sluga in mlada, skromna gospodična, ki se m- dozdeva zelo zanesljiva Seveda, ko sem privede! princeso domov, ni Silo blizu Jlive duše! Ali poznate princeso že dolgo?«
Ko je bila še takole majhna.« Harro napravi kretnio. ki bi naj izrazila tedanjo višino princese.
Baje Angela iz Čateža (Novo mesto) v Zaplano (Ljubljana okol.).
Praznik Marija od Sv. Tomaža (Ptuj) v Selnico ob Dravi (Maribor I. br.).
Terčak Stanislav iz Marenberga (Dravograd) v Selnico ob Dravi (Mar. I. br!).
Terčak Bogomira iz Marenberga (Dravograd) v Selnico ob Dravi (Mar. L br.).
Pečnik Leopoldina iz Selnice ob Dravi (Maribor 1. br.) na Homec (Kamnik).
Kajč Albina iz Odrancev (Dolnja Lendava) v Marenberg (Dravograd).
Stare Kristina iz Loškega potoka (Kočevje) v Ja-vorniški Rovt (Radovljica).
Robida Marija iz Kostrevnice (Litija) v Dol (Ljubljana okolica).
Vozel Marija iz St. Lamberta (Litija) v Kostrevni-co (Litija).
Zikero Helena iz Serdice (Murska Sobota) v Olševek (Kranj).
šušteršič Justina iz ČrinoSnjlc (Novo nteslo) v Limbuš (Maribor d. br.).
Ptuj
Izlet dekliške osnovne šole na morje je zelo lepo uspel. Otroci ao si ogledali Zagreb z vsemi zanimivostmi. BiH so v Bakru in na Sušaku ter se vrnejo v ponedeljek ponoči. Prosimo cerij. starše, da pridejo po otroke.
St. Peter pri Novem mestu
Počitniška kolonija Salezijanskega mladinskega doma v Kodeljevem hodi že nekaj let med nas letovat. Svoje redno bivališče ima pri gradu Otočec. Letos je teh mladih izletnikov 80 in se prav dobro počutijo v prosti nar»vi. Le kopanja bo letos manj kakor prejšnja poletja. Čeprav imajo Krko pred nosom, je ne morejo po želji izTabiti, ker pogosto deževje skoro neprestano vznemirja in grdi njeno naročje
Spominu umorjenega akademika Dolinarja smo se oddolžili minulo nedeljo s komemoracijo, ki jo je priredila tukajšnja krajevna organizacija JRZ. Govor, petje, zborna deklamacija — vse to je na-vzočne zgrabilo tako, da so se do ganjenosti raznežili moški nič manj ko ženske. Na koncu so pri sliki zaklanega Rudolfa vsi svečano prisegli, da se hočejo po njegovem zgledu za slovensko skupnost bojevati in žrtvovati.
Še eno novico bi radi zapisali. Zabeležili bi to, kar se je nedavno zgodilo pri hmeljniški zidanici sredi grčevskih vinogradov. O, to bi bila novica, ki bi jo s slastjo brali! Pa kaj, če bi jo zapisali mi, ko bi jo prejkone zbrisali v Ljubljani... Zato ne bomo pisali, pač pa svetujemo: Kogar pripelje pot v naš kraj, naj ne pozabi vprašati: »Kaj (letnega se je pripetilo pred tedni tam gori v vašem Grčevju — pri hmeljniški zidanici...?«
Radomlje
Pri nas smo pred enim letom ustanovili lastno pevsko društvo -Edinost«, ki si je postavilo za svojo nalogo gojiti lepo našo pesem, poleg tega pa nameravamo ustanoviti za mladino še pevsko in glasbeno šolo. V nedeljo, dne 15. t. m. nastopi to društvo prvič na koncertnem odru samostojno. Poleg domačega društva nastopijo tudi ruga pevska društva iz okolice z izbranimi pevskimi točkami.
Iz Julijske krajine
Kdo bo bodoči škof tržaški? O tem se veliko govori in ugiblje na Tržaškem in tudi v ostali Jul. krajini. Tudi »Slovenec« je o tem že pisal. Sedaj smo zvedeli z zelo verodostojnega mesta, da ima največ upanja postati tržaški vladika mons. Sa-veroi. mestni dekan in župnik v mestni bolnišnici ter glavni asistent Katoliške akcije v Trstu. Znano je tudi, da je mons. Saverni ožji prijatelj bivšega upravitelja goriške nadškofije mons. Sirot-tija. Rod mons. Savernija izvira iz Kranjskega, kjer se je svoj čas imenoval Završnik. Naši sosedje so lahko ponosni, da je njihova zemlja rodila že toliko odličnih mož.
Popravek. Hudomušni tiskarski škrat je v zadnjem »Ponedeljskem Slovencu« eno zakuril. Novi župnik na Colu, ki ga je ustoličil sam goriški nadškof, se ne imenuje Anton Žbogar, pač pa Anton Žagar.
Podpora za pogozdovanje. Ministrstvo za kmetijstvo in gozdove v Rimu je odločilo, da bo dajalo podpore tudi zasebnikom, ki pogozdujejo pustote Sli obnovijo propadle gozdove. Pogozditi se mora vsaj en hektar zemljišča. Delo se izvrši pod nadzorstvom gozdnih oblastev, ki dajo brezplačno tehnično pomoč, semena ali sadike; ta zemljišča so oproščena zemljiškega davka za 40 let, če gre za visoko debelni gozd, za 15 let, če te tiče nizkega gozda. Država daje posebno podporo in sicer največ v znesku dveh tretjin stroškov, ki so določeni v po. gozdovalnem načrtu. Prošnje naj se vložijo na deželno poveljstvo gozdne milice.
Tri peresna deteljica
Spisal M Kunčič - Ilustriral M Sedel
Že se je mlado jutro s srebrno roko in zvonko prepevajočimi ptički prismejalo 6 planin, ko je stari Jernač ves utrujen prisopihal do trga, ki je bil oddaljen debele tri ure od vasi.
Naravnost proti orožniški postaji je zavil in kot kraška burja planil čez prag pred orožniškega straž-mojstra Škrbino, ki je dostojanstveno sedel za mizo in nekaj čečkal po papirju. Jernač mu je začel razburjeno opisovati svojo nočno dogodivščino, toda s tako zmedenimi besedami, da vrli stražmojster nazadnje ni vedel, ali je Jernač okradel cigane ali cigani njega. Prodirljivo ie uprl svoje srepe oči vanj, ti močno zavihal krute brke, jezno udaril s svinčnikom po mizi in zagrmel:
»Torej VTag vas razumi, jaz vas ne! Ali mislite, da so uradne osebe zato tu, da bodo poslušale bab-je čenče?« Pokazal je z ošpičenim svinčnikom predse in velel: »Torej sedite!«
Jernač je preplašeno obmolknil in ee ozrl, da bi se pokoril ukazu.
»Torej ali bo kaj? Zakaj ne sedete?« je nestrpno zaklical stražmojster Škrbina.
»Ne morem,« je pohlevno povedal Jernač.
Stražmojster Škrbina je znova srdito udaril s svinčnikom po mizi in zarohnel:
»Zakaj pa ne? Ali mislite, da vas bom na kolenih prosil? Sedite, vam rečem!«
»I, kam pa?« ti je dovolil vprašati Jernač in plašno strmel vanj. »Saj nimam stola.«
Stražmojster Škrbina je sprevidel, da se je v svoji uradni vnemo prenaglil, v zadregi si je zavihal brke, zabrundal nerazumljive besede predse, potem pa je rekel z nekolikanj prijaznejšim glasom:
»No, potem pa stojte in odgovarjajte samo to, kar vas bom vprašal. Red mora biti. Torej kako se pišete?«
»Peter Jernač,« je ponižno odgovoril Jernač, čeprav je v njem vse kipelo.
»Rojeni?« je važno vprašal vestni in natančni stražmojster.
»Ja, rojen sem bil,« je zmedeno prikimal Jernač.	,
»Da bi vas kokljal« je spet zagrmel stražmojster. »Kdo vas je pa vpTašal, ali set bili rojeni ali ne? To nas nič ne briga. Kdaj ite bili rojeni, to nas briga.«
Ko mu je Jernač povedal tudi to in še marsikaj, kar je zanimalo prijaznega stražmojstra Škrbino, je bilo zasliševanje končano.
»Zdaj pa lahko greste,« je rekel stražmojster in mu z ošpičenim svinčnikom vljudno pokazal vrata.
»Ali jih boste ujeli?« je še ponižno vprašal Jernač.
»Brez skrbi!« je samozavestno odgovoril stražmojster in si krvoločno zavihal brke. »Kogar se mi
lotimo, ta nam ne uide.«
Zahvala
Vsem, ki so pospremili na poslednje počivališče našega očeta, brata, svaka in strica
Alojza Primca
bodi tem potom izrečena najlepša zahvala. V prvi vrsti se zahvaljujemo preč. duhovščini, pobr. pevskemu društvu »Zarja« za prekrasne žalostinke, Krščanski ženski zvezi za spremstvo in šopke. Gasilskemu druStvu in naraščaju, Gostil-ničarski zadrugi in Sokolu za častno spremstvo ter g. Matiji Volku za ganljivi nagrobni govor. Vsem, ki so nam osebno izrazili svoje sožalje ali z venci in šopki počastili spomin pokojnika — iskrena hvala!
Katarina Prime v imenu svojih otrok in ostalega sorodstva.
»Bila je še neznaten otrok. Nosil sem jo na rokah. Prosim vas, rotim vas, gospod tajni 6vetnik, če že res morate vbrizgniti to kafrno raztopino, obvestite me predhodno...! V tem primeru bom prišel gor. to bo gotovo imelo isti učinek.«
»Gospod grof. v hišo, kjer sem sam V6iljenec. vas, žal. ne morem poklicati Seveda bi vam tudi ne mogel zabraniti, če bi hoteli vstopiti.«
»Toda. lahko mi daste znamenje! — Ogledal sem si že to začarano hišo. Na verandi sedita dva marmorna leva. Postavite lučko mednju. ko bo skrajna 6ila. — V tem primeru bi celo knez sam 6rčno želel, da vstopim in bi vsi predpisi postali na mah neveljavni. Ako bi princesa padla v vodo, bi vendar smel imeti čast, da jo rešim smrti!«
»Cemu pa lakoj ne vstopite, tega ne doumem.
—	Položaj je dovolj resen.«
»Moram še malce poskrbeti za Harra Thor-steina. s katerim sem že enkrat vezan za življenje in le v skrajni sili bom prestopil mejo, ki me loči od Bratinecka.« S temi nekoliko zagonetnimi besedami je skoči' grof Thorstein iz vozila, ki se je ustavilo pred vhodom.
»Svetilko bom opazil z ulice, gospod tajni svetnik Če b: me pa le ne bilo. potem vas prosim, da me blagovolite osvoboditi iz rok domače policije, ki me bo morda zaprla radi ponočnepa pohajkovanja. Znam sicer nekaj italijanskih kletvic...«
Gospod profesor sedi nasproti mlademu zdravniku. ki zre zaskrbljeno predse.
»Bili bi smeli poklicati tudi doktorja Akvilija.
—	Ako pozovejo Nemca, store to le zato, da napiše recept. No. smo pač mrki suroveži... brezčutni rezači mrlič«.. En primer je donosnejši od drugega ... Zasluži se nekaj z gledanjem in opazovanjem .«
»Doktor, čemu obrekujete?«
Kar se prikaže Liza ter reče: »Oospod tajni svetnik, princesa prosi, če bi hoteli vstopiti.«
Brž se profesor prepriča o vsebini svojih žepov. K sreči ima še vse in ničesar ni izgubil. Nato sledi zt deklico.
Na belo preoblečeni postelji leži princesa iztegnjena. Svilena pernica jo zakriva do podpaz-duhe. Ob straneh ležite njeni dolgi, težki, motno-zlati kiti. Je kot marmorov spomenik s 6trogimi ranogotičnimi potezami. Ne zgane se, le njene oči še žive. Okno je odprto... Rahel dih po nežnem vonju vrtnic, . in vendar ni vrtnic nikjer!...
Šepeta je ga vpraša princesa: »Ste govorili z zdravnikom?.,. Bom morala umreti?«
Kakšno vprašanje! In kako hudo je najti nanj primeren odgovor!
»To je v božji roki! Toda nekaj že lahko tudi vi doprinesefe. princesa, da ohranite svojemu očetu edinega otroka. — To ste vendar vi sama! — Resno se opogumite! Mislite na stare Brauneckerje! Vi lahko pokažete v tej sobni tišini ravno toliko poguma. kot so ga pokazali vaši pradedje na bojnem polju.«
Pri teh besedah se prikaže rahel rožen dih na bledih licih princese. — Kako dobro vendar pozna gospod profesor človeško dušo!
»Saj veste, kaj hočete... Ne se več pregrešiti nad ljubeznijo!...«
»Sla sem že predaleč, ne najdem več nazaj. Jaz vendar ne bom mogla več živeti s svojim očetom ... Moram ostati večno osamljena... Moja mačeha ne bo nikdar trpela, da sem pri njem.«
»In vaše matere — ali bi je ne mogli prepričati?«
»Izključeno! — Ona bo o meni verjela naj-6trahovitejše dokler bo to sama hotela ..«
»Vi sami pravite — dokler bo »o sama hotela verjeti. Kaj. ko bi pa le mogli premagati mater s svojo dobrodušnostjo? Seveda bo to dolga in mučna jiot. Morebiti bo pa manj mukepolna. kakor potovanje v Jeruzalem v nabito polnili ladjah po vročih puščavah, pred grozečimi saracenskimi puščicami, v žeji in glodajočem domotožju po zelenih gorahl Le velike duše zmorejo velike stvari!«
Lepote naše zemlje
Po Bizeljskem okrog
Malokdaj se splošno sliši kaj o Bizeljskem. Večini je ime znano le po izbomem bizeljskem vinu, ki je nekaterim prava redkost, pa vendar ne vedo, kje je tista trta rasla, ki je dala tako vino. Malokdo pač zaide v te obsotelske kraje, če že nima posebnega opravka tam.
Po velikem in rekel bi popolnoma nepotrebnem ovinku skozi Brežice prevozimo z avtobusom železniški tir proti Zagrebu (cesta od postaje do tu ob železnici bi bila za tri kilometre krajša), nato nekoliko v klanec in po ravnem in že nas objame tiha Dobrava, gozd, ki nas spremlja 4 km daleč na obeh 6traneh ceste. Približno v sredini, pri »jagru« (lovska hiša), je cestno križišče: na levo kaže tabla v Globoko in na Videm, na desno se odcepi kolovoz v na lepem položnem griču ležeče Kapele. Naša pot gre naravnost proti severu. Dobrave je konec, okrog na6 60 travniki in polja, od daleč že zelene vinogradi. Zupelevski klanec, navzdol radost, navzgor muka kolesarjem ter kobilici, ki nas mora vleči, še malo, v Stari vasi smo, prva važna bizeliska vas. Ima svojo ljudsko šolo, menda štirirazreanico.
Na levi 6trani ce6te se vrstijo griči, na desni polje in travniki tja do Sotle in še čez na Hrvatsko, zadaj zopet vrsta gričev. Vse se koplje v vročem
Bizeljski grad
poletnem 6oncu. Z gričev se belijo cerkvice, pod njimi 6e skrivajo v drevju vasice, med vasmi »kraljuje« Kraljevec.
Ze nas pozdravlja Sv. Lovrenc na Bizeljskem na gričku, zadaj za njim na hribu Sv. Ana brez zvonika. Zgornja S<ušica in potem Spodnja Sušica, bizeljsko žarišče. 6edež županstva; dalje so tu pošta, orožniška postaja, župnija, šola. Na vse strani^ se od banovinske ceste ločijo kolovozi in pota. Kam zdaj? Glavna cesta, ki vodi v Št. Peter pod Sv. Gorami, se prične takoj za Sušico vzpenjati in doseže najvišjo točko 361 m. nato se v naglih ključih zažene navzdol v Št. Peter (213 m). Najvišja točka ceste je obenem važno križišče: tu se konča občinska cesta iz Klanjca, prične se pa cesta na Sv. Gore.
Iz Sušice nas potegne kobilica mimo šole in pod gričem, na katerem stoji obdana z vinogradi in pokopališčem lama cerkev Sv. Lovrenca (201 m) do Gornjevasi. Tu se do zdaj še dokaj dobra ce6ta spremeni v slab kolovoz in zato zamenjamo voz z nogami, da se preveč ne pretresemo. Za vsakim ovinkom nov 6vet, povsod pa vinograd, v ravnini pa koruza. Na desni leno teče Sotla (tu ji pravijo »Sokla«), na levi v strmini vinograd. Čez Sotlo 6em se 6veti grad Novi dvori, višje gori čepi sredi vinogradov Klanjec, 100 m nad Sotlo, z velikim
frančiškanskim samostanom in Mihanovičevim sjx>-menikom na trgu pred cerkvijo, kar sem seveda šele pozneje videl, ko 6em si Klanjec jjobliže ogledal. Levo od Klanjca dolg hrib Cesarsko brdo z
šele
razvalino Cesarskim gradom (462 m).
Na cilju smo. Orešje. Pravo Bizeljsko je šele baje tukaj. Sv. Magdalena in nekaj hišic okrog, to je Orešje Povsod orehova drevesa, jx>lna orehov, po 6 in celo po 7 6kupaj sem jih videl. Pa vinska
Pišece
trta, potna že zdaj težkih grozdov. Dosti bo dobrega vina. ako Bog da. da ne pride še kaj hudega. Povsod vinograd, do vrhov, v osojnih legah bukov gozd Noben hrib ni 700 m visok, razgled pa povsod diven. Vsa Zagrebška gora (Sleme) leži nred teboj in do nje vrsta gričev za drugo, vse zeleno, •e v 6oncu bleščeče.
Toda Orešje ni samo tista va6ica s cerkvijo. Ne, domačije so raztresene po ravnem, po vrhovih, po pobočjih. Tu in tam privre na dan ledenomrzel studenec. Malo jih je in ženske morajo daleč nositi
na glavi vodo.	. .
Rejenih ljudi vidite tod prav malo. vse je do kraja tzgarano. Že otroci so vajeni trdo delati. Vinograd obdelovati ni šala, ako hočeš imeti res kaj od njega. Toda dobri so in prijazni, vsi ti ljudje. Vsi te pozdravijo, če hodiš po tej ali po oni s rani Sotle Vsi govore »slove nako-hrvatski« in »hrvatsko-slovenski«. Zato slišiš onstran Sotle poleg pozdrava »Dober dam!« tudi »Falen Isus«. Imajo pa tudi to važno skupnost, da so vsi zelo revni, Slovenec kot
Hrvat. Prav malo jih je, ki bi se lahko ponašali z gotovino. Saj kmet nima ničesar, kar bi mogel usf>ešno prodati, ko pa nima nobena stvar cene. Na hrvatski strani imajo vsaj avtobusni promet iz Zagreba čez Klanjec v Hrvatsko Zagorje, na naši strani pa vozi avtobus le do Sušice. Ob Sotli nimamo spoli nobene j^oštene ceste, niti mostu čez vodo, da bi lahko za silo uporabljali hrvatsko cesto.
Kot že omenjeno, vodi iz hrvatskega Klanjca čez Sotlo brez mostu občinska cesta do kote 361 m na cesti Sušica—Št. Peter in sicer čez Orešje, mimo nove Slomškove dvorazredne šole, nato mimo dokaj zanemarjene pristave »Freihof« in mimo dobro ohranjenega bizeljskega gradu. Nekoliko nad gradom, pri najjol razpadli kajvelici, 6e cesta prevesi navzdol. Tu se nam vsili v oči kosmati Silovec ali Spieek (699 m), v čigar južnem vznožju sloni vas Pišece. obdana od vinogradov. Tam izvira izjvod Silovca močan vir, ki žene kar zajx>redoma pet mlinov, drugega nad drugim, ker je med zgornjim in spodnjim delom vasi V6aj 50 m višinske razlike, in sicer v mali razdalji. Iz Sušice potrebuješ čez hribe mimo zaščitnika bizeljskih vinogradov. Sv. Vida, v Pišece dobro uro hoda.
Povrnimo se zopiet na cesto skozi Orešje. Cesta teče pod pečinami Kunšperškega hriba (598 m). Baje je na vrhu bil ribnik, zdaj j\a je voda v hribu in napaja vse studence, ki privro spodaj na dan. Na strmo skalo, tako pravijo šaljivci, je nekoč neki prismojenec prignal kravo do roba prepada in ji od tam fiokazal Brežice, češ: »Vidiš, tam so pa Brežice.« Baje so jvotem kravo komaj potegnili na varno. Razgled je odtod res zanimiv. Gorjanci od začetka do konca, vsa dolina Krke in Krško polje, v ozadju še celo Kočevski Rog. Na drugi strani pa hrvatsko gričevje z Zagrebško goro, na desni od nje ravnina proti Karlovcu.
Pot na Sv. Gore je za vsakogar lahka, ker je tako jvoložna, da bodo vozili avtomobili prav do mežnarja, pet minut jx>d cerkvijo. V jvoletni vročini popotniku prav dobro de senca bukovega gozda na obeh straneh te ceste, ki je obenem meja med brežiškim in šmarskim okrajem. Žejnemu pa ustre-že izborna mrzla voda iz »Božje noge«, kapelice, v kateri je izvir. Voda je nekoč res pritekla izpod Kristusove noge na razpelu, pozneje pa so jo napeljali po cevi iz kapelice, da je boli dostopna. Še nekoliko 6trmine in že smo pod veliko lipo.
Od mežnarije gremo nekaj minut naokrog r>o hribu, po lesenih stopnjicah do velike romarske cerkve na Gorah. Poleg cerkve stoje še tri več ali manj zapuščene kapele.
Notranjščina cerkve je veličastna, zanimiv je oltarček na 6redi s kipom Matere božje. V stranski ladji vise številne zaobljubne in zahvalne slike. Če želiš, ti mežnar rade volje pokaže Tattenbacho-vo lobanjo za oltarjem, kjer je shranjena v preprosti omarici.
Od cerkve je razgled samo proti severu, severo-zapadu in severovzhodu, toda ta razgled mora vsakogar očarati. V6e bližnje in daljne gore lahko razločiš in sipoznaš, če imaš 6 seboj specijalko. Bohor, najvišji vrh med Celjem in Brežicami. Št. Vid pri Planini, Boč. Donačka gora, Pohorje v vsej svoji dolžini, celo Uršljogoro in Peco je mogoče
Sv. Magdalena v Orešju, zadaj bi/.cljski grad
videti, če ozračje ni megleno. Na severovzhodu se razprostira pred tvojimi očmi celo hrvatsko Zagorje. S|>odaj pa leži Sv. Peter, kamor spada romarska cerkev Sv. Gor kot podružnica. Ugibal sem, zakaj Sv. Gore. ne gora, ko je vendar samo na enem hribu cerkev. Imenuje se pa tudi sosednji višji hrib Rošce Sv. Gora, vendar sc to ime ne ujx>rablja več, na specijalki pa je še vedno ileiliger Bcrg tudi za vrh Rošce naveden.
Drug zanimiv izlet je v sotesko Zelenjak. dolgo kake 4 km. Prične se ta soteska pri vasi Suh idol pod Klanjcem, konča jva pri vasi Kunšf>erk pri Sv. Petru. Krasna cesta vodi skozi sotesko, vsak ovinek nudi nove zanimivosti. Naenkrat zraste sredi doline strm hrib, na njem cerkvica (Majka božja rižvica), cesta se razcepi, na levo pelje v Desinič, na desno v Tuhelj. Kmalu nato dospemo do lepega belega poslopja: Mlin. Daleč gori v hribu na Štajerski strani moli proti nebu ogromna skala, kot drugi »Babji zob«. Se nekaj mimrt in hrib na desni, Cesarsko brdo, se je odmaknil, stopimo v ravnino. Na levi se ruši v nič na strmi skali razvalina Kun-šperka, v ozadiu se zasveti s hriba rdeča streha cerkve na Sv. Gorah, v ravnini pod njo se prikaže vas Sv. Peter. Na desni jvoljc, vinogradi, pa zonet vasi in cerkve na gričih: Sv. Rok v Kumrovcu, Sv. Križ i dr. Po slabi brvi gremo čez Sotlo v vas Kunšperk. ki pozimi dalj časa sploh nima 6onca. od tod pa r>o višinski poti nad Zelenjakom nazaj proti Orešju. Krasen sprehod! Med jvotjo izvrsten studenec.
Med Orešjem in Klanjcem so ob Sotli znamenita zgodovinska tla. Še pripovedujejo o nekem »Trojnem mestu« in se še zdaj najdejo razni ostanki ter napisi. Na malem gričku nad Sotlo 60 bile »gavge«. kjer ie bizeljska sodniia obešala hudodelce. Tu so baje nedavno izkopali še železen koro-bač, ki je bil prav spretno spleten. Po teh poljih so pred 360 leti korakale armade kmetov v bojih za »Staro pravdo«.	(J. L.)
Od Skadrshega jezera v Dubrovnik
... Avto se je ustavil. Pred nami je. ležalo Skadrsko jezero, ali kakor ga imenujejo domačini, »Blato«.
Zanimivo je to jezero, to »Blato«. Ali kaj bom govoril. Poslušajte, kako je opisal Skadrsko jezero, okolico, ribiče, Ceko Stefanovič, publicist.
»... Ljudstvo pravi Skadrskemu jezeru, kakor ga imenujejo geografi in kakor je zapisano v zemljevidih, »Blato«.
Čudovito zanimiva je njegova panorama. V njegovi, kakor zrcalo gladki površini, se zrcalijo gore Vjeternik, Sutroman in Crmničke planine. Površina jezera, ko je jezero mirno in ni povod-nji, meri 360 kvadratnih kilometrov. Takšno je v juliju in avgustu. Površina »Blata« je nestalna. Ko dežuje se izlivajo vsi hudourniki v jezero. Tedaj se voda naglo dviga in objame površino okoli 550 kvadratnih kilometrov. »Blato« postane tedaj morje.
Pod divjimi strminami, pri vodi, so naselbine delavcev-ribičev. Mnogo in naporno delajo ribiči za kruh. Ribolovstvo je kruh za mnoge, katerim je jezero požrlo zemljo. A to jezero preti vedno, kakor nenasiten zmaj, da še več požre.
Tu in tam stoje bajte kmetičev. osamljene in z zobom časa oglodane A jezero kljubuje in se razliva od Crnojevič reke do Bojane reke in od divje planine Rumije pa do Krajinskih gor. Zato so prebivalci v neposredni bližini Skaderskega jezera siromaki. Ribiči. ^
Voda jezera boža golo skalovje. Tu in tam je izjedla pečine.
Krasno je Skadrsko jezero. Pa tudi strašno. Ne pihlja jx> njem samo vetrič. Razjezi se včasi kakor zmaj. Razbesni. Strašno je takrat kakor pošast.
Strašno je, ko vetrovi razburkajo valove. Nemogoče je vsako jadranje in lovenje rib, ko zapiha ijužnjak« in razburi jezero. Še strašnejši je vihar, imenovati »upori. Neusmiljen je »severnjak«, ki piha pozimi in to po deset dni brez
prestanka. Mrzel je, da vse zmrzuje in tudi Crnojevič reka.
Tam doli nekje, v nekem rokavu teče skozi strmi klanec ta Crnojevič reka. Blizu tam so znani cekljinski ribolovi Od izvira reke in do Skaderskega jezera pripadajo ribolovi plemenu Cek-Ijinskemu. Bogati in znani so ribolovi: Bazagur, Grab, Čurovo oko in Ran. V te ribolove privablja v jeseni in pozimi veliko množino rib toplina izvirajoče vode.
Neizmerno je bogastvo, ki ga nudi ribolov. Dober del tega bogastva |>ripada plemenu Cek-Ijinskemu. Vendar so Cekljinci sami veliki siromaki.
Vsako sezono dajejo ribolovi na milijone dohodkov Vsako sezono ostajajo ribiči v dolgovih. Nekoč so se ribe dobro prodajale. Pred nekoliko leti so prišli na Rijeko tujci. Hoteli so delati biser iz ribjih luskin. Da utrudljivo in znoja polno delo ribičev spremene v sijajna zrnca, ki bodo krasila lepe čope. Da od truda in znoja prepojene ribje luskine spremene v bisere.
Tvrdka je nosila zveneče ime. Ime je vlivalo vtis solidnosti. Moralo je naravnost vzpodbujati. Bila je nekakšen dokaz financijske moči.
Ali v resnici je bila tvrdka hazard. Z očarljivo vero: »Miza, pogrni se!« S to vero je operirala. Hotela se je realizirati z mastnimi divi-dendami. Tvrdka je ribje luskine, znoj jezera in ribičev, spreminjala v ceneni nakit za lepotice
vseb kontinentov. A ribiči od tega niso imeli nič. *
Na jezeru je ribolov preprost. Enako kakor na Ohridskem jezeru. V zimski in jesenski sezoni se lovi mala riba. Tedaj je ribolov obilen. V začetku jeseni in v pomladi se lovi velika riba. V jezeru je najbolj plodonosen lov na ukljeve. Čez 500.000 kg nalovijo teli rib, ki dajejo, ko so kon-servirane. okrog 250.000 kg in prinesejo blizu tri milijone dinarjev.
Poleg tega se je biserna ribja luskina izvažala v inozemstvo, največ v Pariz. Do 300 dinar-
jev je 6tal kilogram ribjih luskin. Samo cekljinski ribolovi so dajali do 5000 kg luskin.
Pa ne samo ukljeve, temveč tudi skobne, jegulje, mladice. kar|>e. klene, svrage lovijo v jezeru.
Za lov pa je neobhodno jiotrebno orodje. A orodje je neuresničen sen ribičev.
Ali čim bolj smo se bližali Dubrovniku, tem več ravnine ie bilo. Več polja, žito, ječmen, oljke, gaji oljk... fige, češnje in višnje, slive... in vinogradi Pravkar so jih škropili.
»Peronosjvoro preganjajo kakor pri nas v Pe-krah.« je rekla gospa Marija. Nato pa dodala z začudenjem: »Dosedaj 6em si predstavljala vinograde na gričih, kakor so pač Pekre, Kozjak, Haloze, Jeruzalem itd. Tu pa so na ravnini, takorekoč na polju, kakor pri nas pšenica in krompir.«
Matevž pa je poučil gospo Marijo:
»Na gričih raste v Dalmaciji kamenje. Pri nas ga f« zojvet moramo kopati iz zemlje.«
»To bi morali imeti ini,« je kimala gospa Marija. »Znali bi ga porabiti.«
»Tudi tu ga znajo.« je pripomnil Zdravko. »Prodajajo ga, kakor pri nas les. In to leto za letom več.«
»Kdo ga pa kupuje,« je vprašala gospa Marija.
»Amerikanci.«
Gospa Marija ni vedela, ali naj veruje ali ne. Ali šoler li je potrdil...
Ze takorekoč pred vrati Dubrovnika smo zagledali nenavadne brzojavne drogove, kakor se je izrazil Zdravko.
»Agave so to.« je pojasnil šoler. »Stoletne rože, kakor pravijo, ker cvetejo menda vsakih slo let.«
Gledali
smo grmičje z velikim mesnatim listjem, zobčastim, ki je kiivelo kvišku. Iz sredine pa je poganjalo deblo, debelo, visoko kakšnih tri. štiri ali celo več metrov. Na vrhu debla so bili cveti, podobni jvorcelanastim kavljein, kakršni 60 na brzojavnih drogovih.
»Resnično,« je kimal Zdravko z glavo. »Kakor da so živi brzojavni drogovi. Cvetje, kakor prsti roke. Samo žico jim je treba dati, pa 60 brzojavni drogovi«
»A tam.« je kazal z roko Matevž, »kakor da so naši fantje nam v čast postavili mlaje.«
Dominikanski samostan v Dubrovniku
In res so se pred nami in ob cesti dvigale visoke, ravne, vitke palme, kakor da stoje sveče ali pravi mlaji, le na vrhu za palme z značilnim listjem obdane. Samo kakšno darilo je treba obesiti tam gori in plezalec lahko poskuša svojo plezalno umetnost.
Lepo je gledati take palme. Saj tako velikih še nismo videli. V parku v Ljubljani ali v Mariboru tudi rastejo, a 60 tako okrnjene, kakor v gozdu praprot ali na travniku presliea, nekdanja, v pred-potopni dobi, ogromna drevesa. Tako velikih, veličastnih pa še nismo videli. Bile so kakor smreke v naših gozdovih.
Avto |e zavil v ulico. Bila je vsa v skalo vsekana, nekakšen globok klanec. Zakaj, stene ulice, iz žive 6kale, 60 se vzpenjale visoko, gotovo osem metrov in na njih je počivalo zidovje trdnjave. Divje romantična, kakor na slikah v razbojniških romanih, se mi je zdela ta ulica s trdnjavskim obzidjem.
Še nekaj minut in pred nami se ulica mahoma razširi in obstali smo na trgu 6redi Dubrovnika.
Večerilcr se je. Pod palmami so se sprehajali Dubrovničani in Dubrovničanke, pa tudi mnogo letoviščarjev z raznih strani. Morje je tiho šumcJo. Na vrtu je igrala godba arije iz ojvere Traviata. Nežni, ljubeči glasovi valčka so se spajali s šelestenjem palmovih listov in šumenjem morja. Vse je bilo živo brezskrbno... Svetilke so poljublja le 6 6vojo svetlobo lepe obraze Dubrovničank, elegantne toalete in spremljale gibčno lahko hojo lepih nožic. Žarki svetlobe so se odbijali od listov palm in sc hiteli kopat v morske valove ter so jih srebrili.
Morje je tukaj polno zlata in srebra, kakor da se mesečna svetloba spreminja v morju v le dragocene žlahtne kovine. Zlata in srebrna barva prehajata druga v drugo brez odmora 'n ustvarjata blesk, kakor ga pripovedujejo samo pravljice o začaranih deželah. Nebo je videti tako blizu, tako jvolno zvezd, tako gosto, a v tem soju docela južno, da se zdi, da bi ga prijel z roko in se naslajal z vonjem rastlin, s katerim se zdi, da je prepojeno. V resnici pa ima nebo sijaj ledeniške zime. samo da je tako mlačno, tako mehko, tako nejvoznano sladko, kakor je pač le nebo v Dubrovniku...
(Ivan Vuk)
Kovčcg iz krokodilovcg< u»nj?
MLADI SLOVENEC
Koknn:
Naša Metka
Naša Metka jo učena, črke tri ie dobro zna: n—e—i.... že tedne tri Jih glasno v božji dan brblja.
Ta »e nekaj naša Metka dobro zna: z noiicmui brcati, objemati mamico z ročicami...
