^ TO* ^
, A A*i)j «x«ej* S»t*rdajs.
PROSVETA
\	. * jL .»	*
__GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ■
UrtdniAkl in «prarniftki prostori: 8667 8. Uwndal« A v*.
Offlc« of Publication: >667 South LawndaU Ar«.
T«l«phoM, Ro«kw«U 4006 .»»»»»*»» »»»»»»»»»»»»»»»
_YEAR XXVIII.
C«aa listo j« 96.00
Eatered m MNtMdi hMk Juun lt, IMS it Um „ „., " Ckimm. IlUaefc, mmšm Uo At <* O^grm of Marah I. 1171.
CH1CAGO, 1LL., PETEK, 5. APRILA (APRIL 5), 1985.
Subtcription. $G.OO Ye«rly.
ŠTEV,—NIIMHKR 6M
Acc*ptoaet for mallint at »peclal rata of po»Uy proTidtd for in >*tion 1106, A«t of 0«t 6, 1917, authorlaed on Jun. 14, 1916.
cialisti pozivajo delovno ljudstvo na vojno proti vojni
proti komu Rooaevelt oborožuje Ameriko?" vprašuje ekaekutiva atranke v svojem pozivu v boj proti pripravam za vojnoi, Danes se do pičice ponavlja vse ono, kar je bilo na nogah pred osemnajstimi leti, ko je Amerika napovedala vojno Nemčiji. Kongres ae vedno mrcvari načrt za pomoč brezpoaelnim, toda milijonske poviake za armado in mornarico je hitro sprejel!
[chiagfo. — "Osemnajst let po .opu Amerike v vojno, ki je tla končati vse vojne, se svet „aja na pragu novega kon-ito", pravi izjava eksekutive cUlistične stranke, ki poziva »delovno ljudstvo, mladino in elektualcf na voljno proti Ijni.
("Kolone prodanega časopisja polne propagande za vojno fipravljenoet," nadaljuje izja-"Sovraštvo in sumničenje /oda proti narodu, ljudstva oti ljudstvu se seje vsepovsod1.
države apropriirajo velike ote za biznis destrukcije. Vlaki ne morejo oblačiti in nalivati sestradanih milijonov tiskajo milijarde iz delavstva | jrrmadenje vojnih ladij, voj-
i	zrakoplovov in topov na to-ve...
vet se trese pred grožnjami protitfrožnjami, militari-stični-pakti in protipakti, špionski-intri-gami in mobilizacijami, arati vseh narodov in polti pa ivijajo strah do velikih nape-ktf.
Val nupranacionalizma v svo-največji intenzivnosti in naj-
ii	formi — fašizmu — je za-velik del sveta in podira vse, rje sveto nam, W ljubimo svo-do m napredek. Fašistična fu-
uničuje strokovne unije in Iru^e, izdira organizacije, ki ujejo za mir in napredek, pod nogami liberalne in de-dtratičnc institucije.
"Danes — p« ig letih, ko je a Amerika porinjena v vojno, tera je imela odpraviti vojno »•svet trese pred izbruhom v* vojne; tisti, ki so nas po-v njo pred 18 loti, se pribijajo, da store zopet isto.
'Kaj naj rečemo mi Ameri-•j— delavci in farmarji, di-
'ifl intelektualci, gospodinje uradniški uslužbenci —- kaj 1) rečemo in storimo proti tej
""i posasti, ki visi nad nami
m vedno bolj približuje <na-
idomovom in družinam? Mar
I ostanemo hladni in indife-
,tn>. ali naj ne organiziramo
— delavci, farmarji, tehni-
r uradniški uslužlienci — ter
Javimo konec tej pošasti en-■a' za
^-/.namenja kažejo, da se " ■•^»ma. toda sigur-l ,	' in bliftjt k etr-
v novo klanje. Pro-
' ' in publici-
• '^Movalri municije in je-
trr',rf,f,lt7- "triiači kuponov Hramov! strašil-v.ii! k n' 'MGlisti, nkri-h n ^"Pujrandisti na viso-Jf, - VH' "kupaj udri-^ iMO /;i novo vojno. 4 „	K T" ** lahko
" J,!l v prete-
r	" It. ki ur-
i t , 14 I»ri ,'a /nih de-''jni preračun do m5rnt»m čms. /m««*ha, da bi uredi-kv,.. , ' '	ar-
L	I <»' rcbAčina-
■ vo-' lJ' r4'JH mornari-' ku, jrradi rr •	ladj#, ob«U
ii i,-j " ' Viln# arma-' ,V;* talno ar-
'	mo dru-
"» do \ »m ./'Hfib.ie
posledice vojne v privatnih industrijah vojno med narodi ? — rasam če se organiziramo bi jo preprečimo.
"Pred ,18 leti smo se pridružili «vetovni vojni — brezpomembni vojni, za katero ao tisoči mladih mož plačali z življenjem, za katero tisoče drugih plačuje s polomljenimi udi in zrahljanimi možgani in za katero mi še vedno plačujemo in bodo plačevali nadi otroki in naših. otrok otroki. Na ta dan, po 18. letih (6. aprila), vprašamo našo vlado tole:
"Predsednik Roosevelt, proti kateremu sovražniku gradimo te bojne ladje in te bojne aeropla-ne?
"V koga (bomo merili te pu ške, s katerimi se vadimo streljati?
"In kadar se naučimo postaviti se v vrsto, na katero tuje ozemlje nas mislite pognati, gospod predsednik?
"V očigled1 velikemu pomanjkanju in brezdomatvu, zaprtim šolam in skrajno nezadostnemu relifu, delavci in farmarji te dežele pričakujejo od vas, g. pre-zident, da »te odkriti in odprto poveste, zakaj to trošenje denarja za kovanje strojev destrukcije, namesto za gradnjo stanovanj in šol, mostov, nasipov in cest!
"Ali pa mogoče jačate stalno Kitajskem, v Centralni ali pa Južni Ameriki ohranite vpliv, investicije in trge prav tistega malega števila ljudi, ki nas izkoriščajo doma?
"Ali pa morda jačate stalno armado zato, da boste potlačili rebelno ameriško delavstvo, kakor je rekel vaš načelnik generalnega štaba, general MacAr-t>hur?
"Bodite odkritosrčni, gospod predsednik: proti komu gradite to militaristično mašino?"
Izjava eksekutive socialistične stranke nato poziva ameriško delovno ljudstvo — vse sloje — da se organizira za vojno proti vojni. >Na dijake apelira, naj se pridružijo dijaški stavki 13. a-prila, unije pa urgira, naj se zavzamejo za oklic generalne stavke za preprečen je vojne v slučaju vojnega tobruha.
Stavka ¥ illinois-kih elektrarnah
12 meat prizadetih
Chicairo.—V elektrarnah Illinois Power A Light Company je v Hredo izbruhnila utavka nameščencev in večje število prizadetih mest je bilo v n^i od srede na četrtek brez električne razsvetljave, brez plina za kuhanje in brez prometa električnih, uličnih železnic.
SlediVa mesta so prizadeta: Peorla, Kast 8t. I^ouis, Ontra-lia. Mt. Vemon, ('hampaugn-l'rbana, Danville, Duqoin, BeJle-ville. Cotlinaville, Edffardfvilk-, Hillsboro in Wood River.
Stavka Je rezultat mezdnega spora. Ker so lokalne in federalne oblasti takoj za/el* posredovati, Je Itrajk ponek»»d ie kon-čaa in v kratkem izravnan v splošnem.
Domače vesti
Avtna nezgoda
Bridgeport, O.—Louis Trhlen, Član in ustanovitelj društva 13 SNPJ, se je hudo pobil pri avt-ni nesreči 1. aprila. Nahaja se v bolnišnici v Martin's Ferryju.
Mladenič umrl
Durant City, Pa.—Pred nekaj dnevi je tu umrl na posledicah zapeke Frank Zamik, star 22 let in rojen v tej naselbini. Za pušča starše, štiri brate in šest sester. Bil je vnet žogarski športnik in zato ga je vsa tukajšnja mladina rada imela in ga bo težko pogrešala. Svoječas-no je bil član SNPJ, toda depresija ga je pred leti vrgla iz društva kakor že marsikoga drugega.
Operacija
Diamondville, Wyo. — Mladi Fr. Šabec, sin znanega slovenskega gostilničarja Pavla Šabca, je srečno prestal operacijo zadnje dni v Salt Lake Cityju, U-tah.
Ubit v jami
Bridgeport, O.—John Koče-var, star 39 let in rojen tu, je bil pred nekaj dnevi ubit v tukajšnjem premogovniku. Zapušča ženo in troje majhfklh otrok.
Nov grob na za padu
Denver, Colo. — Tu je umrl star naseljenec Frank Fink, star
74 let, ki zapušča dva sinova in hčer.
Švica aretirala na-
cijskega žurnalista
X Bern, Švica, 4. apr.—Nemški in nacijski žurnalist Hans Wese-mann je bil aretiran te dni v Švici in ostane v zaporu toliko časa, dokler Jfclemčija ne vrpe Bertholda Jacoba, ugrabljenega protinacijskega žurnalista, katerega so nacijski vohuni s silo odvedli iz Švice V Nemčijo zadnji mesec. Švicarska vlada je obvestila Nemčijo, da se ne zanima za Jacobovo osebnost, gre pa za princip in Švica bo strogo čuvala svojo suverenost. Ako Nemčija ne vrne ugrabljenega žurnalista, pojde Švica pred mednarodni tribuna! v Haagu.
Angleški kralj mpet
okrtačen v zbornici
London, 4. apr.-—Socialistični poslanec James Maxton je včeraj v parlamentu ogorčeno protestiral proti dovoljenju $250,-000 iz državne blagajne za kritje stroškov slavnosti 25-letnlce kronanja kralja Jurija. Rekel je, da velik del sveta lahko živi brez kraljevskih trotov in zakaj ne bi Anglija.
Bergerjeva vdova
gre v Rušijo
Milwaukee. Wis. - Meta I ger, vdova pokojnefi socialističnega voditelja Viktorja Ber-gerja, je med AeKtnajntimi ameriškimi turisti, ki obiščejo Sovjetsko unijo to pomlad na pova- | bilo Hovjetske vlade.
Hauptmannov advokat mu je dobro zaaolil
New York.—Kdward d. Keilly, glavni zagovornik Bruna It. Hauptmanna. Je dal te dni Hauptmannov i ženi račun za $25,000 Ko je Ifauptmarin. ki ne nahaja v »mrtni celici v Tren-tonu, N. J., to izvedel, je naro?H ženi, naj "ravbarja" takoj »idr alovi in naj mu nic ne pUu/a.
Priprave za dijaško
protivojno stavko
"»
Velik antivojni aenti-ment v aolah
New York. — pijaška proti-vojna stavka medkll. in 12. uro dopoldne dne 13. aprila obeta potegniti v svoje vrste stotisoče študentov na srednjih in višjih šolah širom Amerike. Samo v tem mestu se pričakuje, da se bo udeležilo stavke do 100,000 dijakov in dijakinj.
O velikem sentimentu za to stavko poročajo skoraj iz vseh večjih mest. Poročilo iz Bostona pravi, da so priprave v teku v vseh višješolskih institucijah v Mamachuaetsu. Slično v drugih mestih — Philadelphia, Chi-cago, Los Angele*, Berkeley, An Arbor (Mich.), Washington. Vse bolj znane univerze in kolegiji se pripravljajo na to stavko, katere namen je konsolidi-rati antivojni sentiment ne samo med dijaki in profesorji, nego tudi na aplošflo.
Na drugi strani je na delu pa tudi reakcija, ki skuša to stavko čimbolj omejiti. Na državni univerzi v Berkeleyjut Cal., je bilo tri zaporedne dneve aretiranih 17 dijakov in dijakinj, ker so razdali poziv na anii-vojno stavko. Aretirani so bili na podlagi nekega 22 let starega mestnega zakonu, ki je bil do tega slučaja mrtev.
V	dveh srednjih šolah v New Yorku so pa šolake oblasti prav za tisto uro razpisale izpite, ki se navadno nikdar ne vrše na petek. Tudi iz več drugih krajev poročajo o represivnih akcijah reakcionarnih šolskih oblasti proti dijakom in profesorjem, ki ao aktivnf za to stavko. V Massachusetts Tnstitute of Technology je Lilo na primer posvarjenih sedem profesorjev radi aktivnosti za protestni shod proti Hearstovemu časopisju, ki vodi umazano kampanjo proti "rdeč kar jem" in huj-ska na vojno.
V	nekaterih "liberalnih" institucijah kot so na primer Van-sar, Smith, Syracuse in Temple kolegiji, je njih vodstvo sporočilo, da je pripravljeno sodelovati z dijaki, ampak morajo za-vrečo besedo "stavko". Nadomestijo naj jo z Inisedo "aswem->ly" (zborovanje). Študentje so odgovorili, da ni "nobenega nadomestila za stavko".
Studentovska liga za industrijsko demokracijo pa pravi dijakom: "Mi vas )>o%ivamo, da ^greste na stavko, ne na zborovanje, ker v slučajih vojne bo treba zastavkati. In ta stavka naj bo naša vaja."
AVSTRIJA ZAHTEVA VELIKO ARMADO; OGRSKA TUDI
Anglija snuje "panev-ropski mirovni blok"
RAZ0R02ITEV V RADIU!
Dunaj, 4. apr.—Avstrija je sinoči zaključila, da bo sledila Nemčiji v povečanju armade. To pomeni raztrganje saintier-manske mirovne pogodbe, ki določa, da Avstrija sme imeti največ 30,000 mož v stalni armadi. Objavljenu je bila urudna vest, ki se glasi, da je kabinet soflas-no sklenil, da Avstrija "smatra enakopravnost v oborožen ju za samoumevno stvar."
Kako veliko armado hoče Avstrija in če se posluži splošne vojaške dolžnosti, ni še pojasnjeno. V komunikeju je rečeno. da se Avstrija obrne na Ligo nurodov z zahtevo za povečanje svoje armade,
Budimpešta. 4. apr.—Polurad-no poročajo, da je ogrska vlada sklenila apelirati na Ligo narodov, naj ji dovoli povečanje armade s splošno vojaško dolžnostjo. Ogrska bi rada imela najmanj 80,000 mož stulne armade.
Sofija, 4. apr. — Bolgarska vlada je tudi sklenila, da bo zahtevala od velesil dovoljenje za povečanje armade.
Belgrad, 4. apr.—Včeraj se je raznesla vest, da je Jugoslavija na robu vojaške diktature in da se razpisane volitve A. maja naj brž ne bodo vršile,
London, 4. apr.—Kljub temu da je Anglija zelo malo ali nič dosegla na sestanku v Varšavi ima še vedno upanje, da bo vsaka večja vojna v Kvropi odvrti jenu. Angleška vlada bo predložila prihodnji teden nu konferenci treh velesil (Francija, An glija in Italija) v Stresi načrt panevropHkega mirovnega siste ma ali bloka, ki bo garantira mir v Kvropi. V ta blok bo Anglija skušala dobiti vse evrop 4ke velesile z Nemčijo in Rusijo vred, ki bodo medsebojno jamčile za svoje meje in takoj od ločno nastopile proti vsakemu napadalcu ali kalilcu miru.
ženeva. 4. apr.—Tajništvo Li ge narodov je razposlalo vsem članom Lige osnutek mednarod ne pogodbe za "mir v radiu." Pogodba prepoveduje hujskajo-če govore v radiu v vseh deželah.
Neznosne razmere v tobačni industriji ^
NVilliamaova kompanija odpuača delavce
Wa.Hhington. a C. — (KP) — Kako tobačna kompanija, kateri predseduje S. C. Williams, ki je nedavno reaigniral kot načel-niik odbora NKA, rabi zakon obnove kot gorjačo proti delavcem. kažejo številna pisma, ki jih je prejel John P. l)avia, tajnik skupnega komiteja za splošno obnovo. Daviš jo vodil tudi preiskavo na licu mesta, v Win-stom-Salemu, N. C„ ki je potrdila pritožbe, katere prejema od delavcev, uposlenih v tovarnah K. J. Keynoids Co.
Odkar je bil uveljavljen pravilnik za tobačno industrijo, je VVilliamsova kompanija odalo-vila več sto delavcev, ker niso mogli pri akordnem delu dovolj hitro delati, da bi napravili $2 do $2.50 na dan, kakor določa pravilnik. 'Kompanijakl uradniki, ki ao ailno nesramni, pa točijo krokodilove solze in pripoveduje delavcem, da Jih morajo odslavljati, ker jih v to sili vlada, ker delavci ne izvrše določenega dela, da bi bili upravičeni do mezde, kakršno predpisuje pravilnik.
I* pisem, ki jih je prejel Daviš, je raavidno, da je Heynolds Tobacco Co. odpustila nad lfiOO delavcev v zadnjih dveh tednih. Povečini ao bili to zamorci, ampak tudi veliko število belopolt-cev je icgubiio zaslužek.
Z namenom, da se knebi delavcev, ki ne morejo vzdržati priganjaštva, je kompanija znižala plače pri akordnem delu. Ona hoče obdržati le najbolj urne delavce, ki kljub redukcijam narede $2 na dan.
Daviaova preiskava je ugotovila, da je bila v decembru p<»-vprečna tedenska mezda delavcev v podjetjih American - Tobacco Co. $11.441, pri Keynolda Co. pa samo $0 87. Kot kon trast navaja viaoke plače pred sednikov in drugih visokih urad ni kov tobačnih kompanij, ki znašajo od $05,000 do $140,000 na leto in v tem ni uiključen bonu*. Sodijo, da skuipna mecdna izplačila tobačnim delavcem predstavljajo samo dva odatot ka vrednosti blaga, ki gu pro-ducirajo.
ZAKAJ SO SOCIA-IST1 ODLOŽILI MASNO STRANKO
Strah pred demagogi in konservativnost unij
VPRAŠANJE PA SE ŽIVI
Joltn Ktrarkev (le\o), anuJeMiti pisatelj in pred a v Miri J, ki ho me fjtgnv.iU t de|.orlaei)o, mp rn/ro%arja m »»»»jo /eno in orivrfnl* kom, ki ga jr /a»topal pred federalnimi avtoritetami v Chifagu.
Zveza brezposelnih stopila na plan
Glavni atan je odprla v Milwaukeeju
Mllwauk*«V — The VVorker« Alliance of Ameriea, nova centralna organizacija l>rez|M>atlnih, ki je fjila ustanovljena na 'Abo rovanju v VVasliirtgtonu prve dni marca, Je »slprla giavni Nlau v tem mestu <000 ('orninerve MUlg ). Njen tajnik Je Paul Itaa-rnunuen, eden glavnih organizatorjev IllinoiM Workers Allianre, Zveza šteje 375,000 ^lanoV in spadajo k nji organizacije brez-l>ONelnih v 22 državah. Po |>oli-tični polti je "iiextrankarska, to ta militantna po karakterju", pravi mladi pa energičen tajnik ItaMmiirtfterr.
"Naš glauii namen i<-, ds ii htevamo delo v. uiiijnko pla« o. Zavezali trto* m* koo|»'riratt v Ameriško delavnko federacijo in »letovati na v»«j črti za proU*k-cijo unljnke lestvice. Mi *m<» proti "Mekuritetni pla/1!" $50 na nie. ser, katero je pr»*d»ednik 11«»»»*» -veli obljubil v Mvojern |.rogra rnu javnih del. Lju4«*m' nuni je, da ni nobenega relifin yu dela kak»ir pa tak antideiavski in ne ameriški program kakor ga prt-p»»r«»»'a it/lminiMracija. Ml bomo sploh odklonili delo |>od takimi \h>u ojl,
"Mi nmo za pristno l»re/p<»a»»l-nomtrio zavarovanj«', za katerega naj pri s t M'v a vlada in Aeliki <le loilajak i. Prav tako ttaii zalite-
Chioago. — Kakor je bilo v IVoaveti ie poročano, je bilo na zudnji s t y i oksekuiive socialistične stranko eno glavnih vprašanj ustanovitev masive delavske stranke. Tudi je te bilo na kratko poročano, da se je ekse-kutiva izrekla proti temu, da bi stranka pričela a to akcijo v tem času.	,
Za to atalitče sta odgovorna v glavnem dva vzroka, oairoma trije. Prvi je mnenje, da bi o-klic za formiranje take atranke ne našel zadoatnega odaiva me<l unijami in farniarskimi organU zacijaml. IPo mnenju večine je Mm še čakati in delovati za razširjenje te itleje m^nl "ranlk in fajlerjl", meti članstvom pa tudi me<f vtHlbtelJI, Za delavsko stranko so se Izrekle le tri večje unije — tekstilna in obe krojaški. ACW in 1I>GW. Nad štiri petine organiziranega delavstva je ideološko še v taboru atarlh •trank.
Drugi vzrok Je bojazen, da bi gbhnnja ne okupirali iraifll de-maigotfi In MojKesi, ki Imajo «daj svoj dan v zrahljani Ameriki. "Kad naj bi mi »torlll. čeftd konvencija dala beaedo Huey Lon-gu ali "fath.ruN Coughllnu?" je v*pra6al Thomasa poslanec Dar-liiHTton Hoopea Iz Kead4nga, l*a. "Konvencijo bi sigurno okupl-ral". Je dostavil,
lliomas je Jiil na zadnji šejl eksekutive odlnl, 'ki Je foll pripravljen s kampanjo za deflnl-tlvn<» ustanovitev masne delavske stranke. Do nekakim* tretje atranke bo po njegovem mnenju vateeno prišlo in če gibanja ne bodo okuj>iruli socialisti, Mga bo pa Huey l/ong", je angumentlral Thomas.
Tretji vitrok je pa tradicionalna želja Hoclallstov, da t)l |>ostala njih stranka masna delavska stranka. Za to "tttzo" Je bil najbolj navdušen James D. (Jra-ham, predsednik Monanske delavske federacije In član eksekutive, ki je tudi načeloval odboru Ka ugotovitev sentlmenia me<l unijami /a ustanovitev delavske stranke. Slično * tal išče je zagovarjal tiali mllvvauAkl župan lloan, kateremu se unije vidijo preveč konservativne za tak korak.
V|irašanje kljub temu nI mrtvo, k »t je lili izvoljen nov odbor, v katerem so Leo Krxycki, predaetinlk eksekutive, Norman Thomaa, Powers llapgtNid, Dar-liikgton lliHipes In Paul Porter, delavski tajnik stranke. Ta od> bor itna tudi nalogo stopiti v ulite z unijami in drugimi delav-akiml ler fui»naiskimi organiza* cijami za sklicanje novega sbo* rovanju kontlnentaln<«ga kon-l
Runha pilotka
vodi zrakoplov
l.ftnmirrad, i. apr. Marija AikenvuJd, 22-letna «ovJet*ka pilotka, je včeraj pilotirala zrakoplov .Srntilnl V i/. Moskve v l/erritfgrad in |»rispela semkaj v mlinih urah. To je menda prva Ž4*nska, ki pilotira ( zrakoplov (eep* lin)
|	- - - - mm ii .j i m n ......... i
varno <tiirostno isikojnino in ta ko|«tgii/pla< itev bonusa biv-sini \«»jak»mi -ter znd»n»ino denarno p<Hlp«»ro br»-z|x»selnirn".
Me»t-zastopniki /v»•»«• brezposelnih i»f liillom <»reenom. predsednikom Ameriške »b luvgke fe-d«raclje, #e te dni vr#l kortfe-ink ii za is»l*«lanje pr»igrama ca skupno akcijo v uvrho protek-cije in ixlH»ljšanja iivljenskega •taiaiiitd tinierUkega delavstva.
lil^l
Hprosvsta
THE ENLKiHTENMKNT
SLABILO m LASTNINA SLOVKNBKS ffASODMB JBDSOTS
Orpi w4 Ml

H»rW»lM. m UrultM lrU» ()■>•» CbUafa/ I* H M M M» K M M ^ IM II M m ««tft M« s M ChMaffo I« CInn | T M m M«. »7» m U*». m l«iliil»»
im.
•aUcripllo« rmtm t for t h. UaiUd lUUt (»tempi ChW«#o| • M Ca nad« MM prr ya*r. Cbtcac* ««4 C Mar« «7.M p«r HM. MinUtM I* M |wr r#ar.
tvoru KofcafrM 4«|>Imv i« MMKluft
Ikat«« m m rrtUM	liut»rmm >mUn ilrtM,
(Ml. 4rmm*. pmmti itd ) f vrb«)« |w4ilj»i«0«i W * •!«<«>«. M i« »rllMIl pMUik*.
A4*WtMM raLa* «■ a#raM»«nt -MmmlM •# mmmiI-—II— u4 uMolUlt«d •ftUln »III ruti M MlirMi OtW
■•■Mcnpu. suffa w utrl« plar*.	aU., »lil M r«luruW
1»	«aly wl»ri. MMNB|>«i.i«d bjr uK iUmid a»4 iUnH
NmIm m *m. kar lat atlk ■ It^uaj
PSOSVETA
UIMI •«. LsvMaU An, ( Uca«a. laUata
or TSB KKDIBATBS Pl
PROSVETA
Nobene vojne več!
Jutri (6. aprila) poteče osemnajst let, odkar so Združene države napovedale vojno Nemčiji. Tedaj je bilo konec v»eh šal, ko j« Amerika vrgla proč krinko goljufive "nevtralnosti" in ko je predsednik Wilaon — ki je bil drugič izvoljen z geslom, da "očuva Ameriko vojne"!— a svečano gesto poizval Američane v vojno za "ohranitev demokracije in svobodo vseh narodov" . . .
Zadnjih osemnajst iet zgodovine nam jasno pove, kako mizerno se je izjalovila WUaonova genta in kako mizerno je pogorel Wilsonov program štirinajstih točk. VVilson sam je kmalu po vojni priznal, da je bila ta vojna Msa demokracijo" — navadna komercialna vojna. Po-god*i zadnjih osemnajstih let sijajno potrjujejo VVilsonovo priznanje.