Skrivnostni pes
Kokun:
Modri muc
Spričevalo Imenitno jc dobil naš Janezek; takšnega še svet ni videl: cvek na cvek, cvek ua cvek ... Ko ga očka je prečital, je ves žalosten in mrk šibo vzel in z njo izprašil sinku hlače: švrk, švrk, švrk1 Janezek je tulil, jokal, ko da se podira svet in že mama je jokala in še ded je bil ves bled. Muc pa za pečjo je dremal in takole modroval: >Prav ti je, lenuh nemarni, pa bi eo učil, mijav!«
V živalskem vrta
Oče vzame AndrcjČka prvič s seboj v živalski vrt. Krmila sta laliode, ogledovala medvede, ki so nerodno stopicali po kletki in opice, ki so sc prekopicevale, da je bilo veselje. Nazadnje sla obstala pred kletko, v kateri so se zvijale kače. Andrejček je nekaj časa začudeno opazoval pre-čudne živali, potem pa je rekel:
>0čka, tile repi so ml zelo všeč — anipak kje »o pa Živali?«
V gostilni Pri belem volku« Je sedela večja družba. Govorili so vse vprek, glavno besedo pa jo imel stari pomorščak Tevž. Dovolj morij je žc prebrodil in marsikaj veselega in žalostnega jo doživel na svojih potovanjih po svetu, zato ni čuda, Če je zgodbe kar iz rokava stresal. Tistega večera je beseda nanesla na pse. Naš Tevž Je nekaj časa poslušal, kako »o se pivski tovariši hahall s svojimi lovskimi In pasjimi dogodivščinami. Ko pa jim |e nazadnje začelo štrene zmanjkovati in niti lažnivih zgodbic niso več vedeli, je naš Tevž počasi vzel pipo iz ust, krepko pljunil in tako-le zamodroval:
>Kar jo res, je resi Psi so hudo pamotne živali. Poznal sem psa. ki nI bil nc lep no čiste pasme. Grdo ščenel bi rekel, kdor bi ga videl. In vendar je bil pes od fare. da malo takih.
Tistega leta je plula naša ladja v Avstralijo. Ustavili smo se v pristanišču DjokjakartI na južni obali otoka Jave. Iz Trsta so nam brzojavil, nnj počakamo mesec dni na Javi. Ne vem, zakaj so tako naročili, toda pomorščaki smo bili veseli. Smo si lahko vsaj temeljito ogledali otok. Spomnil sem se, da živi v Magelangu rtioj prijatelj, ki se je tam stalno naselil. Prosil sem kapitana za dopust in dobil sem ga. Odpeljal sem sc s prvim parnikom proti severu v Mugelang.
Prijateljeva družina me je prisrčno sprejela. Zvečer smo sedeli na prostorni verandi in kramljali. Če govorim o družini, nc smete misliti, da so bili zbrani okrog mize dedi lu babice, tete in strici, bratranci in sestrične, nečaki in nečakinje, vnuki In vnukinje In ne vem, kaj še vse. Bog ne daj! Da povem po pravici, bilo nas je samo pet. To se pravi: moj prijatelj, njegova žena. ki sem jo prvič videl, njuna hčerka Anica, Pufi in jaz. Pufi prav za prav ni zinil nobene, toda bil Je povsod, kjer je bila njegova varovanka Anica, ki je komaj leto dni gledala božji dan.
Kdo pa Je bil prav za prav Pufi? Pes. Toda ne sprašujte me, 7.fl hožjo voljo, kn.^cn pes. fte sam hi lc s težavo ugotovil svoje pokolenje. Bil
Medvedek gre v Afriko
(Nadaljevanje.)
Majda se je zatekla k svojim punčkam. Pravila jim je o medvedku, toda Čudno — punčke so naenkrat postale neprijazne in žalostne. Nič več smeha ni bilo v njihovem kotu. Prej je bilo vse drugače. Takrat je bil v njihovi družbi še medvedek. Venomer ga je v svoji nerodnosti in objestnosti kaj polomil, čemur so se punčke od srca smejale ali ga pa zmerjale, knkor Je že bilo.
čemu ga je pustila po svetu, si Je začela očitati Majda. Ubogi medvedek je komaj štiri leta star in se mora strahovito dolgočasiti. Teta Meta menda res nima časa, da bi se z nJim pogovarjala aH etio igrala. Majdi je bilo hudo za svojim medvedkom. Majda je bila žalostna.
Oh. saj resi Mamico bo prosila, naj piše teli Meti. Medvedek se mora takoj vrniti domov, bo pisala. Kaj pa, fe bo teta huda? Mamica se bo tudi jezila, saj ji je že takrat rekla, da ji bo za medvedkom še žal. Toda Majda mamice takrat ni hotela poslušati. Dokazati je bolela, da lahko prenese še lako dolgo ločitev. Za medvedka je tudi dobro, si je mislila, če mora za nekaj časa sam po svetu; morda se bo le poboljšal In ne bo več tako poreden.
Majda je bila tako žalostna, da bi najraje zbolela. Zmerom si je želela, da bi bila bolna namesto svojih sošolk. Če jo človek bolan, je tako prijetno, je tako lepo! Vse, kar si srce poželi, dobiš. Vsak želja se ti izpolni. Če bi bila zdaj bolna, bi si želela, naj se vrne medvedek Onga domov. In želja bi so ji gotovo izpolnila.
Majda je sklenila, da bo zbolela. Sla je k svoji prijateljici Anici, čeprav so jim v šoli to strogo prepovedali. Anca Je imela namreč ošpice. Nalezla bom ošpice, si jn mislila Majda med potjo, in zbolela bom. Potem se bo vrnil medvedek Onga domov.
Majdi je šlo vse narobe. Aničina mati je ni hotela pustili k prijateljici. Žalostna se je Mnjdn vrnila domov. Res hudi časi so nastopili — je bila Majda užaljena — Človek niti bolan ne sme biti več!
Doma jo je čakala še hujša novica. Mnmicn ji je povedala, da se jutri odpelje teta Met« z ladjo v Afriko. Se tega je manjkalo! In mamica se je celo smehljala in ji nagajala:
»Ali ti ni nič Žal, Majda? Medvedek bo jutri v Afriki in bo videl toliko novega. In še štiri leta nI star. Ti imaš pa že šest let in še tega ne veš, kje Je ta dežela.«
STRICKOV KOTIČEK
MMIIinNMNMlNHMINfMlliminilllH ■■IIIKIINiniMtllllllllllMmilfiillllfHia
Dragi Kotičkov striček! — Jaz sem na planini pod Stolom. Tam ima moja mama kočo in botra z Griča, ki pravi, da jo Ti, striček, poznaš. Imam tudi mladega mucka, ki mu je ime Makedonec. Muc Je pri meni velik siromak. Okoli koče pa se pase krava Mula. Kadar jo Ančka molze, se jaz zraven učim. Zadnjič je padla v jamo, ker nisem pazila nanjo. Nas sosed je g. župnik fin-žgar. Vsak dan hodim k njemu k sv. maši. Imam mnogo murk in planink. ki sem jih sama nabrala v čereh na Stolu. Če boš priden in boš pismo objavil v svojem kotičku. Ti jih boni nekaj poslala, •'a se boš v Ljubljani postavljal z njimi. Potem vesoljna Ljubljana ne bo imela lako brhkega fanla. kot boš Ti.
Lepo To pozdrnvlja — Marija Pišek. učenka II1I. razreda v Kranju (zdaj v Ravnici 11« Za-breški planini).
Draga Marija! — Blagor Tebi, ki Ti ni treba čepeli v zaduhleni mestnem zraku, kot moram čepeli jaz in še marsikdo! Če bi imel jaz tAkole kočo |>od Stolom, kot jo ima Tvoja mama in bolra z Griča, bi bil najsrečnejši človek na svetu. Pri priči bi pokazal zaduhli Ljubljani hrbet in jo na vso sapo ucvrl tja. In bi živel kol ptiček na veji In bi od jutra do večera vriskal in pel. In Se kakšno okroglo in poskočno bi na orglice zasviral, tako okroglo in poskočno, da bi samega očaka Slola zasrbeli podplati in bi veselo zaplesal; hopsa. hopsa. hopsnsa! Tako pa moram s čemernim obrazom čepeti pod tujo streho — čeprav sem ludi sam večkratni hišni posestnik. Pa so moje hiše tako čudno zidane, da ne morem stanovali v nobeni. Dve hiši, dve prelepi hiši mi je podarila ueka deklica iz Višnje gore; prva jc poslikana s
Majda je bila užaljena, gin Je v kot k svojim punčkam in ves dan nI spregovorila besedice. Matere so pač čudne in ne razumejo nas, otrok!
Drugega jutra jo je mamica že navsezgodaj zbudila in vihtela v roki kos papirja. Stresla jo je za rame In ji zavpita v uho:
»Hej, zaspauka, vstani! Pismo si dobila od tete!«
Majdo je kar vrglo iz postelje. Pismo! Prvo v njenem življenju I Srce ji je razbijalo kakor kovaško kladivo, ko ga je vzela v roke. Kaj neki se Je zgodilo? MoJ Bog. pa vendar ni medvedek... Majda ni upala domisliti do konca. Le čemu neki ga je pustila v to prismojeno (tako je rekla Majda, prosim vas) Afriko? Toda kaj bi se razburjala! Najprej je treba pismo prebrati.
Začela je črkovati, toda šlo je prepočasi. Tako ne pride nikamor naprej. Morala je priti mamica in -ji pomagati. Z združenimi močmi sta prebrali to-le pismo:
Ljuba Majda!
Onga sc izvrstno počuti. Seznanil sc je z neko medvedko. Rad jo ima in sta se poročila. Had bi /i jo pokazal. Znfn »ta sklenila, da ne gresta s menoj v Afriko, ampak se vrneta k tebi domov. (Majda jn pričela od veselja plesati divji indijanski ples.) de danes bosta odpotovala. Glej, da ju lepo sprejmei. Pttniknm povej, naj bodo prijazne tudi z On-gavo ieno. Malo hudo mi je. da Onga nofe z menoj v Afriko. Pa nit ne de! Mr b osle pa vsi trije, ti, Onga in njegova iena. prišli enkrat obiskat v Afriko. Pozdravi mamico in pridna bodi!
Tvoja teta Mela.
»Nikoli! Nikoli!« je pričela rjuli Majda, ko sta z mamico pismo prebrali do koura. >Kaj nikoli?« se je začudil« mamica. ••»Nikoli ne pojdemo v Afriko!« je odločno rekla Majda in objela mamico okrog vrnlu.
»Ah, mamica!« je vzdihniia in pričel« bridko plakati, tako plakati, kakor bi biln šo prav majhna punčka in ne šestletno odraslo deklo. Pa ne smete misliti, da je jokala od žalosti, kaj še. Od veselja je jokala, od veselja, da bo spet videla svojega I ljubega medvedka.
ln medvedek? Majda ga je tako navdušeno objemala in stiskala, ko ga je spet zagledala, da mu je iztrgala še drugo rjavo oko.
(Konec.)
srebrno barvo, druga pa t zlato. Kakšno so te hiše, si gotovo že uganila sama: vrli stric, polž je nekoč prebival v njih! Potem imam pa še nekaj gradov, nekaj prekrasnih gradov, a tudi v njih ne morem stanovati, ker so zidani — v oblakih.
:Botro z Griča> res poznam In gos|>oda župnika Finžgnrja tudi. Oba imam zapisana v seznamu tistih slovenskih ljudi, ki jih na vso moč spoštujem in cenim.
Muca Makedonca pa — žal — še nisem imel časti spoznati. Daj, daj, reci mu, naj me pride kdaj obiskat! Postregel mu bom z najbolj tolsto miško, ki jo bom v kleti ujel. Potlej mu bom pa razkazal belo Ljubljano in še v listo goslilno, ki se imenuje »Pri Mačku, svetovno znamenitem, lam za vodo«, ga bom povabil na kozarec sladkega mlekca. Vrli gospod Maček 1k> svojega srčkanega sorodnika izpod Stola gotovo na vso moč vesel in mu bo še sam postregel s kakšno mastno kračo. Saj je dober mož in ima vse goste enako rad: tiste, ki so jiin najbolj pri srcu tri veliko črke iz abecede: JNS. In li«le. ki «0 jim najbolj pri srru kakšne druge črke. Pili lioino sladko iiilekro in še kakšno modro bomo med seboj rekli In dejali, nazadnje pa bomo nemara ludi kakšno zapeli, u. pr. listo večno lepo In milo:
Pastirica kravce pase, ona Ima svojo špase. Paslirc pa prav': Juhe. julie. na planincah luštno je!
Razen muca Makedonca hi povabil v Ljubljano tudi kravo Mulo, pa se bojim, da bom Imel z njo prevelike sitnosti. Ni namreč izključeno, da ljubljanska uospoda — tista gospod«, ki zanffljivo viha nos. kadar zagleda kakšnega kmeta — krave šc nikoli v svojem Življenju ui videla. Zalo bi sc
je prava mešanica pasjih ras. Majhen, dolgodlak,
črn, z divjo brado in smešnimi krivim nožicami. Se najbolj jo bil podoben škotskemu psu, toda mlahavu ušesa in košate obrvi so tO zanikale. Lep res ni bil. Na prvi jtogled pa se je prikupil človeku s svojimi čudovitimi rjavimi očmi, ki so nekam žalostno strmele v svet.
Moj prijatelj ga ni imel preveč rad. še piškavega oreha ni vreden,« je dejal.
Niti podgan ne zna loviti. Pošteno so me ogoljufali, ko sem ga kupil.«
Njegova žena jo psička branila. Njegova ganljiva ljubezen do otroka mu Je priborila prostorček v maternem srcu.
»Naj bok se je udal prijatelj. »Hudega res še ni nikomur napravil. Toda kašen pes je lo, prosim vas?« je rekel in se obrnil k meni. »Ves dan (»legava in še bevskno ne. Ne renči, ne prosjači za hrano, za nič se no zanima. Priden je, lo je vse! Pes brez značaja! Takih psov ne maram I«
Pufi, zvit v klopčič na stolu, nas jo žalostno pogledal s svojimi rjavimi očmi.
>Ve, da govorimo o nJem!« sem pripomnil.
Prijatelj je zamahnil z roko:
»Pes razume samo obrežno inalajščino. Mogoče tudi javanščino ali še kak drugi domačinski jezik. Ne vem, ker jih sam 110 znam. Malajščino razumem in kadar hočem psu kaj zapovedati, moram govoriti 7. njim v tem jeziku.«
Prijatelj jo začel pripovedovati, kako je kupil psa. Nekaj mesecev pred rojstvom inale Anico se je klatil po Magelangu potujoči čarodej. Taki prebrisani ljudje izrabljajo lahkovernost domačinov In si na lahek način služilo denar. Bil jo zelo slar mož In je bil Pufi njegova last. Res se še malo ni zmenil za čarodejev* predstave, ampak se je kratkomalo vloge! k njegovim nogam in se še takrat ni zganil, ko je starce pobiral denar od ljudi. Prijatelj ga je kupil, kar je bil njegovi ženi všeč. Meni se zdi, da se je tudi prijateljeva žena zagledala v njegove glol>oko rjave oči.
^Čarodej se jo delal, kakor bi mu bilo hudo žal za Pufi jem«, jo nadaljeval moj prijatelj. »Naj-brž samo za to, da bi dobil več denarja zanj. Ko bi ga samo slišal, kako je vzdihoval. Da bo kmalu umrl, je dejal, In pes mora priti v dobre roke. Beli gospod jc dober človek — in tako dalje. Potem Jo začel šepetati o neki skrivnosti, ki je v zvezi s psoin. Se poslušal ga nisem. Pufi in skrivnost! Ha. ha. ha! Samo poglej ga. kako se steguje! Nič drugega kakor zanikrna in lena kopira dlak!r
Nisem mu pritrdi!. Morebiti Je le kaj na tej skrivnosti. Stvar me je začela zanimati. Hotel sem zvedeti od prijatelja kaj več.
Prijatelj je bil ncjevolejn:
:>Ainpak, ljub! moj, ne beli si glave s takimi neumnostmi. Mož je rekel samo, da bom Že sam odkril Pufijevo skrivnost. Prazno mlatenje slame! Pes nima nobenih izrednih lastnosti, lahko mi verjameš. Do danes nismo opazili nobene skrivnosti na nJem.«	(Konec prihodnjič.)
ZA BISTRE GLAVE
tHIIIHMMHIMIIIIMMMlIlllMIHIIIIIMIIIIMIIMIIlItlllllMIltflMIllItllMtllllHIlMIHlItMlIUMItlltlltllMtllliiill
Rešitev uganke s Kdo f« tat?
Tat jc bil tretji potepuh.
Čeprav uganka nI bila tako lahka, kakor hi si kdo mislil v prvem hipu, je Kotičkov striček vendar prejel mnogo pravilnih rešitev, nekaj pa seveda tudi takšnih, ki so s pravilno rešitvijo skregane.
Za nagrado sla bili izžrebani:
Marjanca Keldin. dijakinja v Mariboru. Ve-trinjska ul. 11 in Marija Brenčič, Podlipa pri Vrhniki.
Marjanra Feldinova je svoji rešitvi priložila srčkano risbo, rešitev pa je napisala v verzih:
Julro se je prebudilo, z žarki je gospo oblflo. Brž pokonci je skočila, se oblekla In umila, l>otle| stekla je na cesto, 'o na trg mahnila v mesto. \ na trgu — čaj ton kuzma! — tal denarce ji pouzma. Hrabri policaj Košir je ujel lopove šlir' in uganil:'»Primojduh, tat je tretji potepuh!«
Razen teh dveh so uganko pravilno rešili: Štefka Malnar, učenka V. razr. v Kokrci pri Kranju; Avguština Zaje, dijakinja v Ljubljani; Ivko Pešec, učenec IV. razr. v Notranjih Goricah; Roia Zabret. učenka III. razr. v Britofu pri Kranju; Ivi Anfcur. Vevče pri Ljubljani; Poldi Veber, dijak I. razr. ginin. v Drvarju v Bosni; Nada Setlna. učenka III. razr. mešč. šolo v Mostah pri Ljubljani; Roška Mavric, učenka II. razr. za Bežigradom. Ljubljana; Minil Rudolf, Velike Bloke; joško Keršmanr. učenec II. razr. v Kamniku; Olga Krnc, učenka V. razr. v št. Rupertu pri Mokronogu; Stanka Krjavšek, Stahovica pri Kamniku; Stanko Ponikvar. Ljubljana; Albina Pefkaj in Janei Smrtnik, uč. v Sniartnem pri Litiji; Anda Ovser, učenka ? razr. v Ljubljani; Slavko Kojšek. Vevče pri Ljubljani; Jo»e Vidrlh, dijak v Domžalah; Drago Blatnik, dijak real. gimn. v Ljubljani; Anton Zupančič, učenec IV. razr. v. 11. š. v Mostah pri LJubljani; Rajko Perovšek, učenec H. razr. v Ljubljani; Gabrijela Bračič, učenka VI. razr. v Medvecah, Majšperk; Ivan Merhar. učenec II. razr. real. gimn. v Rakitnici pri Dolenji vasi; Vanjo 2igon. učenec. III. razr. na Vrtači v Ljubljani; Janer. Kranjec v Tomišlju; Irena Flis, Rajhenburg ob Savi; Alfone Dankovc, učenec ? razr. na Polzeli.
Muhe na pleši.
Odnekod je prifrčala gospa muha s svojo hčerkico in se začela sprehajati po pleši Kotičko-vega strička.
"Jej, jej, jej,« je zabrenčala. »kako se časi
spreminjajo! Ko sem bila še tako mlada, kot si zdaj ti, je bila tukajle samo ozka steza!«
Stric in Tonček
Tonček vpraša strica RemŽarja: -\Stric, kaj pa se to pravi: kozla je ustrelil?«
»Veš, to je tako,« mu učeno pojasnjuje etric, ki je sam navdušen lovec. »Če lovec strelja v kozla, pa ga n'e zadene... pravimo, da je kozla ustrelil!«
Kako pravimo in kako bi bilo v resnici
Miv. t v	—■■«■
r; - • ■ W
„Kozolce ie preobračal...4*
Sosedov Janez je zadel v loteriji milijon din. Ko je izvedel za svojo srečo, je od VMelja kozolce preobračal (to se pravi, da se je poslavljal na glavo in ee prekopiceval).
Kako bi bilo, čc bi sosedov Janez, v resnici kozolce preobračal, nam kaže slika, ki jo je narisal Zvone žitnik, dijak III. razr. gimnazije v Ljublji.ni.
utegnilo zgoditi, da bi kravo Mulo zamenjala s kakšno pošastjo in bi od strahu izgubila živce. Kako hudo je, kako strašno je. če kdo živce izgubi, marsikateri ljubljanski meščan že dobro ve. Saj nekateri izgubijo živco že ob ;>ogledu na nedolžno rdečo marelo. ki se prikaže na resti... Torej zaenkrat naj pride samo muc Makedonec, kadar pa so bodo vrlim ljubljanskim meščanom živci nekoliko pomirili, boni povabil še kravo Mulo.
Odgovoril sem TI. zdaj pa le drži besedo in mi pošlji obljubljene rože planike. Planink pa 1111 ni treba poslati, kajti se »ako imenujejo dekleta, ki hodijo po planinah... Alf zdaj vidiš, kakšna velikanska razlika je med planikami in planinkami?
Prisrčen pozdrav! — Količkov striček.
Dragi Količkov slrifek! — Najprej sprejmi lepe pozdrave iz ljubljanske bolnišnice, iz oddelka št. 5. Pozdravljamo To čez hribe in doline, čez krtove udrtine.
Tudi Jaz Te prav lepo prosim, da me daš v kotiček. Neka deklica me je naučil« čarati. Zato le pazi. da ne naredim iz Tebe Potoančeveca očeta!
Tudi prleška deklina je tukaj. Ima solzno vrečico na ušesu, zato dobro ne sliši. In tudi Koba-lova iz Ljubgojne je tukaj. Prav lepo Te prosim poglej ua zemljevid, kje leži ta kraj. ker se meni zdi. da ga sploh ui v Evropi.
Zdajle Ti pa moram povedati svojo nesrečo. Igra! smo se v gozdu, pa mi je neki deček ustrelil puscico v oko In še mnogo drugega bi Ti imel povedati, pa se bojim, da me potem ne bi dal v kotiček.
Te prav le|Mi |io*.lrav!ja Stanko Vrhovrr. učenec II. razreda drž. realne gimnazije v Ljubljani.
,Zda\ smo pa na palici J
Živeli so trije bratje, ki niso mogli videli praznega kozarca pred seboj. Nazadnje so zapili še hišo. Tistega dne je rekel najstarejši bral: »Zdaj smo pa na palici!« (Motel jo reči, da jim ne kaže drugega, kakor vzeti popotno palico v roke in oditi s trebuhom za kruhom po svetu.)
Kako smešen prizoreek bi bil, če bi bili v resnici na palici, nam kaže slika Zvoneta Žitni-k a, dijaka II. razr. gimn. v Ljubljani.
Dragi Stanko! — če znaš čarati, me začaraj
v milijonarja. Pa nc v takšnega, veš, ki ima samo denarja zvrhan kup. v prsih pa namesto srca — mrzel kamen. V tnkšnega milijonarja me začaraj, da boni imel obojo: srce in denar. Potlej bi se začeli za reveže zlati časi. Pomagal bi tod, pomagal tam, kajti predobro vem, da svojega bogastva nihče ne more odnesti s seboj v grob. Tudi drugi milijonarji to dobro vedo. pa kljub temu sedijo na svojem bogastvu kot kokoš na jajcih. Svetopisemski izrek: >Lažje je priti kameli skozi šivankino uho kot bogatinu skozi nebeška vrata« — jim je španska vas. Hej, če bi imel jaz moč in oblasti Mesec dni hi pustil bogataše živeli ob samem kruhu in vodi, spali pod milim nebom na trdih tleli, zmrzovati v tenkih oblekah brez suknje in še armado stenic bi poslal nad nje, da bi vsaj enkrat na svoji koži občutili, koliko morajo reveži vse svoje življenje. Daj, daj, začaraj me v milijonarja!
V bolnišnici si in prleška deklina jc ludi tam, je črno na belem napisano v Tvojem pismu. Ali je ta prleška deklina tako znamenita oseba, d* jo mora poznati vsak zemljan? Jaz si zaman belim glavo, kdaj bi bil že kaj slišal o njej. Pa naj bo že kdorkoli — ljubo zdravje ji želim prav tako kot Tebi in Kobalovi iz Ljubgojne in vsem drugim, ki ste morali že lako mladi spoznati, kako hudo je. Če je človek bolan. Upam, da vida zaradi tiste nesreče s puščico ne ho« izgubil. Bolj nesrečnega človeka nn svetu si sploh ne morem misliti, kot je slepec.
Torej le kmalu se pozdravi in še kaj mi piši!
Kotičkov striček.
Radovednost.
Očka, kako je mogoče, .la se na svetu ravuo toliko zgodi, kolikor jc natiskano v časopisu?*
D R V Z I N JI
Služkinje in gospodinje
Če pomislimo, kakšnih pokliccv si želi Ženska mladina v poslednjih desetih letih, moramo reči, da je poklic služkinje kaj malo priljubljen. Dekleta gredo rajši v trgovine, celo v tvornice v službo ko k družinam za pomoč gospodinjam. Ce vprašamo, kaj je vzrok mržnji za ta prabistveni ženski poklic, dobimo odgovor: da jc premalo prostosti. Delavka, trgovska uslužbenka, vsaka more razpolagati s svojim večerom, svojo nedeljo; po osem-urnem delavniku more uživati prostost. — Gospodinjstvo pa ne pozna osemuniega delavnika in ga z najboljšo voljo tudi ne more doseči. Sicer je urejena prostost tudi pri služkinji, toda ona se v primeri z drugimi ženskimi poklici zazdi vedno zapostavljena. »Prostost«, ki jo druge uživajo, je oni veliki plu6, ki zasenči vse vrline gospodinjske domačnosti in obžari vse slabe strani drugih poklicev. Zato je prav za prav vedno bolj občutiti, da ni več dobrih, pristnih služkinj. Dokler je le kje kak kotiček v drugih poklicih, se nobena ne priglasi za domača dela. Druga slaba plat poklica služkinje je, pravijo, tudi ta, ker v tej službi ni moči nič napredovati. Napredovanje pa po drugih službah (razen šolanih) tudi ni večje in mimo tega je služkinja plačana po tem, kolikor zna In si sama voli, koliko hoče zaslužiti: čim več je zmožna in »pertektna«, tei« več dobi plače.
Nezadovoljstvo, ki je lastno temu poklicu, pa izhaja tudi od tod. ker je velik del služkinj brez ozira na željo ali darovitost za ta |X>klic od mater določen za tako službovanje. Vedno je bilo tako. da so dekleta iz hiš, kjer je bilo veliko otrok, šla v mesto služit. Poklic gos|X>dinje in služkinje pa tudi ni prirojen poklic; mimo tega, da je treba kaj znati, in je treba znati tudi misliti, preudariti. šte-diti in imeti smisel za praktičnost. To eo zdaj sprevideli in se trudijo da bi se služkinje morale tudi šolati. Res je, če dekle tega poklica ne izvaja z veseljem. ljubeznijo in znanjem, ji bo vse življenje v breme in suženjstvo poklice).
(kar velja splošno za vse
Da bi ne bilo treba živeti v suženjstvu, pa ci skoraj vse služkinje, ko so malo čez trideset, poiščejo službe postrežnice. In čeprav se e tem zaslužkom komaj komaj preživljajo, jim prosti čas. ki ga imajo samo zase, odtehta vsakršno pomanjkanje. Zatorej je že kar izjema, če hoče biti kaka služkinja tudi ob nedeljah poj»ldne in zvečer doma. postrež-nicc pa sploh nočejo nič slišati o tem.
Čeprav je lo jako razumljivo in človeško glede na služkinje, je pa to spet težavna zadeva za gospodinje. Nedelja je edini dan, ko je zbrana vsa družina doma. Čez leden se še da urediti kuha in |X>spravljanje, ker so člani družine po službah ali v šolah, a nedelja zahteva natančen red. Pomoč domačih je v praksi le »pobožna želja«. Konec koncev mora le gospvodinja vse sama narediti, pospravljati in kuhati, čeprav si nekaj stvari že v soboto pripravi. Na drugo plat mora in bi morala pa tudi gospodinja imeti 6voj prosti dan. Kako pa naj bi se to zgodilo, ko pa ob nedeljah ni nikogar za pomoč? Da bt Šla vsa družina jest v gostilno — kdo pa to zmore?
Kako je družini z več otroki dobiti primerno služkinjo in sploh služkinjo! Različni so ugovori pri nastopu službe: da je predaleč na trg, da je previsoko stanovanje, da je preveč otrok. Redke so že ponudbe: »grem tudi k otrokom.« Tako se ni čuditi, da je toliko gospodinj, ki bi rade dale zaslužka dekletom, pa navzlic brezposelnosti, le ne dobijo fiosla v hišo. Večina več članskih družin je brez gospodinjske pomočnice. Žalostno je, da se vprav ženska mladina odtujujc ženskemu delu in delu pri otrokih, pripravi in najboljši šoli na lastno gosiiodinjstvo in aiaterinstvo. Dekleta (ki se ne šolajo) bi si morala zapisati v dušo: da je službo go-sjiodinjake pomočnice njih najbolj naravna služba in da si po družinah morejo pridobiti največ izkušenj in znanja za življenje, ki mora biti njih pravo življenje in ki ca bodo slednjič tudi same živele.
Pletene športne rokavice
Rokavice, ki jih vidiš na pričujoči sliki, so nekai posebnega, ker so lepe in trpežne.
Potrebuješ: 2 štreni bombaža, 4 pletilkc od nogavic in še 4 tanjše pletilkc.
Delo ni težko. Hrbtišče zapestja, rok in prstov pleteš 1 levo in 1 obrnjeno desno. Notranji del roke (dlan) in spodnji del prstov pleteš kar gladko. Za sapestjo (manšeto) nasnuješ 60 nentelj in
žimi pletilkami progo 2 cm. nakar preideš na hrbtišče (nart) roke, ko pleteš dalje 27 pentelj v vzorcu zapestja, medtem ko slednjih 23 pentelj pletes
desno.	. . _
Kožico proti palcu desnice pletes takole: v 7. vrsti pleteš v prvi in četrti pentlji 2 pentlji desno.
V	IZ vrsti storiš isto v prvi in šesti pentlji. Isto se ponavlja v 17. vrsi v prvi in osmi pentlji; v 22. vrsti pa v prvi in deseti pentlji.
Kožico proti palcu levice pletes v dotičnih poslednjih pentljah gladko, torej v 7. vrsti v četrti pred poslednjo pentljo in v poslednji pentlji itd.
Pri tem dospeš do 58 pentelj in s tenu pletes dalje dokler ni delo 7 cm dolgo od sjwdnjcga roba zapestja. Zdaj nabereš 10 pentelj na zaklopno iglo (Sicherheitsnadel). zato pa nasnuješ v prihodnji vrsti prav nad odloženimi 10. pentljami se 10 novih.
V	naslednji vrsti spleteš na vsaki strani. pakevc odprtine po 2 pentlji skupaj. Pri naslednjih dveh vretah spleteš še vselej 2 pentlji prav nad palčevo odprtino skupaj. Zdaj imaš 27 gladko^ pfe enih pentelj in 27 pentelj od vzorca in pleteš dalje s temi pentljami za podlago, dokler nc prideš do pretov — torej 5 cm.
Prsti.
Vse pentlje nabereš na nitko. Za kazalec vzame! 8 pentelj z dlani roke in 8 od hrbtišča nakar vmes nalahno dojemaš 4 pentlje. Potem pletes dalje,
NAJNOVEJŠE MODNE TKANINE
Gtfr**'
j manufaktura
dokler nc dose/e prst nekako sredine nohta. Potem zmanjšujemo, kakor sledi:
Poslednjo vzorčasto in prvo gladko pentljo plc-lento skupaj, kakor tudi obe naslednji pentlji. Potem pletemo spet 0 pentelj, nakar spet pletemo dvakrat po 2 pentlji skupno. Tako zmanjšujemo dalje, da zmeraj 2 pentlji manj snemamo, dokler nimamo lc Še 8 pentelj, ki skozi nje potegnemo nit, ki jo znotraj prišijemo. Prav tako pletemo vse drug* prste. Za sredinec potrebuješ prav tako 20 pentelj, namreč 7 od dlani, 3 pa od 4 že nasnutih pentelj. Tudi prstanec pleteš z 20 jientljami, torej 7—3—7—3 lietitelj. Za mezinec |>a potrebuješ saino 5 pentelj od dlani in razen tega še 4 nove pentlje. Palec pleteš z 10 pentljami z zaJtlopne igle in z 10 nanovo nasnutimi pentljami skupno, z 2 pentljama, ki ju v vmesnih jvrostorih nasntijemo. Skujuj potrebuješ torej za palec 22 pentelj.
Bluza iz organdija.
Nova bluza more vso obleko prerodili. Prav zares bo tale mladostna bluza iz organdija, ki ima uvezene popke vrtnice, poživila obleko.
Spodnja obleka iz trikotina
ima jako raztezne naranmice, kar jiovzroči, da se obleka raztegne in gleda izpod vrhnje obleke. Najbolje storiš, če naramnice precej nadomestiš s svilenimi trakovi. To navadno zadošča, da ima spodnja obleka svojo prvotno dolžino. — Spodnja obleka iz trikotina (plelenine) naj ho vedno za eno številko večja kot je potrebno, ker se poteni dalj obdrži.
Zelenjava, sadje, sočivje
Kadar kuhaš sočivie, je vedno dobro, da daš v vodo malo sode za kuho. ker se potem ohrani zelena barva.
Zelenjava in sočivje je boljšega okusa. Če dodaš vodi malo sladkorja.
Vodo od kuhe sočivja je treba vedno uporabiti, ker vsebuje dragocene 6novi, posebno ima dosti dišečih olj.
Ce kuhaš juho iz graha, naj bi luščine posebej skuhali in dodali potem to vodo grahu, da je boljši okus.
Zelenjava ne sme dolgo stati v mrzii vodi, ker izgubi okir
Otrok je bolan
Po temni bolniški sobi se jo pritajeno razlegalo ječanje iu dolgi, zamolkli vzdihi trpljenja. V kotu, nad majhno posteljico se je' sklanjala bela postava in božajoča roka usmiljene sestre jc tola-žilno drsela |ireko prepotenih las malega bolnika. In zdelo sc je, da mu ie nekoliko odleglo. Ustnice, prej spačenc v bolečini, so dobile svojo prejšnjo obliko, in mala. od trpljenja skrivljena ročica, je zdaj mirno počivala na odeji. Oči malega bolnika pa so zaupno iskale v temo. Velika so bila la uboga, v zaupanju žareča očesca! V njih jc gorelo eno samo veliko vprašanje, da je usmiljenko rezalo v srce, ko je odgovarjala: »Pride, Andrcjček, pride tvoja mamica! Samo |X»trj>i malo. Zdaj je še tema. Ko pa bo dan. saj veš. takrat, ko bo zasijalo sonce, takrat Andrejček. bo prišla tudi tvoja mama,« Ob misli na mamo se skrivile otrokove ustnice v rahel, blažen smehljaj. Mainal Tako dolgo Andrejček že ni videl mame! Ob spominu nanjo, kako se je jokala nad svojim fantkom, so se Audrejčku oro-sile oči. »Fantek hoče spet svojo mamico, da ga bo objela in božala! Andrejček ji bo sedel na kolena in mamica ga bo ujčkala. In ubogi mali bolnik ji bo v naročju lepo zaspal in mama ga bo mehko položila v posteljico, da se mu bedo sanjale same lepe stvari. O konjičku, ki se guga, o svetli sab-Ijici in o lepem okroglem, rdeče |x>barvanem bo-benčku, ki bo pel tra-ra, tra-ra-ra... Mama bo sedela zraven posteljice in bo položila roko na Andrejčkovo glavico in Andrejček bo spet zdrav. Kajne Andrejček?«
Sestra se tc sklonila, da bi videla, ali lantek spi. Njegove široko odprte oči so jo prepričale, da jo še vedno zvesto rtosluša. In usmiljenka je pri|>o-vedovala dalje. »Hodil boš z mamo na sprehode, na sonček in sc boš vozil v svojem avtomobilu kakor velik gos|XKl. Ali |>a boš doma jahal na konjičku, veš, na tistem, ki ti ga jc mama pred tednom kupila, da bi bil prej zdrav. Poleti pa boš šel z atkom in mamico na morje, vozil se boš s čolnom, z velikim, velikim čolnom, in boš gledal zlate in srebrne ribice in lepe bele ptičke, ki bodo letale nad morjem, Ti pa jim boš metal drobtinice, To bo le|xi, kajne Andrejček?« Sestra je slonela nad jiosteljico in jc govorila otroku o lepih svetlih sanjah, ki jih je videl sam globoko v svoji duši. In pripovedovala jc še in Se in vedno so strmele vanjo otrokove velike zaupljive oči. Globoko v srcu usmiljenke pa je kljuvala težka in grenka zave6t — nikoli več. Ugasnile bodo te mlade, življenja in pisanih barv željne oči. In sc ji je zdelo, da je trudno zasopla zemlja m je zadrhlela v predsmrtni muki in je vsa velika ljubezen zemlje sj>lahnila ob neiz|U06iii veličini bližajoče se smrti.