Posledice te vojne "za demokracijo" preživlja svet še danes ob največjih krisah, največjem trpljenju In največjem ponižanju. Namesto demokracije imata danea dve tretjini atare-ga sveta najogabnejfte diktatorske režime v agodovini in "osvobojeni" narodi ao s majbno izjemo v večji sužnosti in bolj zatirani kot ao bili kdaj prej. Tudi Amerika je danea v vseh ocirlh na slabšem in v nevarrroti je, da tudi ona iigubi svojo oskubeno demokracijo.
Vai vemo danes, da ni bilo nobene vojne sa demokracijo, svobodo, samoodločevanje malih narodov Itd.; danes vemo vsi, da so bila bojna gesla od leta 1914 do leta 1918 — prazne frase in velika lat.
Koliko nas pa je, ki vemo, smo trdno prepričani, da bodo vsa slična gesla tudi v bodočih kapitalističnih vojnah — prazne fraz« in v4ika laž? Koliko nas je, ki vemo, da se vsaka kapitalistična vojna vodi |M>d masko varljivih gesel in parol za interese privatnih kapitalov, mednarodne trge in za ekonomsko zasužnje-nje?
Vsak delavec in mali farmar bi moral to vedeti! KadHr bo večina mezdnih delavcev in ma-> lih farmarjev o tem prepričana, tedaj bo tu-k^ garancija, da je inkvonilo izkoriščevalnlm vojnam. Ne samo to. Tedaj bo odzvonilo tudi profitnemu sistemu, ki je Klavni povzročevalec vsake Izkorlščevalne, komercialne vojne.
Vsaka obletnica ameriške napovedi vojne Nemčiji mora biti dan delavskih manifestacij po vsej Ameriki za mir — mora biti dan največjega protesta proti vsaki bodoč! vojni!
Glasovi iz naselbin
Zanimive beležke
Pojasnilo potovalnega zastopnika
Pittaburgh, Pa.—Ker me povsod vzpodbujajo, naj kaj napišem iz raznih nasefcin, ki jih
nesel pittaburškl misijon, bom potem poročal. Menda eno kopi-, co otrok, kar je menda že vsak r misijon prinesel.
H koncu tega poročila pripo-
			TtlTT" " *"T» "II 1" " *
	13S		
			
DaUim	v <AI«p«)u. na primer <h-h Zt.	datum« i lat m	pul*f va*r«a iMtUri.
rvialM	PvMvlU >o pravica«it« da a« »am		
obiakujem, jim radevolje to i*- ročam vsem lokalnim in potoval-( strežem, upam pa tudi, da bodo nim zastopnikom, da gremo rsi moje poročijo prav razumeli. skupaj na delo z vso našo od-Več čftateljev me je namreč lomnostjo, da dobimo ie mnogo! že vprašalo, če mi je žena res u- novih naročnikov dnevniku Pro-šla m kam je šla. Tega nirem »veti, tako da bomo prisilili u-( nikdar pisal, da mi je žena ušla, pravni4tvo Prosvete, da nam bo-pač pa sem poročal, da je žena do dali že sobotno številko, ka-"mufala", ko sem priiel iz bol- tero čitatelji zelo pogrešamo, nišnic«. To je storila menda za- Vse to m da narediti, le dela in to, da je moja bolna roka mirne-	J« treba od naše! v strelski tekmi.
je počivala. Žena je "mufala" le strani, od strani zastopnikov in	--1
v drugo sobo. Mislim, da me bo- rojakov! Anton Zidanfiek, storimo vsaj to, kar bo v korist mi. Naša dekleta seže delj časa
Slika kaže C. Thayerja, uradnika v ameriškem poslaništvu v Moskvi, ko čestita članom ruske športne skupine, ki je omagala

ste sedaj prav razumeli. Seveda nisem bil s to "mufrkgo" prav n4č olkodovan, k večjemu prikraj-
zastopnik Prosvete.
I Zanimive vesti iz Ohija jsz se pridno vežba za igre lan za par poljubov, za katere se llrldgeport, O.—Dne 26. mai , "Luka i;i Jaka", "Hans von pa itak več dosti ne zanimam, ca je smrtno poškodovalo v ro- Smarfh" tn en komični prizor v Zanimam se najbolj za nove na- vu Shadyside Coal Co. rojaka angleškem jeziku, ki ga bo upri-ročnike, in za stare-tudi, da jih Johna Kočevarja, ko je padel zoril klub dne 11. maja v dru-dnevnik Prosveta čimveč dobi, nanj •Sest'čevljev dolg In tri čev- štveni dvorani na BoydsvIllu. tako tudi tednik Proletarez, ker lje širok ter 20 palcev debel ka-| seja /edera:ije društev SNPJ sta oba dobra delavska lista. men. Sodili so, da bi tehtal 5 v vzhodnem Chiu in bližnji W. Naj omenim da sem dobil lepo ton. Ce bi kamen padel narav- ya> Fe ^ vršila v nedeljo 28. a-števllo naročnikov tudi za Maj- nost nanj, bi ga popolnoma zim - prjja popoldne v dvorani društva rfkl Glas, <kar me zelo veseli. čkalo ,tako pa ga je zadela le gt. 3S3 SNPJ na Blainu, O. Po-
V naselbini Hutchesen sem do- *tran kamna, ki pa ga je na me-bll dva nova naročnika, še več »tu usmrtila. iPnsni koš je bil ze-Jlh bi pa dolbil, če se ne bi bali lo poškodovan, ena noga zlomlje-stavke, ki je pretila izbruhniti » na na dveh krajih, ena pa na 1. aprilom. Zato so mi naročili, ©nem. Zlomilo mu je tudi tilnik naj jih prihodnjič spet oblftčem, »n poškodovalo roke ter glavo, kar bom seveda z veseljem tu('i Pokojnik je bil fiele 37 let star storil; kakor hitro bom doma pir- in je bil svoječasno tudi član he pobarval in pobil, se bom spet, SNPJ. Kaj je povzročilo. da je odpravil v oddaljene naselbine. Naj omenim, da je Hutchesen
no ter tri otroke v starosti od jO
nam vsem.	| pripravljajo za ta dam. Vsa čast
Igralno osobje kluba št. 11 jim! V združenju je moč!
Se nekaj posebnega. Na našem koncertu bodo sodelovale z nami tudi Turkove sestre iz Gi-rarda, in v nekaterih pesmih jih bo spremljal tudi njihov oče. Ta trio je vsem okoliškim Slovencem dobro znan, ker so izvrstn pevici. Nastopili so že tudi na cltvelandsiki radiopostaji.
Kaj pa, to so. naše vrhniške korenine. (Detroitčani, doma šljite svoje zastopnike, kajti ta! Vrhnike, pozor! Glejte, da boste seja bo zelo važna.	| izpolnili svojo obljubo. Ako ne
zelo prijazna naselbina, ljudje pa zelo postrežljivi in prijazni. Obljubili so mi, da prihodnjič dobim sp»t nekaj novih naročnikov Prosvctl. Iskrena zahvala vsem!
Ustavil sem ye v naselbini Vukon, kjer so me tudi lepo spre. Jeli. Od t«m sem šel ma Hermi-nie št. 1, od koder je bil moj namen, da se podam v Bridige-vllle, kjer se je vršil shod, na katerem je nastopil JoAko Oven, pa sem imel zamudo z vlakom vred, tako da sem prišel v Pitt^v-burgh tele ob 10. zvečer. V nedeljo sem se udeležil v (Pfttsbur-ghu igre v 8ND. Igralci so dobro pogodili svoje vloger dvorana je bila polna občinstva im zabave je bilo dovolj za vse.
>Na 1. aprila sem obiskal
mesecev do 7 let, A sestre in mnogo sorodnikov. Bil je član K.SKJ in druAtva Bagles, kateremu je tudi par let predsedoval do zadnjega termina. Bil je zelo dobro poznan v okolici, s politiko se ni ukvarjal, kar se je, je bilo največ skozidruštoo Eagles, pri katerem se je tudi precej priučil spoznavati politiko. Našemu gibanju ni bil nasproten in večkrat nam je šel celo na roko.
V nedeljo 31. marca se je zbrala družba somišljenikov in
boste prišli, vam bo žal. Kaj takega mi v Barbertonu vsak dan.
članov SNPJ na obisku .pri An- Saj ni tako daleč iz Detrolta do tonu in Albini Kravanja na Barbertona. Jaz sem prišel tja z G'encoe. V tej družbi so flbili Ja-' mojo "lizo" v štirih urah in če-kob Tomšič s soprogo, Louis Pa- j trt-) • vJinich s soprogo in podpisani s Program se .bo otvoril točno soprogo. PrUli so k nam in ko ob pol cjmi uri zvečer. Pelo se so izvedeli, da smo šli na Glen- *>o preko dvanajst pesmi, s pet coe, so priSli za nami. Pogovorili najst minutnim odmorom. V smo se o marsičem zanfmivem, »podnjfh prostorih, poleg dotore kako in kaj moramo delati v ko- pijače, bodo naše žene tudi aer-rift delavske zavednosti. Vsi so virale *elo okusmo večerjo. To-obljubili, da se udeležijo prire- reJ kdor bo lačen, s-i bo lahko ditve kluba št. 11 v soboto večer Pr°ti mali odškodnini pomiril
11. maja.
Na svidenje! Joseph Snoy, 13.
sedniku druAtva K8KJ resolucijo za brezposelnostno zavarovanje, da jo je podpisal In oddal še ostalim uradnikom v podpis. Dejal je, da bo takoj to storil,
,„ . m ,	kajti to moramo dobiti. Zadnja
Bridgeville m Trlvasken, kjer, ,pl je k()Jnjk do,ti ul
sem dobil tri nove naročnike
Pomladanski koncert "Javor-nika"
Harberton, Ohio. — V soboto, Pomagal nam je pri pevskem dne 18. aprila priredi pevsklTgica"^;^'"]n-jVv^nik", iJl>oru, dokler je ta olbstojal. Tri abor <kJavorn»k svoj pomladan-dni pred nesrečo sem bil pri »ki koncert. Da je "Javornik" e-njem, ko sem mu nesel kot pred- na najtrdnejših koremin, kar je
kulturnih
Mizerna klerikalna čivkarija
<)«1 tedna do tedna se pojavljajo v naiem klenkHinem tisku v Ameriki cmeravi Članki in dopisi, ki so vsi lmašeni po enem kopitu, kakor da prihajajo iz enega in iste»a gnezda običajne
propagande, \soh brenči eden in isti rofren: Naše brezverskn časopisje, breiversko časopis, je na^ napada, napada, napada, na« žali. žali, tali . Nato se ponavlja ena In ista stara pe-»em: Zidje, židovski socializem, tidovski retim v Kusiji. Mehika, židovski komunltiHt, lldjo, tidjf, iidje ... In na koncu ena In iHa stara za^m^a: Kdo je kriv, da je tako? Mi katoličani smo sami krivi!l.Mi, ki podpiramo In naročamo breeveiako tasopiije . . .
Mirnega rca bi pr« j u^tili ve-» tu "claj -trap", vati to mirtrno zofistiko, onim, na katere Je naslovljena, taj si to prebavljajo kakor pač hoči jo in fe jokajo ob tem |mwIii, toda včasl Je '1 * • • • tntelja l*r« v, \ Ma fisdOsl n°stI klerikalnih čivkatev, ki m» njih "stork In t rade"..
V kl» rikalnem »»r^anu nesdfi piše, da brez-versko ^as„p|»j, us|iada le katoličane, tldov in protestantov •»« pa ne dotakn-\ kar je "dokaz", da im uno le katoličane na p ki. doč'm ao nnm
in protestanti simpatl ni. Pr'blJmo U- ' koj, <!a na ta način "dokarujejo" le dr a j pf\ cga razr«*4a Ijudr*«. Vir Pr l»|jmn drugih, čet si ns4i km kalni učenjaki a • v^ds, «ep-av 1 •o vseve.lnl, da prl sni aloventkl lidie in pro. 1 te^tanti i- »o kje! - na<	v mini to-
rej iinj vračamo milo i drsvim,
Opraviti imamo le • liatoli«kimt klertkalci, ki ar kot stoodototni »m^^nci ne bodo nikdar naučili. da je v Ameriki svotada tlaka, ki nam dovoljuje da lahko kritisiramn utvarno In ob- 1 jektivno ^riticiramo p^lac"napak v kf»munlatič- j »mum tn MteialMtčnem gibanju tudi kol«*alne na Pske \ klerikalnem gibanju, fa ««• te klerikalne napake nanaAajo na politična, ekonomska in »ortalna vprašanja. Dalje imamo svo-bodo, <(H lahko kritiziramo tudi relialje ki ao
(Dali* * as4*Ji h»l..n< >
Prosveti in dva Proletarcu. Dne 2. aprila pa sem moral počivati, k«r so mi čevlji tulili kurja o-česa. Tovabili ao me tudi v Oa-nonsburg in Strabane. Kam se bom potem podal, ie ne vem, najbrž, bom Ael domov leni pomagat orehe trot za velikonočno )>otico, vsaj tako so mi moje prijateljice svetovale v raznih naselbinah.
Delavske razmnre so se v nekaterih naselbinah nekoliko iz-boljAale, delavci pa so se začeli zavedati, da jim je delavski dnevnik kot je Prosveta neoli-hodno potreben. Seveda se dobe rojaki, ki radi podpirajo kapitalistične in zavajalne liste. Pri takih ljudeh mu acveda spopademo in od njih nimamo kaj pričakovati. Pa takih Je zelo malo. Tudi število pohotnih duA se je
fadl brezposelnosti in drugih nadlog, ki so ga teple. Očeta mu je ubilo leta 1016, ko ga je povozil truk. mati pa mu je umrla pred 4 leti.
Kot je razvidno iz poročil, je rudarska stavka odložena do 16. junija. Nekateri rovi so pred 1. aprilom malo bolj obratovali, ker ao pričakovali stav»ko. Se celo tukajšnja dva rova sta menda po on dan več obratovala na teden. Kajti prej sta le čea leto dni obratovala le po dva do tri dni na pr»l meseca, in nič ne kaže na bolje.
Na v*a druAtva in klube v državi Ohio se apelira, da pošljejo resolucije v prid socialncga zavarovanja na državne poslance kajti zadevna predloga <bo priila v kratkem na dnevni red. Vsa tukajAnja druAtva in klubi so že to storili. Akože drugače ne de
krčiti. Kaj Jim bo pri- lamo v prid delavskega gibanja,
svoj želodec. (Kdor je bdi lani na banketu zbora "Javornik", ki se je vršil v marcu, mislim, da ima ie v spominu, kako dobro znajo naše (kuharice postreči.)
Vse Slovence m Barbertona In okolice, ki jim je pri srcu sloven-
ustanov v Barbertonu, tega mislim, mi ni treba o-menjati.
Ze osmo leto "Javornik" koraka naprej in v tem času ni nikoli prenehal z vajami. To je rekord za vsak pevski zbor v Barbertonu do dano*. Zato ne sme biti Slovenca in Slovenke v Ba»4)ertonu in okolici, ki bi izostal doma ter se ne udeležil koncerta z'bora "Javornik".
Obenem naj omenim enkrat za vselej, da zbor "Javornik" ne sične pesmi in narodne popev-obstoji zato, da' ima krfk njegov , ke, bo izvajal mešan zbor, oktet, Član kakšen dobiček od njega ali kvartet in duetl. Dalje bo na
eden najstarejših zborov v Barbertonu, vabim v imenu zbora, da se udeležijo našega koncerta, ki se ibo vršil dne 13. aprila zvečer v Slovenski dvorani na 14. cesti.
Joseph Gabroaek, tajnik.
Pomladanski koncert soc.
"Zarje" Cleveland, (). — Pomladanski koncert z zanimivim in pestrim sporedom bodo priredili pevci in pevke "Zarje" v nedeljo 14. a-prila v SND na St. Clair ave. Pevski program, vsebujoč 'kla-
pa da je zato zraven, da se pokaže, kako je zmožen peti. "Javornik" zato tako trdno obstoji in bo še obstal, ker so ga ustanovili možje, ki jim je pri srcu slovenska pesem, tista najdražja melodija, "ko jim je še mati djala, (ko jih je #e kot de<te pe-»tovala"L_Zato čast talk i m mo-
programu angleška komična spe voigra "It Can't be Done", ki jo bodo predvajali v vodilnih vlogah mladi pevci in pevke zlbora. Da bo ustreženo tudi ljubiteljem dramatike, bo uprizorjena kratka. efektivna, sedanjim časom in razmeram zelo primerna Mol-kova enodejanka "Na lahke ob-
žem, kj gojijo materinsko pesem j roke". V igri je iivo opisan kro
v tujini.
jač Papič, ki nc<6e več delati za
--->	
j c f	
# ^ /f	1 auj 1
d f	
X	
	

Zraven tudi ne smem poaabiti druge, temveč zase, ter si vse. našjh turojenih deklic, ki bodo kar potrebuje, nabavi na obro-tudi nastopik' na našem koncer- ke. Revet prKJ? v veliko zadre-tuz nami. In sicer nastopile bo- ker ne more zmagovati ob-do tudi s par angleAklmi ^sma- rokov in ima celo četo kolektor-
jev 7u vratom, dokler ga k sreči ne ie>i iz telkega položaja bogata teta iz Californije. i t^lirni "Zarje" prijaznp vabijo r*iorti naklonjeno rbčlnstvo k o-b Incmu posstu in zagotavlja mnogo tazvedrila in zu4>ave.
Pab. odbor.
Preklic
! Magadore. O.—^Odpisani pre-klicujem vse, kaw sem govoril o| Martinu Bolhi in kompanijski u-i niji. Nisem rti sUl, kaj se \T»e lah-k'> »*?cdi radi nerremilljeaega govorjenja Preklicujem rato ker |»rtč nisem imel nn nikaVšnih doka U) v m ol^ottitrv Mat tira Ho!he, da bi kdaj. delal ali go-< voril v korist kake kompauijske unije ali kake druge stvari. On je kot tajnik in blagajnik delavske unije 18 mesecev voft' evoj: posel povprečno stcprrcentno s priznanjem od strani unij*k?ga nadzornika in upra\Tiega od^Ki-1 ra Vsled tega prosim vse one. ki ao In še smatrajo Martina Bol-j ho m kompanijakeva slugo, da odslej naprej ga lahko smatrajo kot stoodstotnega delavca, ki mu i lahko, zaupajo kot delavskemu j I dobrotniku.
Matija Pekla). ir>6 I
Živali
PETEK, S.
•aajajo
Plutarh, ki je živel okrog I ion itetju, je bil menda prvi, ki se T * nostjo uprl tedaj vladajočem nJiirl^ ^ vdi ne sanjajo. Cerkveni na£& ^ 3 začetnega novega veka so se ra ši !? ^ 11 stimi znanstveniki vred, ki .so Mamo avtomatično nagonsko življenj ^ skega in čustvenega življenja pa ne km je 1. 1713. trdil, da živili ne ^ ^ samo nagoni, temveč so ji lastne ZT^ Plati duševnega življenja, ki jih je houi > v precenjevanju samega sebe dotlej Cov^ t zase, dejal je, da so živali zmožne ki ustrezajo normalnemu miselnemu dejln^
Znameniti pisatelj "Življenja živali" Alf! Brehm pa je navajal že konkretne nI " psi v sanjah mahajo z repom t ho ' * drgečejo. Prav tako je	«
navajal, da konji v spanju strižejo z fS prej n nazaj, psom se širijo nozdrvi kakll nekaj vohali, prešiči gibljejo „ konci k lovski psi lajajo in premikajo v ZnS ^ Tudi najpomembnejši anatom ^ Burdach ugotavlja, da psi često sanjah H in pri tem tiho lajajo ter delajo 2Z ^ ^spominjajo na gibe pri zasledovanj
Najbolj vneto se je bavil s proučevanjem i valskih sanj pa* italijanski raziskovalec ti de Sanctis. Ta poroča med drugim o n0Z raziskovalca Goltza, ki je nekemu ^ strani! velike možgane in ga držal 13 J" v skoraj nepretrganem spanju. Med tem som ni opažil pri živali nobenih gibov jz t de Sanctus sklepa, da so takšni gibi v spa»l živalii res izraz nekega delovanja fantazije D S Je izpraševal vse mogoče raziskovale reditelje živali in lovce ter si je zabeležil njih pripovedovanjih neštevilno primerov n krvrstnlh gibov in početij spečih živali Teli so v spanju blejala ali delala sesalne ^ibe i ki lovec je pripovedoval, da imajo psi lahke težke sanje, Često je svojega psa zbudil ker mu je smilil zaradi ječanja in krčevitega banja, pes pa mu Je potem vidno izražal m veselje in hvaležnost; reditelji ptic so pripov dovali o pticah, ki so posebno spomladi v m nju tiho pele.	m
Sanje so pri Živalih, kakor pri človeku,-visne od njihove duševne razvitosti, a doči izdajajo svoje sanje sarpo z gibi in glasevij izdajajo na ta način le hudo živčni ljudje. I redkokdaj vrši človek v spanju kakšnega <k Janja in le mesečniki imajo čudno veselje, plazijo ob polni luni skozi okna in se spreht Jo po strehah. Baš v oziru mesečntftva pa zanimivi poskusi, ki jih je napravil dr. Let Danes so še vedno znanstveniki, ki dvomijo tem, da bi res mesečnina zavajala posebno č utlj i ve ljudi na nočne sprehode v spi Dr. Leuk pa je delal poskuse s psi, mači in opicami ter ugotovil, da so se nekatere. temi živalmi v mesečini med spanjem vse vahneje gibale nego n. pr. pri električni svetljavi v prostoru. Tako je bilo i tol volčjakom, ki ga je pustil dva dni stradati ga potem opazoval spečega pri naravni svetljavi. Pes se je le malo gibal.
Pri poskusu v mesečnini teden dni pol pa je pes po dvodnevnem stradanju v sf začel gibati z gobcem, mahati z repom, se zovati kakor po dobri in obilni jedi. Sanjal tedaj nedvomno o tem, da je. Ta |>o*kta je odkril še nekaj zanimivega: Tudi pri it nastanejo sanje lahko kot posledica nei njenih želj, kot izpolnitev nečesa, česar v čem stanju žival ni dosegla. To pa dela živ ake sanje že zelo podobne Človeškim in daje nov dokaz za moderno naziranje, da človeška duše v nostjo in duševnostjo v»jih vali l/ni takšnih temeljnih razlik, kakor menili nekoč.
ju pri drli
(Dalje ii prve kolone.)
po našem prepričanju polne napak, tod« klerikulci kot stoodstotni burbomi, ki ne do nikdar pozabili blatenega srednje*« smatrajo vse te kritike za "napad" in "vrf žalitev" — pri tem pa ne pomislijo, da njih napadi in neslanosti tudi lahko kov« Ameriški pragove." pravi: Kar j« dobro Ml mora biti dobro tudi Ta gosjaka!
Pribijmo ?e eno klerikalno nedo<Udn<«t. Je med ameriškimi Slovenci vse katolik"' naš svebodnomiselni ter go:'la!i*ti<fli tW * i ri od katoličanov, ksko % Ino trdite je tu. <lu katoliški dnrvnik re n brez vsakoletnih kramarskih kampanj.^ terlh mora s kljuko vleči naročnik« V ^ pred njimi bingljati celo pannram > "fsnj'1 ja" in "ploha" za podkupnino? Zakaj !>«*' ni katoliški rarrčniki sami re pH P kljuke in ^»dkupnlne?
, Končno pribijmo še nekaj. nje glede žldov, tuskih boljše v tkov
ponavlja brez konc« in kraj« ^ " ene besedice o katolik*h dušnopa"' r* stih na Primorskem. FaMstlčna t\ in na Roki, ki molita k B"gu italijančenje in p*7faMstenje prinvT^ si a nov ter mimo dovoljujeta k^f i toliških slovenskih In hnalk h d , - ^ jev, ne smeta biti užaljena! Smrt ♦ ^ •ševikom, s^iallstom In mehiškim at" da B(ig da j zdravje Škofmiskim 1 škim fašistom v Italiji in kat'v!" v Avstriji!
To je vaša doalednost. klenka ' | po vaši mizerni sodbi bi mi m ^ tem, da ne užalimo vašega fine*s ta! A? —
J*
tO
esti s Primorskega
M IN (^SPOI)ARSKI
TJi/gAJ V ITAMJI u rmk**&* živ,jemja
l kii»na 13. marca.—Kljub
Ttfeektfia sama in kljub
it popolnoma nemogoče Tdva fašizma med sriboj. dolini trudi, da bi to do-t itvaril nekak "univer-Uem. V ta namen je
.klicara pred časom v Svi-
oralna konferenca , rgo-d kongres," kot *o pisali oski časopisi. Posku^lo se »riti internacionalno faai-onranizacijo. Temu konje sledil kmalu kongres v „ na katerem se je dal oljni po svojih zastopnikih ,vati za najvišjega pogla-ivetovnega fašizma. Pred-,1 ie t trnu kongresu na-Italijan Coselschi in zasto-bile fašistične frakcije ncije, Grške, Norveške, kje financiral Mussolini dal tudi poslati vdanost-ijivko.
tem pa se morda popol-
drugaee kot se je na tem >gu govorilo, razvijajo do-v Italiji, ki nudi, kot
M)
Zastonj dobi le redko kdo šolske knjige. Vsaka knjiga pa stane po 8 do 10 lir. Ra&redi so prenapolnjeni, po 40, 60 in celo 60 učencev v eni učilnici, kljub temu, da je na tisoče učiteljev in učiteljic brez posla.
Položaj kmetov v Emiliji je posebno to leto obupen.
Pridelali so polovico manj žita. Pri mlatenju žita je bilo zaposlenih le okoli 10 pošto vseh po&kih in 6 pošto žensk. Dnevna plača je znašala okoli 12 lir za moške in 8 za ženske. Pri tem pa niso oddteti razni odtegljaji za organizacijo, zavarovalnino itd. Ponekod, tako v pokrajini Pub-lie, je položaj še slabši in pri* šlo je celo do uporov. Tako »o prišli demonstranti, do 1000 po številu, v Foggi do občine in za^ htevali odpravo nekaterih davkov. Oblast je bila proti njim skoro brez moči, ker se je vedno bolj širilo gibanje. Med demonstranti se je opazilo tudi precej črnih srajc.