(Sešek Milka.)
Moderni ovratniki, pasovi in samovcznice, ki jih moreš narediti doma
Poseben rekord
N'a Poi|Vkcm je neki poročni par dosegel pač 6vojevr6tni rekord. Nevesta in ženin sta stara 204 leta in sicer ima nevesta 107 let, ženin pa 07 let. Izjavila sia, da sia popolnoma zutavi iu »veža in da sc poročita iz ljubezni
Opoldanski odmor gospodinje
Vprav utrujena gospodinja si niora ]*» kosilu privoščiti vwaj pol urice odmora. Teg* kOščks časa pa ne sme ujjorabiti t a to, da bi šla na sprehod, marveč mora zares počivati. Kako se to zgodi?. Počitek po kosilu, čeprav le pol ure, dela čudeže. Kako je gospodinja po kosilu polrebna počitka, pa vidimo, ko jto jedi kar za mizo zadremlje. Ker nismo vsi ljudje enaki, zato ni moči slehernemu svetovati, da naj po kosilu zaspi. Nervozni ljudje ne bodo mogli zaspali ali pa prespijo kar vse jx>-noldne, kar gre pa potem na račun nočnega spanja. Vsak človek sc mora že toliko poznati, da ve. kako mu ie treba počivati, ali da lc leži z zaprtimi očmi ali da za pol ure zaspi. So pa tudi ljudje, ki težko 'aspijo. Tem bo bolj koristilo, če mižč ležijo, medtem ko bo kdo drugi takoj zaspal in bo čez pet minut ves požlvljen odšel sjjcI na delo. Gospodinja se naj ravna po tem, kakor ji bolje prija. Če koj zaspi, si naj jx>štavi k sebi budilko, 6aj sicer iz same skrbi, da ne bo predolgo spala, niti zaspati ne bo mogla. Čc je pa take vrste človek, da jc jx> spanju ko razbita in še bolj utrujena, naj pa nikar ne zaspi in naj samo leži, a pri tem ne sme na ničesar misliti.
Lepo in pravilno bi bilo, čc bi sc gospodinja (oliko ojunačila, da bi si zares privoščila te j>ol urice. Naj nikar nc misli, da je to »luksiK«, ki si ga ne sme privoščiti! Za družino in liišo stori gospodinja največ s tem, da si ohrani zdravje, da si privošči počitek in izpreže voz gospodinjstva vsaj za pol ure po ko6ilu!
Torbica, hi ie ne moreš zgubiti
Takšno torbico vidiš na sliki. Nikoli je ne boš kam založila, saj jo nosiš kar na pasu. Se bolj uporabna je za potovanje, ko imaš itak dovolj dela z drugo prtljago. Pas moreš imeti pa tudi zase in torbico zase. ker ima torbica na hrbtu dva j>rišita trakova, da vtakneš pas skozi ali pa ga snameš ven.
"Ali sle že bili pri kakšnih boljših ljudeh v
službi?«
»Seveda — že pri dosti boljših.«
„Doba kislih kumaric"
Vložene kumarice v kisu.
Majhne trde kumarice operemo, osnažimo in obrišemo s čisto krpo. Dencmo jih v porcelanasto ali v glinasto jiosodo, nekoliko Jih potresemo s soljo in pustimo vsaj 10 ur nn hladnem |>rostoru. Zelo važen je pri vlaganju koj>er (po domačo sdllček ), ki ga dobimo na trgu. Pripravimo 6i dobor kis za vlaganje, Če Jo premočan, denemo na en liter kisa Četrt litra vode. Dobro sn prnvremo in denemo na en liter kisa I žlico soli. 1 žličko colega popra ter ga kuhamo 10 minut. Kumarice denemo v veliko, široko steklenico, in sicer tako, da so tesno druga poleg druge. Zložimo Jih 5 cm visoko, na nje položimo za 1 cm svežega, zelenega kopra, (dllčka), in nekoliko olupljenih šalotk. Lovorjovoga lista n« •memo dali vmes, ker bi pokvaril dober okus. Tako vrstimo, dokler nI steklenica do napolnjena, na lo vlijemo na kumarice prekuhani, ohlajeni kis in tako napolnimo steklenico. Da ostanejo kumarice na dnu, jioložimo nanje navzkriž 3 cm Mrok, ufK);j;-Ijiv les. Les mora biti tenek ln ga prekuhamo v slani vodi. Končno nalijemo za 2 cm visoko finega olja, zaveiemo steklenico s pergamentom, ki smo ga |>ustill nekoliko čas v vreli vodi. Kumarice hranimo na temnem, zračnem In hladnem prostoru.
Kumarice vloteno v slani rodi.
Te so še l>olj okusne kakor v kisu, toda no vr/držijo toliko časa, kakor kumarice, vložene v kisu. Vlagamo jih v čist vinski sodček, ki ga dobro po-ribamo v več vodah (pri ribanju ne smemo rabiti mila!). Dno sodčka pokrijemo z listom vinske trte. Majhne, trdo kumarice operemo, osnažimo iu obrišemo, nekoliko potresemo s soljo, in jih jiolagamo na dno sodčka tesno drugo |X>leg druge; najprej položimo 8 cm visoko kumarice, potom polagamo nanje 2 cm visoko selen, svež koper (dilček). Tako vrstimo, dokler sodček ni do J« napolnjen. Nato skuhumo slano vodo. Na 1 liter vodo vzamemo žličko soli, pridenemo nekoliko celega popra in pustimo raztopino 15 minul vreti. Ko jo solna voda ze ohlajena, polijemo ž njo kumarice v sodčku, tako da Jih presega. Pripravimo si okroglo deščico iz. trdega lesa. čedno jo oribamo, posušimo na soncu ter i njo pokrijemo kumarice. Deščico obtožimo s kamni, katere dobro oporemo, da bi pritiskali kumarice na dno. Sodček dobro podložimo, ker jo v kleti na tleh vla?.no. Namesto v sodček, lahko vložimo kumarice v velik porcelunast ali glinast lonec, ki mora bili zelo čist.
Kruh-mozaik
Majhno bolo štruco kruha počez razjiolovi in jo do konca izdolbi. V izdolbino daš tale nadev: 150 g presnega masla, ki ga mešaš, da se peni. Dalje rumenjak v trdo skuliancga jajca, ki ga skozi tanko sito pretlačiš in beljak razrežeš na majTme kocke. Dalje 125 g kuhane gnjati. K*) g bohinjskega «ira, 2 majhni kisli kumarici in j>ol žlice kopra. Vse to zmešamo ie z gorčico in natlačimo v kruh in uaiuu na hlauiiu. Čim i*>ij jc la ki uit na hladnem, tem lepše sc da potem rezati
nasveti
Žclcinirar bi bil rad. B. A. — Vprašate, ali
bi labko po odslužitvi vojaškega roka prišli v službo k železnici- kakšno vrsto službe bi lahko dobili, kako je s prošnjo itd. — Ze v eni zadnjih številk našega lista smo povedali, da vsebuje vse predpise glede železniške službe zakon o prometnem osebju, ki je izšel v Službenem listu 1. 1931. Preobširni bi bili, če bi vam hoteli na vsa vaša vprašanja glede raznih železniških strok odgovarjati. To je tudi nepotrebno, ker dobite vse v navedenem zakonu. Pripominjamo samo, da z vašo šolsko izobrazbo ne boste mogli postati prometnik. Sola za prometnike je v Belgradu. Vanjo se sprejemajo vsako jesen samo abiturienti srednjih šol. — Kar se pa tiče predčasnega vpoklica v vojaško službovanje, pa dobite pri svojem županstvu vse potrebne informacije. Prošnjo boste morali sami vložiti in jo po predpisih kolkovati; priporoči in odpošlje pa jo lahko na poveljstvo Vojnega okrožja občinska uprava, vendar ne poštnine prosto.
Občinska babica. B. M. B. — Po zakonu o občinah in po uredbi o občinskih uslužbencih ni ovire.
Pristojbine v drž. bolnišnicah. M. L. — Po pravilniku iz 1. 1934 so oproščeni oskrbnih stroškov v drž. bolnišnicah (izvzemši bolnišnice za duševne bolezni) davčni zavezanci z letnim neposrednim davkom, izvzemši davek na hišo, ki v njej stanujejo, a od nje nimajo nobenega dohodka, do vštetih 100 din, a ne 200 din. To velja samo za III. razred.
Vpoklic dijakov vojaških novincev. X. Y. Z. —
Dijaki novinci, ki žele v dotičnem letu stopiti v vojaško službo, morajo vložiti prošnjo pri pristoj. voj. okrožju do 1. avgusta vsakega leta. Prošnji mora biti priloženo izpričevalo o višjem tečajnem izpitu ali o končani šoli.
1'riglaševanje tujcev pri župnih uradih. Št. V. n. Lj. — Ko sem se priselil v občino in se priglasil pri županstvu, so me opozorili, da se moram priglasiti tudi pri župnem uradu. Vprašate, ali je ta prijava potrebna. — Župni uradi vodijo krstne matice in izdajajo razne uradne listine, kakor krstni list, samski list, poročni list itd. Zato je potrebno, da imajo natančen pregled onih, ki se naseljujejo v župniji in je županstvo popolnoma prav ravnalo, ko vas je napotilo v župni urad.
Drž. in banovin, takse na prošnjah. Mbr. —
Za vloge, ki so zavezane taksi, se plača vedno samo po ena taksa, in sicer ali samo državna ali pa samo banovinska taksa. Zato se za vloge in prošnje kakor tudi za priloge v poslih banovin-skega področja plača samo banovinska taksa. To velja tudi za vloge, ki se tičejo banovinskih zavodov in ustanov, kakor gre to v vašem primeru. Nobene razlike ni, če se take vloge pošljejo ban. upravi ali kateremukoli drugemu uradu. Od vseh drugih vlog, ki se ne nanašajo na posle iz samoupravnega banovinskega področja, se mora zahtevati državna taksa, in sicer samo ta, brez ozira da-li je vloga namenjena banski upravi ali kateremu drugemu oblastvu. Prav tako se plača za pismene rešitve, odločbe in obvestila in za vse pritožbe proti odločbam nižjih upravnih oblastev v zadevah samoupravnega banovinskega delokroga in banovinskih ustanov samo banovinska taksa; za vse druge odločbe in pritožbe pa državna taksa.
Naročilo razstreliva. S. M. — Pri občini ste zaprosili, da za vas naroči večjo količino razstreliva, potrebnega za razstreljevanje kamenja. Občina je posredovanje pri naročilu odklonila. Kam bi se bilo treba obrniti? — Prošnjo za dobavo razstreliva morate vložiti pri okrajnem načelstvu. Kolkovana mora biti s kolkom za 10 din. — Kolikor nam je znano, vam bo okrajno glavarstvo dovolilo največ do 3 kg razstreliva.
Detektiv. H. A. M. — Preskrbite si uradna potrdila in priporočila o svojem dosedanjem uspešnem sodelovanju s policijo ter prosite za sprejem v državno službo, saj za to niste še prestari.
Razpisana ustanova. T. K. T. Ce vam na vašo prošnjo v letu 1935 ni bila podeljena ustanova, je to verjetno dobil kak drug prosilec. Ko bo zopet razpisana, prosite!
Srečke na obroke. T. K. T. — Ce na priporočeno pismo ne dobite odgovora in vam ne pošljejo plačanih srečk in ne vrnejo denar, vam svetujemo, da zadevo ovadite policiji zaradi goljufije. Potem bo ta družba že morala povedati, zakaj vam plačanih srečk noče izročiti. Ce imate številke kupljenih srečk zapisane, lahko pri vsaki banki po-izveste, če je bila vaša številka izžrebana ali ne.
Slabo napravljeno pohištvo. P. M. Z. — Pri mizarju ste naročili sobno opravo in napravili pismeno pogodbo za ceno 5000 din, niste pa pri pogodbi zahtevali nobene garancije, ker ste se pač zanesli na obrtnika kot domačina. Pohištvo je bilo v dogovorjenem roku dobavljeno in ste ga tudi prevzeli in takoj plačali, ker je bilo navidezno prav dobro izvršeno. Po treh mesecih ste zapazili, da se delajo madeži na površini in tudi so se nekateri kosi precej zvili, tako da se n. pr. vrata omar ne daje zaklepati. Pisali ste o teh napakah mizarju, on se pa za to ne zmeni. — Tudi če ni bilo posebej dogovorjeno jamstvo za kakovost pohištva. vam mizar po postavi jamči skozi 6 mesecev za kakovost pohištva za svoj izdelek. V teku 6. mesecev od dneva izročitve lahko od mizarja zahtevate, da vam na pohištvu nastale hibe popravi, ako se pa ne dajo popraviti, lahko zahtevate, da mizar primerno zniža kupnino, oziroma, če so hibe take, da branijo redno rabo, lahko zahtevate popolno razveljavljenje pogodbe. Ce se mizar vašemu priporočenemu opominu ne odzove, ga morate pač tožiti. Paziti morate, da ne zamudite 6 mesečnega roka.
Ker ni bilo ženitne pogodbe. F. K. — Poročili ste se z vdovo, ki je imela po prvem možu posestvo, vendar je morala to posestvo po svoji smrti zapustiti sinu edincu iz prvega zakona. Žena je sedaj umrla. Vprašate, ali lahko zahtevate od dediča, kar ste v teku časa založili za ženino posestvo, oziroma, kar ste plačali njenih dolgov. — Mož je dolžan, da preživlja ženo. Kar ste v teku zakona plačali za ženo, se smatra, da ste pač njej darovali. Vrnitev posojila od zapuščine pokojne žene odnosno od dedičev bi mogli le tedaj uspešno zahtevati, če bi z ženo napravila tozadevno zadolž-nico odnosno izjavo o priznanju dolga pred notarjem v obliki notarskega zapisa.
Dedovanje. Ž. I. — Ženska sama, neporočena, brez otrok, ima posestvo in donar. Vprašate če je dolžna to v oporoki zapustiti le sorodnikom, oziroma, če imajo pravico sorodniki to oporoko ovreči, če zapusti denar komu drugemu ali da v
........................m OD REŽITE mmhhmmiiiih.....................m
dobrodelne namene. — Ker nima lastnih otrok, je dolžna zapustiti nujni delež le svojim staršem! če so živi. Ce so pa starši že pomrli, lahko ta samska ženska razpolaga v oporoki s svojim premoženjem, kakor sama hoče. Seveda, če bi umrla brez oporoke, bodo zakoniti dediči njeni najbližji sorodniki.
Izročitev posestva. I. C. L. — Oče, ki je radi pijančevanja preklican, bi rad izročil posestvo hčerki, vendar se temu upirata sinova, ki jima oče ne zaupa. Vprašate, kako naj bi se izročitev posestva izvršila, da bi bila pravična in da bi bili vsi štirje zadovoljni. — Če ie oče poklican, mora imeti pomočnika pri upravljanju svoje imovine. Ta bo že vedel presoditi, kdo izmed otrok bi bil najbolj sf>osoben in zanesljiv, da bi po prevzemu posestva očetu dajal prevžitek ter ostala dva otroka pravično izplačal. Temu otroku naj oče izroči jx)sestvo, sebi pa naj izgovori zmogljiv prevžitek, a ostalim otrokom pravično odpravnino iz posestva.
Vojaško sodišče. L. F. T. Za kazniva dejanja, ki so jih zagrešili vojaki na področju naše banovine, je pristojno vojaško sodišče dravske divi-zijske oblasti v Ljubljani.
Tatvina 500 din. F. P. B. — Pred enim letom vam je bilo ukradenih 500 din. Sumili ste 15 let staro dekle. Sedaj ste zvedeli, da je res tista dekle ukradlo denar. Ker dotična služi, vprašate, če lahko zahtevate, da vam odplačuje škodo v mesečnih obrokih. — Svetujemo vam, da date povabiti k sodišču dotično d^-kle in njenega zakonitega zastopnika (očeta, mater ali varuha), da se zadeva uredi. Če bo dekle piznalo tatvino, potem lahko takoj napišete izvršljivo poravnavo, s katero se bo zavezala mesečno odplačevati škodo. S tako Izravnavo boste lahko tudi z izvršbo zasegli njeno mesečno plačo. Če pa dekle ne bi hotelo priznati tatvine, jo boste morali tožiti na f>ovračilo zneska 500 din. Lahko ga tudi ovadite radi tatvine in se kazenskemu postopku pridružite kot zasebni udeleženec. Ko bo sodba pravomočna boste smeli na temelju take sodbe zarubiti mesečno plačo dekletu.
Preložena cesta. F. M. L. — Če bo ostala vaša kovačnica radi preložene ceste brez dovoza na javno cesto in vam sosed noče odstopiti potreben svet za tak dovoz, potem boste morali zaprositi pri okrajnem sodišču, da uvede postopek radi določitve nove poti od vaše kovačnice na javno cesto.
Hinavec. .1. M. G. — Kot priča ste bili zaslišani na sodišču in ste med pričanjem rekli toženi stranki, da je hinavec. Za to besedo vas je jiotem tožila. Pri razpravi je razložil, zakaj ste rekli, da je hinavec, vendar ste bili kljub temu obsojeni. Vprašate, kje je pravica. — Beseda »hinavec« je žaliivka kakor n. pr. beseda »lažnivec«. Radi take žalitve bi mogli biti oproščeni le tedaj, če bi sodišču dokazali, da je dotični res hinavec oziroma lažnivec. To se vam pa ne bo posrečilo s tem, da dokažete n. pr. da se je dotični enkrat zlagal, amnak morate dokazati, da se dotični tolikokrat zlaže, da ga radi teh laži vsi, ki ga poznajo smatrajo za lažnivca. Taki dokazi 6e pa težko doprinesejo. Ker se vam ni posrečilo dokazati, da je
nasprotnik res hinavec, znan kot tak na splošno, ste ga pač z besedo »hinavecc razžalili in ste morali biti obsojeni.
Opuščena previdnost pri nakupu parcele. V.
A. M. — Na javni dražbi ste kupili parcelo. Mnenja ste bili, da je po mapi imela večji obseg, kakor pa sedaj bivši lastnik v naravi kaže njene meje. Vprašate, kako bi ugotovili prave meje. — Sj>orazumite se z vsemi mejaši glede meje. Če vam mejaši ne bi hoteli priznati take meje, kakor jo je užival vaš prednik, potem zaprosite pri sodišču za novo zamejičenje. Ne morete pa zahtevati, da se meja odmeri po mapi, čeprav ste parcelo kupili na dražbi z določeno jiovršino m®. Saj je v dražbenih pogojih bilo navedeno, da se za površino prodanih parcel ne jamči. Pred dražbo bi si morali ogledati, kakšna je v resnici parcela, ki vam je bila všeč.
Srečke. J. L. K. — Pri bankah imajo na razpolago časopis, ki vodi točen pogled o izžrebanju vseh srečk, ki so bile še predvojno v naših krajih v prometu. Tam boste zvedeli tudi za usodo vaših srečk.
škoda na poslopjih vsled rudnika. T. L. P. T.
— Škoda, ki jo povzročajo opuščeni rovi rudnika jxm1 vašo hišo, znaša gotovo več kot 12.000 din. Zato vam svetujemo, da si preskrbite jx>trdilo o imovinskem stanju in zaprosite pri sodišču za pravico revnih in za postavitev odvetnika kot zastopnika revnih. S tožbo boste lahko dosegli od sedanjega lastnika rudnika, da vam povrne vso škodo, ki jo trpite na svojih zgradbah radi sese-danja starih rovov. Če so razpoke na zgradbah posledica eesedanja opuščenih rovov, bodo pač morali ugotoviti zvedenci.
Rodbinska pokojnina. K. D. Vpokojenec se namerava poročiti in vpraša, ali bo imela njegova rodbina pravico do rodbinske pokojnine za primer njegove smrti. — Ker je vpokojenec očividno že pet let plačeval v uradniški pokojninski sklad, bo imela rodbina pravico do rodbinske pokojnine.
»Vaški oskrbnik«. F. P. od leta 1921 dalje ste »vaški oskrbnik«, stari ste 70 let in že bolehni ter bi se radi tej dolžnosti odpovedali. To ste hoteli že večkrat storiti, a so vas znova izvolili. Kaj vam je storiti? — Vaše dolgoletno delovanje na čelu vaškega odbora dokazuje, da vam ljudstvo zaupa. Sicer se tej službi lahko odpoveste iz tehtnih razlogov, kakršen je gotovo vaša visoka starost in z njo zvezana bolehnost, vendar bi vam svetovali, ker vas imajo ljudje radi, da si poiščete med mlajšimi gospodarji sposobnega in poštenega naslednika, ki ga priporočite volilcem. Po zakonu mora imeti krajevni starešina iste pogoje, kakršne se zahtevajo za župana.
Obrestovanje vlog mladoletnih otrok. U. A. L. Za obrestovanje denarja mladoletnih otrok ne veljajo nobeni posebni predpisi, kakor vi mislite. Po uredbi o maksimiranju obresti, odnosno po uredbi o izpremembi navedene uredbe obrestna mera za vloge na vložne knjižice, tekoče račune in zapise pri denarnih zavodih m bančnih obratih ne sme biti večja od 4%, za vloge na vložne knjižice, tekoče račune in zapise, ki so vezane najmanj za 3 mesece, pa ne sme biti večja od 5%. Ta predpis velja od 1. februarja 1935 dalje.
Prošnja za poštnega služitelja. J.. G. S. Pred 14 meseci ste vložili na poštno ministrstvo prošnjo za poštnega služitelja. Ker tako dolgo ni rešitve,
Naš domači zdravnik
= odgovarja samo na vprašanja, katerim je priložen tale odrezek.
j »Slovenec", 8. avgusta 1937
imunim........................................................
I, K__R. Revma ali Bazelov, gnojno izpri-
jenje krvi ali golšavica (po golši spremenjeno potekanje življenja), je poglavitno vprašanje vašega dolgega opisa bolezenskih občutkov in zdravilnega prizadevanja premnogih zdravnikov doma, v mestu in zdravilišču. Ker nimam ne volje, ne časa in tudi ne prostora, da bi pisal obsežne zdravstvene razprave, vam odgovarjam kratko: Katera izmed opisanih bolezni je v ospredju in katero zdravljenje je najbolj priporočljivo in najprej potrebno, res ne morem vedeti. Očitno.^hodite preveč okoli zdravnikov, tako n. pr. k trem različnim za isto stroko, a od vsakega sprejemate samo one nasvete, ki so všeč vam. Zdi se tudi, da se je pri vas močno razvilo in utrdilo 6tvojstvo, ki mu pravimo mehkuž-nost, telesna in duševna, razvidna iz prekomerne občutljivosti za najmanjšo škodljivost in prenapete pozornosti za vsako spremembo. Tolike%zaverova-nosti oziroma zatelebanosti v svojo bolezen nisem še opazil pri nikomer! In moj nasvet? Če ne ubogate zdravnika, ki vam svetuje podnebno zdravljenje, ne onega, ki je za zdravljenje golše z nožem, potem se oglasite pred koncem prihodnje zime, ker moj zdravilni načrt se razteza na poletne mesece, ko je paša. Za letos je prekasno.
A. K. — 2. Oslovski kašelj je poleti lažji in krajši kakor pozimi, ker je bolnik lahko vedno na dobrem zraku, ki je najboljše zdravilo za to bolezen. Pospešiti se da vzdravljenje z mnogimi pripomočki. n. pr. vročim mlekom in medom ali slatino, raznimi čaji (planinski mah, vijolica, navadni slez, šipki (plodovi, divje rože], sovec, črna meta, spo-riš, velikonočnica), posebno cenjen je čaj vrtne mateme dušice ali timjana in okroglolistne rosike, V hujših primerih oslovskega kašlja se treba zateči k zdravniku, da zapiše še kakšno močnejše sredstvo za omiljenje oziroma skrajšanje bolezni. Vsekakor naj deček ozdravi pred začetkom šole.
V. G. — P. Srčna napaka po pljučnici je mnogovrstna, ozdravljiva-ali neozdravljiva, kakor je primer. Vašega primera ne poznam. Utrjevanje z vodo ne more škodovati.
J. J. — V. Jecljanje triletnega otroka premine tem preje, čim manj se vznemirja ta pri tem. Otroku lepo pomagajte pri izgovorjavi, kažite mu, kako naj si napolni pljuča z zrakom pred govorjenjem in kako naj začne govoriti polagoma, brez sile. Smešenje ali karanje otroku radi govorne napake samo škoduje.
A. L__C. Šumenje in zvonenje v ušesih vas
muči ponoči navzlic zdravnikovim pripomočkom? Poskusite s čebulovim sokom, nekaj kapljic soka iztisnite na kosmič pavole in si ž njo zataknite gluhovod. Za spremembo si napravite časih zvečer toplo kopel za noge z mrzlim oblivom na koncu. Drugekrati pijte hladen čaj špajkovih korenin in melisnega listja.
Ista. Naval krvi v glavo nekaj let po prestali meni? Pomenite se s svojim zdravnikom, kako je pri vas s krvnim pritiskom. Poleg prcmembe v hrani pride v poštev puščanje krvi ali nastavljenje pijavk, kar vpliva časih ugodno tudi na ušesne motnje.
Ista. Proti trdovratni zapeki (ali zaprtosti) treba preurediti prehrano, poleti uživajte mlado (danes skisano) kislo mleko, pozimi kislo zelje z zelj-nico, oboje zjutraj na tešče. Prava čistila naj se rabijo bolj izjemoma. Redna vsakdanja hoja dela časih čuda.
Ista. O nočnem potenju je bilo pisano pred nedavnim časom.
E. S. — M. O škodljivosti samoskrunjenja naj
vam pišem? Katerega pijanca spreobrne govor ali spis o škodljivosti opojnin? Morda vam bolj zaleže opazovanje brezumnih živalic v opičnjaku, me-nežarije ali živalskega vrta, kjer se lahko ogledate v pristnem zrcalu.
J. M. — T. Trda in premakljiva tfrča pod kožo
na členku (»morska kost«) izgine časih za vselej, ako 6e pretisne, da poči, ker je navadno mehurja-sta, a ne vselej,- zato je najbolje, da jo izreže zdravnik.
D,.I. — C. Debelost in neredna čišča, pojavivši se po porodu, sta bržkone v vzročni zvezi z motnjami v notranjem izločanju, morda tudi omotičnost in boleča bedra, morda celo vaša živčna razdraž-ljivost. Katera izmed žlez z notranjim izločanjem je kriva takih motenj, ni lahko uganiti, spolna že ni vedno, rajši katera oddaljena (večkrat možganski podvesek). Enaki in časih še boljši uspehi kakor z živalskimi notranjimi izločki se dajo doseči z rastlinskimi dopolnili (vitamini). Najdražje ni vselej najboljše. Vaš primer je zanimiv za zdravr nika, ki va6 osebno pozna in nadzoruje stanje.
M D.— M. Premočno izpadanje las kako naj se omejuje pri mladem človeku? Najprej treba ugotoviti, koliko las resnično izpada, zakaj izpadanje kakšnih 120—150 las na dan 6pada k rednemu obnavljanju. Če vam jih izpada več kot toliko, treba pregledati, kaj bi utegnilo tičati za tem, morda kakšna splošna bolezen ali pa sprememba kože. Kolikor vidim, bo mnogo mladcev zgodaj plešastih, ker si nečimerno negujejo la6e, zanemarjajo pa la-sišče. Iz tega je razvidno, kako ravnajte!
A. R. — C. Mnogotera otrplost je zares huda živčna bolezen, ki ji do povojne dobe nismo vedeli pomoči, zdaj pa poskušajo razne načine zdravljenja, časih z znatnim, časih celo s popolnim uspehom, ni pa načina, ki bi se obnesel enako v vseh primerih. Po mnogotnem zdravljenju z zdravili z vbrizganjem in jemanjem je priporočljivo zdravljenje v toplicah z radijskim puhom, kakršnih je več v neposredni bližini vašega domovanja. Če bi se vam stanje izprva poslabšalo, je dobro znamenje, da bo kaj uspeha; zato vztrajajte vsaj kake tri tedne.
N- N — N. Zdravniška molčečnost je kočljiva zadeva. Zdravnik sme in časih mora razodeti svoje poklicne ugotovitve, »tajnosti« otrok in nedo-letnih ljudi starsem ali njihovim postavnim namestnikom, kadar |e to v prilog njegovim zdravljencem. Ni pa poklicna dolžnost niti hotena previdnost, da bi izdajal »tajne bolezni« enega zakonca drugemu, izvzemši v primerih, da bi imel zdravljenec dejan-n °i k,0,Hst takJne zani neškodljive »izdaje«. O, kolikim posameznikom in družinam sem se za vedno zameril, ker nisem hotel povedati, kar sem zvedel kot zdravnik.
L. L. —Lj. Krvna gobica, ki naglo raste, naj
šc čim prej izreže, ker se kasneje najmanj pozna, ali z elektriko zamori, kar ima za nasledek brazgotino. Z mažami ni niči
J. Č. — Š. Oglušenje kako preprečiti? Vaš oče je na starost popolnoma oglušel, vi in vaši starejši bratje ste že polgluhi, kako odvrnete usodno dediščino od svojih odraščajočih otrok, ki imajo vsi sluh še prav dober? Zdravljenje tega stanja, ki ie počasno otrpcvanje ušes, je precej nehvaležno, o preprečevanju pa ne vem nič zanesljivega. V ho-meopatskih knjigah se omenja fosfor kot sredstvo zoper oglušenje. Tu in tam se bere o živalskih po-budilih (hormonih) in rastlinskih dopolnilih (vitaminih). ki da zaostavljajo oziroma odpravljajo ostarevanje, kamor spada vsekakor tudi tovrstno ogluševanje. Morda se najde rešilna zveza?
Nekaterim spralevalcem, ki se pritožujejo, da ne dobivajo odgovora, bodi povedano: Poleg izka-zila (izTezka na tej strani) ali opravičila, naj se vsakdo podpiše (s pravim ali izmišljenim imenom), navede naj starost, stan, poklic in druge okoliščine, ki so važne za presojo bolezenske motnje. Otroško slepomišenje ne spada vendar v resno pomenkovainico.
Ag^ Julij—avgust
70— dinarjev
^^^ dneoni penzion z vsemi kopališkimi taksami. Direkten vagon iz Ljubljane ob 8'00 zjutraj pride o kopališče ob 14'18 popoldne.
Zahtevajte obširne prospekte od
uprave Radenskega kopaiišča Slatina Radenci (pri Mariboru)
bi radi vprašali ministrstvo, kaj je s prošnjo. Ali je treba vlogo kolkovati? — Vsako vlogo na državno ali samoupravno oblastvo je treba kolkovati s kolkom za 10 din. Čuditi pa se ne smete, če še dosedaj niste dobili odgovora na svojo prošnjo, ker je v ministrstvu takih prošenj na stotine.
Odpovedni rok za privatno uradnico. I. M. Lj. Pri trgovskem podjetju ste nameščeni 17 let. Vprašate, kdaj se vam služba odpove, oziroma kdaj jo vi sami lahko odpoveste, kakšen je odpovedni rok za eno ali drugo stranko in kako je z odpravnino. — 15 letih službe znaša odpovedni rok za nameščence 4 mesece ter mora končati zadnjega dne koledarskega meseca. Če nameščenec sam odpove službo |Ii če je bil iz opravičenih razlogov odpuščen, nima pravice do odpravnine. Nadalje nima nameščenec pravice do odpravnine, če ima pravico do pokojnine, ali če podjetje popolnoma ali samo delno likvidira, ali če se je položaj podjetja tako poslabšal, da ne more izplačati odpravnine. V času gospodarske krize se odpravnina lahko zniža za polovico. Drugače pa znaša odpravnina za nameščenca, ki mu je poverjeno opravljanje višjih trgovskih in višjih tehničnih poslov ob prestanku službe po nepretrganem službenem razmerju najmanj 10 let toliko, kolikor znaša štirikratna mesečna plača; po 15 letih mu pripada odpravnina v višini šestkratne mesečne plače; po 20 letih v višini devet-kratne plače; po 25 letih pa dvanajstkratne plače.
Zaščita dolga pri prenosu posestva. I. S. Odgovorili smo vam že, da ob prenosu imovine ali dela imovine osebe, ki je kmet po uredbi o likvidaciji kmečkih dolgov, na drugo osebo, uživa novi lastnik zaščito glede prevzetega dolga samo tedaj, če se je izvršil prenos po dedovanju in če je novi lastnik kmet po uredbi. Če je prevzemnik posestvo kupil in s kupno pogodbo prevzel dolgove, ne uživa zaščite. Kaj drugega je seveda, če je postal on dolžnik, pa magari tudi vsled prevzema dolga na podlagi kupne pogodbe pred 20. aprilom 1932. Tedaj velja zaščita tudi zanj.
Nasledstvene pogodbe. I. S. Vprašate, kaj pomeni »obveznosti iz nasledstvene pogodbe«. Ko hišni gospodar ostari, si navadno izbere naslednika na svojem posestvu. Njemu izroči posestvo, a mu obenem naloži tudi več ali manj obveznosti, kakor n. pr. da gotove zneske izplača onim, ki bi predvidoma prišli v poštev kot zakoniti dediči. Takšna izročitev posestva se izvrši v obliki pogodbe, ki je lahko izročilna pogodba, darilna pogodba itd. Takšne pogodbe imenujemo nasledstvene pogodbe, bremena pa, ki jih takšne pogodbe nalagajo prevzemniku, so »obveznosti iz nasledstvenih pogodb«.
»Imenovalna pristojbina« P. A. Vprašate, ali ste dolžni plačati »imenovalno« pristojbino, ki jo je davčna uprava naložila nekaterim mestnim pogodbenim uslužbencem — Po pristojbinskem zakon« iz 1, 1850 za Slovenijo in Dalmacijo 60 od-platne pogodbe o službovanju zavezane taksi. Ta taksa velja tudi za pogodbe o službah pri občinah, kakor tudi pri podeljevanju nadarbin itd. Država ima pravice do takse v tistih primerih, pri katerih obstoji kakšna listina o službeni pogodbi. Če ni listine, tudi ni takse. Pritožba ne bo pomagala, pač pa lahko vložite prošnjo za povračilo že plačane takse, če mislite, da se vam je pomotoma naložila. O tem bo pač odločala finančna oblast. Podrobne predpise o tej taksi najdete v razpisu finančnega ministrstva, ki je objavljen v 76. številki Službenega lista iz leta 1933.
Rentnina. K. A. Rentnina je davščina, ki se odmerja zlasti od obresti in rente obveznic države, samoupravnih edinic, fondov, denarnih zavodov in slično; dalje od obresti od posojil in terjatev, od obresti od hranilnih vlog itd. Če je na posestvu vknjižen dedni delež, ki ga je prevzemnik posestva dolžan svojemu bratu in če so vknjižene tudi obresti od tega deleža, mora plačevati rentnino posestnikov brat-upnik, ki ima pravico do obresti, ne glede na to ali obresti od posestnika izterja ali ne.
Davek od hiše. H. A. Hišo bi radi kupili in jo dali v najem. Vprašate, ali se mora plačevati od najemnine tudi kakšen davek in kako bi napravili najemno pogodbo, da ne bo sporov. — Vsaka hiša je zavezana davku na zgradbe —-v kolikor po zakonu ni oproščena — če je namenjena za prebivanje. Zato gotovo že sedaj plačuje njen lastnik zgra-darino in jo boste plačevali tudi vi, ne glede ali boste v njej stanovali sami ali pa če jo boste dali v najem. V najemni pogodbi pa se natančno dogovorite z najemnikom o njegovih dolžnostih in pravicah. Če sami v tem niste vešči, se posvetujte s pravnim zastopnikom v vašem domačem kraju.
Vzdrževanje očeta. H. A. Po zakonu so otroci dolžni vzdrževati onemogle starše. Če je pa oče posestvo izročil enemu izmed sinov in mu naložil dolžnost, da ga preživlja, je razumljivo, da mora ta 6in skrbeti za očeta. Če bi pa ta sin več ne mogel, pa morajo očetu vsi otroci pomagati, kar je že njihova moralna dolžnost.
Dnevničar v državni službi. K. M. Dnevničarji se sprejemajo za dela v službi države z odločbo pristojnega ministrstva ali bana, ki smeta prenesti to pravico na svoje podrejene organe. Nikakor pa ne verjamemo, da bi v uradu, ki ga imate v mislih, pisarniški ravnatelj imel pooblastilo, nastavljati dnevničarje. Sicer se pa obrnite na dotični uradi
Občinska pot. Č. A. Zg. Š. Neki obcestni posestnik je tako postavil ograjo ob cesti, da ovira promet, zlasti s kmečkimi vozovi. Kako bi se dalo to odpraviti? — Če je pot uvrščena med občinske ceste I. ali II. reda, se obrnite na občino, ki je dolžna vzdrževati občinske ceste in skrbeti za neoviran promet na njih. Občina bo lahko prisilila posestnika, da ograjo postavi v takšni razdalji, da ne bo ovirala prometa. — če voznik poškoduje ograjo ali hišo, ki stoji ob cesti, bi v primeru odškodninske tožbe imelo presoditi sodišče, v koliko je to storil iz neprevidnosti ali malomarnosti in bi bila od tega tudi odvisna določitev odškodnine. Ni. kakor vam ne svetujemo voziti tako, da bi poškodovali ograjo, čeprav ista stoji po vašem mnenju preblizu ceste.
Dvokolesa, ilvalnl .troji Dovajilh modelov motorji. trlclk«l po^.ljm
Po i«lo nlikl cenil Ceniki franko! ..TRIBUN«" P. HTML UUlUSNa, KlfltVika * rodruamea: Maribor. Aleksandroma cesUM
Očetje vseh dečkov v vasi eo ee bili že zdavnaj vrnili iz vojne ali pa so bila njih imena na spo meniku padlim vojakom, ko je bil slednjič prišel domov Veneel Urban, ruski legijonar. Iz Vladi-vostoka, preko morja, je bil prišel. Spočetka se je Andrejček bal starega, tujega vojaka, ki je kuhinjo vso zakadil z dimom iz pipe in ki ni bH niti malo podoben 6trmečemu mlademu človeku v črnem suknjiču z visokim ovratnikom na mali fotograliji nad zoio iz povoščenega platna. Tako se je bal biti pri njem in skoraj si je želel, da bi sploh ne bil prišel nazaj in bi bilo ostalo vee pri starem. Toda še bolj čudno je bilo to, da je tudi ta vojak, ki se ni bal ne Nemcev in prav tako ne boljševikov m sploh nobenega ne na 6vetu, občutil neto bojazen vpričo fanta. Tedaj, ko je bil odšel v vojno, je bil mali sinček začel šele čebljati. Nič ni6ta poznala drug drugega. Oče se je bil povrnil, se ulegel in spal ve6 dan in vso noč in je prespal hud vihar z nevihto vred. Toča je padala, poedioa zrna so bila debela ko kurja jajca, eno jc tehtalo pol funta, mati ga je bila nalašč stehtala z decimalno tehtnico. Ko je oče vstal, se je bilo že zvedrilo, sonce je zahajalo, svet je bil ves v neredu, a zaeno nov ko po vesoljnem potopu. Kad pod kapom je bila tako polna, da je šlo Čez, cesta je bila vsa zagra-jena z vozovi. V jarku za hišo je v potokih lila voda. Oče je rekel Andrejčku. naj mu prinese dve deščici in žeblje in poleno; čemu vse to, mu ni povedal, vzel je kladivo in sta odšla za hišo. Čez
čas je bil mlinček v jarku, vrtel se je in ropotal, ko ga je poganjala voda. Ta mlinček je bil Andrejč-kov in naredil mu ga je oče, ki se je bil povrnil iz vojne.
V delavnici se je ustanovil, brtmdal, kaj da vse manjka in kako je vse zarjavelo, sposodil ei je od pi6monoše kolo, posadil je Andrejčka spredaj in odpeljala sta se v trg po orodje. S te vožnje je izhajal tudi 6lavni Andrejčkov nožek na zaklep m z magnetno klino. Sele zdaj je videl Andrejček, kaj je to: mož. Mož privije primož, vdene ključ vanj m mu pili brado. Mož ima vsakokratne klešče, ima »franooza«, vijake in matice in nič koliko žice. Zapoveduje ognju io kovinam. Odklene vsako ključavnico, zna streči vsaki stvari. Ce se mati in teta spričkata, kar zažvižga predse. »Ančka, daj no! Da le ne moreta biti tiho, ženske trapaste!«
Oče je bil več ko mati in — poglavitno: mati je že od nekdaj zmeraj šarila krog ognjišča, vsa ne potrpežljiva, zgarana. zagrenjena. Med vojno je hodila na dnino na polje, za merico krompirja, za prgišče zdroba. Tega dela ni bila vajena, saj je bfla hišina boljše vrate v Pragi in hčerka hišnika precej ponosna na svojo preteklost. Vojna je ženske marsičesa nau«la. Ko je bil tudi čevljar iz vasi vpoklican se je kar sama usedla in nabila podplate otroškim čevljem. Njen značaj je bil tak. da se je do poslednjega žrtvovala, a potem je rada kaj očitala. Pač nihče ne more iz lastne kože skočiti!
Oče je pripovedoval o nekem psu, trfladiču volkulje. kako je tekel za vlakom, s katerim se je bil odpeljal njegov gospodar; io je še pravil o oklop-nem vlaku in njegovi lokomotivi; o Kitajcih, o ka-pitanovem kompasu. Mati ga je prekinila, ga vpra šala po cenah živil. Rusija, to je tako velika dežela ko vee svet, po mesece dolgo se pelješ z vlakom, preden se pripelješ do pristanišča za Vladivostofc. V Rusiji so potoki kot naše reke in reke so ko morja — ne moreš videti z brega na breg! VS»-biriii sije sonce ponoči in tudi dan je oodi dal£». Pa divjačina in tiste ribe! Pri nas belice, oodi ja-stogi; kurja jajca — ko pri nas gosja!
Nekoč, po gasilski veselici, so si gostje s sosednje vasi naročili lo^tmice, da bi ee odpeljati domov. Voznik je že zapreg«, a ker jih nekaj še ni bilo pri volji, da bi šli domov, se je še enkrat vrnil na četrtinko. Konja sta stala m čakala. Nekaj vaških otročajev je splezalo na voz. Kjer je bilo kaj narobe, ondi j« bi tudi Andrejček zraven. Vrag je zmešal sosedovega Francka, da je z bičem zamahnil po konjih. Vzpela sta ee na zadnje noge m zdivjala naprej. Otroci na vozu so zavreščali od veselja, ki se je pa kmalu sprevrglo v strah: Fran-cek ki je stal na vozu, je omahnil in telebnil po vozu. Ženske so zakričale zadaj io splašena konja z napol praznim vozom sta dirkala vea iz ««*
proti vaškemu ovinku, kjer so se ie večkrat vse drugačni ljudje prevrnili; še nedavno se je bil prevrnil mesarjev avto, komaj štirinajst dni je oilo odtlej! Andrejček se j« obupno oziral na izginja-jočo vas. Zadaj je videl nekaj moških, ki so telkli za vozom. Oče je vse prebite! in med tekom je kazal otrokom, pritiskajoč roke k sebi, kaj naj storijo. A bili so tako zmešani, da ga niso razumeli. Potem se je približal očetov jezni, od silnega teka zaripli obraz. Andrejček je slišal, kako je oče glas no lovil sapo. Urban je zgrabil konja za uzdo, silovito potegnil nazaj; konja sta divje odskočila v stran m voz je butnil očetu ob kolke. Zaklel je, a ni izpustil, dirkal je z njima, napol je že drsel po tleh, z rokami se je obešal na uzdo, jermena eo ga rezala v roke in uspelo mu je, da je ustavil konja še pred ovinkom. Tedaj, ljudje božji, je bil Andrejček oa višku!
In ta zaščitnik, ta vojak, ki se je šest let vojskoval v vojni in ki 60 mu krogle prizanesle; mož, ki je objadral 6koraj pol sveta in se je prikazal iz dalje, ko je prišel njegov otrok do pameti in s« ga je bolj oklenil, kakor bi se ga bil iz navade že iz detin6kih let —: zdaj je ležal »u v vzvišenem miru mrliča in človeška bolečina ni mogla nič več do njega! Srce, 60 dejali, ali pa žile. Vojaki svetovne vojne se hitro starajo.
»Rajši bi se sploh ne bil vrnil,« je stokala mati. »Vajeni smo že bili brez njega. Samo umret je prišel domov.« Mati je tudi bolečino tehtala z decimalno tehtnico.
Nekakšna jezna zvestoba nasproti mrtvecu je zakrknila Andrejčka, da se nni je upiralo kramar-stvo žensk, matere in tete. ki 6ta v besedah o očetu rekli namesto Veneel — samo še rajni, kar se mu
je zdelo ko psovka. Zdelo se mu je tndi, da sta mati in teta kar izdali očeta, ko sta se tako hitro sprijaznili z njegovo smrtjo. Komaj je bila padla poslednja kepica prsti na krsto, sta se ie začeli brigati za oporoko, za notarja, najemnino, kojige in kaj naj počneta s pernicami in kaj s to omaro m z onim sodom.
»Pa Harik?« je deček prestrašen vprašal.
»No. ga boš pa prišel seirikaj kdaj obiskat,« ga je potolažila teta, ki je bila prav za prav zadovoljna. saj je zdaj kar sama gospodarila v hišici.
»V Pragi je stari oče,« ga je tolažila Roza.
Kaj ga Roza briga! Dela se, ko da je velika, ln ponaša 6e s tem, da je njen oče umrl, da ima novo črno obleko, da se bo preselila v mesto. Roza je bila že od nekdaj hinavka. že takrat, ko so se igrali skrivalnice.
Mar mu je starega očetal Saj ga še oe pozna ne! Toda Marika. psa. tega ima rad. Harik ves prevzet stoji io čaka, ko mu da košček sladkorja na smrček; uhlja in vlažni gobček ee mu od poželenja kar tresejo in z očmi prosi, a se veodaT ne zgane in šele na povelje poskoči, strese sladkor s smrčka in hlastne po njem Da, Harik je njegov, ta mu je pokoren!
' .'i
Črna žalost je naredila hišo sivo od skrbi. Mati je zdaj in zdaj nahrulila otroke, povsod je bil prepir. Nikoli ni bil Andrejček tako trmoglav m nikdar ni bil toliko tepen, ko po očetovi smrti, ko je bila mati tako zbegana in sama ni vedela, kaj prav za prav hoče.	....
»V mestu boste vsaj laže na vse pozabili,« eo ji prigovarjali sorodniki. »S 6olzami ne boste nikamor prišli. Z jokom tudi njega ne boste obudili.« Vsi varajo očeta. To je bil kar naskok samega izdajstva!	,	... .
Andrejček je zabadal z nožem v drevesa, divja s svojim psom po njivah, nasproti vetru io je bezal pred največjim spoznanjem življenja — pred smrtjo.
(Češko: Marija Pujmanova.)
Njena šola
»Nerada pustim Ru-lan od sebe«, je rekla gospa Stanleyeva svojemu možu. »Ne verjamem, da je že česa zmožna; kar nič ni zrela za možitev.« Moli Stanleyeva je prišla z vrta s polnim naročjem močno dehtečih vrtni« kitajskega m ija. Wiliam Stanley ee je smehljaje se zazrl vanjo. Kakor vedno, ga je tudi zdaj očarala njena ljubkost, da mu je srce do vratu utripalo. Že pet let Je bil oženjem z Moli, p« •e je še vedno ni privadil. Dotaknila se Je s licem njegovega K ca lu užaljeno rekla: »Mi se mi, da nisi niti besedice razumel, kar sem ti prej povedala.« Prijel jo je za roko, ki jo je poljubil in si pritisnil njeno glavo na prsi. Oba sta pozabila na deklico Ru-lan. Zaslišala sta lahek vzklik in oba sta planila pokoncu. Starejši misijonarji so večkrat opominjali: »Kitajci ne morejo videti javnega ljubkovanja. Pravijo, da je to grdo.« Pogledala sta k vratom. Ondi je stala deklica Ru-lan, uboga trapasta stvarca, ki je radi nje hotela gospa Stanle-yeva govoriti s svojim možem Njen oče je bil prišel, da bi jo vzel domov radi poroke in zdaj je bila pripravljena na pot.	.
»Pojdi sem,« je prijazno dejala Moli m je položila vrtnice na pisalnlk. Prijela je deklico «a okorno roko.
»Žalostna sem, ker moraš iti,« ji Je rekla po kitajsko. »A tvoj oče ne dovoli, da bi še dalj ostala pri nas. Sedi, otrok moj, in dajva se malo pome-
nltil«	,, . _ .
Dekle se je poslušno usedlo in molčalo. L_ njenega obraza kar ni izginil neki čudni smehljaj, strmela je v moža in ženo in je pazila na vse, kar
sta storila.	... . . _
Moli je to videla in Je brla kar brez mofl. Kolikokrat jo je v šolskem razredu spravil v obup ta smehljaj, ki se je zdelo, da se jI roga ln ta bebasta brezbrižnost! »Saj veš, da se boš zdai poročila?« Je Moli prijazno vprašala. »Skušaj se zmeraj spomniti na to, kar si se pri nas naučila. Glej, da boš imela vee snažno, pomni, da so moskiti in muhe posebno nevarni majhnim otrokom. Ne po-sabi tega! In, dragi moj otrok, bodi čista in dobra!«
»Da, učiteljica,« je odvrnila dekliea. Kepr«. mično je strmela na poročni prstan S<*Pf-
»Spremil bom Ru-lan ven,« Je rekel Wlham Stanley V šolski veži je bil o6e. Ni bil revež, to mu je bilo videti po obleki in vedenju.
»Prav za prav,« je rekel oče, »sem mislil pustiti dekleta hikaj. Lahko bi vam bila kaj pomagala v šoli. Pa sem Jo bil že zgodaj zaročil s sinom svojega najboljšega prijatelja in družina me tako priganja, naj bi bila bri poroka.« Wi1iam se je
priklonil i« Ru-lan je odšla.
•
Ru-lan je sedela na široki zakonski postelfl. ki Je bila polna slik otrok in granatnih iebolk in drugih znakov srečnega zakona, io je čakala svojega moža. Najbolj zoprni del svatbe Je minil m zdaj je prišel tisti del na vrsto, ki je bil njena lastna zadeva. Ru-lan ei je mislila, zroi na svoj pajčolan, ki ji je visel čez obrat, da Je zdaj te UMI čas, ko se mora bati zakona. Saj ai bilo kar nič razveseljivo, kar je bila doslej videla med moškimi m ženskami. Toda, bila je pri tujcih v šoli io tam Je bilo drugače. Prva leta, ki jih je ondi prebila, »o bila brez haska zanjo. Ni mogla razumeti, kakšno korist naj bi imele zanjo čitanke. Te knjige so bile čisto nerazumljive. Resnično, ničesar se ni bila naučila do tistega dne, ko je videla, kako je mož — Stanley objel svojo ženo — Stanley. Spočetka je vsa osupla mislila, da eo to brezbožni in nespodobni ljudje. A glej, Bog ju ni kaznoval, imela sta dva krepka sinova. Odslej ju je vedno opazovala, ne da bi bila onadva vedela xa to. Zvečer se je splazila na šolski vrt in je ekozi zavese opazovala in je videla, da Je mogoča ljubezen in prijateljstvo med dvema zakoncema. In zato se zdaj ni prav nič bala. Sedela je na postelji in pričakovala Yung-ena in Je držala roke v naročju obleke iz rdečega satina.
Vrata eo zaškripala v lesenih tečajih. Prišel je; bil je Se v svatbeni obleki. Usedel se je k mizi in je začel hrustati melonine peške. Vstala je lo mu nalila skodelico čaja. Pokimal ji Je in potem se je spet usedla. Ni bila nestrpna; vedela je, ..s ne bo večno hruatal peške. Mahoma Je dvignil ofl
in jo Je od strani pogledal. Ne da bi ee silila, mu je koj odgovorila s prisrčnim nasmehom. Strmel je vanjo in zak&šljal, potem mu je bilo sitno, zardel je iu se spet lotil pešk«. Tedaj ae ji je nenadoma posvetilo: Boji ee me! — »Pa zakaj ae me bojiš?« je mehko vprašala, tako mehko, kakor Je večkrat slišala glas učiteljice Stanley. Povesil je glavo in se je še bolj urno začel ukvarja Vi s peškami.
»Tako neizobražen sem,« je slednjič dejal, »smejala se mi boš.« Kaj bi storila učiteljica Stan-ley, če bi njen mož tako govoril? Nekoč ie bil mož-Stanley jokaje naslonil glavo na ramo žene-Sta»ley in ona ee ni smejala. Ru-lan sicer ni bila razumela besed gospe, a razumela je njen glas in njeno pot. Zato je ponižno pogledala na svoje roke in je nežno rekla: »Nekaj ti moram zaupati. Glej, dolgo eem bila v tisti šoli, pa se nisem ničesar naučila. Zatorej ae moram dosti od tebe naučiti.« — »AH ae nisi naučila brati?« jo je vprašal on. »Le prav malo.« — »Ali nisi tistih štirih knjig prebrala do konca?« jo je vprašal on. »Nikoli nisem brala teh knjig.« — »Kaj si p« potem delala ves čas v tej šoti?« je začudeno vprašal. »Povedali so ml nekaj o Bogu m svetih duhovih in o majhnih žuželkah, ki povzročajo bolezen. Saj mi ne Jemo nobenih žuželki Prav ničesar se nisem naučila.« — »Ničesar?« je ostro vprašal. »Prav ničesar,« je žalostno odvrnila. Molčal je in si jo ogledoval.
»Le nekaj sem ee naučila,« Je rekla čes čas. Sklonila se je k njemu in ga pogledala ln on jo je pogledal. »Kakšna stvar pa je to?« je vprafal. »Ondi je bivala bela žena,« je rekla, »ki je imela belega moža in sta bila jako srečna. Veliko sem se naučila od njiju. Imela sta dvoje lepih sinov.« >Cesa si ee naučila od njiju?« je vprašal. »To ie. da sta dva lepa sinova velika sreča. — A ne samo to. Naučila sem ee, da je to sreča, če mož in žena odkrito govorila druf5 s drugim in uneraj ■ prijaznim glasom.« — »Misliš reči, da sta ee vedno vee porazgovorila?« — »Da, to je bila« Pozorno jo je pogledal. — »In potem?« — »In potem, da Je zelo lepo, če mož ženi pomaga. Mo4-Stanley je pomagal svoji ženi celo košaro nesti, ie ni bilo nobene složinčadi pri rokah.« — »Kaj pa si je pridobil s tem?« je vprašal on. »Prijatelja sta ostala in sta vse delila drug z drugim,« je ona odvrnila. »In česa si se naučila?« jo je spet vprašal. »Te«a ne morem povedati, to so stvari, ki ae ne dado povedati.« — On dolgo ni ničesar odvrnil. Potem je rezko dejal: »Potem jih pa storil Kaj si se naučila?« — Počasi se je dvignila in Je šla k njemu. Pokleknila Je predenj, kakor je to tolikokrat storila Stanleyeva gospa. A kar je nato sledilo, tega nd mogla storiti. Zdaj bi mu morata položiti glavo na kolena in ga objeti krog pasu. Tega še ni zmogla, za to je bila preveč plaha. Tako lahko se je zdelo, ko je to storila gospa Stanleyl »Ne morem ie,« je rekla prav Uho. »Rajši me primi za roko.« Tiho je sedeL, potem jo je plaho pri jed xa roka In pretakalo ee Je iz njene roke v njegovo roko m nenadoma ji je začelo burno utripati srce. Ali je srce gospe 3tanleyeve tudi tako utripalo ko njeno? Kaj se je le zgodilo? »In česa si ee potem naučita?« jo je spet vprašal. Ni m« motfta odgovoriti. Morala bi bita vprašati gospo, kaj pomeni to utripajoče are«.
»Dvigni glavo in odstrani pajčolan, da te bom mogel videti.« Kako mu je bil glas nežen, tako nežen ko glas moža-Stanleya! In ko je odstranjevala tančico, je spet spregovoril s tistim dobroti Ji-vim glasom: »Ali si se ps tudi naučila, da je to sreča za moža, če mu je všeč žena, ki si io Je ii-bral?« Dotaknila se je z licem njegovega lica, kakor ae je bita naučita.
V prihodnjih letih je Ru-lan rodila tri krepke sinove in še hčerko. Ni je bilo strah kakor Je dragih kitajskih ženš. zakaj njen mož si nt poiskal nobenih drugih žensk. Mar ni poznala ln razumela njegovega srca? To je bilo tisto, kar se je naučila.
(Pearl S. Buck.)
Ljubezen
na Irskem
Prav na zahodu Evrope, na široki obali Kerry je majhno otočje Dlasket. ki ga ie stoletja leto in dan pretresajo viharji razburkanega morja. Strmo se dviga največji otok izmed njih, edini, ki prebivajo ljudje na njem. Strahovite, gole pečine padajo v morje, na vrhu pa je mah ko žametasta preproga. Na najvzhodnejšem obronku Velikega Blas-keta čepi v zatišju grička majcena vasica, ki je bila še pred štirimi leti kraljestvo kralja Kaneja. Pred štirimi leti je umrl poslednji vladar otočja Blasket, ki je bil navaden ribič ko vsi drugi, a ker je znal po angleško pisati ia brati, eo ga izvolili za pismo-nošo m za kralja. Sicer govorijo vsi po irsko. Angleški jezik jim je potreben le tedaj, če potujejo v Ameriko, aU če nočejo plačati davkov.
Ribiči na Blasketih so revni. In zato, če pride kdo kdaj do denarja, je to tak čudovit dogodek, da je vse otočje polno govoric Ce pa kdo denar zapravlja in razmetava, tedaj nastanejo kar iegende m pravljice o njem. In nekoč je kralj Kane pri povedoval, kako je na Blasketih nekdo prišel do denarja io do žene:
»Pata poznate vsi m veste, da ni bil nikoli kaj brihten. A ko je po stricu iz Amerike podedoval 30.000 dolarjev, tedaj se je izkazalo, da je bil resnično trapast. Da bi brž kaj prič«* z denarjem, si
je dal svojo hajto povišati za dre nadstropji. Take hiše ni še nihče videl na Velikem Blasketu.Kaj bi nam nadstropja, ko pa pozimi nimamo dovolj šote, da bi jih segreli! Ko je bila nova Patova hiša narejena, pa se dozidava ni nič kaj ujemala s sjxxk»jo bajto. Ali naj bi stari del bajte povišal za eoo nadstropje ali naj bi novi znižal za enega? Pat si ni bil na jasnem in morda se spominjate, kako je hodil od hiše do hiše in se posvetoval, pa slednjič le ni vedel, kaj bi. Kolikor glav. toliko misli! Slednjič je dal nad prvim nadstropjem napraviti streho, dru-> go nadstropje pa je nepokrito štrlelo v zrak. S takimi m enakimi budalostmi mu je kopnel denar. Ves otok j« vnaprej videl konec tega bogastva, ki ni nikomur koristilo Treba ga je bilo oženiti; s tem bi ee spametoval, smo vsi dejali. Vdova ©"Sulli-van je pa zvedela, da namerjamo Pata oženiti. Saj veste, kako smo se te ženske radi njenega hudobnega jezika vsi bali. Imela je kramarijo in Pat je hodil k njej po tobak. Neke nedelje sem šel tudi jaz tja.
Kdo ti je sedel pri ognjišču iu pil čaj pri tej ienski? Naš Pat ki mu je bilo videti, da mu je ondi prav všeč! Vdova se me je skušata kmalu iz-■ebiti in je bita prav hladna in os orna z menoj. Zmeraj pa Je izpraševslt Pata:
»Bi še čašico čaja. gosjx>d Pat? Bi še malo iganjčka. gospod? Le malo bliže se primaknite, gospod Pat!« Ubogi Pat ni vedel, kako mu je, ko je bil kar dalje io dalje le gospod in gospod. Meoi ee ie pa nafrlo posvetilo. Le čakaj, sem si mislil, ne boš ga ujela, ne — in sem povabi! Pata. naj gre z menoj. Spotoma je Pat obstal, vzel pipo iz ust — v znak, da bo nekaj brihtnega povedal — in mi dejal:
»Veš. oženiti ae bom moral.«
»In katero kaniš vzeti? Zdi se mi, da se nekaj vrtiš krog Brienove Marije?«
Pat se je obotavljal, a ie le rekel: »Hm saj bi ne bila napačna Brienova. Kako se ti zdi p« Nora Defijeva?«
Prav sem se razveselil, torej na vdovo ti i ti ne
misli ne! KmaJu mi je uspelo, dl sem pripravil Pata, da je šel k Norinim staršem. Kolena eo se mu šibfla in v silni zadregi j« nafrlo vtaknil pipo v hlačni žep io se usedel zraven Nore na klop. Nenadoma pa je boječi ženin planil kviSkn in tekal okrog ko 6tekel pes io se besno udarjal po levi zadnji plati.
»Zgorel bom. zjporel bonif Nora, brž, mirto moke. Nora, za vse življenje sem uničeni« hi debele solze so mu tekle po licih.
Seveda — gorečo pipo je bil vtaknil v hlačni iep in hlače so mu pregorele, še preden seje opekel! Naglo mn je dala Nora par očetovih hlač, a ko je stal Pat pred njo v prekratkih hlačnicah, ee je začela tako smejati, da so ji solze zalile oči. Pat se je strahovito razjezil io začeJ preklinjati. Ko besen je planil iz hiše.
»No, si imel srečo, Pat?« stm ga vprašal zunaj, ko sem čak*l nanj.
»Srečo?« je pihal io pljunil. »Ali more imeti pošten človek srečo s tako deklico, ko ji ne roji drugega po glavi ko same norčije? laz ji bom ie pckazal. ds ni samo ona na svetu! Presneto, prvo bom zasnubil, ki jo zdajle srečam oa cesti!«
In že je odvihral naprej.
Ali ti ne pride vdova OSullivan io me prav sladko vpraša, ali sem videl gospoda Pata? Brž sem ji povedal, da te ženi. Pa še preden sem ii dopovedal, je šinila ko blisk čez polje, da prestreže Pata.
Za Kriščevo voljo — obstal sem. kot bi treščilo vame I Da bi je le ue srečal Pati In stekel sem za njim, da bi ga rešit Pa — kdo ti pride lepo po cesti prav pred Pata? Brienova Marija! In že jo je vodil Pat jxxi pazduho io vdova in jaz sva jn gledala. Drugo jutro se je napotil Pat k Brieno-vim, da vse uredi s starši glede žeoitve z Marijo. Spotoma je hotel Nemi vrniti očetove hlače in tudi kako zabrusiti zaradi njenega smeha. Toda — beseda d& besedo — žganje, ki mu ga je natočil Norin oče, je tudi nekaj zaleglo — iu Pat si je mimo tega mislil, da mu Brienovi itak oe bi dali Marije, —> in se ie z Noro dogovoril io odšel iz hiše kot Norin ženin. Oglasiti »e je hotel še pri Brienovih, da jim razloži, kako in kaj je zdaj z njegovo ienitvi-jo... Toda — sroe se mu je skrčilo, ko so ga Marijini starši ganljivo sprejeti kot — snubca. Kaj mu je bilo storiti? Ko sem to rvedel, mi res ni bilo do smeha. Precej časi sem preudarial. kako bi se dala ta reč urediti. Ko je Pat videl, da ga ne morem rešiti, se je ves zagrizen obrnil, rekoč:
»Grem še k vdovi — ta bo morda vedela kaj pametnega!«
Cez nekaj dni sta vsa razsrjena prišla k meni Norin in Marijin oče. Da naj uredim to zadevo, ki da je bridko resna. Da bi se bolje pomenili, smo odšli v kramarijo na kozarček iganja. In — koga zagledamo? Pata in — »dovo! Pat je prebl«iel, vdova pa je v trni svileni obleki planda k nam in siknila:
»Ce ste prišli po kako odškodnino, ste prišli prepozno! On tn jaz sva mož in žena od dauea opoldne 1«
hi iz globine svojega obširnega krita je po-tegnila list papirja:
»Tu je pogodba. Saj kralj lahko bere. Tu je črno na belem, di je vse moje «
Io se je porogljivo zasmejala.
Brien pa naju je prijel za rame in potegnil ven. rekoč:
»Pojdimo. Ubogi revei je dovolj kaznovan za vse življenje!«	(A. Sieger.)
Zahtevajte povsod naš Ust!
Frtaučhu Gustl ma beseda
Seveda mam jest dons pravica pridet pa šternajsteh dneh spet enkrat du besede, ke sma se tku zmenil. Ampak upra-šajne je sam, če se men sploh še isplača prjet za kašna beseda, ke je zadne čase tku huda konkurenca. Kene, sej vam je znan, kulk sa jih je-nesarsk nacjunalen zastopnici zdej, ke se je šlu za konkordat, skp naklubasal. Sluvenci jih borna mel za ene par let kar zadost. De b se pa nazadne Se jest u take reči utekvou, m pa prou res na kaže. ke nisem tku štederan, koker je ta gespoda. Pa tku špasne reči men tud u glava na padeja.
Men gre zdej zadne čase sam iblansk kuludvor pu glau. Se u sajnah se m večkrat prkaže, udkar sem brau, de je mesten puglavarstu sklicu u magistratna dvurana ena velika anketa sam za-vle iblanskega kuludvora. Sevede, kuk bo zdej ta reč vn izpadla, se pa še nč prou ne ve. Ud iblanskega kuludvora se je u zdejšnem stuletje že strašen velik guvorl, pisal pa še več. Naš kuludvor pa še zmeri tku stuji, koker je stavu. Sevede, tku lep ni več, koker je biu tekat, ke sa ga sezidal. Ud tega je pa že skori stu let. U stu leteh se pa usaka reč ubnuca, pa se na bo en kuludvor. Men sa ena ubleka, ke sem ja lansk let uzeu pr žnidari na ubroke, že čez ena sama zima moli čist pužrl. Kuludvora scer moli tud u stu leteh na morja pužrt, ke nimaja tku močneh zob. Zatu ga pa čas pužre. Cas pa nuben reč na pr-zanaša.
Noja, pa s kuludvoram b že člouk putrpou, če že ni drgač, ke kuludvoru člouk tku na nuca, če gre na rajža, koker sem že enkrat puvedu. Sej sa soje čase, ke se ldem ud kuludvoru še sajnal ni, tud živel, pa še bi brez skrbi, koker živeja don-dons. Tekat se ni biu treba nubenmu bat, de ga
1
16
134
148
162
V vsak prostorček vstavi po en zlog. Besede
^e <;ačno pri številkah, nehajo pri debelih črtah ter pomenijo:
Vodoravno: 1. del noge, 4. kuhinjska priprava,
B. gorska soteska, 8. domača žival, 10. kraj pri Begunjah, 12. otok v Sredozemskem morju, 14. kmečko orodje, 16 kraj nad Savo Bohinjko, 17. vrh v Karavankah, 18. tombolski dobitek, 19. živalska noga, 20. cilj pri streljanju, 21. plesnoba na vinu,
22.	južnoozijski otok, 23. začetek vsake stvari, 25. šolska potrebščina, 27. kraj pri Ložu, 29. hrvaški kraj, 31. neprestano premikanje, 33. kraj pri Polj-čanah, 30. planinska staja, 37. italijanski ognjenik, 39. tujka za središče, 41. ruski pisatelj, 43. tujka za plačo, 45. ptica pevka, 47. vojaški izraz, 49. prevleka iz blaga, 51. vrsta ptic, 53. žensko ime, 55. tla iz lesenih deščic, 57. vrsta zdravnika, 50. slab tek. 61. istrski kraj, 63. verska ločina, 65. francoski pisatelj fantastičnih romanov, 67. izraz za urjenje, 69. kraj na Primorskem, 71. moški glas, 73. mestna gospa, 75. vnsta zdravila, 77. gospodarska pritiklina, 79. zagrebško pokopališče, 81. izraz za drobnjav, 83. živalski lasje, 85. zagrinjalo za obraz, 87. rimski naslov, 89. nevestina oprema, 91. kraj pri Zagorju ob Savi, 92. rimski cesar, 94. Slomškov slovstven sodelavec, 96. mlečni izdelek, 98. izraz za zgradbo, 100. turški menih, 102. izumirajoča divja žival, 104. svetopisemsko mesto, 106. kraj na Štajerskem, 108. majhen otrok, 110. čebelarski izdelek, 112. kemična snov, 114. poljska reka, 116. izraz za gladenje, 181. del večje stavbe, 120. praska na trdi snovi, 122. italijanski otok, 124. svetopisemska oseba, 126. kraj nad Čedadom, 128. kožna bolezen, 130. mišljena žival iz slovenske folklore, 132. slovenski pisatelj, 134. italijansko mesto, 136. javen urad, 138. dalmatinski kraj, 140. slovenski pisatelj, 142. del telesa, 144. tujka za kratko rečnico, 146. velik kamen, 148. vrsta pokrivala, 150. ima krava, 152. živalska krma, 154. glasbeni izraz, 156. lesena obutev, 158. vrsta pletenine, IGO. vas nad Kranjem, 162 pred kratkim ubiti slovenski akademik, 163. prisilno delo, 164. grški bog vetrov, 165. pred kratkim pogorela vas pri Stranjah, 166. štajerska reka, 167. del glave, 168. mehka snov.