V okolici mesta Vercelli živijo kmetje brez dvoma v najbolj nemogočem položaju. Kljub temu, da so stoprocentno brezposelni, ne dobivajo nikake podpore, niti takozvane zimske po-
moči. Kmetje, ki so večinoma '" fašistične države, gotovo majhni posestniki s skromno j gvobode na svetu. Naj l h^ico in nekaj ogradami v tem memo le malo na zapore kraju, nočejo več obdelovati žene Coeli", posebnega sodi- Jnlje in eden za drugim preha-Z nezmanjšano hitrost- jajo v armado brezdomcev, ki pospešeno se vrže pro-|se ® dneva v dan 'bolj veča in delavcem, katerim o- potepa s kraja v kraj.
Ko Čitamo take vesti, nam pride slučajno v roke citat fašističnega časopisa "Lavoro Fa-seista": "V ženski se je pričela ustvarjati neka nova mentali-teta, ki mora na vsak način zginiti in iki je v tem, da so (ženske iskale v službi le neko gotovo razvedrilo in ka>k majhen luksua, med tem ko skrb za družino zahteva vse polno odpovedi in drugih žrtev." Radi ibi videli v »današnji (Italiji mnogo takih žena in mislimo, da se fašizmu teh, ki so v službi le radi luksuza, ni treba bati.
V fašistični Italiji se ne sme
0	na zunaj raj-na zemlji. te polnijo. Mussolinija je pokazati mednarodni ko-
1	pred svetom drugo stran medalje in kraj, kjer se v jii luči pokaže prava svo-n fašizem v pravi luči. V
!i zaporih glavnega mesta ie stalno do zadnjega ko-natrpane. Toda število teh t večje, če bi v ječah sa-zman j kovalo prostora, arodna komisija, ki si je naloge, da bo obiskala zasedaj z nezmanjšano ener-vrfi propagando in skuša '1 svoj cilj kljub temu, da ji olini prvič ni dovolil obiska N'jeno delo moramo sprem-i največjim zadovoljstvom, italijanskih časopisih se či-ikIov: "Turin se obnavlja", vrstami pa piše, da je naj-i oblast določila 30 mili jota zgradbo novih zaporov. pi*i se pristavljajo, da gre oderne in lopo zapore, ki bo-»segali 50 zgradb in ki bodo > sprejele 1,800 oseb. Tu-;<> in ostalo prebivalstvo se v resnici lahko-veseli te re mesta.
h KiiftpodarMkiegjR položa ja v Itali ji «> obupne
raznih časopisov, ki (v ino-tvu seveda) o tem i>oročajo,
prinesli le par odlomkov, »iv zgl«-<l. ki je v zvezi z iMtnjem delovnega tednika nudi tovarna "Lancia" v
IU kjer se jasno vidi kako »nj«uje na eni strani delov-'' drugi strani pa za-'sto kvantiteto dela v ufm ča-u. V tej tovarni, 1	d«-lo na trak, *e
zvrsti t-daj namroč gornje v polovico kraj-, k,,t d ' <• laj. Ker se ' " " v tovarni delo ni po-1 r'« '-iKivelnost skoro * •r'1 ^ izkoriščanje je v«»fla mM
Ti
k!
PRAZNA^JETNIŠNICA
V Madridu je izzvala največjo senzacijo novica, da so iz on-dotne države jetnišnice pobegnili častniki, večinoma mlajših letnikov, ki so bili zaradi lanskega oktobrskega puča obsojeni na smrt.
Upornike je vojaško sodišče obsodilo navzlic mnogoštevilnim prošnjam in posredovanjem sorodnikov, naj jim prizaneso ter jim ptrate vsaj življenje. Sodišče je sodilo brez pardona ter določilo, da se mora petnajsto-rica uporniških vodij postaviti pred puške. Določen je bil že dan usmrčenja. Ko pa je stopil določenega dne sodnik s komisijo v celico obsojencev, da jih pozove in povede k justifikaci-ji, je moral v svoje največje začudenja ugotoviti da je jetniš-nica prazna.
Preiskali so vse kotičke in odkrili, da so jetniki pod neko posteljo z največjimi mukami izkopali
plicirani proceduri približali kanalu, skozi katerega so pobegnili na prosto. Rov se je končal direktno v kanalskem omrežju madridskega mesta.
Oblasti 'so bile kajpada presenečene, ko so odkrile to stvar in so odredile natančno zasledovanje begunov, toda doslej se še ni nikomur posrečilo priti obsojencem na sled. Zdi se, da so pobegnili v dogovoru s sorodstvom, ki je pod vzelo vse, da bi upornikom rešilo življenje.
A. M.:
Zakaj cerkev podpira fašizem?
Preden ie prišlo do enotne, skupne italijanske države z združenjem Toskanije, vojvodstva Modene, lombardijsko-benečan-skega kraljestva in kraljestva o-beh Sicilij, je zapovedoval papež nad 21 pokrajinami, skoro sedmina sedanje Italije je bila pod njegovim goipodstvom. L. 1860. je papež izgubil znaten del svoje države. L. 1870 je izgubil še Rim. Toda do 11. febr. 1929 — do sporazuma« a fašisti — so se branili papeži priznati to stanje kot dovršeno dejstvo in niso marali nobenih stikov z "uzurpa-torsko" nacionalno državo. V encikliki 25. maja 1871. je papež celo pozval Evropo na intervencijo proti Italiji. Razne velesile so večkrat izkoriščale to stališče papežev proti Italiji. Thiers, Biamark in Kalnoky so se brani-
rov ter se po" zelo kom- 5. ffra?t,ritl- » »*Je n°v«*f y	kraljestva. Se U. nov. 1914. 1.
je zagrozil Buelow, da bo obnovljeno posvetno gospodarstvo papežev, če bodo zmagale centralne sile nad entento
Vesti iz Jugoslavije
Število prebivalstva v Ljubljani stalno ramte
Ljubljana, 13. marca.
Po uradnem ljudskem štetju, ki se je vršilo 31. marca 1931, je imelo mesto takrat 50,768 prebivalcev, do lanskega leta pa se je po podatkih policijske uprave število prebivalcev povečalo na blizu «4,000. Ta nagli porast gre v prvi vrsti na račun zmerom večjega priseljevanja, medtem ko število rojstev v mestu samem polaigoma, a v zdržema pada. Lani seje rodilo v Ljubljani vsega skupaj 2026 otrok (med
njimi 73 mrtvorojenih), na ma-preveč misliti s svojo iglavo, tojtere Ljubljančanke jih pride od je že dosedaj marsikdo okusil, te skupne številke 611. Ogromna Vsak gib, ki količkaj kaže na I veČina mladega naraščanja, ki v osamosvojitev in vsaka jasna našem mestu zagledala luč sveta •beseda, mora biti že v kali za- u"	— -
trta.
Mlademu pisatelju fašistu Albertu IMoraviji so prepovedali izdajo romana, 'ki ga je hotel tiskati pri znanem založniku A. Mondarovi v Milanu. Moravia je še zelo mlad in se je s svojim romanom prvencem "011 indife-renti" zelo is kazal. Ze takrat so mu obetali, da bo imel sitnosti z oblastmi. Povdarfti morarho še, da je mladi pisatelj član fašistične mladinske organizacije.
Svastika na tržaškem foAiju
Trst, v marcu 1935. — Prve dni t. m. so neki neznanci odstranili italijansko zastavo s poslopja, v katerem je sedež fašistične organizacije, in na njeno mesto so razobesili hitlerjevsko zastavo s svastiko in napisom "Kviva Hitler" . . .
se rodi torej iz mater, ki so se z dežele zatekle v porodnišnico. Z£»iimivo je, da je bilo med no-vorojenci-domačini lani (M nezakonskih, tako da se skoraj Vsak 6. otrok v Ljubljani rodi izven zakona. Na tisoč prebivalcev je v lanskem letu prišlo 10.18 rojstev, kar pomeni nasproti predlanskim 11.7 znaten padec.
Na j rodov i t ne jae ko bile Ljubljančanke v starosti od 36 do 30 let, ki so rodile 206 otrok. Največ otrok ne rodi meseca junija, ki je dal lani 63 novorojencev. Prvič je rodilo 248 imater, več kakor desetič pa 5. Največ otrok se rodi v družinah obrtniških u-slufcbencev in obrtnikov, nato slede žene uradniškega stanu, na tretjem mestu pa delavske matere, kar najbolj jasno osvetljuje protez no obrtniški in uradniški značaj Ljubljane.
Cerkev je, oprta na svojo tisočletno organizacijo, na svojih 70,000 duhovnikov, vodila naj-ostrejšo opozicionalno politiko proti italijanski državi. Prepovedala je katoličanom vstop v državno službo, ustanovitev politične stranke in udeležbo pri volitvah. "Do prihodnje evropske
krize je treba vzdržati, potem bo to hudičevo delo (italij. država) razpadlo v prah", so duhovniki govorili italijanskim kmetom.
e
V času, ko so fašisti proglašali še razne revolucionarne parole, da so z njimi lovili priataAe, so v svojem volivnem programu 28. avg. 1919. 1. zahtevali med drugim: "Zaplembo vsega premoženja verskih kongregacij in odpravo vseh škofovskih dohodkov, ki pomenijo enormno pasi-vo za narod in privilegij peščice."
*
Kako to, da je potem Vatikan baš pod zmagovitim fašizmom sklenil mir z italijansko državo, da se je podredil fašizmu in da je deloma sprejel faSmtovski načrt o ureditvi druižbe tudi za svojega? Kako to, da se je cerkev pomirila s fašizmom povsod, Čeprav ji on dopušča le podrejeno vlogo? Zakaj cerkev sama dopušča In oelo pospešuje razpuste in razpadanje katoliških strank po svetu? Čeprav je cerkev sklenila prijateljsko pogodbo s fašiz-' mom, ne ame pod njegovim režimom obstojati nobena katoliška politična stranka. "Voditelj bivše katoliške ljudske atranke I-t-alije mora živeti v pregnanstvu. Časopise in založbe te stranke so ustavili. Na univerzi "sv. srca" v Milanu je skupino katoliških študentov, ki so zvesti I-dejam ljudske stranke, aam pater Oemelli, ki je hkrati vseu-člliški rektor, izroč-il policiji.
"Sprava mini fašizmom in Vatikanom ni nikako osamljeno dejstvo, ni nikak slučajen dogodek, ni nikako huzarsko podjetje kakega papeža ali kardinala.
Vemveč je zaključek vse cerkvene zgodovine, logična posledica celotnega predhodnega razvoja. Sprava med fašizmom in Vatikanom ni bilo delo enegu papeža, temveč vseh papežev, ni bila ideja enega teologa, temveč ideja vseh teologov, to ni bila akcija enega kardinala, temveč vseh kardinalov. Dejstva, ki so sledila sklenitvi pogodbe in kon-kordata: blagoslavljanje fašizma kot "režima, ki ga je hotela božja Previdnost", oficlelna u-deležba klerusa in katoliških društev pri fašistovskem plebiscitu, tesno strnjenje verskih organizacij a fašistovsko državo, klerikalizacija državnega pouka itd. — vse to je v polni meri dokazalo, da je zveza med fašizmom In katoliško cerkvijo odgovarjala Življenjskim potrebam vladajoče iUUijanake družin'", pravi I. Slone, najboljši poznavalec fašizma.
Nesmiselna je debata o tem, kdo ima več koristi od lateran-ske pogodbe. Ce hočemo pravilno oceniti pot, ki jo je prehodila cerkev do zveze s fašizmom, se moramo spomniti na Živahen odpor, ki ga je pokazala ista cerkev proti vsem meščanskim revolucijam. Cerkev je bila proti francoski revoluciji, cerkev je bila proti vsem kasnejšim revolucijam, ki so stremele po odpravi fevdalizma in uvedbi političnih svoboščin, Cerkev ae je branila priznati liberalne ustave Nemčije, Belgije in Francije. Papež se je protivil nacionalnemu združenju Italije. Katoličani (Joseph de Maistre, deBon-nald, Haller, d'Azeglio) ho bili ideologi zadnjega fevdalnega odpora proti meščanski revoluciji. Jezusova družba, ki se je ustanovila za pobijanje reformacije in ki je potem prenehala delovati, je znova oživela v boju proti liberalizmu. Katoličani, ki so zagovarjali liberalne svoboščine (Lammenais, Montalembert, LA-cordaire), so si nakopali preklot-stvo cerkve. Pajiož je v več o-krožnicah zavračal in pobijal tiskovno svobodo, svobodo združevanja in govora, načelo ljud ske 8UverenoatI, splošno vollvno pravico i. dr. Grajal je vse kralje in državnike, ki so dopustili uvedbo liberalnih ustav. Dr. Schultze, katoliški VHeučiliškl profesor teologije, • je končno formuliral to doktrino, opirajoč se na stare cerkveno tekste. Dobro je, da nekaj teh cerkvenih političnih naukov imnovimo:
1.	Politična oblast prihaja od zlega in se mora podrediti pa|>e žu, čigar moč izvira ml Hoga.
2.	Samo cerkev ima pravic o podeljevati in jemati oblast.
3.	Cenzuro vseh knjig in tiskovin mora opravljati cerkev.
4.	Papež ima pravico anulirati (razveljaviti) državne zakone, pogodbe in ustave itd.
To Je bila Ideologija, za katero se je cerkev utrdila proti meščanskim revtHuciJam. Papeži w> bili trdno prepričani, da je delo meščanskih revolucij le začasno in da se lm kmalu vrnil fevdalni režim. Papeži so s*- zmotili, prav tako so se pa zmotili tisti, ki so prorokovali skorajšnji konec cor kve, ki se ji» kljub konserVMtli-uo*ti svojih dogem prilagodila novim razmeram,
M«'šeanstve nI moglo nikjer orKMiiizirati države izključno iz avoje sredine. Moralo si je po i skatl posredovalcev razredov. V katoliških deželali
Slovenska Narodna
Utl t no v (J* m i. april* Ii04
Podporna Jodnota
Inkorp. 17. jvaiia 1907 v drl«vi IIUimU
Ttl. Rorkw«|| 4904
M67-59 l.awndalr Av*., CMrafo. III.