Navpično: 1. telovadna vaja, 2. kraj na Štajerskem, 3. kraj pri Trbovljah, 4. kmečko orodje, 5. tujka za pritličje, 6. špansko mesto, 7. turški naslov, 8. kopaško orodje, 9. slovenski znanstvenik. 10. kraj na Štajerskem, U. lesena posoda, 12. kre-silna priprava, 13. utrjen kraj, 14. potopljeno legendarno mesto v Baltskem morju, 15. moško ime,
23.	tujka za pesnika, 24. izraz za lok, 26. izraz za oouriuu. 2S. iHtU U aOičuič. SC. ufSVOJpa ticd
bo ulak puvozu. Kene, nasreča ja nekol na pučiva. S tistem šrangam, ke sa jih naredi na cestah, de jih lohka zapreja, keder gre ulak mem, se pa Ide kar na morja sprjazent, Če prou sa glih za varstvo Idi narjene. Pa tu ni prou nč čudenga. Ceste čja met Ide holt frej, de lohka hodja pu nh, keder čja in pa kamer čja. Tiste šrange sa pa sam za napoto. Ce se enmu kam prou medi, pa na more nekamer, keder je šranga zaprta.
Glih zavle teh šrang se je pa šlu zadenč na tist anket. Sej tu je res prenaumen. Kene, ceste kuštaja ja gnar in Ide na pubiraja gnarja pu tleh, de b ga pol za ceste preč metal, pu nh b pa na mogel in tud na smel hodet, keder b tli, ke jim jih je železnea zaprla. Tu ni pravica. Ceste sa ble ja že velik preh na svet, koker pa železnea. Zatu tud železnea nima pravice, de b ceste kar men nč teb nč zapirala. Zeleznce nej speleja pu luft, koker eroplane, al nej jih speleja pa pud zemla. Ceste morja holt ostat frej, pa je fertik.
Sej zadenč na tist anket jih je železnea zavle tega dubila fajn pud nus. Gespude generalnmu de-rehtari železne sa stupile lase kar pukonc, ke je mogu tu poslušat. Seveda pa on tud na more pu-magat, puseben zdej še ne, ke tist načrt nisa še duzurel. Keder boja enkrat duzurel in če jih na bo preh toča pubila, koker je zdej dulenjskem kmetem prdelke, se bo dal pa že kej naredit. Ce se tud pol na bo mogel nč nardit, se boja pa saj zahteve Sluvenije pu možnast uvažvale. Tu je pa tud neki, če prou ne velik.
Ke sa bli gespudi anketari glih tist dan nekam hedu nataknen in jih tista ubluba, de se boja zahteve Sluvenije pu možnast uvažvale, nisa mogle u dobra vola spraut, se jim je pa še ublebil, da se boja za ta čas, de boja načerti voreng duzurel, na našem kuludvore use pajčune omedle in če bo zadost kreditu, se ga bo pusti pa še frišen pubelt in tku zrihtat, de boma lohka Iblančatji pu-nosen najn. Ke sa bli udeleženci te ankete s tem zaduvolen in sa sam še tu sklenil, de bo šla ena deputacija u Belgrad in se zahvalila za ubluba, de se boja zahteve Sluvenije pu možnast uvažvale. No, pol je biu pa ankete konc. Za zment se tku nisa mel nč druzga. Keder bo potrebna spet kašna
stvo, 32. kraj na Dolenjskem, 34. vojaška skupina, 36. svetopisemska oesta, 38. izraz za ploho, 40 tujka za določen čas, 42. vrsta umetnikov, 44. glinasta posoda, 46. slaven naravoslovec, 48. slovenski književnik, 50. drobno kamenje, 51. nebesna stran, 52. hranilna pijača, 54. prekmorska brzojavna žica, 56. slovenski pesnik, 58. eksotična dišava, 60. športni izraz, 62. slovenski književnik, 64. vojaški ujetnik, 66. rimski cesar. 68. del jadrnice, 70. lesen strešnik, 72. tujka za pravilo, 74. poganski bog, 76. obvodna žival, 78. francoski romanopisec, 79. škofovska kapa, 80. moško ime, 82. drugi zakrament, 84. kraj v Primorju, 86. albansko mesto, 88. kos kake razbite stvari, 90. lovilna priprava, 91a. letni čas, 96. moško ime, 96. antično azijsko mesto, 97. izraz za ločitev, 99. pogosta ruda, 101. kraj v Suhi krajini, 103. palica za pohabljenca, 105. izraz za prihod, 106. žensko ime, 107. del cerkve, 109. domača žival, 111. tujka za odsek, 13. pripadnik Slovanov, 115. slovenski časopis, 117. vas na Sor-škem polju, 119. jugoslovansko mesto, 121. madžarska reka, 123. jedilno orodje, 125. alkoholna pijača, 127. del ženske obleke, 129. žensko ime, 131. kemična snov, 133. gozdno grmovje, 134. naslov japonskega cesarja, 135 izraz za časnikarja, 137. vrsta zabele, 139. izraz za galico, 141. kraj na Gorenjskem. 143. izraz iz poetike, 145. oseba iz raške zgodovine, 147. huda nadloga, 149. nekdanji indijski jezik, 151. čistilna priprava, 153. svetopisemska oseba, 155. zaničevalna beseda, 157. tujka za skupino, 159. velika kača, 161. nočna ptica.
Rešitev križanice
z dne I. avgusta
Vodoravno: 1. Krevs, 6. Ligur, 11. Adiža, 16. Rove, 17. kozorog, 18. odev, 19. iva, 20. katoličan, 21. Ala, 22. lat. 24. zlo, 25. vid, 27. ave, 29. sol, 30. omela. 32. repek. 35. Atika. 37. Tahi, 38. polotok, 40. oboi, 42. oje, 43. top, 44. eho, 45. Dol. 46. ime, 47. Neri, 48. potomec, 49. Irak, 50. Ctrant, 52. Todor, 53. ujeda, 50. Lin, 59. Kir, 61. Oka, 62. ein, 64. ara. 66. rokavičar, 70. EVa, 71. vaba, 72. jatagan, 73 edil. 74. anoda, 7T>. tarok, 76. Azori.
Havpično: 1. krilo, 2. Rova, 3. Eva. 4. vek, 5. skala, 6. Loto, 7. Izo, 8. goli, 9. Uri, 10. roča, 11. agava, 12. Don, 13. Ida, 14. želo. 15. Avala, 23. Teheran, 24. zlitina, 25. veletok, 26. detomor, 28. Eto-lija, 29. Sibirec, 31. Majer, 32. ropot, 33. pohod, 34. koder, 36. komad, 37. ton, 38. pop, 39. Koc, 41. lek, 50. glava. 51. Troja, 53. ukana, 54. anali. 56. Iran, 58. skat, 60. Ivar, 61. očak, 63. Ilir, 65. Abo, 66. Rad, 87, 4ia, 88. igo, SS, rez, 70. £kio,
taka anketa, boja pa žs merodajnem gespudem pismen spuročel in jih najna puvabil.
Jest mislem, de b ble treba u Iblan večkat kašne takele ankete, če ne boja dol na juge še puzabil, de je Iblana tud u Jugoslavi ujedinjena. Edin naše davkarije še skrbeja, de nas na pu-žabja. Puseben z našem železneam mama večen kfret. Ce b gespudi, ke sa bli na te anket, vedel, kašne narodnast prideja zavle našeh železne use naprej, b še drgač nastupil na te anket. Se ni douh ud tega, ke m je ena ženica dol iz Rudenka prpoudvaJa en štikelc, ke je ureden, de ga tlela puvem, ke utegne tud gespudem anketarjem ker-kat prou pridet, de ga boja lohka, keder bo spet kašna anketa zavle našeh železenc, naprej pr-nesel. Ta ženica m je praula, de je mela hmal pu tistem, ke sa dolejnska železnea naredel, enga utroka. Ta utrok ji je pa, ke še ni biu prou en let star, tku hedu zbolu, de ji ni druzga kazal, koker de ga je nesla u Iblana h enmu dohtari, ke mu že nubena dumačeh rož ni več pumagala. Enga lepga jutra ga pupoka, pa ga nese preke Iblan. Ke prkreula pu Dulejnsk cest du tiste železnške
šrange, ja najde pa zaprta. Reuca je bla seveda trudna, ke je pršla taka dala, zatu se je usedla ke ub cest u trava in čakala, de boja tista šranga udprl. Kulk časa je tku ub eest mogla čakat, de sa šranga udprl, m ni glih mogla puvedat, ke je že pozabila. Tulk se je pa še spounla, de sa utrok med tem časam že mestafe zrastle. De je pol utrok kar sam ustou, pa stopu ke du ta narhli-ženga pulberarja, de ga je pulberu. Jest na. vem, če je tu res. Verjeten pa je, ke jest sem tud že večkrat čaku dol na tist duiejnsk šrang, ke sem tou jit h Jelačine na en ferkelček, de b tud men ta čas prou gvišen mestafe zrastle, če b jih že preh ne mou.
Asten, zdej je za enkrat ta reč z naša železnea že u vorenga djana. Zdej nam je treba sam tulk še pučakat, de se boja naše zahteve pu možnast uvažvale. Noja, pa tu morma tud gledat, de boja načrti kulker mugoče hmal duzurel. Sevede jih bo treba priden zalivat. Sam jest na vem, če bo voda iblanskega vodovoda kej zalegla.
F. G.
Kaj pravi tehnika
Stoletnica brzojava
pni teden — 25. julija — je bilo 100 let, odkar je bila dovršena prva brzojavna proga sveta.
V 17. in 18. stoletju so v Nemčiji uvedli tako zvane optične brzojavne napeljave. To so bili >da-jalci znakov«, ki so bili nameščeni na visokih stavbah ali na gorskih vrhovih v posebnih razdaljah (kakor časih grmade na vrhovih v opozorijo za prihod Turkov). Šele leta 1876 je Seb. Jakob Reiser skušal napraviti prvi električni brzojav. Ta naprava je sestojala iz veliko žic, ki so bile na sprejemniku v stiku z majhnimi ploščicami. To, da je bila potrebna za vsako črko posebna ploščica, je seveda zahtevalo velikansko napravo. V oddaljenem aparatu je bilo napajališče elektrike, tako je bil v ustrezajoči žici in v povratnem vodu sklenjen obtok toka. Opazovalec je mogel v temi, pri preskakovanju isker med poedinimi štaniolovimi ploščicami videti zaželeno črko.
Francoski mehanik Lotnond je ta aparat popravil, a se zato ni še nič razširil. Šele čez nekaj let, leta 1809, je nemški znanstvenik Sommering uspešno spopolnil ta aparat Opazovalec je mogel zdaj tudi podnevi videti črke. Ko sta Oerstedt in Ampire leta 1819 spoznala vpliv elektro-magne-tizma, se je Sfimmeringov aparat še bolj spopolnil. A tudi ta je bil radi mnogih magnetnih igel in žic preveč zverižen in praktično neuporabljiv. To je aparat šele dosegel, ko ee je baronu Schillingu pl. Cannstadtn (iz Rusije) posrečilo, da je število magnetnih igel zmanjšal na 6 in s spretno kombinacijo premikanja igel dosegel sestavljanje abecede.
Po smrti iznajditelja pa se je ustavil razvoj brzojavov na igle. Anglež VVilliam Forthergili Cooke se je oprijel spet zamisli praktične uporabe
tega aparata in je spet zmanjšal število magnetnih igel. Cooke je v zvezi 6 sotrudnikom Wheatstoneom priredil
prvo brzojavno zvezo na svetu.
Prav pred 100 leti, 25. julija 1837, je dobil svet na 30 milj dolgi progi med postajama Cambden Town in Enston Squareom prvi brzojav.
Ob istem času 6ta Nemca Gauss in Weber spo-polnila svoje poskuse za brzojavne zveze. Njun aparat je imel elektromagnetično vretence, ki je potom elektrike udarjalo na desno in levo. Abecedo je bilo moči tvoriti s tozadevnimi kombinacijami. Prvo poskusno zvezo so uvedli med Leipzigom in Dresdenom, a stroški eo bili previsoki, da bi jo trajno namestili.
Leto 1837 je bilo pa tudi drugače važno za razvoj brzojava.
Finley Bresse Morse,
ki se je bil v Ameriki že dalj časa bavil s sestavo uporabljivega brzojava, je tega leta
dosegel praktični uspeh.
Njegov aparat je sestojal iz papirnatega valja, ki ga je poganjalo kolesje ure. Na valju je bil žebljiček, ki ga je elektromagnet poganjal navzgor in navzdol, tako da so ee posebni znaki poznali na papirju. Praktično uporaben je bil ta aparat šele tedaj, ko je dobil zraven še poseben aparat — ti-palnik — kot oddajni aparat. Nato pa se je brzojav hitro razvijal, tako da je dandanes, po 100 letih, že kar zastaran, saj nam omogoča sporazumevanje že brezžični brzojav.
Sah
Za šahovsko olimpiado v Stockholmu, ki je sedaj v toku, se je prijavilo letos 23 držav, kar je rekordno število. Po redu je to osma šahovska olimpiada, če štejemo samo olimpiade mednarodne šahovske „zveze. Prva olimpiada je bila leta 1924. v Parizu, kjer pa države še niso bile zastopane s štiričlanskimi moštvi. Tako je tam Jugoslavija, ki jo je zastopal samo zagrebški ša-hist Rožič, dosegla od 18 udeležencev zadnje mesto. Druga olimpiada je bila 1927. v Londonu, katere se je udeležilo 16 držav s štiričlanskimi moštvi. Jugoslavijo so zastopali Kostič, prof. Asta-loš, Vukovič in Kalabar in je dosegla 9. mesto. Naslednjih dveh olimpiad, v Haagu 1938 in v Hamburgu 1930, ki sta imeli prva 17 in druga 18 udeležencev, se Jugoslavija ni udeležila. Najlepši dosedanji uspeh je imela Jugoslavija pri peti šahovski olimpiadi, ki je bila 1. 1931. v Pragi. Jugoslavijo so zastopali prof. Vidmar, Kostič, prof. Asta-loš, Pire in Konig. V jugoslovanskem moštvu sta se takrat posebno odliliovala Pire in K5nig in je bila Jugoslavija četrta kljub temu, da je bila ta olimpiada po moči udeležencev mnogo pred vsemi prejšnjimi. Naslednje olimpiade leta 1983. v Folkestone-u, kjer je igralo 15 držav, se Jugoslavija ni udeležila, pač pa je zopet igrala I. 1935. v Varšavi, kjer je dosegla 6. mesto. V Varšavi je igralo 20 držav. Isto število udeležencev ima tudi letošnja olimpiada v Stockholmu, ker so Avstrija, Chile in Francija odpovedale udeležbo. Romunija udeležbe ni odpovedala, pač pa ni prišla. Igrajo letos sledeče države po vrstnem redu, ki ga je določil žreb: Jugoslavija, Madžarska, Argentina, USA, Finska, Belgija, Češkoslovaška, Poljska, Danska, Holandska, Letonska, Estonska, Anglija, Italija, Isladska, Škotska, Litva, Švedska, Norveška in Romunija. Jugoslavija letos nima posebno lepih izgledov na dober placement, pričakovati je pa kljub temu, da bo med prvimi desetimi. Najmočnejša je zopet USA, ki je bila na zadnjih treh olimpiadah prva. Zastopajo jo Reševski, Fine, Kashdan, Marshall in Harovoitz, torej štirje velemojstri in odličen mojster. Močnejše od Jugoslavije so še Češkoslovaška, Madžarska, Poljska in Švedska, nevarne pa Estonska, Leton-ska in Litva. Istočasno z olimpiado igrajo šahi-stinje turnir za svetovno damsko prvenstvo. Ti turnirji so se pričeli na olimpiadi v Pragi 1. 1931 in so bili potem na vsaki olimpiadi. Število udeleženk na teh turnirjih vsako leto raste. V Pragi jih je bilo 5, v Folkestone-u 7, v Varšavi 10 in v Stockholmu jih je pa že 26 iz skupno 17 držav. Jugoslavija do sedaj še nima zastopnice za te turnirje. Zmagala je do sedaj še vedno gdč. Vera Menšik in ho seveda tudi letos, ker še vedno
nima enakovredne nasprotnice.
*
Velemojsterski četveromateh v Nemčiji je končal z zmago dr. Etiweja, ki je dosegel 4 točke pred Aljehinom in Bogoljubovom 3 in pol in Sfl-misehem 1. Na turnirju v PSrnu je pa presenetil z zmago Keresov rojak Schmidt, ki je dosegel 5 in pol točke pred Flohrom, Keresom in Stahlbergom
4 in pol, Tartakoverjem 4 itd.
*
Iz turnirja v Kemeri prinašamo danes še naslednjo izredno zanimivo partijo.
Peigin — Flohr
1. d2—d4, Sg8-f6; 2. c2-e4, g7-g6; 3. Sbl— —c3, d7—d5 (zopet GrOnfeldova obramba, s katero je odigral Aljehin v matehu z Euwejem več zelo divjih partij. Flohr pride v tej partiji uspešno na dan z Vukovičevo teoretično novostjo); 4. Ddl—b3 (to potezo so izanalizirali ruski mojstri, in jo je uporabljal tudi Euwe.), d5Xo4; 5. Db8X Xc4, Lc8-e6; 6. Dc4-b5+ (to je že skoraj pred dvemi leti označil za slabo zagrebški mojster Vukovič, ki je dober analitik in čigar analize nekaterih otvoritev so prvorazredne. Vukovič priporoča mesto igrane poteze v svojih analizah v Šahovskem glasniku letnik 8 št. 10 Dc4—d3 in daje beli Jgri prednost.) Sb8-c6 (hranUndirektno peka U7, k ei je uapadei pešca 7. Sgl—f3, Siti—
—d5! (to potezo predlaga v svojih analizah Vukovič in pride sedaj Flohru prav, Aljehin ie igral proti Euweju mnogo slabše Ta8—b8.); 8. Sc3Xd5 (belemu je Vukovičeva poteza očividno nova in hoče z izmenjavo poenostaviti igro. Ni šlo namreč niti DXb7 niti e2—e4 radi močne poteze Sd5— —b4.) Le6Xd5; 9. e2—e3, e7—e6! (izvrsten pozicijski igralec Flohr je opaziL, da lovec na g7 ne bi imel posebno lepe bodočnosti in ga raje obdrži na diagonali a3—f8.); 10. Lcl—d2, a7—a6 (odžene črni damo od točke b7, ker beli na b7 ne sme vzeti radi Ta8—a7 oz. Sc6Xd4.); 11. Db5—a4, Lf8—d6; 12. Lfl—e2, 0—0; 13. Da4—e2, Sc6—b4;
14.	Dc2—bi, f7—f5 (e3—e4 je moral črni preprečiti, ker bi beli s to potezo prišel v prednost.);
15.	0—0, Sb4—c6; 16. Ld2—c3, Dd8—e7;'17. TUdI (da bi preprečil e6—e5.) Sc6—b8! (konj na c6 ni stal več dobro in črni ga vodi na boljša polja.); 18. Sf3-d2, Sb8—d7; 19. Le2-f3 (beli ne more priti do prave igre s figurami.) Sd7—f6; 20. Dbl— —d3, Sf6—e4! (črni je dobil s pomočjo eventualne grožnje LXh2+ in De7—h4+ premoč na točki e4.); 21. Dd3-e2, Se4—g5! 22. Lf3Xd5, e6X Xd5 (črni ima sedaj dominantno pozicijo, dočim je belemu ostal lovec, kateremu so napoti lastni kmetje.); 23. Sd2—f3 (vpoštev je prihajalo De2— —d3 z namero f2—f4 in Sd2—f3—e5.) Sg5—e4; 24. Tal—cl, «S7—c6; 25. Lc8— el, Ta8— e8; 26. g2— —g3, De7—d7! (grozi f5—f4, kar je hotel beli s svojo zadnjo potezo preprečiti.); 27. De2—fl, g6— —g5 (izsili f5—f4 in razbije belo kraljevo krilo.); 28. Tdl—d3, f5-f4; 29. e3Xf4, g5Xf4; 30. Sf3-—h4, Ld6—e7; »1. Sh4—f3, Le7—d6; 32. Sf3—h4, Kg8-h8; 33. Dfl-g2, f4Xg3; 34. h2Xg3, Se4-—g5; 35. f2—f3 (huda slabitev, toda beli ima že pretežko obrambo.) Sg5—h3+; 36. Kgl—hI (na Kgl—h2 bi dobil črni s Sh3—f4 kvaliteto.) Ld6— —e7 (s tem izsili črni še večje razdejanje belega kraljevega krila in kmalu onemogoči belemu obrambo.); 37. Lcl— d2 (da ne bi dovolil črnemu po LXh4, gXh4, Sf4) Le7Xh4; 38. g3Xh4, Dd7-f5; 39. Td3-b3, Tf8-g8; 40. Dg2-h2, Te8-e6; 41. Tel—fl, Sh3—f2+ll in beli se je vdal, ker po DXf2 odloži Dh3+, po TXf2 pa Df5—bl+. Flohr je izvrstnemu napadu dodal še krasen konec.
Razvezano snopje
Kafeo je živeto naše ljudstvo pred 100 leti
Krog leta 1800 je bil pogled na naše zanemarjeno ljudstvo jako žalosten, kajti nemirna doba je zahtevala prevelikih žrtev in naš kmet ni mogel gospodarsko napredovati. Številke dokazujejo, da so plačevali slovenski kraji izmed vseh alpskih dežel razmeroma največ davka in da je bila v dvojezičnih deželah, kakor na Koroškem in Štajerskem, davčna mera v slovenskem delu dosti neugodnejša ko v bogatejših nemških krajih. In ko je morala radi splošne gospodarske stiske vlada znižati zemljiščni davek, ga je znižala, kakor poroča statistika, samo nemškim deželam, dotični primanjkljaj pa si poravnala v slovenskih deželah, ki jim je ob istem času zemljiščni davek zvišala.
Tlaka je zahtevala vedno enake žrtve. Slovenski kmet je imel še zmeraj povprečno okrog 200 dni tlake na leto, in sicer razmeroma na Kranjskem največ, a tudi štajerski in koroški slovenski podlož-nik je hodi! povprečno večkrat na tlako kot nsmški sosed. Razen osebne in vprežne tlake, ki jo cenimo pri slovenskih podložnikih v tej dobi vsako let« skupno na 2 milijona dni, so dajali naši kmetje še desetino v gotovini in velike pristojbine za spremembe v posesti. Ce preračunamo vse davščine slovenskih podložni kov na denarno vrednost, dobimo velikansko vsoto, ki so jo plačevali leto za letom, ne da bi prejemali za to kakih kulturnih ali g o-spodarskih koristi. Slovenski narod je krvavel it te rane, zakaj, dokler si ni opomogel kmetski stan. tudi ni mogel ozdraviti narodni organizem.
K naredbi o minimalnih mezdah
Ie delavskih Trat smo prejeli:
Končno je izšla tudi v dravski banovini uredba o minimalnih mezdah.
Ta uredba j« nc«r nakoMko boljla, kakor ao stične uredbe v drugih banovinah. Vendar nam prinašajo tarifne postavke te uredbe precejšnja razočaranja.
To tudi za tiste, ki ao pričakovali od te uredbe samo to, kar ae lahko od nje v današnjih prilikah pričakuje.
Uredba je dobila predvsem drugačno obliko, kakor so to delavske strokovne organizacij« želele.
Vse delavske strokovne organizacije eo podale na zadnji anketi soglasno mišljenje, da bi bilo treba uredbo poenostaviti in razlikovati tarifne postavke le po skupinah za nekvalificirane, kvalificirane in priučene delavce ter zasebne nameščence. V ostalem naj bi ee naslonila uredba na kolektivne pogodbe. Predstavniki industrij e in obrti eo na to najprej pristali, ko pa so videli, da v tem primeru ne bo mogoče iti preko tega, da bodo minimalne postavke kvalificiranih in priučenih delavcev vsaj za 50 par od ure višje od mezd nekvalificiranih delavcev — ker odgovarja to dejanskemu mezdnemu stanju, so svoje stališče spremenili in M zavzeli za prvotni načrt banske uprave. To pa zato, ker je imel ta načrt veliko hibo, da je sicer na eni strani poudarjal, da noče regulirati minimalnih mezd za kvalificirane delavce, a je navajal na drugi strani tarifne postavke tudi za stroke, ki zaposlujejo pretežno ali izključno obrtne pomočnike — s čim« so se odpirala napačnim tolmačenjem in zlorabam da široko vrata.
Na vsak aaSfc* moti, da s« govori o mizarjih, lončarjih, kipacrjik itd-, m se na drugi strani predvideva, da velja to za one delojemalce teh strok, ki niso obrtni pocaočniki. Takih je vsekakor malo.
Zato je obžalovati, da se je vzel za podlag oredbe v zaAujea« irenotku prvoten načrt banske opieve in da se Se ta načrt ▼ naglici poslabšal v smislu delodafalskih predlogov, ne pa izboljšal v smislu zgoraj ezmačenega glavnega spremljevalnega predloga t delavske strani.
Tako sms dobili uredbo, ki registrira kolikor mogoč« verno obstoječo mezdno mizerijo, pripuščajoč le ta pa tam skoraj izjemoma kako izboljšanje.
Pri tem položaju je treba postaviti od strani delavstva talca) na dnevni red zahtevo, da se mora ta oredbe izboljšati.
To pa pred 6 meseci ne bo dosegljivo. S postavitvijo te zahteve pa to ne more biti izčrpana vsa aktivnost delavstva in delavskih organizacij v zvezi z novo uredbo.
Važnejše in trenotno še aktualnega je zadržanje delavstva v pogledu izvajanja uredbe. Naši napori morajo biti naperjeni v tej smeri, da preprečimo, da bi as skušale uveljaviti tarifne postavko to uredb« za obrtne pomočnike in priučen« delavce na ta način, da bi s« jim skušale znižati obstoječ« mezd«.
Uredba sicer za to ne daje opravičila. Ona ne zavrača dovolj jasno podobnih neupravičenih stremljenj. Ako bi do takih poskusov 1« prišlo, naj ob veste « tem prizadeti nemudoma svoje strokovno organizacije, ki bodo p odvzel« s sindikalnimi sredstvi obrambne korak«. Njim bo služil tak ms-tariaj tudi v borbi za izboljšanje beeedila uredbe.
Četudi smo rekli, da registrira uredba v glavnem le obstoječo mezdno mizerijo, pa moramo na drugi strani vendarle opozoriti, da to stoodstotno vendarle si tako in da bi do nekaterih mezdnih izboljšanj moglo priti, če bi se uredba ▼ celoti izvajala.
Gledati bo treba, da uredba n« bo ostala prav t teh točkah aamo na papirja.
Pri vseh podružnicah strokovnih organizacij bo na razpolago delavstvu po en izvod uredbe. Tu bo lahko vsak videl, kje je tista meja nizdol, pod katero mezda za njegovo stroko ne sme pasti.
Ako pregledamo že naše kolektivne pogodbe, bomo našli v marsikateri kako tarifno postavko, ki je še nižja, kakor je tarifna postavka, ki je predvidena za dotično stroko po uredbi. Te tarifne postavke niso več veljavne.
Se več nedopustnih mezd bo v podjetjih, v katerih ni kolektivnih pogodb.
Naj opozorimo tozadevno na nekatere stvaril
Delavci, včlanjeni v naših bratovskih skladni-cah — to »o rudarji in delavci težke kovinske industrije — so plačani v glavnem vseskoz visoko nad predvidenimi minimalnimi mezdami. To je tudi naravno. Za rudarje v jami te mezde sploh ne veljajo, ker je delo v jami kvalificirano delo. Isto velj* za priučene kovinarje.
Za nekatere manjše rudnike s skupno okrog 500 delavci pa obstojajo kolektivne pogodbe, ki predvidevajo gosposke dnine po 20 in 22 din na dan. To so sicer tudi tu izjemni zaslužki. So pa le dnevni zaslužki, na katere vendar naletavamo. V bodoče ne bo noben delavec v rudniku polno plačan, ako ne dobi vsaj 24 din na dan.
Poglejmo si sedaj po vrsti poedine skupine delavcev in delavk, zavarovanih pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev:
Ta pregled nam bo pokazal, da bi utegnil« pridobiti po uredbi zlasti ženske in vsled tega one kategorije, v katerih je dosti žensk. Poleg tega pa delavstvo v podeželskih krajih, zlasti v Preknaurju in obmejnih krajih proti Hrvatski (Ljutomer, Ptuj, Dolenjska). Opekarne niso uvrščene po naredbi tako, kakor bi po značaju tega težkega in sezonskega dela morale biti. Vendar so sedanje mezde v tej stroki tako nizke, da se morajo v teh strokah po naredbi nekatere mezde dvigniti. Slednje velja tudi za kamnolome, drobljenje peska, za doseda; zelo slabo plačana pomožna dela v steklarnah.
Tudi ženske mezde v nekaterih strokah lahke železne industrije (Titan, Saturnus, Westen — Celje) bi utegnile biti v poedinih primerih nižje, kakor je to po naredbi predpisano.
Kemična industrija bo morala dvigniti neka ženskih mezd v Hrastniku.
Za veliko skupino tekstilne industrije (nad 15 tisoč delavcev) j« predvidena minimalna mezda sicer le tako, kakor je predvidena že po veljavni kolektivni pogodbi za nekvalificirano delavstvo.
Delavci in delavke na strojih, zlasti velika skupina tkalk, bi morali zaslužiti po kolektivni pogodbi od 3,din navzgor. Vendar je pri akordnem delu nenormalno nizka storitev manj izvežbanih razlog za nižjo mezdo.
Tarifne postavke naredbe o minimalnih mez dah pa se morajo brezpogojno plačati bi tu sklice vanje na podnormalno nizko storitev ni dopustno.
Zato bi začetnikom na strojih minimalne mezde morda tudi v tekstilni industriji koristile.
Zaslužki pod 22 din na dan so vbodoče v predilnicah in tkalnicah platna pod vsakim pogojem nedopustni.
Pri izdelovanju pletenin, čipk, vezenin, vrvar-"ah, tvornicah perila pada najnižji dopusten zaslužek na 20 din.
Po novi kolektivni pogodbi za tekstilno delavstvo bi takih nizkih zaslužkov v glavnem že itak ne smelo biti. Pred nje uveljavljenjem pa smo naleteli izjemoma tudi na take in še nižje zaslužke.
Ne mogH bi reči, ali je bil napravljen v tem pogledu ie s kolektivno pogodbo red ali ne.
Za stavbinsko, žagarsko in gozdno delo »o odmerjen« mezde — tudi č« imamo pred očmi le nekvalificirane delavce — t glavnem prenizko.
Vendar naj bi obrnile te strok« pažnjo aa dejanske mezde pomožnih delavcev v Prekmurju, ▼ vs«l> krajih na Hrvatskem in na Dolenjskem.
V usnjarnah, tovarnah čevljev, v pivovarnah »o mogoča malenkostna izboljšanja ženskih mezd
Mezde po 2 din, odnosno 1.80 din na ure bi morale iz naredb« v celoti izpasti.
Član 3 naredbe našteva v«rno primere, v katerih se plačujejo dosedaj neverjetno nizke mezd«, ki padajo včasi še pod tam navedeno višino 18, od. nosno 14.40 din na dan (obrtno izdelovanje pletenin, lesna galanterija, upognjeno pohištvo, dežniki).
Zahtevati moramo, da se proiperiteta teh industrij točno prouči in da se tak« mezde po 6 mesecih iz naredbe brišejo.
Če bi »e pa zgodilo, da bi kdo v teh šestih mesecih niti teh mezd ne plačeval, je treba uporabiti od strani oblasti najstrožja sredstva, ki so mogoča.
Bil bi neodpustljiv greh, Ce reklamira kdo zase pravico do takih mezd in če pri tem bogati — ali če razsipa denar za prekomerne obrestne obremenitve. Radi ilustracije položaja na anketi naj omenimo, da je bila postavljena od delodajal-ske strani zahteva, naj se določijo take minimalne mezde za vso obrt in trgovino!
Posebno je posvečati primerom delnega plačevanja mezde v naturi. Na deželi in malih mesHh, kjer imajo pomočniki pri svojem gospodarju hrano in stanovanje in kjer se dela po 10 ur na dan, mora znašati v denarju izplačani mesečni zaslužek nad 18 let starega delavca vsaj 265 do 385 din na mesec, razlikovaje po stroki. V večjih mestih velja približno isto že za 9 urni delavnik.
Nastane sedaj vprašanje, kaj naj se ukrene, da se izsili vsaj spoštovanje in izvajanje sedanje naredbe?
Samo ob sebi jo umevno, da delavstvo upravičeno pričakuje, da bo pokazala oblast napram delodajalskim vplivom vsaj pri nadzorstvu nad izvajanjem vso energija
Izkušnje, ki jih imamo z ostalo socialno zaščito — n. pr. z zaščito vajencev, prepovedjo no8-nega dela v pekarnah, — nae navdajajo z bojaznijo, da upravna in socialn©-politične oblasti tudi v tem primeru ne bodo mogle in znale uveljaviti z zadostno energijo veljavnega zakona tudi napram gospodarsko jačjim
Jačja bi mogla biti zaščita rednih sodišč.
Tu pa so tožbe žal istovetne z izgubo služb.
Delavstvo pa si je v borbi proti nadurnemu deln že dobilo nekaj prakse, kako je treba v takih primerih postopati. Morda bodo skušnje na tej strani za delodajalski svet še najresnejsi opomin, da se lahko pride do zelo neprijetnih situacij, ako U se ne spoštoval po obliki tako jasen in kategori čen zakon, kakor ga predstavlja ta naredb«.
Kot samo ob sebi umevno smatramo končno, da delavsko zavarovanje ▼ bodoče ne bo sprejemalo veS prijav v tako nizkih mezdnih razredih, ki so od aedaj že po zakonu nemogoči. S tem bo vsaj nekoliko omejeno priglašanje delavstva pri socialnem zavarovanju v prenizkih mezdnih razredih, ki postaja vse bolj pogosto.
Nova naredba daje delavstvu malo. To pa naj ne bo razlog, da bi delavstvo še tega ne izkoristilo, Nasprotno. Začeti se mora živa akcija, da ae izkoristi vsaj to. Ta akcija pa bo le takrat uapešna, če jo bodo nosili tisoči in desettisoči. Ona naj doseže, da vsaj to malo, kar naredba daje, ne bo ostalo na papirju.
Dobro izvajanje je ▼ stanu najslabši zakon Izboljša ti. Prt slabem izvajanja p« je najboljši socialni zakon le prevara in takozvana Potemkinova vas.
Socialne zaščite na potrpežljivem in lažnivem papirju je pri nas dosti, preveč. Ako bi se nam
posrečilo, da bi odvzeli tej novi naredbi vsaj ta značaj, bi bila vredna, že po tem kar materialno daje, še večje pažnje, kot so ji je posvečala.
Poleg tega pa se ne sme pozabiti, da je na redba prvi poskus urejevanja mezdnih odnosov z novimi sredstvi. Bila bi velika škoda, Se bi izgubilo delavstvo vsako vero v ta sredstva, ki sicer v sedanjih okoliščinah ne morejo nadomestiti niti od daleč akcij samopomoči, kt pa morajo pridobi vati v bodočnosti stalno na svojem pomenu.