GLAVNI ODBOR 8. N. P. J.
UPRAVNIODSKK:
VIN CENT CAINKAR. predsednik... .26A7 H. Uwndal«	Avt., Chlcago. III,
FRKD A. VIDER, gl. tajnik.........2657 8. UwndaU	Avt., Chica«o, III.
LAWRKNCK GRADISHEK, taJ.bol.odd.SM7 S. Uwndale	Av®., Chlcafo, III.
JOHN VOGRICH, gl. blagajnik.......2657 S. UwndaU	Ava., Chlcago, II«.
FILIP CiODINA, upravitelj glanila.,..mi 8. Uwndal«	Avt., Chkafo, III.
JOHN MOLEK, urednik glaalla......2657 8. |*wndale	A v«., Chlcago, IU.
ODBORNIKI:
FRANK 80MRAK, prvi podpredsednik.....PIMt E. 74th St., Clcveland, O.
JOHN E. U)KAU J K., drugi podpredaeilnlk. Ul»H E. 170th 8t„ Cleveland, O.
GOSPODARSKI OD8KK:
MATH PETROVIOH, predsednik............505 E. 140th St., Cleveland, O.
ANTHONY CVETKOVICH..............m Seneca Ave., Bro»klyn, N. Y.
JOHN OLIP.........r..........140 8. Proapaet Ave., Olarendon HUU, IU.
POROTNI OD8KK1
JOHN GORSEK, predsednik..............414 W. Hay 8t., 8prlngfield, III,
ANTON &UI.AR...................................Bo* 87, Arma, Kans.
JOHN TRČELJ...................................Bos H57, Strabane, Pa.
FRANK PODBOJ.'.................................Bos 81, Parkhlll, Pa.
FRANK BARBICH..................16010 Parkgrove Ave., Cleveland, 0.
NADZORNI ODRKKt
FRANK ZAITZ, predsednik................8690 8«th 8t., Chleago, III.
FRED MAIAJAI..............................B5 Central Park, Peru, IU.
JACOB AMBROZ1CH......................418 Pler«« St., Eveleth, Mlnn.
rosoai— K*rMH«<wra ■ iUvnlml •dfernlkl, ki Mttt v ti. ■»•*«. M »Ml tekal« i VSA PISMA, ki M MMlih R* p—U «1. »fMbMlalkft. aaj m mmI*«* n« >n4i<»ll>n. VIK DBNARNR ■»•Sllial«* te M*«H, ki m lltete ■!	*4mkm te Miito ..IK
aal w Milite)« aa «1. teJniat««.
Vm	likate«* m Mnllk* MMn, mJ m MUJaJ« aa M. tejatil**.
Vn	t «*mI • kte««teUklMl f-U, naj m Mtlltete trn ktee^iiUlt^
VBR PRITOtRR |MMU*aaia r «1. a»rsvM« <rfk*n aaj m M«IIJate fraak Raka, Mtenuii *4kar«.
VII PKItIVI m Mralnl	m aaj M*Hte)r a* Joka Oarlk*. »M>«li>Ui
VRI DOPISI la 4ragi apUl. aaaMitlU, mImI. nar^alaa te aatek m, kar I« v mil • flaallam Mnala. aal M »ailj* as -PRORVRTO,- Nil R. Uvajala A*a., Cklaaea, III.
KOTRi earraaaaa«aaaa »lik Ra»f*«a* OMla. tkaaM U iMmm4 aa fallawai
CaamanlasiteM far Um aa»raat» »raaMant akaaM ka .......i te Mm.
Ali raMlUaaaaa a* mm> aal kaateaaa aaaaanilM Maas aal MaMkara aikar ikaa al*k •aaallt akauM ka aMraaaM te aaaralarv1« afflra.
MsMara a« alak kaaafl« akMll ka aMraaaae to Ika »aatalaa« aaarator*.
Plnaarlal Mallara aalar Ika laHMlinlaa al Ika lraaaam'a alflaa ak.aM ka Ukan a* »11» MM.
OeMalateto aaaaaralac Ika »ark al tka aiaanllta kaaN akaaU ka aMraaal te Rfsak Calta, rkalrman ml tka ftearl al la»ar*laar«.
Ckartaa aaMSIalata aal aseaala akanM ka »llraaaal te Jaka (teMak. akalrtMa, Jsltotel CaMMiltea.
moftčanitva, da ne imejo voditi niti protiklerikalne niti klerikalne politike, temveč eklektltno: poaluievati h« Je treba vieh •reditev za ohranitev kapital!-itičneKa reda in islgravati razne naiprotne nile.
KatoliAka cerkev je pa tudi iprevidola, da bo doneirla za ivo-je korintl več, če bo n ivojo močjo itoaejrla v |Militlko ter podpirala vie koniervatlvne ille. Prvo zblitanje katolUke cerkve m kapitalistično drtavo ne je izvršilo |>od pontlflkatom Leona XIII., ki Je izdal znano okrožnico "Rerum novarum", PajKiA ie je v njej oitro opredelil proti *o-cializmu in za privatno laitnino, Država mora neizproino braniti privatno lantnino. Ce hi mo mno-iiee le dale zapeljevati od nocl-ali/ma, "potem naj poioAe vmen javna oblaat", Cerkev Je ponudila avojo podporo v l»oju proti razrednemu delavskemu irlban-ju, ki Ne je začelo leda J (»oviuhI bujno razvijati. Nasprotitvo proti HOcIaliMtom je zhliftalo Hi-smareka in pA|wla, ki je doneli vio kvobndo udejitvovanja nemške katoliške politične atranke-centruma, ki je imel naloKo, Iti-Kravati loclalno demokracijo. Skoro iHtočaano ne Je zliliiala cerkvena oblaat h posvetno v Franciji (n Italiji.
1 'o svetovni vojni Jo cerkev futila še večjo potrebo, da |hxI-pre vsako konservativno silo proti razrednemu delavskemu irl-banju. V fašizmu vidi začaino najmočnejše orotje ne le proti N<K!lalirrmi, temveč sploh za odpravo vseh svolHidščin, ki jih je prinesla velikn francoska revolucija. Hllone pravi: "Ce hočemo razumeti itulijariHko politiko VV tlknua, Je In l| pametno, če študiramo poslovna isiročilu "Hah-it driJKib h'1 Mirna", nego |i«|M«ške enih d*fedMh Hkllke". Cerkev nI več fevdal-
'»k
< le\eland IMper. brezposelni delR%ec, čiERr rfru/ina ae k p<»»e^alR /m tri čIrup. ko me Je
je ostal duhovnik Š4* vedno glavni faktor na vasi. Duhovnik je na diuoli ponredov a I m:' med oče-t/jni in sinom, med	in i«*
no, med Hogom in človekom; on rav.lnga običaje in navade, ki niso ukorvninjvne v zakonih, on daje nRHvnte tudi \ raznovritnih dnevnih zadevah.*Skratka v ok viru aiutlerini drsava je r*pr«*-zentirala cerkev airrerno drlavo lt«»j rm-d poNvelrio in cerkveno obla4K m«ri IM»< rali/.niom in kierikaiizrnom je »kozi im-Ucm I let predataOjal bo) med driavo m<*st In m<d drtivo vaii.
l-pwrilni MMtlklPrlkali/erri s« jr irknr.nl nespo«u»bneira l#a* z« le, ker mi jm p »kazal h v s« *|h l»osl meščanstva te pri »amem i dnevnem obrRvnavanJu lorialn«* j Ka vprašanje. Le tam, kjer Ji predrla delavska oriraniUM-ija.! ao delevaki domml RpOflkopali| delo polftičneirn katoliritma Drugod je klerus » ohranil ve» i »•voj vpliv in mi>( Ta izkušnje
na InštltucijH prejšnjegn stoletja* "l'od staro lupino, pod staro Ideologijo, ped staro organizacijo fevdalnega tipa *e J«« cerkev spremenilh v mo<lerno organizacijo z industrijskim in harič ril m kapitstom in z lepim del«-ivm pri Izkoriš^Miiju kolonij, fri organiziranju fimiričnega kapitala j>rlpa'la cerkvi posebna naUgR, da zbira kmečk« \<ri Ihranke, ki ce stekajo v velike banke po kanalih številnih, duhovščini pripadajočih, podeželskih gosjfodarskih organizacij", pravi Hllone. Cerkev ni zadovoljna s svojo |K>dreJe|iO vlogo V okviru kapitalizma, U' 11 si oblasti in moči, ki Jo Je imela v srednjem jekli. Zato f*>dplra faš|. zem, da zadrti drmokrati/.aeijo in preobrazbo človeške driHtlie In da \utivm stanovskih organizacij pov**a ivoj vpliv. —"Mvola»daM.
Ali ete naročeni na dnee-nik Troev«?Ui"7 TodpirajU
Baruch proti honfiškaci-ji imetja v vojnem času
VVashlngton, D, C. — Pred natnim odsekom, ki prolikuje trgovino t orodjem in municljo, je te dni nastopil Bernard M. Harucii, ki je povedal ivoje mnenje glede odprave vojnih profl-tov. On ima v tem oziru bogate izkušnje, ker Je bil v xa<tnjl svetovni vojni načelnik vladnega Industrijskega odbora.
Harueh je priznal, da Je njegov odbor dovolil visoke profile Induatrijam, ki 10 Izdelovale vojni material, ker je bilo to potrebno za stimuliranje produkcije, zanikal pa Je, da bi v slučaju It-bruha nove vojne nastala sllčna situacija. Izrekel se je proti a-mendiranju federalne ustave v smislu predloženega načrta, ki določa, da vlada lahko kojiflaul-ra privatne industrije v vojnem času. To hi paraliziralo produkcijo in prineslo |ioraz, če se A-merlka zaplete v vojno, Jo rekel Harueh.
KIIHAHICA UMORILA 7.VV-NIKA .
Verniki mestecM Malncyja ob 8eini na FVam-oakem so preteklo nt^lejjii prod cerkvijo zaman čakali, da pride njih itari ftup-nik opravit jutranjo mašo. Ko ga nI bilo dve uri od nikoder, ao zisslutIII nesrečno i,n 10 z Županom šli V ŽllpIlUče.
VJiMI ao lestev, ki Je bila pri-slonjena k oknu župnlkovo spalnice. Zupan se Je vzpel po njej, zgoraj pa Je zavpll: "Pokličite takoj policijo, /upnika so umorili!" Kes so našli starega duhovnika s prerezanim vratom v postelji, na mili pa je bil kuhinjski nož, ki je z njim storilec izvršil zločin. Kmalu potem so naali župnikovo staro gospodinjo obaAeno v .njeni «'»t>i. Iz vseh znakov so lahko z gotovostjo sklepali, da se ji Je omračil um 'n Je izvršila krvavo dejanje v napadu bes n ost i. Skoraj vsi njeni sorodniki so umrli v blaznici in (upnik je lili v zadnjem času pon»>vno dejal, da mu nje duševno stanje |>ov%roia akr-b Morilka je z istim i »o/oni ubila celo majhno, < ma< ko, ki jo Je i* n»el dušui |at*Ur.
itd.i porodila trojčke. I»iper j« v akrheh. kje naj dobi srrdMvR za preživljanje avoje velike družine. |n-epričalt odlične zastopnik« »voj M!
H K. (»ebert, komuniatUnl organiietvr v ( hicage.
—	Otroci naAi gredo po svetu za resnico, /HMtran vseh ho odAli in zastran Kristusove resnice — zoper vik?, h čimer »o nas zasužnjili, povezali in potlačili naAi zlobni, neodkriti, pohlepni sovražniki! Ljubi moji — za vse Ijud-stvo se je vzdignila ta mlada kri, za ves svet, za vse delavstvo ... Ne zapuščajte jih, ne o-stavljajte svojih otrok na samotni poti — zato so se napotili, da nam vsem pokažejo pot do resnice, da nas privedejo do nje . . . Smilite se Nami sebi . , . pojmite otroško srce, verujte svojim sinovom — resnico so odkrili, v njej gore, zaradi nje propadajo. Verujte jim t
Njen glas se je odtrgal, omahnila je in prijeli so jo za podpazduho . . .