Težave našega turizma
Vprašanje turističnega plačilnega prometa s klirinškimi državami.
Ze v začetku letošnje sezone so turistični krogi opozorili oa potrebo ureditve turističnega plačilnega prometa za turiste u Nemčije. Češkoslovaške, Avstrije in Madiareke, s katerimi državami imamo klirinške dogovore, ker da bo sicer trpel turistični promet in bo prizadejana našemu gospodarstvu velika škoda.
Vendar pa se želje in pričakovanja naših turističnih krogov ni6o Izpolnila. Do ureditve teh vprašanja ni prišlo in rezultat je, da je velik del države občutno prizadet zaradi izostanka predvsem nemških, potem pa tudi češkoslovaških in avstrijskih, v manjši meri tudi madžarskih turistov, za katere je ali zmanjkalo deviz ali pa so ee pojavile druge težave, kt niso bile že pred začetkom sezone zadovoljivo rešene.
Najvažnejše je vprašanje nemških turistov. 2e pred letošnjo sezono je bil mesečini znesek za nemške turiste znižan od 500.000 na 400.000 Rm. Istočasno smo slišali izjavo, da bo ta kvota mogla biti povečana samo v slučaju, če bo naša država pristala na kakšen izreden uvoz iz Nemčije. V tem pričakovanju pa bi mogla naša turistična sezona popolnoma propasti ne samo z letošnje, ampak tuoi za nadaljna leta, ker taka ne6igurnost v pogledu preskrbe z devizami zelo nepovoljno vpliva na vsakega, ki ima namen obiskati našo državo. Za nekatere naše turistične kraje, kot Slovenijo, Gorski kotar, Hrvatsko Primorje, potem Dalmacijo, Črno goro in Južno Srbijo bi mogel imeti izostanek Nemcev težke posledice.
Vprašanje preskrbe deviz za nemške turiste je odvisen od našega uvoza iz Nemčije. Ker pa ta uvoz narašča, ne bi bilo treba, da pride v plačilnem prometu z Nemčijo do težav, zaradi katerih gubi naš turizem velike milijone. Pri naraščanju našega uvoza iz Nemčije ni bilo potrebno, da se je mesečna kvota znižala na 400.000 Rm in s tem oškodoval naš turizem. To vprašanje je moralo biti čimprej rešeno v tem smislu, da se določi znesek 500.000 Rm, kakor je bil že določen na konferenci v Dres-denu meseca oktobra lanskega leta. Razen tega bi se moralo tudi določiti, da se mesečni zneski za november in december tekočega leta uporabijo za avgust in september, da tako vsaj delno moremo popraviti 6ezono v pogledu prihoda nemških turistov. O tem vprašanju razpravljajo že tedne, a ne-sigumo6t v takih vprašanjih je največji sovražnik turizma.
V interesu našega turizma bi bilo tudi, da bi se takoj odredilo, naj se ostanki od posameznih
turistov le delno izrabljenih mesečnih kvot nemudoma obračunajo im ee za toliko povečajo mesečno določene kvote.
Mogoče je sicer, da turisti iz neklirinških držav deloma nadomestijo nemški obi6k, v celoti pa ga ne morejo. Zaradi tega se nujno mora čimprej rešiti vprašanje preskrbe deviz za nemške turiste, ker bi nesigurnost v tem pogledu imela posledice tudi v bodoče. Rešitev tega vprašanja je toliko nujnejša, ker moramo računati z okolnostjo, da tudi Cehi, Avstrijci in Madžari v vedno manjšem številu obiskujejo našo državo, ker je zanje bivanje v naši državi vsaj za 17 do 20 odstotkov dražje kot na pr. v Italiji, kjer je poleg tega tudi udobnost v hotelih neprimerno večja kot pa pri nas. Upoštevati je treba, da se cene bivanja v Italiji vkljub devalvaciji ne dvigajo, kar je za naj tujski promet toliko slabše.
V zvezi s ton, da je bivanje v Italiji v primeri z našimi razmerami tako poceni, bi morali tudi pri nas pokreniti vprašanje pocenitve naših hotelov. Naši hotelirji so evoj ča6 mogli ugoditi pozivu oblasti le v toliko, da ni60 dvignili cen kljub temu, da eo cene življenjskih potrebščin narasle.
Z ozirom oa vse to bi bilo v interesu letošnje turistične sezone, da ee reši vprašanje ureditve plačilnega prometa z Nemčijo na način, kot 6tno ga zgoraj predlagali, Cehoslovakotn in Avstrijcem pa bi morali omogočiti nabavo turističnega dinarja po tečaju, ki bi jim dovolil bivanje v naši državi pod istimi pogoji kot lansko leto, oziroma za Avstrijce podaljšati možnost nabave dinarjev po tečaju 9.25 brez kakšne omejitve na gotov znesek. •
Splošno jugoslovensko bančno društvo, d. d.
je imelo 31. julija t 1. svoj redni občni zbor. Dobiček v letu 1936 je znašal 3,825.251.69 din, prenos dobička iz prejšnih let pa 817.114.74 din, tako da je celokupni dobiček znašal 4,642.366.43 din. Od tega zneska je bilo uporabljeno 3,419.618.45 din za odpise raznih neizterljivih terjatev, ostanek din 1,222.747.98 pa je bil prenešeo na nov račun. Na občnem zboru je bil tudi sprejet sklep, v smislu katerega bo v namen konsolidacije zavoda stvor-jena nova specialna rezerva v znesdcu 27 milij. z vplačili, ki eo že zagotovljeni od skupine glavnih bančnih delničarjev.
Nove zadruge. V zadružni register so bile_ vpisane sledeče nove zadruge: »Angora«, registrirana zadruga z o. z., Ljutomer (namen je reja angor-skih kuncev), »Slovenski tisk« v Mariboru, regi-strovana zadruga z o. z., Strojna zadruga v Olšev-ku r. z. z o. z.. Strojna zadruga ▼ Trzin«, r. z. z e. r., Živinorejska selekcijska zadruga v Zalogu pri Komendi r. z. z o. z.
Odobrena poravnava. Okrožno sodišče je potrdilo poravnavo, ki jo je sklenil s svojimi upniki Podlogar Alojzij, trgovec v Dol. Logatcu, na poravnalnem naroku dne 22. julija 1937.
Občni zbor tovarne sukna »Tekstilana« d. d. v Kočevju bo 30. avgusta 1937 v posvetovalnici Zadružne gospodarske bank«.
Borza
Dne 8. avgusta 1937.
Denar
Devizni promet je znašal v preteklem tednu na ljubljanski borzi 8.634 milij. din proti 6.696, 8.643, 8.342 ln 5.733 milij. din v prejšnih tednih.
Curih: Belgrad 10, Pariz 16.3325, London 31,70*. Newyork 435.25. Bruselj 73.2875, Milan 22.9,
Akademski hulturno-socialni leden o Bohinju
Rok za priglasitev udeležbe na akad. kulturno-socialnem tednu v Bohinju je potekel. Ker se je priglasilo nepričakovano veliko udeležencev iz vseh krajev Slovenije, nadaljnih prijav ne moremo več sprejemati. Udeležence prosimo, da se natančno drže navodil, ki jih daje organizacijski odbor.
Iz Ljubljane odidemo v torek 10. t. m. skupno z vlakom ob 11.48. Do 11 morajo biti vsi prijavljen-ci na gl. kolodvoru. Zberemo se v levem (novem) delu avle, kjer naj vsak odda vodji ekskurzije (z belim trakom okrog rokava) listič s svojim imenom in kovanec za 10 din za vožnjo do Bohinja in za prevoz prtljage s postaje k Sv. Duhu. Na prtljagi naj ima vsak svoje imel One, ki bodo že prej v Ljubljani, prosimo, da to store že dopoldne v Akademskem domu, Miklošičeva cesta 5. Kdor bo vsto-
Eil šele med potjo, pa hoče četrtinsko vožnjo iz jubljane, naj pravočasno javi, da mu kupimo listek ali pa naj si sam kupi polovični vozni listek. Kakor smo že poročali, je za vee udeležence akademskega tedna dovoljena polovična voznina, ki velja od 7. do 18. t. m. Na postaji kupiš celo karto in legitimacijo K 13 (za 2 din), ki velja tudi eo nazaj, če je potrjena udeležba na akademskem tednu. S Ptuja vodi udeležence g. prof. S. Cajnkar, iz Celja g. dr. Hanželič, iz Novega mesta gosp. Merhar Miro. Pri teh naj se udeleženci zglase vsaj pol ure pred odhodom vlaka na postaji.
Prinesite s seboj ferialne legitimacije, dežne plašče ali kaj podobnega, ker v Bohinju plohe niso redkel Akademiki in abiturientje ne pozabite na od«jol Odejo prinesite tudi dekleta! Kdor ima kolo, zelo priporočamo, da ga vzame s seboj. Isto velja za glasbene instrumente.
V Ljubljano te vrnemo v dveh partijah. Prva odide iz Bohinja takoj po zaključku v nedeljo zjutraj, druga (oni, ki pojdejo v planine) pa po dogovoru par dni pozneje. Po zaključku (v nedelje zjutraj) preneha tudi skupna oskrba.
Za neprijavljene ne bomo preskrbeli ne hrane in ne stanovanja!
Ves čas so udeleženci dolžni točno se držati navodil organizacijskega odbora. Dnevni red: ob 6 vstanemo, «v. maša pri Sv. Duhu in pri Sv. Janezu, po maši kratko Derilo iz tv. pisma in nekaj minut meditacij«; tajutrek, dopoldne eno ali dve predavanji z debato, kosilo, prosti čas. Popoldne predavanje, večerja, razgovori o aktualnih vprašanjih, nato skupna večerna molitev in počitek.
Vsi, ki to te tudi po terminu prijavili, lahko pridejo!
Slov. kat. akad. društva Danica, Zarja in Savica.
Amsterdam 240, Berlin 175.10, Dunaj 81.70 (82.05), Stockholm 111.90, Oslo 109.075, Kopenhagen 96.90, Praga 15.79, Varšava 82.70, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsing-fora 9.58, Buenos-Airos 131.75.
2ivina
Na svinjski sejem dne 6. avgusta 1937 je bilo pripeljanih 296 svinj. Cene bo bile sledeče: Mladi prešiči 5—6 tednov stari kos din 115—140, 7—9 tednov stari kos 110—145, 3—4 mesece stari kos 180—195, 5—7 mesecev 250—360, 8—10 mesecev 390-500, 1 leto stari 710-800, 1 kg žive težo 6—7.50, 1 kg mrtve teže 9—11. Prodanih je bilo 105 svinj.
Spori
Maribor v znamenju belega športa
Maribor, 6. avgusta.
Narodno prvenstvo Slovenije, mednarodno prvenstvo Maribora, medeonski finale državnega prvenstva moštevl
V	okvirju VI. mariborskega tedno so danes na
grekrasnih teniških igriščih ISSK Maribor in SK apid pričela tekmovanja za nacionalno prvenstvo Slovenije in internacionalno prvenstvo Maribora. Za oba tekmovanja so se prijavili izredno številni igralci iz Graza, Dunaja, Belgrada, Zagreba, Som-bora, Ljubljane, Celja, Ptuja, Majiperga, Murske Sobote in seveda polnoštevilno člani vseh mariborskih klubov.
Ze prve igre to prinesle zelo dober šport. Borbe so bile lepe in napete. Prekrasna lega m odlična kakovott igrišč j« navdušila vse udeležence turnirja.
Rezultati prveda dne:
Juniorji: prvo kolo: Blanke O. (Rapid):Cepuder (Maribor) 6K), 6.-0-, Drnovšek (Mbr):Pogačnik (Mbr) 6s0, 6:0; Smerdu (Ilirija) :Kobi (Mbr) 6:0, 6:0; drugo kolo: Blanke O. (R).Drnovšek (Mbr) 6:0. 6:1; Mally (Mbr):Sotettek (T) 6:3, 6:3; Smerdu (I):Puppit (Mbr) 6:1, 6.2.
Dam« single, za nacionalno prvenstvo Slovenije: Prvo kolo: Runa (R):Ansch (Mbr) 6:1, 6:2; Thalmkn (R):Ploj (Mbr) 6:2, 6:4; drugo kolo: Cutič (R):Thal-man (R) 6:3, 6:4; tretje kolo: Voglar (Mrb):Cutič (R) 7:5, 8:6; ga. Voglarjeva, ki je bila tokrat zelo dobro razpoložena, t« je s to zmago kvalificirala že za finale.
Nacionalno prvenstvo Slovenije, gospodje posamezno: Prvo kolo: Smerdu fl):Bergant (Mbr) 6:4, 6:3; Skobern« (Celje):Mally Mbr) 6:3, 6:1; Drnovšek (Mbr):Sotelšek (I) 4:6, 6:2, 6:2; Holzinger (R): Wigele (MajSperk) 6:1, 6:1; Gogala (I):Pavlin (Mbr) 6:2, 7:5; Albaneže (Mbr):Banjaj (I) 6:1, 6:1; Leyr«r (R):Narat (M*jšp.) 6:4, 6:2; Blanke (R):Nemec (Murska Sobota) 6K), 6:1.
Dame single za mednarodno prvenstvo Maribora: Bačkor (Zagreb):Ausch (Maribor) 6:0, 6:2.
Gospodej single za mednarodno prvenstvo Maribora: Radovanovič (BTK):Pavlin (Mbr) 6:1, 6:0; Komanudi (BTK)Kiogala (I) 6:0,6:1; Mogin (Z):Bit-terl fR) 6:4, 6:2; Skoberne (C):Bergant Mbr) 6:0, 6:1.
Double gospodi« za mednarodno prvenstvo Maribora: Mally-Dernovšek (Mbr):Nerat (Majšp.)-Gogala (I) 6:3, 8:5; Komanudi-Berta (BTK):Blanke-Valušnik (R) 6:3, 6:1; Bitterl-Schmiederer (R): Ber-gant (Mbr)-Massi (Žel.) 6:1, 6:0.
Mized-double za mednarodno prvenstvo Maribora: Runa-Valušnik (R):Borič-Albaneže (Mbr) 6:8, 6:1, 7:5.	. ,
Obisk občinstva je bil zelo slab. Izgleda, da širši krogi Maribora ie ne znajo ceniti truda in velike materialne ŽTtve mariborskih klubov, ki bi radi izboljšali kvaliteto tenisa v Mariboru. Organizacija turnirja ni bila najboljša, precej krivde na tem pa imajo nekateri nedisciplinirani igralci, ki se posebno branijo sojenja.
Turnir se nadaljuje v soboto in nedeljo ves dani
V	okvirju tega turnirja to se odigrale tudi že prve igra medeonskega linala za državno prvenstvo moštev med Belgrajskim tenis klubom in Športnim klubom Rapidom.
Mladi Blanke (Rapid) je izvojeval lepo zmago nad enim najboljših igralcev Belgrada Komanudi-jem z 6:3, 6:4. Blanke ima najlepšo bodočnost, treba pa mu je ie rutine.
Holzinger je izgubil proti Berta (BTK) z 6:0, 6:0, ker je svojem poklicu prezaposlen in nima časa za trening. Tudi Leyrer je moral kloniti proti odličnemu prvaku Belgrada Radovanoviču z 6:0, 6:1. Stanje točk je sedaj 2:1 za BTK Belgrad. Rapid nima preveč rožnatih izgledov, da si pribori zmago nad močnimi Belgrajčani.
Radio
Programi Radio Ljubljana!
Nedelja. *. avgusta: 8 Vesel nedeljski pozdrav -. 9 Ca«, poročila, spored — 9.15 Koncert uu vurliških orglah (plošče) — 9.45 Verski govor (p. dr. Roman To-minec) — 10 Prenos cerkvene glasbe is stolnice — U Drobiž za drobiž (ploSče) — 11.30 Otroftka nra: Trije godci — IS Koncort oddelka godba «Slogc> — 13 Cas, poročila, spored, obvestila — 13.16 Radijski orkester
—	17 Kmet. ura: Sortiranje sadja (g. Karel Vrisk) — 17-10 Konoert pevskega društva iSlogei is Kranja — 18.30 Vesele zgodbe — 19 C as, vreme, poročila, spored, obvestil« — 16.30 Nae. ura: Na* tisk na parlSki mednarodni razstavi (Vinaver) — 15.50 Radijski orkester
—	21 Koneert pevskega zbora (Trboveljski slnvčck« (prenos z Bleda). Dirigent: g. Avgust Suligoj, sopran solo: Reztka Koritnikova. pri klavirju: g. dr. Dnnilo Svara, dirigent ljubljanske opere — v odmoru: čas, vreme, poročila, spored — 3130 Za ples (ploščo).
Ponedeljek, t. avguita: 12 Uvertura (plošče) — 12.45 Vreme, poročila — 12 Cas, spored, obvestila — 13.15 Pesmi In plesi Is Španije (ploRče) — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. nra: I.lk pokojnega nadškofa dr. Antona Bonaventnre Jegliča (Josip Jagodic, ravnatelj Škofijskega ordinartata) — 1.1.Mi Zanimivosti — 30 Lahka glasba na dveli klavirjih (plošče) — ».10 LetoSnja knjižna Isdaja Slov. fnlsko matic« (g. prof. Etbln Boje) — 20.30 Prenos simfn. ničnega koncerta li Dobrne (dirigent A. \effal) — 22 Cas, vreme, poročila, spored — 22.15 Ura lahke glasbe (firamel Kollčevo).
DrugI programi i
Nedelja, 8. avgusta: Belgrad: 30 Ljudski \o.Vr, 21.45 Prenos it Dnbrovnika — Zagreb: ao Mandolin'-. 29.45 Rnske romance, 21.45 Dubrovnik — Dunaj: -J0.<>. Orkestralni koncert, 22.30 Plesna glasba — Hudimi" sta: 20.30 Pester program, 31.40 Salonski orkmter, 23 1'lesna glasba — Trut-MUan: 17.15 Izbrano peeml, 21 Simfonični koneert — Him-HaH: B Operet« — Vraga: Uf.O.i Vojaška godb«. 20.05 Vokalni koneert. 20.55 Orkestralni koneert, 30-10 Jazs — VarSava: 31 Večerni koncert, 22 Planino — Berlin: 25 Orkestralni koneert — Kiinipt berg: 20 Orkester In solisti — Hamburg: 30 Opera • Vesel« žene »Indsorske« — l.iptko: 20 Finski ve.er -Monakom: 17.05 Wagnerjeva opera »Mojstri povii no-rirabrrSki, — Strastbourg: 21.30 Onnajska glasba.
Ponedeljek, I. aramta: Hrlgrail -Zagreb Pimai: 1S.SS Verdijeva opera 'Kalstaff« (ii Solnograda) Bndimpeita: 18.30 Koncertni orkester. 3n.20 Ciganska glasba, 21.35 Opera »Otello« — Trrt-Milan: 17.15 Violina.
21	Izbrana glasba, 22.10 Igra — Him-Hari. 21 Vokalni in planinski koneert — Praga: 19.2."> Zabavni koneert. 'JO..*! Orkestralni koncert — Wariava: 3n Zabavni koneert.
22	Simfonični konoert — Kfinigtbero-Hambiira: Sil. 10 Vojaška godba - Uptko: 21.15 Hraidanski skladaiel i —- VriliakOVO: lit nčmill jtiA.tp*. 31.10 ItAllJiirinkn Violinska glasb« — Bukarrita: 20.35 Komorna glasba, 21.10 Vokalni koneert. 91.45 No'oi koncert
Dobra kupčija: »Najboljšo kupčijo sem na< pravil takrat, ko 6em dal hčer v pevsko šolo.«
»-Zakaj pa?«
»Obe sosednji hiši sem zdaj lahiko dobil za polovično ceno.«
Kje je morje najgloblje?
Doslej je bilo znano, da je merila največja morska globina
in sicer v Tihem oceanu — 10.790 in 10.830 m. Zdaj pa je nizoezmska ekspedicija »Siellius« na istem kraju dognala drugo številko in sicer 10.860 m. Kraj, kjer je ta največja morska globina, je med 9° 42' severne širine in 126° 52' vzhodne dolžine v Tihem oceanu. Merili so globino s pomočjo glasu in odmevov. Glede na tako merjenje pa znanstveniki močno zdvajajo, češ, da poedini časi med odmevi mogoče morejo biti tudi poševni presledki med odmevi, ki so pa precej večji kot globine tistega dela morja.
Od povsod
Otroka so okradli spet v Ameriki. Iz tiikaga poročajo, da sta dve in petletnega sinčka nekega hotelirja ob belem dnevu blizu domače hiSe pograbila dva moška in ga z avtom odpeljala. Cez nekaj ur nato je dobil oče anonimno pismo, naj plača 5000 dolarjev, pa dobi otroka nazaj. To zločin je po vsem mestu silno razburil ljudi.
Vojna ladja s mrežo zoper komarje. — Prvikrat se te dni vozi velika bojna ladja po reki Ama-zonki navzgor. To je angleška oklopna križarka »Apolo«. Ker je v teh krajih neizmerno dosti komarjev, da ljudem brez mreže ni moči živeti, so čez vso velikansko križarko razprostrli tanko mrežo zoper moskite, kar daje ladji čuden, prav nič vojaški videz. Od daleč je videti ko zelena ruša mahu na reki. A mornarji vsaj ne bodo zboleli radi komarjev.
Stoletnico obhaja mestece Berlin v ameriški državi Pensilvaniji. Ta ameriški Berlin ima le 1500 prebivalcev in so ga 1. 1774 ustanovili nemški priseljenci, a pred 100 leti je mestece dobilo naziv mesto.
Najmočnejši otrok sveta je umrl. Iz Londona poročajo, da je ondi za angino umrl najmočnejši otrok sveta, ki mu je bilo tri leta, a je bil že 125 cm vi6ok, tehtal je 35 kg in je mogel z eno roko dvig-' niti 25 kg. 2e njegov oče in tudi stari oče 6ta bila izredno močna človeka. Njegov oče je izlahka upognil kako železno palico. Mali orjak je prav zato umrl, ker je prehitro rastel in zato ni imel dovolj odporne sile zoper bolezen.
Najstrašnejša armada sveta
najohrutnejša vojska
Najstrašnejša, najokrutnejša, najdrznejša armada
sveti.
Ta bi&a je trajala brez presledka dobrih 18 ar! Ob 3 j»enoči so nas prebudili vreščeči kriki Indijancev. Planili smo kvišku in takoj prižgali karbi-dove /vetilke, a spočetka nismo mogli ničesar zapaziti.
»Kaj pa je?« smo nahrulili Indijance, ki so s tresočimi se rokami kazali na potok. Res, nekaj ni bflo v redu — a videli smo le begajoče sence, ki so ee venomer premikale — in takoj smo vedeli vse. Ta temna, neskončna, premikajoča se gmota, ki se je venomer porivala naprej — to so bile
mravlje I
Milijarde samih mravelj, velikanske armade, ki so 6e pripravljale, da nas napadejo; ki so se hotele vreči na nas, ki eo bile pripravljene na jurišl Kar koj smo bili vsi nared. Konji so bili ko pobesneli in smo jih komaj zimogli. Psi so cvilili in tulili, Indijanci 60 molili in preklinjali.
Sovražnik ureja svoje vrste.
ljinčjih cevi in smo jih pobijali. Naredili smo ozek pas iz samega petroleja in besni napad ee je spet ustavil. Da bi prostor očistili mravelj, sem dal izprazniti dve posodi bencina in ga zažgati. Toda mravlje eo šle dalje na levo: takoj so ugotovile, da smo preslabotni, da bi mogli biti povsod in so nas hotele obkoliti. Dokler bi ne bili dobili pomoči, bi že vztrajali, a tedaj
so mravlje predrle našo bojno črto
in so dr. Quiquereza najx>dile proti močvirju in naše središče je bilo pretrgano! Več ko dva milijona mravelj je zagomezelo na napad. Konji so nam ušli, dr. VVeininger je začel kričati na pomoč. Bilo je enajst dopoldne. K sreči je mokro močvirje zadrževalo mravlje, zlasti še ker smo bliskoma izkopali jarke, ki so 6e koj napolnili z vodo. A zdaj smo bili s treh strani obdani z mravljami in bilo je še vprašanje časa, kdaj nas napadejo še s četrte strani! Posvetovali smo se že, ali bi ne zbežali, tedaj
je pridrvelo trideset konjenikov.
Za njimi štirje avtomobili z bencinom.
Pomoč je prišla še o pravem času. Mravlje so se pahljačasto razpršile, kar je bila njih poguba. Jezdeci so izlili nanje
več ko sto posod bencina
in ga zažgali. Zaeno je druga skupina zažgala 6uho travo. A še skozi plamene so brzele mravlje v napad in spet in 6pet smo se morali boriti z njimi. Šele proti večeru je pojenjala divjost mravelj; poslednji ostanki 60 se razšli proti gozdu.
To je bila velika mravljinčja bitka ob reki Para, ki je svoj čas ves svet pisal o njej.
Najprej smo dali svojih sedem karbidovih svetilk na breg j>otoka. Na oni strani so se zgo-Sčale armade mravelj. Stale so druga vrh druge, kakor je njih navada pri napadu. Potem je moj tovariš vzel poveljstvo v roke in ga je obdržal ko konca bitke. Najprej je skušal sovražnik potisniti v vodo ogromne množice svojih in videli smo da
Na dirkah s motornimi kolesi v Londonu je neki drsni »jezdec na valovih« pokazal, kako zna krmariti tudi po pesku in ne samo sa motornim čolnom po vodi.
Nič ni tako 6trašno kot je pohod armade mravelj. Nikoli nisem mogel dognati (pripoveduje svoje doživetje raziskovalec južnoameriških pokrajin), Jiaj prisili te živalice na potovanje. Mogoče lakota, mogoče pa vsebujejo kak nagon za vandranje, ki jih podzavestno prisili, da prehodijo neznansko dolga pota in da na svojem pohodu prav vse uničijo? Leta 1983 sem sledil pohodu mravljinčje armade 567 kilometrov daleč. Če bi jih ne bili požgali, bi bile mravlje napravile še kakih 500 km.
Najhujše stvari pa sem doživel z mravljami decembra meseca 1934 ob gorenjem teku reke Pari. Malo prej nam je bil neki stari Indijanec pripovedoval zgodbico svojega plemena. Po tej pripovedki bodo nekoč prišle neznanske armade mravolj is pragozda in bodo ljudi kar poteptale in uničile. Tedaj smo ee porogljivo posmehovali tej storiji...
Hnjše ko divje zveri!
Prejšnji dan smo zagledali gauča, ki je jahal vsega izmučenega konja, {'risedel je k nam in nekaj zaužil in je hotel iti kar dalje. Svetovali smo mu, naj vendar prenoči pri nas, kar je pa prestrašeno zavrnil: »Trdo sem se moral boriti, preden sem pri jahal do vas,« je skrivnostno odvrnil, »in moj konj bi ne mogel še enkrat kaj eličnega prestati. Ali veste, da sem skoraj štiri ure nenehoma v najhujšem diru jahal, da me živali niso požrle?«
»Saj tu ni divjih zveri,« smo začudeno vzkliknili.
Jezdec se je zasmejal. »Ni divjih zveri,« se je rogal, »seveda jih ni! A tu je nekaj hujšega — mravlje so!«
Mislili smo, da ee mu meša, kar se tem ljudem večkrat pripeti, in nič več mu nismo branili, ko je čez uro nato zajahal konja in zdrevil v noč.
Nato smo se ulegli. Med nami in gozdom je tekel širok, za meter globok potok. Med prerijo in nami pa je bilo močvirje. Nalašč smo se bili tu uta-borili, da nam ni bilo treba stražiti, saj se Indijanci kaj radi pritihotapijo in kradejo. In prav tn, na tem kraju smo se vojskovali v bitki z mravljami.
Spoznali smo nevarno taktiko. In že je plavalo več ko 30 krogel po vodi in tolkli smo z gorja-čami po njih in smo razbili te žive tanke. A vedno in vedno so se kotalile nove krogle in vedeli 6mo, da tega boja ne bomo mogli dolgo vzdržati.
»Pozor, zdaj bomo napadli mi!« je poveljnik iznenada zakričal. »Bencina sem I« Deset mož je zgrabilo vsak za eno posodo, stopilo v vodo, izpraznilo posode in se vrnilo. Nato je sfrčala goreča cunja tjakaj in hipno je bil drugi breg v plamenih. Strašno je zasmrdelo. Toda — mravlje se niso umaknile!
Do devetih }e trajal mir.
Ko so mravlje sprevidele, da s čelnim naj>a-dom ničesar ne opravijo, eo se razpršile v dve bočni vrsti. Zadaj za gorečimi in sežganimi mravljami so stale pač še nebrojne č«te, a razločno smo videli, kako se je val mravelj razdelil na levo in desno stran.
Naš poveljnik dr. Weininger je ostal v sredi, jaz s tremi možmi sem stopil na levo, botanik dr. Quiquerez s štirimi možmi pa na desno. Vsak je imel sedem posod bencina in dve posodi petroleja. Spočetka 6o mravlje poskušale napredovati s svojimi živimi tanki, ki smo jih pa mi spet in spet razbili. Potem pa je prišlo nekaj novega, barbarskega!
Na tisoče in tisoče mravelj tvori cevi za prehod armade čez vodo!
Cevi so imele premer 2 cm in skozi ee je izlivala povodenj samih bojevnic. Vse ee je tako naglo vršilo, da smo ta način bojevanja spoznali šele, ko so se prve gruče besno zagnale na nas. Zakričal 6em svojim ljudem, naj se namažejo z bencinom, kar je za čas zaleglo. In potem smo spet udrihali na nešteviLne mostove iz mrav-
nareja is mrtvih most
toda voda je odnesla prve množice. Dvakrat eo mravlje to poskusile, a jim ni uspelo. Sovražnik se je pririnil bliže k potoku in je obstal. Tedaj je vzšlo sonce in videli smo, da je bila vsa jasa tja do gozda, kamor je seglo oko — vse pokrito 7. mravljami, ob potoku navzgor in navzdol. In tej orjaški armadi nasproti je stala naša četa: 18 mož, dva tovorna avta in deset konj. Saj bi bili morali prav za prav zbežati, toda 7 km vzhodno od tu je bila naša preskuševalna postaja z več ko sedemdesetimi živalmi; ondi so bile naše štiri hiše, v njih j>a sedem žensk in štirje otroci; Če bi zbežali, bi bilo vse izgubljeno in bi bilo uničeno delo petih dolgih leti
8trah in stud ob pogleda na armade
sta nam prešinjala telo, ko smo v dnevni luči gledali na neizmerne mravljinčje armade, a premagali smo stud in se pripravili na bitko. Ob štirih je naš poveljnik jvoslal dva Indijanca k našim hišam in sosednjim farmarjem po pomoč. Ob šestih je bil
prvi veliki naskok. Živi tanki.
Več desettisoč mravelj je na oni strani tvorilo črno kroglo, ki se je počasi kotalila v vodo. Spočetka nismo vedeli, kaj pomenijo te krogle, dokler se ni prva razletela na našem bregu in 6e je iz nje izlila kar povodenj samih mravelj.
Pismo skrbne
Soproga nekega trgovca, ki je moral večkrat kam odpotovati, se je dobro oborožila zoper vlomilce in je dala na stanovanjska vrata pritrditi štiri različne varnostne ključavnice. Zatorej se hišniku tudi ni prav nič Čudno zdelo, ne vedoč, da je odšla gospa na počitnice, — ko sta zadnjič prišla dva moška v modri delavski obleki, rekoč, da morata napraviti čez vrata železno rešetko zoper vlomilce. Hišnik je nekaj časa gledal, kako sta lepo izžagala stanovanjska vrata, a se je nato odstranil in je v mislih pohvalil skrbno gospo, ki je z vsemi sredstvi varovala la6t svojega moža.
Če» četrt ure je bila pa še zmeraj odprtina v vratih; hišniku se je to zazdelo sumljivo in je brž poklical stražnika, češ, mogoče so pa tatovi v stanovanju in ju bo stražnik še pri delu zalotil. Resnično — vse omare v stanovanju so bile prasne!
Neki listek je pa kmalu rešil uganko, kako je bilo moči v tem rekordnem času tako do dna vse izprazniti. Listek je ležal na nočni omarici in tam je bilo napisano: »Ljubi mož, v škatli za pisma boš našel pobotnice o obrestih, luči, telefonu itd. Ker pa vem, da prideš domov navadno brez denarja, imam v mali železni blagajni, ki je v levem, seveda zaklenjenem predalu pisalnika (ključ pisalnika), v drugem predalu omare za perilo, a ne brskaj nič po omari, denar v posebni
rnmmmadmm mmt im V«liki KJek aradiie
gospodinje
kuverti pripravljen, zraven je še 420 šilingov, ki jih je plačal gospod B. Ključ od blagajne sem tudi dobro spravila, dobiš ga v zeleni cigaretni škatliei med šivanjem. Zlato zapestnico babice in mojo zapestnico nesi popravit. Oboje je zavito v svilen papir v zgornjem predalu toaletne mizice. Če 6i boš kaj skuhal, ne vzemi srebrnega pribora, ki je ej>odaj v kredenci, ampak vzemi navadnega iz kuhinje. Vse dobro zakleni, zgoraj in spodaj, obriši si dobro čevlje in daj popraviti pipo v kopalnici, ki pušča vodo, preden prideš na počitnice. Tvoja ljubeča te žena.«
Seveda 6ta se vlomilca do pičice okoristila a pismom te skrbne gospodinje in v nekaj minutah vse izpraznila. V hvalo jima je šteti, da sta s krepkim prijemom j>opravila tudi pipo v kopalnici, ki ni več puščala ...
Vsa ta zgodba pa — žal in v škodo te skrbne gospodinje — ni izmišljena .. •
»Poglejte, otroci, tu je bilo pred 1000 leti še morje.«
»Saj res; tale kamen je še zdaj ves vlažen.«
Ponesrečilo se je letalo Pan-Ameriean-Clipper. To prometno letalo, ki je vozilo na progi Miami-Bncnos Aires v Ameriki, je strmoglavilo s 14 potniki v globino. Z letali, podmornicami in ladjami so iskali ponesrečeno letalo in so ga slednjič našli blizu panamskega mesta Polona. Vsi potniki so mrtvi, letalo pa t ruševinah. Na sliki je to letalo, ko je vprav vzletelo is San Christohala.
Na zemljevidu je kraj nesreče, Colon t Panami, kjer se je ponesrečilo potniško letalo Pan-Ameriean-Clipper b 14 potniki.
AMERIKA^lflKE*'*««* •
Jftu>
mi
J™'7"'
. , 5.CHUZ".
oalvadot

j
-----^MiM^A^ik*^
V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1*—; ienitovonjski oglasi Din T—. Najmanj* znesek ia mali oglas Din 10 —. Mali oglasi M plačujejo lako) pri naročila. — Pri oglasiti reklam-ega značaja se računa enokolonska. S mm visoka pefitna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov Ireba priložili znamko«
rt v« •» » •
Službe ucejo
Utiteljska abiturientka
teli službo vzgojiteljice, ■prejme tudi drugo, njej primerno me«to. Ponudbe na opravo »Slovenca« pod značko »Marljiva« 11144.
Mlinar
ftte meeta Oo 1. IX. L 1. v 1* tonskem mlinu na vodni ali električni pogon. Vbum samostojno v naj— I tonski mlin. Naslov ▼ upravi »Slovenca« Maribor 11, lili.
Trgovski pomočnik
teleanlne ln trgovine ■ mešanim blagom, UUSe primerno službo v aM laven trgovine. Ponudbe upravi »Slovenca«. Maribor, pod Stev. iiisntt*«.	(a)
Rlad fant
MM kakršnekoli zlnftbe v trgovini aH hotelu. Naslov ▼ upravi »Slovenca« Maribor. M. 1141.	(a
Služkinji
■a m srednjih lat. po Kana ln pridna, išče za poolltve s 1. sept. pri mcJH družini. Cen J. pogodbe p o« lati na naslov : Marija Tomati«, Stolni ■1. 11, Maribor.	(a
Trgovski naobražen
■ dolgoletno prakso, prost za kakršnokoli zaposlitev. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Zvest« M. Ul«.	(a)
Absolvent
čaneke tole, teH na-metčenja ko« vajenec i večji manufak turni trgo vini. - Naslov v upravi »Slovenca« pod M. l*m.
Dekle
stara 1«, mučena Mvllja, ltče mesta sobarice ali kaj sllfinega pri bolj« manjtl drutlnl. Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 12174.	(a)
1500 Din nagrade
dam onemu, ki ml preskrbi stalno slutbo v tovarni, skladišču ali sllč-no. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Stalna«, St. 12184.	(a)
Dekle
brea staršev, išče slutbe
vsa hI Ana dela. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor, pod »Dekle« »t.
lili.	(a)
Mlad strojnik in kurjač
■ večletno prakso tiče stalno slutbo v večjem obrata. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Mlad strojnik« 11.11*.	(a)
Prodajalka
skromna, 114® slutbo v trgovini, mlekarni ali pekarni. Gre kamorkoli. -Ponudbe upravi »Slov.« pod »Hvaležna« 11.44«. a
32 letni samec
lcobraten ln marljiv, teti kakršnokoli slutbo, samo pri konjih ne. Naslov v upravi »Slovenca« pod 11.418.	(a)
Dimnikar
vajen vseh mestnih del, vojaščine prost, a moj strsklm Izpitom — ltče slutbo. Nastopi 1. sept-AndreJ Rlhtar, pri gosp Udovlču, Krakovska * v Ljubljani.	(a)
Organist
s dobrim spričevalom llče službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod 11.41*. a
Trgovski sotrudnlk
manufakturlst-galanterlst tali menjati mesto takoj aH posnele. Zdrav, močan, t res en, nekadilec. ■ dobrimi referencami. Pl-lene ponudbe upravi »Slov.« pod »Dober pro-dajaleo« »t. 1117». (a)
Tehnik mizarske stroke
IMe zaposlitve kot vodja v mizarskem ali risar v
gradbenem podjetju. Delo sprejme tudi na dom. Naslov v upravi »Slov.« pod St 11.487.	(a)
Bolniška strežnica
K let stara, vajena vseh bitnih del, IMe slutbo -najraje prt bolnika. Naslov v upravi »Slovenca« pod 8t. 114*1.	(a)
Drž. staroupokojenee
i«-letni, zdrav, krepak ln neomadetevane preteklosti v vsakem pogledu, vesten. zanesljiv, pošten, teli za poeti tve pri večjem podjetja kot skladiščnik, lnkasant aH kaj podobnega. Na zahtevo nudi Jamstvo neobremenjeno nepremičnino v vrednosti 66.00* din. Naatov v apr »Slov,« pod St. 1I4M.
Gospodična
■ znanjem nemSClne tn francoščine, teli slutbo k otrokom ali kJerkoH. Ponudbe upravi »Slov.« pod »V Ljubljani« 11611. (a
Mlinar
toH spremeniti slutbo v kmečkem mlinu takoj aH 1. sept. Vzame tudi na polovico zaslužka ali v najem. Trezen In posten ter zmoten vseh popravil. Ponudbe poslati upr. »Slov.« pod »Konkurenčni mlinar« 1IIM.
Tapetniški pomočnik
dobra moč. mlad, marljiv, IMe delo Zahtevki nizki. Kampan Anton, Delavski dom.	(a)
ilužbodobe
Tesače
1*—II, za trame. Izurjene, sprejme pri dobrem zaslutka do pozne Jeseni za takoj injl nastop Lesna Industrija Viktor Qla-ser, Rus« nad Mariborom.
Pisarniško mol
vetfio slovenske, nemike la hrvaške korespondence ter drugih plsarnltklh del
za Industrijsko podjetje. Lastnoročne ponudbe z navedbo mesta dosedanje zaposlitve ter zahtevo plače Je poslati na oprave »Slovenca« pod značko »Stalna« St. 11174.
Korespodentinja
Tekstilna tovarna v okolici Ljubljane sprejme ko-respodentlnjo s večletno prakso, perfektno v slo-venMlnL srbo-hrvaSčlnL netnSCtnL stenografiji ln strojepisju, nadalje gospodično s znanjem Jezikov, stenografije, strojepisca, hitro računarico, za takoj alt 1. oktober. Pismene ponudbe na upr. »Sloven.« pod »Tekstilna« tt. 11838.	(b)
TEL.
21-24
MATICA
Velike filmsko dele
Kreutzerjeva sonata
LU Dagover, Peter Petersea Glasba: L. van Beethoven, Oalkovskl ln Chopin
r r s d »t s ve a a n ea ob 17 , 19. in 21. url
Usnjarske pomočnike
Učemo s plačo (.10 din za stroju, ostale kot&rje pa faloerje ln blantlrerje na s I din na uro. Pismene ponudbe Je s točnimi podatki poslan na naslov: OaJačka tvornice kota d. d^ Osljek III.
Kuharica
pridna ln pottena, I« do M let stara, a večletnimi spričevali, tudi z dežele, se sprejme v večji trgovski hiti. Ponudbe upravi »Slovenca«, Maribor, pod »Dobra tn stalna služba«.
Hlapca
aa vsa kmečka dela takoj sprejmem. Ivan Bre-celjnlk, Dravi Je 46. Ljubljana.	(b)
Pekovskega pomočnika
mlajšega, ki Je dobro Is-učen sprejme: Pekarna Logar, Golnik.	(b)
Šiviljo
Širite »Slovenca«l
ki eo te delale v krznarski stroki, sprejme Rot, L., Mestni trg.	(b)
Hlapec
srednjih let samostojen, vajen opravljanja 11 vin o tn kmečkih dal ler hmelja, se sprejme takoj aH pozneje. Pismene ponudbe poslati: Petrovče 4.
DRŽAVNA RAZREDNA L0TIR5JA
zrebanfe srcih ¥. glavnega ln posledntega razreda
tekočega 34. kola ae vrči po reienju gospoda ministra ca poljedelstvo H. 42793/1 od
U. juniia t 1., v časa
od 17. do vftlfutno 13. septembra 11. in fo:
V	Beogradu: 17., 18., 19., 20., 21., 23., 24., 25., 26. in 27. avgusta t L
V	Zagrebu: 30. in 31. avgusta m 1., 2., 3., 4., 9., 10., 11. in 13. septembra t. L
Pri tem žrebanju bo izžrebanih pet premij in to:
U. septembra po 300.000 In 400.000 Din,
13. septembra po 300.000, 1,000.000 ln 2,000.000 Din.
Poleg teh premij bo izžrebano veliko število dobitkov po 200.000, 100.000, 80.000, 60.000, 50.000 40.000, 30.000, 20.000, 10.000 Din in dragi manjši dobitki.
Skupni znesek dobitkov v tem žrebanju znaia
Din 56,000.000 -
ki se izplačuje brez odbitka.
V	najsrečnejšem slučaju v zvezi s premijo in dobitkom se lahko pri tem žrebanju dobi na eno srečko
Din 3,700.000--
Za izplačilo dobitkov jamči država Kraljevine Jugoslavije. Osebe, ki so udeležene pri igri 34. kola, morejo svoje srečke IV. razreda zamenjati za srečke V. razreda najdalje do 12. avgusta t. I, Oni pa, ki nimajo srečk a se želijo udeležiti igre pri V. glavnem razredu, si morejo iste nabaviti pri pooblaščenih prodajalcih in njih podprodajalcih, ki se nahajajo v vsakem večjem mestu, po doplačilni ceni in to:
za telo sretho Din 1000-, za polovico sreCKe Din 500\ za Cetrttno srečke Din 2)0 -.
Natančnejša pojasnila z loterijskim načrtom in splošnimi pravili se dobijo na zahtevo brezplačno pri vseh pooblaščenih prodajalcih srečk.
Radio postaja v Beogradu bo med dnevnimi vestmi vsakega dneva žrebanja, obveščala rezultat izžrebanih dobitkov od Din 5000-— višje.
S kupovanjem srečk državne razredne loterije pomaga vsak po-edinec poleg osebne koristi, ki jo lahko ima, obenem tudi narodnemu gospodarstvu, znanosti, industriji in vojnim invalidom, ker je čisti dobiček od prodaje srečk sorazmerno razdeljen v zgorai omenjene svrhe.
Mizarskega pomočnika
s furnirano pohištvo — sprejme Trebar Anton, mizarstvo, Zadraga 6, p. Krita, Gorenjsko. <b>
Klavca In čistilca
za perutnino sprejmem. -Domobranska cesta 7. b
Trgovska pomočnica
se takoj sprejme za vodstvo trgovino na vasi. -Potrebna kavcija aH garancija. - Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod tt. 12.471.	(b)
Več izurjenih pletilj
se takoj sprejme. Naslov v opravi »Slovenca« pod tt. 11.471.	(b)
Puškarja
dobro Izurjenega v tej stroki, takoj sprejmem. -Prednost Imajo takL ki se razumejo v mehanični stroki. Jotef Paltz, pu-Skarskl mojster, Prigre vica. Sv. Ivan. Dunavska banovina.	(b)
Ekonom
se takoj sprejme. Ponudbe na Kd. Suppana, v leposeetvo. Pristava. b
Čevljarskega pomočnika
mlajšega, za fina zblta dela takoj sprejmem. Su-hadolnik Leopold, Para, p. Nova vas.	(b
Pomočnica
za trgovino z meSanlm blagom, zmožna voditi tudi gospodinjstvo, ne premlada, s primerno kavcijo, dobi takoj mesto na deteU. Ponudbe a na-- eSbo plače opravi »Slovenca« pod »Samostojna moč« 11.148.	(1)
Mlinar
vsestransko Irvetban v vsakovrstni mlet vi v milno ln hldraullčnl oljarni, posebno v predelavi rlpea ln vsakovrstnih oljnatih semen, zmožen kavcije, dobi takoj stalno službo. Kocberk Alojz, mlin tn oljarna — Sv. Jurij ob Rčavrtd.	(b)
Poštene zastopnike
za svetovno znane radio aparate ltčemo v vseh krajih dravske banovine. Pogoji zelo ugodni. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zanesljiv« 11.»M b
Sedlarskega pomočnika
ki Je tzvetban vozoličar-stva, sprejmem. Stanovanj« ln hrana v h 1*1. — Iv. Krhardt, AoStanJ. (b)
Prodajalka
dobro Izurjena v trgovini mešanega blaga, posebno manufakture, dobi takoj stalno mesto v večji trgovini na detell v letoviškem kraju. Ponudbe z zahtevki In podatki dosedanjega službovanja na upravo »Slovenca« pod »Veselje do dela« 12.466.
izurjena pletilja
za nogavice se sprejme takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod 12.4(8. b
Pavla Marija Kocjančič
sprejme oobotehntčnega praktikanta. Predpogoj: mala matura. Predstaviti se od 11—18.	(b)
Pletilja za rokavice
dobi delo ln stroj na dom. - Naslov v upravi »Slovenca« pod 11.486. b
Krojaškega pomočnika
pridnega, za male kose. sprejme Oder Jos . Ljub IJana VII., Janševa 7. b
Spretno modistinjo
prvovrstno moč, sprejmem. - Naslov v upravi »Slovenca« pod 12.52«. b
Pomočnico m učenko
sprejme salon damsklh klobukov »Ntvee«, Knaf ljeva ulica 4.	(b)
Modistinja
se sprejme. Pismene po nudbe upravi »Slovenca« pod »100«« M. 12.614. (b
čevljarski pomočnik
pomočnik se sprejme. — se sprejme. — Smld Jote, Slovenski Javornlk. (
Mlinar,ski pomočnik
samski, posten In zanesljiv. do 36 let, dobi slutbo prt Kari Goldschnlg, umetni mlin, Fram. Po možnosti naj »e predstavi. Ostalo po dogovoru.
Pošteno dekle
kmetskih starčev, zdravo ln pridno, vajeno molte ln kuhanja, sprejme gostilna v Ljubljani. Ponudbe opravi »Slovenca« pod »Zanesljiva« 12682.
Sprejmem
več krojaških pomočnikov za konfekcijo. Štefan Cen-člč, Kranj na Skali 1.
Mladeniča
poštenega, zdravega ln močnega sprejmem v stalno službo za razvažanje ln prodajo sadja Resljeva 4.
Dekle
močno ln pridno sprejme perutnlnarstvo »Nlko« — Poljana St. Vid a. Lj.
Pomočnico
potteno tn natančno — t »čem za modni atelje. -Naslov v upravi »Slov.« pod St. 12641.	(b)
Kleparja
mlaJSo moč, sprejmem v slutbo Avgust Sever, kleparski mojster, Kamnik.
Pletiljo
z vso oskrbo sprejme »2lgon«, ftkofja Loka Prednost onim, ki znajo plesU rokavice In noga
vlee.
Več stavbnih parcel
na Jako prometnem kraju. v bližini kolodvora Vltmnrje - naprodaj Pojasnila Istotam tt. 6». V najem se oddajo kletni skladiščni prostori. (p
V Brežicah
in okolici so naprodaj htSe. kranna stavblSča,
vinogradi, sadovnjaki in gozdovi ter zaokroženi deli Attemsovega vele-posestva. • Pojasnila prt Int. Mlklau Otmar, Brežice.	(pr
2aga
Hlapca
močnega, treznega, nekadilca sprejme za kmečka tn domača dela trgovec v
LJubljani. Ponudbe upr. »Slovenca« pod »Stalna služba« 126*3
s vodnim pravom, turbinski pogon, v gozdnem kraju pri Rajlienburgu naprodaj Žagarju aH kma-tu a nekaj kapitala. Ho-sta tn zemljišče za malo kmetijo skupaj okrog 46 oralov. Informacije prt: Martin Kozolc, žaga, ItaJ-honburg.	(p)!
Lepa stavbna parcela
naprodaj. Poizve se prt Slavko Omejec, St. Vid 78. končna postaja tramvaja.	(p)'
Trgovska hiša
enonads tropna. doblčka-nosna. centrum Celja, ze-' lo ugodno naprodaj. Cena 176.000. Naslov v upr. »Slov.« Celje.	(p)'
Majhno posestvo
v lepem kraju, pol ure od Celja hlSa gospodarsko poslopje, vrt. njiva, trav-(laj. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod St. 12404.	fp>
Prispela je nova partija:
K O L E S A
(DVOKOI.ESA) Miele -Merkur. Brennahor » prostim tekom ln zavoro, moška, ženska ia dirkalna, kompletna din 75«.—. _
ŠIVALNI
STROJI: »VERITAS«, »TITAN«. »VIKTOR1A. z okru* Itm čolnlčkom, Siva in vele naprej in nazaj, cena i glave navzgor din 1.500.—, kabinet din 1.750.—.
PISALNI
STROJI, masivni, prenosljivi, t elegantnem kovčega. i M enak! Srk t cirilici alt lattnlol, eena din 1.850,—.
RADIO
APARATE. »NORDM ARK« eleganten u vse valovne
dolžine, cena din 2.500.—.
Možno tadi aa obroke. Naplavilo din 10«.— ae Ima poslati obenem z naročilom. Mesečni odplnCevslni ob-
Agilnega potnika
prostega vojaščine ln ne nad 26 let starega, takoj sprejme večja opekarna v Sloveniji — proti proviziji. Pismene ponudbe na upravo »Slov.« v LJubljani pod »Agllen« 12681.
Gospodična
ki govori perfektno nemško ln zna samostojno vzgajati, se sprejme k 8 ln 4 letnima dečkoma. Začetnice Izključene. Prednost : znanje domačega Šivanja. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod St. 12571	<b)
Dekle
za vea dela. c znanjem nemščine ln kuhanja, od 30—4« let. se sprejme na
detell. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod 12.477. b
V stalno službo
vzamem mehanika aH ključavničarja. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Stalna služba« 12.632. b
Dekle
zmotno kuhe tn vseh hišnih del se lžče do 1. sept. Ponudbe na upravo »81o-venca« pod »Letna spričevala« 126*9, Ljubljana.
roki za radio, pisalne stroje in ilvokolesa din 100. Šivalne stroje din lM,—. X zahtevajte ilustriran cenik.
blago, ki vas interesira.
Vse bl«Ro je porekla znamenitih nemSkih tovarn, kapljono in plačano (v kllringn) v zameno na naie jngoslovonske pridelke, zato je tako poceni. Zahtevajte zastopnike in posredovalce!
„MEHKUR-ZAVOD"
Beograd, Paiičeva 1, poŠt, pret. HOO, telef. 28-021. Rnfcnn pri PoStni branilniol, Beograd br. 57612.
Ti;
Termalno kopališče
ln letovišče v Sloveniji, 4 zgradb, 7 oralov zemljišča, 26 urejenih sob, električna razsvetljava, prl-tlkllne, velika restavracija 2 odprta termalna bazena Itd., tz proste roke zolo ugodno naprodaj. — Obrniti se na VrltnSek, Medijske Toplice vla Zagorje ob Savi.
Hiša
pripravna za obrtnika — naprodaj sredi mosta. — Naslov v upravi »Slovcn-oa« pod St. »916.	(p)
Naprodaj
Kuharico
ki bi opravljala vsa hISna
dela sprejmem takoj alt pozneje. Ponudbe na upr. »Slovenra«, Celje.
tz proste roke zelo rentabilne stavbne parcole, na katerih so postavljena dvostanovanjska poslopja. Nahajajo se v bil; žlnl blvie Jahalnlce v Trnovem. - Prodalo se skupno ali posamezno. -Več se poizve pri notarju USlakarju, Kralja Pelra trg »t 8.	(p)
Dvostanovanjsko hišo
prodam v okolici Celja. Naslov v podružnici »Slovenca«, Celje.	(p)
Visokopritlično hišo
s trgovskim lokalom tn vrtom, prodam. Cisti lotnl donos 12.000 dtn. Naslov v upravi »Slovenca«, Maribor, St. 1847.	(p)
Posestvo
v bližini postaje in cer-kvo, v hlsi 4 sobe. vsa zemlja pri hlsi. pripravno za upokojenca ali stranko, ki ljubi mir — naprodaj. Naslov v uprav. »Slovenca«, Maribor pod st. 1346.	(p)
Žaga, mlin
in dobro Idoča trgovina s posostvom blizu Ljubljane. ob glavni cesti ln postaji — naprodaj. Naslov pove uprava »Slovenca« po dSt. 12384. (p
Lepa stavbna parcela
naprodaj na Ježlcl. Naslov v upravi »Slovenca« pod tt. 12246.	(p)
Za vlaganje kis, špirit, žganje, rum pri
Jakob Perfjavec
MARIBOR, Gosposka ulica 9
Telefon 25-80
Radi velike zaloge poletnega blaga dajemo od 16. jro-lija L L naprej
na vse poletno, svileno, bombažasto in volneno blago sa moške in {enake obleke,--dalje
Izkoristite takoj ugodno priliko!
20°/.-30% popusta
na vso konfekcijo, in sicer velja popust na ne reklamne cene kot so omačene v izložbah.
Velika zaloga ostankov svile, krepov, delenov kakor tndi štofov za moške in ženske obleke
F. I. GORIČAR, Ljubljana, sv. Petra cesta 29
Prodam parcelo
na Kodeljevem. Naslov v upravi »Slovenca« pod »t 12360.	(P)
Stanovanjska hišica
■ nekoliko zemljišča, četrt ure od Igra - ugodno naprodaj. Naslov v upr. »Slovenca «pod št 12284.
Gostilno
■ nekaj posestvom kupim (do 90.000 din) na deželi. Polovico plačam v gotovini, ostalo s knjigo dobrega zavoda. - Prevzamem tudi prevžltkarja. -Ponudbo pošljite na upr. »61ov.« pod St. 12325.
Zidana hiša
r Bkocjanu prt Mokrono-gti, z gospodarskim poslopjem, moderno urejena oanjarna za Izdelavo tu-01 krom usnja, nekaj rodovitne zemlje ter hrastov gozd, zrol za sečnjo
_ naprodaj. Cena se po-
tsve prt lastniku: Banu Francu, flkocjan IT prt Mokronogu.	<P)
Hišo z vrtom
T Mariboru kupim. V«« pogoje nasloviti: Jo8ko Veber, Podčetrtek 87.
Novozidana vila
naprodaj za 96.000 din. Vprašati v gostilni 2o-
her, Tržaška c. S, Maribor.	<P>
Enonadstropno hišo
popolnoma novo, lep lokal, dvoje stanovanj, tik Maribora, pripravno sa agilnega trgovca, poceni prodam tudi za knjižice. Pojasnila: Stadler, Maribor, Magdalenska 32/1.
Posestvo
h1Sa, gospodarsko poslopje vinograd, njive, travniki. sadonosnlkl, gozd -naprodaj. Cena primerna. Nekaj hipoteke. Pojasnila daj« Welsch Frlc, trgovec, Loče pri Poljčanah.
Novo hišo
z zraven apadajočim zemljiščem, pripravno za obrtnika, zaradi selitve prodam po zelo ugodni ceni v Britofu prt Kranju. - Polzve se: Britof Bt. 62.	(p)
Enonadstropno hišo
pripravno za gostilno ali kako drugo obrt, v kateri Je že bila nekdaj gostilna, v prometnem kraju fttajersk,e, z gospodarskimi poslopji, 2 kletmi, ledenico, velikim vrtom ln 6 orali zemljišča, prodam. Cena primerna. Nekaj hipoteke. • Pojasnila daje Weisch Fric, trgovec — Loče prt Poljčanah. (p)
Stavbno parcelo
na solnčnl legi kupim v predmestju Celja. Ponudbe pod »Vrtlč« 12.283 podružnici »Slov.« v Celju.
Pozor, stavbeniki!
Na javni dražbi pri okr. sodišču v LJubljani bo IS. avgusta ob 10 dop. naprodaj velika gramozna jama 8449 m* ob podaljšku Ljubljanske ulice ln Krožni cesti.	(p)
Enonadstropno hišo
prodam tik tramvaja v Zg. Šiški. Naslov v upr. »Slovenca« pod 12.443. p
Novo hišo
e njivo ob državni cesti v bližini Ptuja prodam Ea 26.000 din. — Ptuj. Bkorba 37.	(p)
Parcela
800 m', tik Kodeljevega, po ugodni ceni naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« ped it. 12.464.	(p)
Štiristanovanjsko hišo
in nekoliko zemlje prodam. Rožna dolina, c. X. 6t. 28. (p)
Stavbišče in sadni vrt
1000 kv. m po 106 Din v 6p. Šiški ob ulici, vodovod elektrika, suha, mirna lega — prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 12494.	'P
Hišo
a velikim gospodarskim poslopjem ln 1(M m1 »veta, pripravno kot skla-disče. sa vsako obrt ali manjšo industrijo, blizu centra ugodno prodam. -Naslov v opravi »Slov.« pod »t. 1I.4ST. — (p)
Novo hišo
enodružinsko, prodam. -Pod klanec 11«, et. Vid n.
LJubljano.	(p)
Tristanovanjsko hišo
z gospodar, poslopjem tn njivo ca. 4000 m1, prodam. — Nekaj hipoteke, drugo gotovina. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 11.482.	(p)
Novozgrajena hiša
Se neometana, poleg farne cerkve, ■ elektriko in vodovodom, naprodaj na Gorenjskem sa 30.000 dinarjev. Naslov v upravi »Slovenca« pod 12.417. p
N m hišo
štlristanovajsko, prodam aH samenjam prt novi gimnaziji. Beograjska (, O jura.	(p)
Nova hiša
z vrtom ln njivo, v lepem kraja na Dolenjskem, pri fari, pripravna sa obrtnika ali upokojenca, s vodo ln elektriko, takoj ugodno naprodaj. Naslov v opravi »Slovenca« Novo mesto pod 12.4T1. (p
Hiša z gostilno
naprodaj pri farni Mrtvi, 1 uro ls mesta, bres kenkn-renoe, • trgovino ia trafiko.
Pri hiBl J« večinoma novo gospodarsko poslopje s kozolcem. Posestva je okoli 11 oralov, t j. 2 krasna sado-nosnika, njive travnik la gozd, vse t bližini bile. Cena din 200.000.—. Kos Franc, Sv. Venčeol, Slov. Bistrica.
Travnik
v Trnovsk. okraju ob Ljubljanici, .1020 m*, pripraven sa športnike, proda Parila, Jeranova 4.	(p)
Veliko posestvo
v vrednosti D. 300.000, ugodno naprodaj v Toplicah pri Novem m««tu. Zelo pripravno za gostilniško ali trgovsko obrt. Sestoji iz 2 stanovanj, gospodarsk. poslopja, 14 tajskih sob. 2 knhinj. vrta, gozda ia 7 njiv. Najnižja cena din 100.000. — Rok do 16. avgusta. Informacije in ogled prt Mlnkl Sitar, Toplloe »t. 55.	(p)
Krasna stavbna parcela
vogalna, se ugodno proda. — Ogleda ia polive a« prt Raboetm, gostilničarju, Moste.	(p)
Stanovanjsko hišo
t velikim zelenjadn. vrtom prodam v Ljubljani. Cesta na Loko 22.
Enodružinsko hišo
z lepim vrtom, proti primerni odkupnini in obročnemu odplačevanju prodam. Maribor, Delavska ul. 66.
Krasna vila
v Celju, nova, enonadstropna, 2-stanovanjska, komfort, elektrika, vodovod, parketl, kuhinja, kopalnice, stranišča obložena z belimi ploščami, balkoni, terasa, lep vrt, 10 let davka prosta, se po nizki ceni proda. Vprašati: DoberSek, Krekova e. St. 10, Celje.	(p)
Srednje posestvo
blizu trga In itelezniee ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalo. »Slovenca« pod St. 12562	(p)
Hišo vili s'ično
prodam. Cesta VII, St. 31, Pod rožnik, Ljubljana. (p)
Štiristanovanjska hiša
s sadnim vrtom, 10 mlnnt od Kranja, naprodaj radi preselitve v tujino za 100.000 D. Poizve se: Primskovo 161.
Stiristanovanjska hiša
z velikim vrtom se proda v Kranju za 90.000 din: mesečni donos 920 din. Pojasnila daje Jakopin, Kranj. Prešernova is.	tn)
Dobro urejen umetni mlin
na stalni vodi, Selesnlca v bližini, pripravno sa tevsr-otSko podjetje, poceni naprodaj. Ponudbe v npravo »Slovenca« pod Rentabilno 12413.	(p)
Prodamo
Stanovski premog
dostavljamo na dom po 32 din 100 kg. Polne vozove iz vagona cenejše prodaja le aastopnlk Maribor, Kopallika 10.
Stavbno ln pohištveno okovje si nabavite najugodneje tudi na knjižice ljubljanskih zavodov pri
»J K K b O*
Stari tri
Modroce
posteljne mreže, železne zložljive postelje, otoma-ne, dlvane ln tapetniške Izdelke nudi najceneje
RUDOLF RADOVAM tapetnik. Mestni trg 18. Ugoden nakup morske trave, žime, evllha ca
modroce ln blaga za prevleke pohištva.
Naprodaj
po neverjetno nizki ceni avto Chevrolet limuzina, malo rabljen, tovorni avto Stejrr, lfe tonski, Amll-car, najnovejši model, dvosedežen. prevozni trt-clkelj, več rabljenih koles. LJubljana, Karlovska cesta 4.	(1)
Vino
rudeče ln belo, dobre kvalitete (tudi sllvovko) ugodno proda I. Veho-var, Koprivnica pri Raj-henburgu.	(1)
Štajerska jajca
ln piščanci vedno v zalogi pri B a 1 o h. Kolodvorska IS, dvorišče. (1)
Koroške brusnice
(PREISELBEER) dnevno sveže - razpošilja od 6 kg naprej Zechner Henrik, Llbellče, Koroško.
VINA
Vam nudi
Centralna vinarrn v Ljubljani
f svoji posodi najugodneji TELEFON STEV 25-73
MALINOVEC
pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo ln veliko v lekarni dr. G. PICCOL1, Ljubljana, nasproti »Nebotičnika«.
Spalnice
od 1800 din naprej; kuhinje od 800 din naprej, vam nudi mizarstvo Josip Goljar, Florjanska 1.
Novosti
perila, obleke, pumparice itd nudi ceneno Presker, Ljubljana, Sv. Petra c. 14
Porotne prstane,
uro, verižice, uhane, kakor tudi očala, kupite najbolj ugodno prt Josipu Janko, urarju v Kamniku, fiutna, naspr. farne cerkva	(1)
Šivalni stroj
pogrezljlv, nemški izdelek, z okroglim čolnlč-kom, ki tudi Stika, poceni naprodaj. — Nova trgovina, Tyrieva »S. (1)
Zarezane strešne opeke
rabljene, večjo količino -proda tovarna olja Hro-vat A Komp., LJubljana, Tyrševa c. 1 a.	(1)
Dve rožni črpalki
stabilni, bencin motor 1 HP, tn daljnogled, proda Hablcht, LJubljana, Tabor S.	(J)
Nemško dogo
(psico) črno. dve leti staro, odlikovano, b rodovnikom, prodam ali zamenjam z drugo pasmo enake vrednosti. Vprašati v upravi pod^ značko »Rodovitna« Bt. 113S4. (J)
Restavracijski inventar
ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod
Bt. 12341.	(1)
Čistilnik za žito
(pajkel) prodam. Toma-čevo 17, Moste pri LJubljani.	(l)
Pletilni stroj
dobro ohranjen, prodam Naslov v upravi »Slov.« pod Bt. 12211.	(1)
Dobroidoča pekama
na prometnem kraju blizu Maribora naprodaj. -Naslov v upravi »Slov.«, Maribor, St. IIH. O)
Poceni prodamo
skoraj nov
pločevinast
dimnik
ca, 24 m visok, debelina pločevine 6 mm, premer 500 mm, vključno vrvi za pričvrSč&nje.
Ornik & Mitrovič
Dravograd-Meža.
Priporočam se
prosvetnim in dramatskim društvom za slikanje kulis. Oglejte si moj oder na obrtni raistavi v St. Vidu nad Ljubljano, soba št. 1.
Križnar Ciril
dekoracijski slikar 8t. Vid nad Ljubljano.
Boljši gostilniški
ln hotelski Inventar kakor tudi malo rabljeno pohištvo, primerno zlasti za novoporočence. ugodno prodam. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Inventar« 12.460. (1)
Prav dober klavir
Je naprodaj za ugodno ceno. Kje, pove uprava »Slovenca« pod 12.426. -Ogled od 14. do 17. ure.
Ugoden nakup
umetnostnih slik pri tv. Ivan Mathian, LJubljana, TyrSeva c. 12, dvorišče. Velika odprodaja starih ln novih umetnin. (1)
Prodam
več novih Cyklostll ra»-množevalcev ali zamenjam za druge predmete. VlrSek, Novo mesto. (1)
Fige za žganjekuho
dobavi ugodno »Zaloga Južnega sadja«, LJubljana, TyrSeva «8.	(l)
Dva brusna kamna
170X30, proda Figar -VoSnJakova «.	(i)
Kolesa in šivalne stroje
prodaja najcenejše trgovina »Triglav«, Resi Jeva c. 16. — Stara kolesa in stroje vzamem v račun.
Za vsak denar
prodam gramofon, radio, petroiejsko peč, ptičje kletke in razno. Vidovdanska 16.
Emajliran štedilnik
dobro ohranjen, se proda. Poljanski nasip St. 34. (1)
Šiv. stroji
skoraj novi. pogrezijivi, po neverjetno nizkih cena naprodaj edino pri
»PROMET«
(nasproti krlžanske cerkve).
Novo hišo
enonadstropno. poceni prodam uradi pomanjkanja
kapitala. 20 let prosta davka. Jenko, Zg. Šiška, pri novi SolL	(p)
I
Denar
Mayerjev leksikon
21 knjig, zelo ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slov « pod Bt. 11968. (1
Otroški voziček
globok, prodam. Dunajska e. 132 (Stožlce).	1
Narodne noše
kompletne ln posamezni deli ugodno naprodaj »Pri Makedoncu«, Ljubljana, Kolodvorska ulica 30. 1
šivalni stroj
moderen, pogrezljlv, poceni naprodaj. Pod smreka, Dobrava 32 — vulgo fflmljervl.	(1)
Vreče
bombaj za oglje, moko, otrobe itd. nudim.
Podbevšček Filip
Celovška 2S7, skladišče: Vodnikova 1.
Registrirna blagajna
na taste, beleži 999.99, brezhibna, Se pod pismen, jamstvom, poceni naprodaj. Naslov pri upravi »Slovenca« pod It. 12666.	0)
Kupimo
Kupim
aluminij, baker, svinec, cink, medenino ln cln. — »Grudni k«, Ljubljana, Dravlje.	(k)
Cunje
Krojaške od rezke, stan papir, tekstilne odpadke, ovčjo volno, govejo dlako (aravoo) — kupi vsako množino
ARBEITER • MARIBOR
Dravska IS
Staro železo
aluminij, baker, cink, medenino, svinec ln druge kovine kupuje stalno po najvišji dnevni ceni Avgust Stražišar, železnina, LJubljana, Vošnjakova 4.
Vsakovrstno
zlato
kupuje
po najvišjih eenab CERNE, juvelir, Ljubljana Wolfova ulica št. 3
Pisalni stroj
kupim. Debelak, poste re-stante, Celje.	(k)
Kupujem maline
Ponudbe upravi »Slov.« pod »Rdeče maline« 12387.
Rožni voziček
k Štirih kolesih kupim. Gmelner, Ježica 107. (k
Tehtnico »Berkel«
kupim. Ponudbe na trg. Anton Merhar, LJubljana, Sv. Petra c. Bt. 22. (k
Zatluzek
1000 dinarjev
in tudi več lahko zaslužite s primerno majhnim investiranjem, mesečno e delom doma. PoSljem materija). prevzamem gotove Izdelke. — Zahtevajte prospekte, priložite znamko. • »Hemlpa«, Pančevo. Brače Jovanovič br 20
Lepa bodočnost
se nudi osebi lz dobre krščanske družine, ki poseduje 60.000 din in ki bi hotela voditi v Ljubljani dobičkanosno obrt. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Moj dom« 12.241. d
V trafiko
sprejmem samostojno dekle, zmožno kavcije. Res-ljeva c. 4.	(b)
Hranilne knjižice
Celjske Posojilnice d. d Celje, večji znesek, sprejmemo proti mesečnem odplačilu ter tntabulaclj! na prvo mesto posestva. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod značko: »Sigurnost zajamčena« 12366
Hranil, vloge
prodaste najbolje potom moje oblastveno dovoljene pisarne.