—	Božje govori iz nje I — je vznemirjeno in zamolklo zakričal nekdo. — Božje, ljudje krščanski I PoHlušajte!
Drog jo je pomiloval.
—	Eh, kako se muči, reva! Vse polno očitkov se je usulo nanj,
—	Ona se ne muči, a nas, be<j^ke, bije . . . razumeš!	~
Nad množico je zatrepetal visok glas:
—	Ljudje krščantiki! Mitja moj — duša čista ... Kaj je zagreli)? Za tovariši je šel, za ljubimi . , . Resnico govori ona — zakaj pu-Ačamo otroke na cedilu? Kaj so nam zlega storili?
Mati je zatrepetala ob teh besedah in odgovorila je s tihimi solzami.
—	Pojdi domov, Nilovna! Pojdi, mati! U-trudila Hi se! — je glanno dejal Sizov.
Bled je bil, brada je bila razmršena in se mu je tresla. Namrščil je obrvi in strogo pogledal po ljudeh, nato ne je vzravnal in dejal ukazovalno:
—	Mojega sina Matveja je zadavila tovarna .. . vi veHte. A če bi bil živ — sam bi ga ponlal za njimi, za temi... Sam bi mu povedal, pojdj tudi ti, Matvej! Pojdi, tako je prav . . . tako* je — pošteno!
Prekinil je, obmolknil in vsi so čemerno molčali, prevzeti od nečena velikega, novega, ki jih pa ni več plašilo. Sizov Je vzdignil roko, potre-sel jo in nadaljeval:
—	Starec govori . . , poznate me. Devetin-trideset let delam tu . . . trilnpetdeset let živim na zemlji. Mojega nečaka, Čednega in modrega fanta so dane« zopet odvedli . , . spredaj je hodil, poleg Vlasova . . . poleg zasta-ve ...
Z roko je zamahnil, se pripognil, prijel mater za roko in dejal:
—	Ta žennka je govorila reHnico . . . Naši otroci hočejo častno in umno živeti, a ml smo jih pustili na cedilu . . . ušli, da! Pojdi, Nilovna .. .
--Ljubi moji! — je dejala mati ogledajo* ljudi a objokanimi očmi. — Naših otrok je — življenje, njihov je — svet!..,
—	Pojdi, Nilovna! Na, vtemi palico .. — je dejal Sizov pamulivšl ji konec dro^a.
Z bridkostjo in s spoštovanjem ao zrli na mater in mimo nočutje Jo Je Mpremljalo. Sizov je molče odmMtal ljudi s pota, molče so se razmikali in pokoreč ae nejasni sili, ki jih je vlekla za materjo, no stopali za njo In polglanno šepetali meni aalm.
i Na vratih svojega doma ne Jo okrenila k l-oul* Zajec (Milwaukee):
Moji doživljaji v svetovni vojni
njim in naslanjaje se na konec droga, se jim
je priklonila in tiho zahvalila:
—	Hvala vam . . .
In zopet se je »pomnila svoje misli — nove misli, ki jo je porodilo njeno srce — in je ie-prego varila:
—	Gospoda našega Jezusa Krista ne bi bilo, če ne 4>t ljudje umirali v njegovo ttlavo . . .
Množica jo je molče gledala. Se enkrat se je priklonila ljudem ln odšla v Kvoj dom, a Sizov ji je s povešeno glavo sledil.
•Ljudje so ostali pred vratml in se raz«o-varjali. Počasi ho se razhajali.
Konec prvega dela.
DRUGI DEL
I. .
Dan je minil v pestri megli spominov, v težki utrujenosti, ki je objemala telo in du*o. Pred materjo je kakor siva lisa skakal drobni oficinček. V temnem vrtincu se je svetilo bronasto (Pavlovo obličje in so se smehljale Andrejeve oči . . .
Po izbi je hodila, sedla k oknu, gledala na ulico, kakor da bi bree misli nekaj iskala . . . Pila je vodo, ne da bi si pogasila žejo, in v svojih prsih ni mogla zadušiti žgočega tlenja bridkosti in sramu. Dan je bil prerezan — začetek je imel vsebino in smisel, a sedaj je vse izteklo iz njega, pred njo se je razprostirala pusta planjava in neumljivo se je izpraševala:
—	Kaj sedaj? . . .
Prišla je Korsunova. Mahala je z rokami, kričala, piakala, teptala z nogami, predlagala in obečala in grozila nekomu, a matere ni vse to doseglo.
—	Aha! — je slišala kričati glas Marje. — Razdražili so ljudstvo! In tovarna je vstala ... Vsa je vstala!
—	Da, da! — je tiho dejala mati, zmajala z glavo in njene oči so nepremično gledalle na to, kar je že minilo, kar je odšlo z Andrejem/ in Pavlom. Jokati ni mogla — srce se ji je bilo fcan*tlo in ustni so se izsušile in v ustih je ne-dostajalo vlage. Roke so se ji tresle. A ves čas je v srou tlela iskra gneva: ta ni ugasnila, časih jo je zfoadala v prsi kakor igla, in mati je odgovarjala na vsak zbadljaj s hladno obljubo:
—	Potrpite ,..
Zvečer so prišli orožniki. Brez aačudenja ji!h Je sprejela, brest strahu. Hrupno so prišli in v njih Je bilo nekaj veselega, zadovolnega. 2ol-tolični častnik Je pokazal zobe:
—	Kako se vam godi? 2« vtretjlč smo vas obiskali, a?
Molčala Je in se s suhim jezikom dotaknila usten, lastnik je mnogo govoril in jo poučeval; mati je čutila, da rad govori. Ali njegove besede je niso dosegle in ne motile, a ko je rekel:
—	Ti sama si kriva, mati, če nisi znala zbuditi v svojem sinu spoštovanja pred Bogom in carjem . . .
Na vratih Je stala in zamolklo odgovorila, ne da bi ga pogledala:
—	Da . . . otroci so naši sodniki ... Oni nas po pravici lahko obsojajo, ker smo jbh pustili na cedilu.
—	Kaj? — je zakričal častnik. — Glasneje!
—	Pravim: otroci so naši sodniki! — je ponovila in vzdih ni la.
IDslJe pribodaM.)
(Nadaljevanj*.)
Častnik, zagrizen Nemec, je bil kmalu pri nas. Jaz mu nisem dosti zaupal od takrat, ko je na-merll proti meni samokres, ko se m namenoma zaoMtal za svojimi tovariši. Ca»tnik je nato |>o-t«-gnll revolver in ustrelil nepo-komtža in zagrozil, da bo tudi na* postrelll, če se ne bomo po-kerill njegovim poveljem. Vsi *mo bili presenečeni nad tem brutalnim umorom in tovariš mi je tašepHal v uho, ko je čantnik odstranil, da ga bo uhil <»b prvi priložnosti. V bližini no bile tudi drug.- stolni Je in top-ličarji,, ki no prišli k nam in vpraševali, zakaj je častnik ubil vojaka. Ko amo jim vso stvar |Mija*nili, ao ar w»lo zgražali.
Megla m> j* polagoma dviga-la »m prikazato se je sotnee, ka-tarega amo bili silno veseli. Popoldne ao nam kuharji pripeljali živil* in tako amo spet dobili
razburjenja h» groae, katere ne morem opisati. Prav blizu mene Je padla bomba In videl nem, ko je mojega tovariša vrgla v zrak. Odtrgala mu Je glavo in o-stalo truplo je obviselo na veji bližnjega drevesa.
Naši topo v k so otvorill ogenj ns italijanska letala in šrapne-11 so zadeli eno letalo, ki se je vnelo in v plamenih padlo na zemljo. Napad iz zraka je trajal kakih dvajset minut, nakar ao letala odletela nazaj. Poane-je urno izvedeli, da so naši topo-vi zbili na tla tri italijanske aeroplane. Videl sem tudi našega častnika, ko Je umiral za težkimi ranami na glavi, rokah In nogah. Ko s«»m pomislil, da je par ur prej uNtrelil mojega tovariša. w ml ni prav nič smilil, ko je umiral v gnanih bolečinah.
Hodili amo po tistem gozdu In povsod smo opazili luže krvi. Na nekaj toplega v želodec. Našega	* Ml 'reva. no-
veaelja |« je bilo kmalu konec !*rt mk* ln <tr»«»^ telesne dele
bil je atr*ho\ jt pogled. Bombe. .	»<» J^ vrgle italijanska leta-
Nenadoma so ae nad našimi 1«. „0 ubile lfiO m»4 nad tristo »'lavami pojavila italijanska le. Jr |,||0 ranjenih. Moj .^letala. Bilo jih je <*rog Mi in po- 1«* j«,	M mn| ln k .
vzročala ao tak šum. da Je bila ki ao nosili atrojne jsUke in mu-
nrijo.
Proti v#erti amo dobil) novega častnika in .Tft mož, ki so nadomestili ttate. ki ao hlll v napa-du irtijti in ranjeni, in več novih konj. Naš novi poročnik Je bil 8)<nenee m, Ljubljane; bil Je
X!
groza. Spustili ao se prav nizko in pričeli metati Uimbe. Stiska!! amo ae ob drevesih, kajti druge, ga zavetja ni biki. in čakali. Vdaj bo priletela bomba In na* raztrgala na koae, Bombardiranje iz zraka je bilo učinkovito, kaj-
ti,od vseh atrsni je btjo *hAatl i »h,rili a smrtjo. Bilo je dosti obupne klu* ranjencev, ki so ae dosti bolj prijaaen kakor nem-
škl častnik, ki je padel v teku I-talijanskftga zračnega napada. Takoj nam je povedal, da moramo biti pripravljeni za odhfd.
Novi možje, ki so blU dodeljeni našemu oddelku, so nas vpraševali, kam nas bodo poslali, mi pa smo jim odgovarjali, da sami ne vemo. Kj bomo prišli na cilj, bomo isvedell, kje smo. ne prej. Vedeli smo le toliko, da se pomikamo proti bnjni lin«fl. Naši konji ao bili <i'no iz»tftUnni in grizli so drevesno skorjo. Pred-no ae je stemnilo, so i,um ku-harli prinesli nekaj čine kave in komisa. Ko smo to pi užili, je prišel časnik in ukazal odhod. Povedal nnm je. da gremo na bojno linijo, da na p« hodu Ithko kadimo cigarete, kadar pa bo da! povelje, da se ne sme več kaditi, naj vržemo prižgane cigarete Ntran. da nas Italijani ne zapazijo. .
Na konje «mo naložili strojnice in munlcijo in k vsakemu ko. nju sta bila dodeljena dva moia. da sta ga držala za vrvica ln pazila. da se ni spodtaknll v kotlinah. ki so jih idkopale granate. Tako »mo se pomikali naprej tri in pol ure. Vsi utrujeni smo dospeli v neko dolino, kjer smo se ustavili. 8trojne puške in munlcijo smo raaložlli s konj, ki so ostali v dol in L Do naših novih pozicij je bilo še pol ure hoda in do tam smo morsli nositi strojnice ln druge stvari na naših plečih Te pocirije so bile v rokah madžarskih vojakov, ka» tere amo jiadomestlli. Povedali so nam. kje se nahajajo Italijani in kako velika je razdalja med našimi in italijanskimi četami. Ta rasdalja Je bila aamo trlafo do štiristo korakov.
- XII Nastopila je jesen in noč je bila hladna. Pozicije, katere ao zapustili Madžari, ao bile zelo slabo utrjene. Kopanje jarkov je bilo težko delo, ker so bile povsod skale. Nočno tihoto je le redkokrat motilo streljanje in tu in tam se je posvetila raketa v zraku. Ko se je zdanilo sem pred našimi jarki opazil o-grajo iz bodeče žice in daleč naokrog nobenega mesta ali vasi Za nami se je dvigala visoka gora, Jia 'kateri je bilo še dost snega; kadar je veter zapihal od tiste strani, nas je tresel mraz Tu smo morali (kopati jarke, da se zavarujemo pred kroglami, « peskom in zemljo polnili vreče ter jih ''olagall ob jarkih. Delo je bilo zelo naporno, ker smo morali kleče kopati jarke v skalovju in bali smo ae tudi, da naa ne bi zagledal sovražnik, ako fc pomolili glave iz jarkov. Drug drugega smo vpraševali, če ima kdo še kaj komisa, ker eo bil: želodci prazni in ni ogledalo, da bomo kmalu dobili večerjo.
Ko se je stemnilo, je povelj nik poslal šest mož v ospredje da ugotove, če tudi Italijani kopljejo jarke ali pa se priprav-Ijajo za napad. Poveljnik nam je zabičil, da moramo biti previdni, ko me straža vrne, da ne bomo streljali na njo. Tričetrt ure po odhodu straže zaslišimo močno streljanje med našimi) in talijanskimi pozicijami. Zagnali smo v Izrak par raket in ugotovili, da je naša straža trčila ob italijansko in sledila je bitka. Par minut pozneje je Se pritekel eden od naše straže nazaj. Bil je nevarno ranjen in povedal nam je, da «o ostale pobili Italijani. To so bile njegove zadnje besede, kajti padel je nezaveat in kmalu izdihnil.
Okrog polnoči so nam prinesli kuharji živila, »katerimi smo se nekoliko okrepčali, potem pa smo spet nadaljevali c kopanjem arkov, da se zavarujemo pred croglami, ki so pričele frčati nad našimi glavami Kopali smo in kopali in naenkrat nam udari v nosove smrad. iPrišli smo v bli-Žino trupel italijanskih vojakov, ki so bila v procesu razkrajanja. Kadar je veter zapihal od uiate strani, je bil tak smrad, da amo morali tiščati nosove.
V teh jankih smo ostali tri te! dne, nakar je prišlo povelje, naj se umaknemo v dolino, kjer smo pustili naše (konje. Samo štirje možje od naše stotnlje so osta-i na starih pozicijah in tem je bilo naročeno, naj vsak odda en strel na vsake tri minute in da morajo tam ostati najmanj dve uri, to pa iz razloga, da ne bi sovražnik isvedel, da smo se izmaknili. Kolikor nas je odšlo v dolino, smo hitro obremeniti konje s strojnicami in municljo In odšli proti s snegom pokriti gori.
Korakanje Je bilo naporno, ker ni bilo nobene ceste ali steze. Bila je sama puščava Ln akar ovje, ob katerem so se naši konji m podtikali in padali, da smo ih morali vtzdigovatL Rila je jasna noč in mesec je svetil na ne-3U, da smo vsaj videli, kar je bila naša sreča. Ko se je neki konj spet zvrnil na tla in si nar lomil nogo in ga nismo mogli dvigniti, smo poklicali častntka. On je ukazal, naj mu odvzamemo breme, ki ga je nosil In potem ga je ustrelil, vojakoma, ki sta ga vodila, pa je dejal, da bosta morala sama nositi strojnico in druge stvari, ker nista dovolj pazila na žival Kakor hitro je častnik odšel, smo planili na ubitega konja z noži in izrezali velike kose mesa. katerega smo zbasali v .nahrbtnike. Vedeli smo, . da nam bo meso prav prišlo, kadar nas bo spet mučila lakota.
Po poklrugi uri hoda smo bi-Jl dbvaščenl da je »pvratnik na-padel p<*iclje. katere smo zspu-stUi. Vsi moije. ki sooatali tam. so bili ujeti. Italijani so namr«1 kmalu zavohali naš umik in navalili na j>ozicije. U tega razloga smo morali tudi mi pospe-Šlti korake, ker je nam je bil ao* vražnik za petami.
<t>aljs prihod*jiM
Gustav Strniša:
Stanovanje
Starikava gospodična Lelja je oddajala stanovanje. Imela je lastno hišo in velik vrt. Bila je petična, imela je psa Kastorja in mačka Poluksa, bila je še vedno zdrava in dokaj dobro ohranjena. Skratka, vse je imeLa, samo ljubezni ni bilo in njeno vroče srce je zaman vzdihovalo za srednjeveškim viteaom, ki naj b prispel pod njeno okno, ji zape in zaigral genljivo serenado ter jo zasnubil.
Pa je živel tam v mestu pisatelj PetraČ, navihan humorist in siromašen kakor cerkvena miška. Imel je slabo lastnost, da se je rad selil, ki so mu jo pa vsi lili hišni gospodarji sami, saj n nikoli mogel plačati stanarine.
Gospodarji so zabavljali nad njim, a "drug drugemu so pri voščili majhno zgubo, zato Pe-trača nihče ni hotel naznanit pri društvu hišnih posestnikov in opozoriti tovariše nanj, kot na skrajno nezanesljivo stran ko.
Petrač je zvedel za gospodično Leljo. Takoj so se mu pocedile sline, namreč za prostim stanovanjem, ki ga je imela, saj je čul, da je v njeni h!4i lepo stanovati, da je Lelja dobra in miroljubna ženska ter da sta , Kastor in Poluks pametni živalci s katerima se lahko shaja.
Posvetoval ee je s svojo ženo Za enkrat so morali iz stanovanja že v nekaj dneih. AH naj se preselijo na cesto? Gospodična Lelja pa je oddajala prazno sobo samskemu gospodu.
In domenil se je s svojo boljšo polovico, ki je bila uvidevna žermka, da jo bo zatajil s svojima otrokoma vred ter najel stanovanje pri Lelji.
Starikava devica je Petrača nad vse prijazno sprejela, saj je tudi znal govoriti in streljati s svojimi milimi, rjavimi očmi, da je bila takoj vsa navdušena zanj ter v dnu duše prepričana, da je to njen vitez, ki jo bo reši) otra-inega samskega stanu in jo po-vedel pred oltar.
Ker se je iLelja bala, da bi pisatelj ne najel stanovanja, £i bi bilo količkaj drago, ga mu je ponudila za prav nizko najemnino, da je možak v srcu kar zavris-kal, ji hvaležno in kavalirsko poljubil roko ter ji obljubil, da se bo že pred prvim preselil.
Naposled ji je vzhičen priznal, da je literat.
Nova gospodinja je samega navdušenja zardela in globoko vzdihnila ter ga pogledala milo n proseče, upajoča, da ji že % oči čita prošnjo, naj se tudi nje spomni v svojih srčnih izlivih in ji posveti kako pesčm. V znak svoje posebne naklonjenosti in zaupanja, mu je takoj dala tudi djuče, češ, da mu neomejeno zaupa in se lahko vsefli kadar mu . e drago.
Petrač se je vselil pozno ponoči prepričan, da gospodinja že slačfko sanja. Ona pa je slonela na oknu in strmela v noč, poslu-Aala sumljivo govorenje in ženski smeh ter drobno čivkanje, k e prihahjalo iz sosednje sobej kamor se je pisatelj vselil. Lelji no srce je že zdaj kar plamteflo za njim. vedno je čakala tistega blaženega trenutka, ko se fant vseli in se mu zgrudi blažena v naročje.
Petračeva žena je spočetka pazila, da je gospodinja ni videla, toda kmalu se je skrivanja naveličala, »aj je vedela, da bo treba tudi na policiji prijaviti novo stanovanje.
Nekega dne je Lelja res prišla s prazno tiskovino v roki in obstala na pragu kakor prikovana. *aj je sedela na stolu sama gospa Petračeva a poleg nje -sta stala dva otroka, ki ata se davi-ls z brtavsom kruha. V sobi se je šopiril Atedilnik. ki ga je pri peljal praktični pisatelj s seboj in speljal cev kar v peč.
Gospodični je zastala sapa. že je vstal izza -mile Petrač. ki je vihtel v roki pero in pisal neko novelo ter se \e*elo smehljal
In vi ste se predrtnili trditi, da ste «amecT* ga je nahrudila razočarana grv«|>odinja.
Tedaj Je poskočila njegova žena in navidezno jezna vzrojila: "Kaj je storil ta nepridi-
Ta stari zamorec je čistilec čevljev v
bogatih, zelenih pašnikih.
rani gospodinji vee orožje. U-smiljeno je pogladila mlado tr-pinko po glavi in jo jela tolažiti.
In Petračeva se je kmalu po-tolažila ter se med solzami nasmehnila.
Lelji je bila mlada žena kar všeč in kmalu sta zaupno kramljali. Preden je gospodinja od-6la, je dejala:
"Zavoljo vae gospa, vam ne bom odpovedala stanovanja, saj ste dobra žena in upam, da si ostaneva prijateljici."
'^Seveda, seveda!" je hitel Petrač. *Pa tudi meni nikar ne zamerite, saj veste, da se vsak brani stranke z otroki I"
Lelja mu je obrnila hrbet. Pou nosno vzravnana je odkorakala skoči vrata.
NUGA-TONE VAM DA NOVO ZDRAVJE
NUGA-TONE oiutm raine organe llovcftlt*-
•1»Um«. »boljša apatit, v rad i delovanje prebavnega »latama in odvajanj«. D« noro moi mitičnem In llvCnam aiatamu. Ur oja-<• odporno ailo. Pomaga tam kjer druga tdravila nlao zmogla in dobrota taga m opaši r par dneh uporab«.
NUGA-TONE ae prodaja t n«h lekarnah Pazite, da dobite pravi NUGA-TONE In ne JamlJit« nadomaatil.
Proti caprtniel v samite—UGA-BOL—Ideal n i odvajale«. 26c In 50c.
in iiai
Zi velikoioeiizijj
ne smemo pozabiti i»0Ktr«i; ■^"kr.j.ki.i UobT^
po .Uri Šefi narejen ir\Z funt. U to*no p^ilj.,,/^
10 do 2 in želodci 7 do Tt v«ak. P*ilJ.mo v VHe k 0 8 H
-k dri.v in AUak^pTi* Z naročilom pošljite denar W J Leskovar, 420 IIiKh Str.. R^
___Hi
Ustvarite si odporno vaiega sistema!
Po rimskih prehladih in infra napadih ostane mnogo infekciji iem telesu. Edina pot, d« M i tega je, da oči8tite va* niste« ustvarite odporno silo.
TRIKERJEVO GRENKO VI
je najbolj*« zdravilo za takr Očisti želodec in creva, odienT pe iz sistema in ojača odporai Trinerjevo grenko vino j« , zdravilo za sedanji ča«. Rabit«. ne dovolite postati tarči y Veliko zdravnikov ga priporoči danes. V vseh lekarnah. J<,*epk ner Corp., 1333 S. Ashland A»«, cago, III.—(Adv.)
(UROČITE SI DNEVNIK PROSVETO
To sklepa 10. redne konvencije M lahko naroči na Uit Proav<ta . iteje eden, dva, trt, itiri ali pet članov ii ene druiine k eni a«nrfiiil. Prosveta stane ss vse enako, ta člane ali nečlane $6.00 ta eno letni nino. Ker pn člani !e plačajo pri aeeementn 91.20 sa tednik, m jia k Meje k naročnini. Torej eedaj ni vareka, reči, da je list predrte n 8. N. P. J. Liat Prosveta ja vaša laatnina in gotovo je v vsaki draiiSi ki bi rad čital list vsak dan. Cena liatn Proeveta je:
Za Zdrnl. držav, in Kanado M.M
1 tednik ln................4.S0
S tednika In...............t.S«
S tednike ta....*........... 2.40
4	tednike In............... 1.20
5	tednikov in.............. nič
Za Evropo je..............$9.00
Ispolnite spodnji kupon, priložite potrebno vioto denarja tU Order v pismu In al naročite Proaveto. liat. U je vaša laatniaa.
Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti iluL ali če se preseli proč od družine in bo sahteval sam tvoj liat Udtft, moral tisti član fs dotične družine, ki je teko skupno nsrotoia u i Prosveto, to takoj nasnaniti upravnižtvu liste, in obenem doplačati < vsoto listu Prosveta. Ako tefa ne store, tedaj mors upravnilm datum sa te vsoto naročniku.
Za Cieero In Ckiescs J«.
1 tednik in............
S tednika ln...........
8 tednike in...........
4	tednike in..... ......
5	tednikov in..............
PROSVETA, 8NPJ, 2657 Bo. Lsvndala Ave. Chicsfs. ID. Priloženo pošiljam naročnino sa list Proaveto veoto f........
l) .........................................Cl. družtvs št...
Naalov ............................................. .......
Ustavite tednik in fa pripišite k moji asročnini od alodečik flu*l družine:
amivknhka nanoiima ronroit.
NA JKhNOTA iadala »vaj« publikacij* la š» peaeb-no M« PrMVete ta k ar hrt i. ter pa-Irmkmm a«lla«m at»Hb dr«št«r In 'laaatva la sa propagand« eva|lb l> de|. Nikakor pa n« aa praparanS« drntHi podpornih *rfa«itarl|. Vaa
zsn&jsjsitesti™"--
—sasni* dratih podrtih trianlss e!J la ajik droštr« naj ae ae potil|a)a Urt« ProoTrta. '
prsv? Kako. <U se j« tsko pro pertil In tsUjil merK». ki tlvlm in strs<1nm z njim kskor vsr te-ne umetnikov? Moj bog. trjrs
Zsjoksls je divj#, krčevito in ti rskriln (4tr*t t roksms. In (s izLruh je vn*l rsiiMs-
2) ... S) ... 4) ... fl ... Meete
...............................Cl. drufttvt It.......
...............................CL draštrs š.......
...............................čl. drvltrt It.
...............................Cl. drnltrt K.
.......................Dršava .................
Nav naročaik............................ ......................
TISKARNA S.N.P
SPREJEMA VSA
y tiskarsko obrt spadajoča
Tiaks vsbila ta veselice in shode, viiitnlct, knjige, koledarje, letake Itd. v slovenskem, brv« slovaškem, ^tikem. nemškem, angleškem jeaiku
VODSTVO TISKARNE APEIJRA NA C LA* S.N.PJ^ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
Vaa pojatnila daje vedatve tltlsnrt Cene maerne. naijsko delo prv* »r.w
Pišite pe iafonaaeiie na aatlov
n
S. N. P. J. PRINTER
<2657-59 SO. LAWNDAI,E AVE!«J» Telefon Rotkwefl 4904 CHICAGO. ni-
tast se dobe aa lalje tat« «•»