Takojšnja gotovina
Rudolt Zore, Ljubljana
Gledališka II. Telet. 88-10
Ureditev dolgov
potom sodnih In Izvod-sodnih poravnav. Nasveti v konkurznlh zadevah ln vseh drugih trgovsko • obrtnih poslih Strokovne knjigovodske revizije, sestava ln apro
baclja bilanc. Preskrba kreditov, vsi posli Kmečke z a S č 11 e. ISdlna koncesljonlrans Komercljalns pisarna
Lo|ze Zaje
LJubljana. Gledališka ul. 1 Telefon 18-1*
Vrednostne papirje
vseh vrst kupuje Slovenska banka v Ljubljani. Krekov trs t*, tel. 17-6»
BANČNO KOM. ZAVOD in MENJALNICA
MARIBOR Aleksandrova ulica Bt. 40
vnovčujs HRAMUNBI VkOSE bank In hranilnic, kupuje vrednostne papirje, valute ln zlatnike po najvišji dnevni aenl.
Denarne posle:
PMrtitiiaia kreditov -vnovtenle not za takojšno gotovino - Naložbe kapitala Poravnave - Upravo nepremičnin — DavCne napovedi - talormaclle - ureditve, revizije, bilance, in stalno Kontrolo knjigovodstva ter vse druge trgovsko gospo darske pošle Izvede
SVETOVALEC
koncesllonirsna trgovske - gospodarska
poslovalnica M. Kovačli V Ljubljani.
Cesta 29. okiobra štev. 7.
Hranilne vloge
vseh denarnih zavodov, terjatve ln vrednostne pa Plrje
vnovčim
najkulantneje po najvišji
takoj v gotovini
AL. PLANIN9EK, LJUBLJANA, Beethovnova ulica 1«. telefon ti-10.
Hranilne vloge
Prve hrvatske štedlonlce, Kmetske posojilnice ljubljanske, Ljudske posojilnice ljubljanske, Jugo-banke ln Srbske banke kupi takoj tn Izplača po visoki ceni takoj v gotovini Ag. bančnih poslov Al. PlanlnBek, Ljubljana, Bethovnova ul. 14, telef. 36-10.	(d)
Iščem posojilo
160—200.000 din, na popolnoma varno mesto z vsemi jamstvi. - Cenjene ponudbe upravi »Slov.« pod »Lekarna« 12.633. d
Kupim knjižico
Kmečke hranilnice ljubljanske. Plačam po 86%. Ponudbe upravi »Slov.« pod »86%.- Bt. 12.631. (d)
II
Vajenci JJFAuto-mofor
i
15-letni fant
močan, z meSč. Šolsko Izobrazbo, se želi učiti mesarske obrti. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 1238«.	(v)
Elektromotorji"
Učenca
za kovaško obrt lz poštene kmečke družine -sprejme Jože KoSčak, kovaški mojster, Trebnje 4.
Učiti se želi
mehanične ali sltčne obrti - 16 star fant. Hrana ln stanovanje prt mojstru. Ponudbe na podružnico »Slovenca«, Trbovlje.
15-letna deklica
močna, hči železničarja. Išče mesto trgovske ali
frizerske vajenke. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12416.	(v
Učenca
močnega, zdravega, za dimnikarsko obrt sprej mem lz dobre hiše ln z dobrim šolskim sprlčeva lom Ponudbe na upravo »Slovenca« pod St. 12377
Slaščičarskega vajenca
sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hlSl. — Prednost Imajo z meščansko Solo. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 12343.	(v)
Trgovskega vajenca
zdravega, dobrega raču-narja, sprejme takoj večja trgovina meš. blaga, s prosto hrano ln stanovanjem. Ponudbe b pre plsom zadnjega šolskega spričevala upravi »Slov.« pod »Vajenec« 12.4S6. (v
Mesarskega vajenca
zdravega ln močnega, ls poštene hlSe, sprejmem. Ivan Dolnlčar, Janševa ulica 2.	(v)
Kot vajenka
iščem mesto pri boljši Blvlljl. Naslov v upravi »Slovenca« pod 12.418. v
Iščem vajenca
mehaniške obrti. Lojze Zaje, Zg. KaSelj 105, p. D. M. v Polju.	(v)
Trgovina
z mešanim blagom sprej me vajenko. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Vajenka« 12569. (v)
Krojaškega vajenca
poštenega, s primerno Izobrazbo, dobrih staršev, takoj sprejmem. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12676.	(v)
LEIOUIŠČR
Penzion »Keko« na Rabu
lastnik Slovenec, Vam nudi največje ugodnosti za oddih. Dnevno 60 Din, kopanje prosto. Izletniki Raba, napravite izlet i Barbat v penzion Keko. Postrežemo z raki (Ja-strogl) In pristnim štajerskim ln dalmatinskim vinom.	(L)
Udobno letovišče
izborna prehrana ln kopališče v Sort se vam nudi po nizkih, zmernih cenah. Pojasnila: Pere-sclutl, gostilna tn mesarija — Gorenja vas nad Skofjo Loko.	(L)
Glasba
ssezptačtn fock v issan30 i
zahtevajte ssmpiačen cenik
Posojilo
15—20.000 din, iščemo do 1 leta z vknjižbo na prvo mesto velike posesti. — Obresti jako dobre. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zadostno jamstvo«, St. 12S7J.	(d)
MEINEL'HER0LD
Mmctsusea Maribor« 102
Več inštrumentov
za godbo na pihala, dobro ohranjenih, zelo poceni proda Jovo Sudar, Tkal-čičeva 4, krčma, Zagreb.
novi ln raoljenl vseh vrst ia velikosti vedno v zalogi. Sprejemajo se vsa to vrstna popra^ vila. instaliramo po aonkn-J renčmh cenah. Velina ialoga< instalacijskega materllala.
A.	VEBD&JS - UIHKMI
Gosposvstska 10 (PolsgSlamlča) TelefonSS-«lj
Motocikelj s prikolico
B.	S. A. zaradi odpotova-nja ugodno naprodaj. — Garaža Express, Vegova ulica 8.	(f)
Ugodna prilika!
prt tvrdkl Pepl Krmelj, Celovška 116, trgovina a dvokolesl, dobit'« nove, kakor tudi malo rabljene motorje znamke N. S. U: po Izredno nizkih cenah:
Motocikel
»Diamant«, v selo dobrem stanju, prodam za 3.300 din. Mestni trg, trgovina Kri-sper Ljubljana.	(f)
Kolesa
prodajamo Izredno pocenit Splošna trgovska družba z o. z, St. Vid nad Ljubljano.
Motorno kolo
Arlel OHV 560 cm", prodam v brezhibnem stanju prikladno sa prikolico. -Kupim pa tovorni avto S in pol do 6 ton, za prevoz lesa. Poraba bencina nI važna. Franc Trobec, lesna trgovina. Kožarje prt Ljubljani.
KOLESA
skoraj nova ln stara, najboljših znamk po neverjetno nizkih cenah naprodaj pri
»PR0ME7«
(nasproti krlžanske cerkve).
I
Pohištvo
i
Pohištvo
najceneje na obroke prt Viktor Senk, Dravlje.
Prodam
takoj 38 komadov dobro ohranjenega pohištva. • Ogleda se vsak dan 10—12 dopoldne : Zrinjskega 5, pritličje, levo.
Kuhinjsko kredenco
skoraj novo, prodam. — Bazoviška 1, Moste. (š)'
Več šperanih spalnic
v orehovi Imitaciji, prodam po ugodni ceni. Mizarstvo Ličen, Celovška 209.	(š)
Moderno in kvalitetno
P O H I S T v a
vse zajamčeno — te od 1700 Din šperane spalnice 675 Din kuhinjske oprave 375 Din kuhinj, kredence 400 Din omare 160 Din postelje — Itd. Oglejte si veliko Izbero pohištva pri
»OPRAVA«
zaloga pohištva Ljubljana, Celovška a 60i
Spalnice
od 1600 din dalje, kuhinje 750 dalje, modroce, otomane, kauče ter vse tapetniške izdelke in posamezne komade pohištva dobite po najnižjih cenah pri F. Sajovic, Ljubljana, Stari trg 6.	(S)
Spalnico
dobro ohranjeno, zaradi od-potovanja takoj prodam po nizki ceni. Ljubljana VII, VerovSkova M. poleg Šišenske cerkve.	(S)
Naročajte in širite »SLOVENCA«
Stanoianja
ODDAJO:
Stanovanje
z vso oskrbo dam enemu 4H dvema dri. vpokojen-eema na Gorenjskem. Naslov v upravi »Slovenca« pO« »t. 121».	N (č
Dvosobno stanovanji
oddam t Črnučah tt (t (prt postaji).	<•>
Enosobno stanovanj«
nirrt« ■ posebnim toaletnim oddelkom, v vlao-kaaa pritličju oddam 1. novembra, Resljeva o. i. -VpraAati prt hišniku.
trisobno stanovanj«
prttikllnami, v sredini mesta, se odda ia 1. november. Naslov prt npravt lista
pod »t mu.	«)
Trisobno stanovanje
kopalntoo oddam. Vprašati Kavarna. »PreSern«, Ljubljana	(č)
Enosobno stanovanj«
a prltiklinaml oddaa sa september. Tovarniška ali-ea 2*. Mosta.	M)
Stanovanje
T visokem pritličju. sestoj eče ls t sob, kabineta. kopalnic«, aaprte verande tn ostalih prlttklln posebne pripravno aa zdravnika oddam 1. no-Reeljeva e. t -pri hišniku «
Trisobna stanovanj«
sončno, oddam no-»aaitira pe dogovoru tudi preje. Naslov v opra vi »Slovenca« pod UMI. 6
Dvosobno stanovanj«
V Kavftko vi uL M, oddam e aaplaiiiiiniin Našlov v
avl »Slovenca« ped It.
<«>
Dmobna stanevanji
■aba, oddam mlrm stran-U S minut« ed tramvaj Ae postaj«. Naslov v npr.
pod it m«
Dvosobni stanovanje
■ kabinetom, komfortno na H3r)a. Ponudb« aa	Company C a
a a* Mabjta^ po« ■
«
V Savinjski dolini
lam a lt. IX. aH 1. X. ■oboe modeme ata-6« mogoč« a ko v vm ali nevt Povoj elektrika In . Pooodbe ■ navedbo ^•4. »Upokojene*« na »Slovenca« v <«)
Dvosobno stanovanje
V L nadstr. oddam takoj aH poaneje v Sp. SlSkl, Podjunska 17.	(č)
Dvosobno staimanje
mirni stranki. BeUatka uMca ML <«>
Dvosobno stanovanje
prttikllnami, oddam a 1. septembrom. — Oetelova t. Moste. («)
Sob« in knhlnje
snatao, svetlo, tudi man sardno. »četa dve sestri oradnicL Ponudbe opravi »Slovenca« pod »Točni«
m. n.<u.	<«)
Trisobna stanovanj«
kopalnice ln plinom, v pritličju, oddam Boboriče-•M.	<«>
Enosobno stanovanje
pcttikltnaml takoj od Ob Zeleni Jami 17
Trisobno stanovanje
ae takoj odda. Sv. Jako ba tr« S/II.	<«>
Dva- in trisobno
stanovanj« oddamo na Gosposvetsk! cesti 1«. Informacije fiaje hišnica
Enosobno stanovanje
in dvosobno manzardno oddam mirni stranki s septembrom. AleSovčeva cesta 2».	«5>
Trisobno stanovanje
s kopalnico, se odda v vili aredi Ljubljane. Zar-ntkova nI. ».	<6>
Dvosobno stanovanje
v I. nadstropju oddam v Posavskega ul. 1» pri Stadionu.	<e>
Stanovanje
sobo ln kuhinjo oddam s septembrom manJSt družini. Zg. SlSka, Vodnikova e. 184.	<«>
Dvosobno stanovanje
oddam. - Val. Vodnikova 34, Moste, Ogled samo po poldne.
Dvosobno stanovanje
sc odda C. VII, S t. 31 -Podrožnik.	«)
Pekarn«
oddamo v najem na prometnem kraju. Ponudbe upravi »Slovenca«, Maribor pod »Takoj 1SI4«. a
Gostilno in trgovin«
Ortnek St. 1» (v neposredni bližini postaja Ortnek) oddamo v najem s 1(. oktobrom. Ponudbe na npravo graščine Ort-(n)
Dvosobno stanovanje
odda« v bil ti nt magistrata. Pripravne m ebrtnika(eo). Mesečno SM din. Naslov prt spravi »Slovenca« pod Itav. 135S4.	W
Samsko sobo s kopalnic« in dvosobno stanovanje
a vsem komfortom oddamo v Oajevi ulici. -Podrobnejše informacije v Oajeel ulici 5/IL. soba na, med 11. ta IS. aro.
Trisobno stanovanje
v PleteninIkevi ulici U oddam a 1. novembrom ali tu<lt preja.	(č)
IŠČEJO: Stanovanje
s sajtrkom »če reven di-Jak-četrtoSolec v bil ti nI Tabore. M urnik, Lesce »1
Trisobno stanovanje
Iščem v okolici Bežigrada Naslov v upravi »Slov.« pod tt. 1*647.	<c>
Sobo z vso oskrbo
lSčem prt boiJM družini za nltJeSolca aa septem ber. Ponudbe ■ navedbo osne na Božlčntk Anton, pos. In trgovec. Koprivnica pri Rajhenburgu — Veliki kamen.	<a)
Prazno sobo
prlproato, event. s Itedtl niko m, na periferiji, lSče stara gospa. Ponudbe a ceno upravi »Slovenca pod »Soba takoj« 12.44*.
Sobo
a posebnim vhodom takoj oddam. - Prešernova 28, Mosta	(a)
Sobo
lepo opremljeno, parketl-rano, oddam upokojencu ali gospodični. Glince e XII. St. 1«.	(■)
Opremljena soba
s posebnim vbodom se odda dvema gospodoma, najrajši K vso oskrbo ln souporabo kopalnica. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 12.535.	(s)
Prazna soba
manJSa, s posebnim vhodom, perketlrana, se od da v Prafakovl ulici. —
Vprašati: trgovina Bonbon, Miklošičeva cesta.
Lepo sobo
z vso oskrbo ln hrano aH brez, oddam s 1. sep. solidnemu gospodu - Sv. Petra e 23-L	<■
Boljša soba
separlrana, strogi center, moderna agradba, novo pohištvo, kopalnica, pri
rodbini brez otrok se odda s 15. avg. Več: Miklošičeve 54, tratlka.
GBBEEffl
Poslovne prostore
lepe ln velike, pripravne za banko alt večje trgovsko podjetje, sa dalJSo dobo oddam ugodno v najem na Miklošičevi cesti v Ljubljani. Pojasnila da Je g. tJSlakar Ivan. Jav ni notar v Ljubljani — Kralja Petra trg St. 8
Hišo v Ljubljani
% dobro vpeljano gostilno oddam v najem ali prodam. - Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 12390.
Lokal
v sredini mesta »e odda tn
koj. Naslov v upravi lista pod St. 1SM«.	(n)
Kovalnico
a vsem orodjem dam v
najem. - Kozjek Anton, Zg. Duplje.	««0
Trgovino
mešanega blaga, v aelo
prometnem kraju, a stanovanjem ln akladlMam. oddam tako v najem Za odkup aaloge potrebno 50.000 din, ostanek po dogovoru. Pole« velika industrija. Velik promet a deželnimi pridelki. — Agilnemu ln Bmotnamu se nudi dobra eksistenca. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Zelo usodno 50« it IS. 41*.	(n)
KoSnjo otav«
odda Iskra Prane, Ljubljana, VM 1«.	(n)
Delavnica
se poceni odda solidnemu obrtniku. Mestni trg St. *.	<n)
Lep lokal
nov, prostoren oddamo v najem v Tržiču, Cerkvena nL (; eventuelno tudi s stanovanjem. - Podrobne Informacije ae dobijo prt lastniku Zaplotnlk Francu. Krite, Gorenjske.
ODDAJO:
Velik lokal
sredi Ljubljana Učene razpečevanje koles, katere Je sedaj v Zagreba. Pojasnila daje Lojse Zajo, Zgornji Kašelj 105, p. D. M. v Polju.	(m)
Delavnico
primemo za mizarsko obrt, ali že vpeljano manjše mizarstvo vzamem v najem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod >8uh pro-stor« 12501.	(m)
V Bohinja
blizu hotela »Zlatorog« pri Jezero oddam v najem za mesee avgust—sept. koče s kuhinje ln kuhinjsko posodo. Prostora za 5 do 1* oseb Cena primerna. — Pri Stari Fužini v Bohinja pa oddam takoj poceni stanovanja. — Dopisi aa upravo »Slaven-oa< pod St. 12538.	(u)
Dijaki
Dijakinjo
sprejmem v vso oskrbo.
Naslov v upravi »Slovenca« Maribor. St 1358 D
Sobo
mirno tn sončno, a hrano (do 550 din) ali brez nje, liče prt dobrt krščanski družini osmotoiee. — Ceneno sobo (do 1M dia) pa lSče SestoSoiec. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Dijaka« 1257*. (D
Ženitbe
Inženjer
K let star. poro« takoj gospodično a ca 500.000
din gotovine. Ponudbe a sliko ta curiculum vitae, pošljite na podružnico »Slovenca« v Mariboru pod »Tovarna«.	(1)
2Metno dekla
mirnega enačaja, a nekaj gotovine, teli poročiti starejšega gospoda. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Mirna«, St 1114«.	(C)
Inteligenten obrtnik
hlSnt posestnik, poroči čedne, pošteno, do 30 let staro gospodično Šiviljo ali trgovko s primerno doto. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Simpatija« 12.285.	(»
Obrt
Gumbe plise, entel, ažur
predtlak ln monograme hitro tavrtl Matek * Mike«, Ljubljana, pele« hotela Štrukelj.	(t)
MIZARJU
Z uporabo »POLINIT«-pollture pristedlmo na času ln na denarju. — Z 1 k« »POLINIT« - poilture napravite t do 8 litrov najfinejša poilture, katera vas stane le 14—14 din liter. Dobite Jo prt tvrdki
Barve-laki:
Rudolf Hafner. Ljubljana Miklošičeva e. 34 (v bit-tint kolodvora).
Dobro domaie hrano
nadim takoj v centra mesta gospodom ln damam. Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca« pod St. 1159.1. (r)
Modni atelje
Pavločlč B.. Gledališka itll — se priporoča. Cene zmerne — postrežba solidna.	(r)
Kameninaste cevi Betonske cevi Terrazzo materija! Brusilne kamne
ima veliko zalogo
Jos. Cihlar
Ljubljana
Dijaki
Na stanovanje k dobrim ln mirnim ljudem sprejmem dijaka srednješolca. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 12281. (D
Dijakinji
sprejmem v voo oskrbo. Svetla sončna soba. Cena zmerna. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 12490. D
Dijake
sprejme na Btanovanje 7. vso oskrbo v ©en trn btvSI profesor. Pomoč prt učenju. Prijave upravi »Slovenca« pod »Skrbna vzgoja«.	(D)
Za kopiranje
amaterskih slik, pokrsjinsk. razglednic nudim službe — osamosvojitev. Potrebno 2 tisoč din. Ponudbe ns opravo »Slovenea« pod »Amater«.
12592
Razno
Prevzamem
razne vrste selitve, prevoz drv ln premoga ter vsakovrstne votnje a konji. Postretba solidna
cene nizke. Se priporoča
Belčlč K., Vidovdanska c. St. 4, LJubljana.	(r
ŠIVILJ BI
Krojni teiaj
za d a m s k a oblačila se vrti od 1<. avgusta do 4. sept. Priglasitve spre jemam od *. avg. dalje.
TBODOR KUlfC lastnik krojne tole Ljubljana Aleksandrova a 5, TT. n.
Otroka
dobrtn IJndem v popolno dva meseca starega, dam oskrbo tn hrano na de-želo. VpraSati: Studenci, Badvanjska e. t, Maribor.
9-letnega tanta
dam za svojega — aH v
brezplačno hrano dobri družini. Naalov v upravi ^Slovenca«, Maribor. r
Katera
starejša vdova aH dekle
kupi hišo ter poroči sedanjega lastnika, krepkega vdovca-obrtnlka. Po nudbe na upravo »Slov.« pod »Dober kup« 12S73. Tajnost zajamčena (t
Restavracija
gorenjski kolodvor, to« s današnjim dnem prlst-In dalmatinska vina. na dolenjska, Štajerska Dobra kuhinja.
Manufakturo
tudi na hranilne knjižice članic Zadružne zveze Se vedno dobite prt
OblaSilnici za Slovenijo,
Ljubljana, TyrSeva e. 2S, hiSa Gospodarske sveže
Tekstilna tkalnica v Sloveniji
manjiega obsega, prezaposlena — zaradi bolezni solastnika
naprodaj
Močnost razvitka poljubna. Vpoitev pridejo samo resni kupci. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Tkalnica<.
250 din nagrade
dam onemu, ki dobi kupca za moj gramofon. — Cesta v Kožno dolino »
Objavo
Naznanilo
Svojs eenjene odjemalce medičarsklh Izdelkov obveščam, da nsdsljnjsm svoje obrstovanje v Kolodvorski nliet S5 ter se priporočam. Z odličnim spoltovanjem B. Grsh, medičar v Ljubljani.	(o)
Kupujte pri
naših inserentih
dunajski sejem
5. —11. septembra 1937
Tehnični in poljedelski sejem do 12.aeptembra
Veliki srednjeevropski sejem
RaEstarljalci iz 20 držav Naknpovalei is 72 dežel
Bres potnega vizuma! S sejmsko izkaznico in potnim listom prost prehod v Avstrijo. Ogrski prehodni vizum so dobi s sejnisko izkaznico na meji. Znatno znižana voznina na jugoslovanskih, ogrskih in avstrijskih železnicah, na Donavi, na Jadranskem morju ter v zračnem prometu.
Pojasnila vseh vrst kakor tudi sejmske izkaznico (po Din 50*—) se dobe pri
Wiener Messe A- G. Dunaj VII
in pri častnih zastopstvih v Ljubljani: Avstrijski komulat, Tyrševa cesta 31. Zvesa sa tajski promet v Sloveniji (Fntuik .
Tyršova cesta 1. Zveza za tujski promet v Sloveniji (Potnik), podružnica hotel Miklič nasproti glavnega kolodvora.
Tujsko-prometna svesa ,,Patnik" Maribor, Celje, Gornja Radgona, St 11 j. Dravograd in Maribor glavni kolodvor.

■ ■■■
JESENSKI LIPSKI SEJEM 1937
OD 29. AVGUSTA
607* popusta na nemških železnicah, snatni popusti t dragih državah. Vaa pojasnila dajejo: Zvani čni biro lajpeiškof sajma Beograd, Knez Mihajlova 33/1.
DO 2. SEPTEMBRA
in častni zastopniki:
Ing. G. TONNIES, LiuMJar«, TjrrJeva 33. — TeL 27-62 m
Jos. Bezjak, Maribor, Gosposka nI. 25. — TeL 20-97.
Snovalnega mojstra (Scnarmelsler)
sprejmemo. Pomagati bode moral tudi obratovodji pri nadzorstvu tkalnice, radi tega znanje v tkanju ter praksa v tovarnah hla-čevin predpogoj. — Pismene ponudbe na Tekstilno tovarno BEER HR1BERNIK & Comp., SL Vid n/Ljubljano.

Vsoh parni kotel brez razlike
lohomoblle, stabilne motorje, razne mlotllnice
avloraoblishe ali aeroplonshe hladilnike
moreta očistiti kotlovca (Kesselstein) v obrata brei razkladanja in de-montiranja z ameriškim preparatom »TEPALIN«.om«, s katerim se tudi ovira tvorba kotlovca in usedlin. Popoln uspeh zajamčen. Preizkusili so ga in ia priporočajo najslovitejSi specijalisti in državne oblasti. Prihranek na kurivu do 50%, instalacija in cevi pa trajajo mnogo dalje. — Vsa pojasnila in prospekte z navodili poSilja generalno zastopstvo tvrdka »HOBBY« A. R., Beograd. Uzun Mirkova 10. — Telefon 23-013.
P o d za s t o p n ik i: Za DRAVSKO banovino »Velepromet«, Ljubljana, Stari trg 19/L — Za DONAVSKO banovino Erben Drago, tehnična poslovalnica, Osijek I, Desatičina 6. — Za DRINSKO banovino Stokan Lav, Sarajevo, poštni predal 168, telefon 21-45. — Za MORAVSKO banovino
Novak Evgenij, elektro-tehnična delavnica, Kraljevo. IiCemo podzastopnlke r,n ostale banovine.
Dobro in poceni želi biti vsak postrežen! Vse to Vam nudijo radovotjno naši inserenti!
HBS9
Vsa živahna in polna veselja je pred tedni odfla na pofitniee v Goriče naSa ljubljenka. naša najpridnejSa
IVICA
a nenadoma in brez slovesa je sredi počitnic odhitela med nebefike krilatee v desetem letu svojega toliko obetajočega življenja.
Zemslce ostanke naSe nepozabne ljubljenke spremimo na pokopališče k Sv. Križu v nedeljo, dne 8. avgusta ob 16 izpred njenega doma, Vidovdanska cesta št. 4. Ljubljana, dne 7. avgusta 1037.
Peter in Iva Berganl, brala in sestrice.
Vsem, ki ste kakorkoli sočustvovali ob smrti naše ljube mame, stare mame in tašče, gospe
Katarine Tomšič
izrekamo najsrčnejšo zahvalo. Posebna zahvala naj bo izrečena preč. g. p. Otonu za tolažila svete vere, ki jih je pogosto podelil pokojni v življenju in tudi ob njeni zadnji uri; preč. g. župniku p. dr. Modestu za osebno vodstvo pogreba. Iskreno zahvalo smo dolžni članicam žena in mater pri sv. Krištofu za številno udeležbo pri molitvi ob krsti na predvečer pogreba in pri pogrebu, kakor tudi vsem ljubeznivim darovalcem za toliko lepega cvetja, ki ga je pokojna kljub visoki starosti tako zelo ljubila. Posebno zahvalo izrekamo preds. zveze bojevnikov p. g. Mirku Rateju za tolažilne besede in spremstvo blagopokojne do groba. Prav prisrčna zahvala ludi vsem za toliko pismeno in nstno izražena so-žalja. In vsem. ki so kakorkoli sočutili z nami, molili In spremili našo staro mamo na zadnji poti. Vsem bodi Bog obilen plačnik.
Ljubljana, dne 7. avgusta 1937.
Družim Tbmiič - Košir.
ZAHVALA. 7.a vse izraze sočustvovanja in vso pomoč ob bridki izgubi našega dragega nepozabnega soproga, očeta, gospodu
Ivana Klun( trgovca
izrekamo vsem najtoplejšo zahvalo. — Iskrena hvala zdravniku g. dr. Strnadu, primariju slovenjgraškc bolnišnice, ki je pokojnega zdravil r. največjo ljubeznijo in trudom; istotako č. g. prof. t.u duhovno pomoč iu tolHŽbo in čč. sestram, ki so s toliko požrtvovalnostjo trpečemu lajšale bolečine. Prisrčno se zahvaljujemo vsej duhovščini za spremstvo, zlasti pa prečastitemu gospodu msgr. Fran Ksaver Mešku za vodstvo pogreba in prisrčne in lepe besede v slovo. Nadalje se j>rav iskreno zahvaljujemo vsem, ki so našega dragega spremljali na zadnji poti: Združenju trgovcev za okraj Slovenjgradec in Prevalje, predsedniku za ganljiv govor; bratska hvala >Sokoluc, in Prostovoljni gasilski četi za častno spremstvo v kroju, »Slovenskemu planinskemu društvu«. Prisrčna hvala vsem in vsakemu, ki so so od blizu in daleč udeležili pogreba in lajšali pismeno ali ustno našo žalost s toplim sočustvovanjem — Vsoni darovalcem vencev in cvetja: hvala. — Prevalje, dm> H. avgusta 1037.
u 1 uj,m« M>|ifuK« in otroci.
r-
DRAŽBA LESA
fvC»
Začasna državna aprava railaščealh getdov v
LJubljani proda na javni dražbi:
A.	Dne 9. septembra 1937 v Dravogradu h gozdov svoje Šumske uprave v Črni pri Prevaljah v režiji 1937 izdelanih ea. 2800 m» smrekove in ea. 326 m* borove hlodovine.
B.	Dne 10. septembra 1937 v Sv. Lovrencu lz »rojih gozdov na Plešiču pri Sv. Lovrenen na Pohorju v režiji 1937 izdelanih ca. 3000 m» smrekove hlodovine in ca. 1300 m» bukovih drv.
Pojasnila, pogoji in tiskovine so na razpolago
Cri Začasni državni upravi razlaščenih gozdov, jubljana. Cesta 29. oktobra 5t 24, kakor tudi pri Sumski upravi razlaščenih gozdov v Črni ter ad B. tudi pri revirnem gozdarju v Sv. Lovreneu.
Pohištvo
ERNESTZEIENKA
trgovina pohištva
Maribor
Ulica X. oktobra št 5
Čeprav so se cene
surovin močno dvignile, Vam nudimo pohištvo še po starih cenah. V zalogi imamo spalnice, jedilnice, moderne kuhinje, najlepše kauče
V plačila sprejemamo tndi višine kajiiiee. Dajemo tndi na obrake — brei pevišanja cen 1
vanju
Podpisana sem se prepričala • vestnem poslo-

JEDNOTE"
Gospodarske zadruge s. a. j. v Zagreba
In vsled tega lahko vsakomur najtopleje pripo Točim, da pristopi v to občekoristno ustanovo.
Ljubljana, 25. julija 1937. _PIJTUH JKRA.
Javna zahvala
Ndrodni poslanec gospod RUDOLF PEVEC iz Ormoža je v neki moji rodbinski zadevi na pristojnem mestu v Beogradu radevolje in nepristransko posredoval in dosegel najpovoljnejši uspeh.
Kot zvestemu tovarišu iz šolskih in vojaških let ter nesebičnemu soborcu na narodnem torišču v predvojni dobi, se prijatelju Pevea za izredno pomoč javno zahvaljujem!
Teharje, dne 7. avgusta 1937.
RADO VTV0D
davčni nadupravitelj v p.
Potrebujemo smuči, stremene m čevlje
▼eč sto parov. Delavnice, katere izdelujejo, naj pošljejo svoje ponudbe upravi lista pod šifro »1938/12457«.
Stara, dobro vpeljana
konfekcijska
trgovina v Ljubljani
se proda ali da v zakup. — Naslov pove ALOMA COMPANY d. z o. z. LJUBLJANA
Naznanilo.
Veleeenjenim odjemalcem in občinstvu vljudno naznanjam
preselitev trgovine
iz Vegove ulice 12
v mestno hiio ob Ljubljanici, Nabrežje 20. septembra ob franiiSkantkem tromostovju (Kresija).
Zagotavljam, da bodem tudi v svoji novi trgovini vedno postregel z veliko izbiro vsakovrstnega svežega manufakturnega in modnega blaga po najnižjih cenah. Postrežba strogo poštena.
Za obilen obisk se najvljudneje priporočam
F. Ostrelič
LJubljana, Nabrežja 20. teptembra & J.
Veliko tekstilno podjetje v Vojvodini
išče za takojšnji nastop
tkalce in tkalke
z večletno prakso in dobrimi izkustvi. Stanovanja so na razpolago, potni stroški se povrnejo. Ponudbe pod »Tkalec« št. 12.305 na upravo lista.
(Mirti O"10
banovinsko trošarino
letni obutvi
45301-4804
Obutev za vsako priliko in vsak žep. Za delo na polju in doma, za peš hojo, služile Vam bodo skozi celo leto, najbolje in najceneje. Cena 15—29 dinarjev.
43271-1108
Lepi čeveljčki iz močnega belega platna z elastičnimi podplati in špango. Cena po velikosti od 19 — 29 dinarjev.
4975-36547
Močni a lahki troter čevlji iz boksa z usnjenimi podplati, nizko peto in ipango. Stanejo sama 69'— dinarjev.
2967-44801
Najprimernejša letna obutev za gospode, izdelana iz močnega usnja z usnjenimi podplati. Gumijasti podpetniki olajšujejo hojo. Stanejo samo 69*— dinarjev.
2875-96567
Elegantni čevlji iz finega lakai za sprehod in večer k vsaki obleki; imamo jih v modri, zeleni in rdeči barvi. Stanejo samo 99-— dinarjev.
3385-15165
K lahki letni obleki za sprehod in za plažo, odprte čevlje iz finega belega nabuk usnja z usnjatimi podplati in nizkimi petami. Stanejo samo 79'— dinarjev.
2927-44872
Za vsako letno obleko lahke perforirane čevlje z usnjenimi podplati v drap barvi. Dinarjev 89—.
2875-96583
Za elegantno damo čevlje k vsaki obleki, iz finega laka s srednjo peto; imamo jih v zeleni, modri in rdeči barvi. Stanejo samo 99-— dinarjev.
Podpisana MILKA TRILAR se zahvaljujem zadrugi
„JEDNOTAw
Gospodarska zadruga s. o. j. v Zagrebu za ločno izplačilo pogrebnine. Kranj, dne 27. julija 1937.
TRILAR MILKA.
Dobro, poceni in solidno Vam postrežejo naši inserenti!
Odprla tva novo
trgovino z manufakturnim blagom
Vse, kar prodajava, je najnovejše in nimava niti metra starega blaga. — Tvornice, ki so najini dobavitelji, so znane kot producenti dobrega, kvalitetnega blaga. — Lahko se prepričate o najinih cenah, presenetile Vas bodo! — Pridite, izberite in kupite! — Lahko pa si tudi samo ogledate,—Pričakujeva Vas
BRATA VLAJ, ;™urna
LJUBLJANA, Wolfova ulica 5
Najlepšo razstavo
z resnično najlepšimi modeli ima najceneje
KlasICne mcblllj*
ko mal dnarla do* muike T Plolte. gr amofone.ra •Ho gramofon« radi« I aparate ti d. prodaja-| '»o po u*odnLh cenan mdl nn »brnfce
Zahvala
Vsem, ki so ob težki in bridki izgubi preljubega soproga, strica in svaka, gospoda
drja. Alojzija Bratkovica
odvetnika, bivšega mestnega župana, banovinskega svetnika, predsednika krajevnega šolskega odbora, načelnika sreskega cestnega odbora, tajnika gasilske župe, odlikovanega z jugoslovansko krono V. stopnje itd.
izkazali in izrekli iskreno sočutje in sožalje, se najlepše zahvaljujem.
Posebno se zahvaljujem častiti duhovščini, zlasti msgr. gospodu Ksa-venju Mesku za pretresljive in prisrčne poslovilne besede na grobu, in preč. gosp. svetniku in mestnemu župniku Jakobu Sokliču za vse, kar je storil v času bolezni za preljubega rajnega. Enaka zahvala za ganljiv poslovilni govor gospodu mestnemu županu drju Piceju. Nadalje se zahvaljujem gospodu primariju drju Radšelnu za vso njegovo požrtvovalnost, posebno pa dolgujem zahvalo gospodu primariju drju Strnadu za vso njegovo požrtvovalno skrb in tolažbo, ki jo je izkazal v poslednjih težkih trenutkih. Tako se zahvaljujem preč. sestram in gasilski župi in četi za častno spremstvo.
Iskrena zahvala vsem, ki so predragega rajnega počastili na zadnji poti s svojo udeležbo in vsem darovalcem vencev in cvetja.
Slovenjgradec, dne 6. avgusta 1937.
Marija Bratkovič - in ostali.
Za Juaoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cel
Izdajatelj: Ivan Rakovet
Urednik: Viktor Cenčfl