Slav. 1 SI Posamezna 5' /ilka 20 stotin^ V Trsta, v torek 3. avgusta 1920 Posamezna številka 20 sioiink E.8i»m f 'rj, — izvzemši ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica f __ Fr-" AfiŠke^i štev. 20, I. nadstropje. — Dopisi noj se pošiljajo ure j.iJvu — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij 1'sta Edi-iosU. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 6.—, pol le-a L 32.— in celo leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. EDINOST Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 stot; osmrtnice, zalrrrie, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trslu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev, 20, f. nadstropje. — Telefon uredništva i:i uprave 11-57. izbruhi souraStua proti naii fluliouJcinl m. CIankar v »Eri - hoče predvojna© razmerje predel ti kakor nekako medsebojno zavarovalnico med avstrijskim režimom v naših pokrajinah na eni in n^šo duhovščino na drugi štreni: kakor da je ta pedednia siepo tiača-nila režimu, a ta da je zagotavljal duhovščini nekako privilegiran položaj, popolno svobodo za pcHične agitacije, za rovarenja — seveda -\cdr.o !e proti italijanstvu v teh pokrajinah, brez razlika, je li to -Malijm^tvo verskega ali neverskega mišljenja, torej tudi preti pravicam Italijanov v cerkvi. Ali, z drugo besedo: slo-vanska duhovščina je imela v prvi vr;ti delo-•\ati r.a to, da se — kakor pravi *Era« — Ita-I-jani, nič več in c-č manje, odpravijo pcpolno-irsr z cbnli Adrije! Le železno čelo mere izmisliti in le drzno perD mc-re napisati triko obtožbo., more tsift. zvra^ti dej-tva in biti recn'ci v obraz! Kali o da je bila naša duhovščina v teh pokrajinah izvrsevate'jica d. ž"vre politike avstrijske, gov. :e dej-tva. Že in ves čas pred vojno je bila avslrr ka birokracija strupeno sovražna naši dui:; -.š:l 1 \ s. k dobndk, ki se jc — po-•sltEŽujoč se ^vojc državljanske pravice — ie količka; politično uveljavljal v obrambo pravic svojega naroda, e bi! ped posebnim nadzorov — orožnikov. Znani so nam -lučaji, da vso c kr. rrn-iC -Iniki osebno pritiskali na škofa, h o teč i::'- ti Cz njega, naj preganja duhovnike, če se udeleževali agitacije na vcHtvah naši iicve v^ako — ka-It r so rekli — pretizrkonito in puntarsko agitacijo, a one, ki bi se re pckoriK, na; kaznuje in jih premesti. In namestnik c sarjev, hlapec režima, ki mu je baje duhovščina služila in dobivala cd njega v zameno privilegije, je bil ne ie hitro, ampak tudi iz srca na uslugo že-ja.m italijanskih istrskih kolovodij. Kar oseb-i.o jc hitel k škofu Dobrlli, kjer je recitiral zahtevo ita-hjanskih kolovodij in je — v vsej pezi II je rr*Hn»lpff - av-t-' 'ske avtoritete — zarite v al ci šktfa, kakor s-o zahtevali italijanski prvrki. Je !•: 11-1 ta primer morda v dekaz — p - i:tične£a zavezništva med avstr ijskim reži-r.icni n našo duhovščino?! Skof Dobri 1 a — ta vzer p.ravičsf-st«. »epristrares'tt, a pri tem pošten s:n s veje ga naroda, in mož v pclnem pomenu te besede —je pc -kišal namestnika mirno, o potem je, isloiako irairno, obenem pa z re: "osljo in odločnostjo odgovoril namestniku: -Ekscelenca, zmotili ste se v adresi. — »Policija je v tej in tej ulici; če so moji duhovniki zagrešili k^j protizakonitega, zgrabite ^ih, izročile jih sedniji. Jaz nimam nič profi temu. Niktkor pa nočem in ne smem kratiti svoji duhovščini izvrševanfa državljanskih pravic.« Mogočni namestnik je vzei klobuk in odšel z dolgim nosom. Da so bili vsi pczne;si škofje možje takega kova. mnegekateremu duhovniku \ naših krajih bi bila prihranjena marsikatera grenka ura, ki mu jfh je provziročal avstri^sko-ce>arski režim! Znana, nolorična re&nica ?e, da so Uili cb \ sakih volil v ah v našem Primorju v prednjih časili italijanski prvaki stalni vsakdnev-ni gostje v tržaški namestniški palaći. Tu so se delali načrti in snovale spletke med Hali^.nsko ftranjo in predstav j tel ji avstr.!:j Jto-cesarskega režima in zopet je neutajijivo dejstvo, da je bi!o marsikatero italijansko zmago prpisati pomoči, ki so jo dajale cesarske avstrijske oblast? italijanski strar.kr, posebno pa dejstvo, cla vo vladni komisarji esistiral vsem volilnim sleparijam, nasiljem in — »korekturam vo-1 :ne sreče, ki ^o j:h uganjale vcillne komisije, z.*t sestavljene po zahtevah iUl:janske stranke. Tako — o gcspcida — je avstrijski režim — podpiral ^ trunko, za katero se je berila na S a duhovščina!!! Altro che — privilegiji! Tisto pcetvezno zavezništvo med avstrijskim režimom in našo duhovščino pa nam .kažejo v •krVčeče-čudni luči dogodki v vsem času po iz-bruhu svetovne vejne. Kc4iko r-3š*ih duho^-ni-kov po vsem Primorju — pesebro tudi še v Dalmaciji — je moralo trpeti najhujša pregan;a-rj: Aretacije, internacije, konfinacije so bile n? dnevnem redu. In to največ ki a t vi!ed de-r ncii od — Italijanske strani. Kclike telesne in nrral.ične muke so morale pretrpeti te ne-rclne žrtve — avstrijskega režima! Povodom t- !-. aretacij so jih avstrijskih častn.ki in pan-^ , zasrarnovali, jim pljuvali v obraz in jih P —tepali krva\c, često tudi s pasjim bičem. i omenimo tu le kričeči slučaj s katehetom U k m-'rjem! ke vsled peklenskc-ilobne denuncijacije so tega mirnega človeka — ki se ni rrkdar spuščal v javne borbe, živeč le svojemu poklicu — mestoma aretirali, ga odstavili od službe in mu ustavili vse prejemke. Ta slučaj je celo blegega in do vse dopustne meje popustljivega škcfa K ar lina tako razburil, da je pri namestniku s pestjo udaril ob mizo. Ta slu-Č3 kaže pač dovolj drastično, kake privilegije je dajal avstrijski cesarski režim naši duhovščini! A da bo tudi kupa krvave ixOnije polna do vrha. se je po zlemu monarhije pridružilo še dejstvo, d3 i6to našo duhovščino, ki jo je tako kruto preganjal avstrijski režim, preganja titdi — sedanji režim! Res je sicer, da tržaški list tudi italijansko duhovščino obs:pl;e z obtožbami. Ali v kakem zmislu, s kako tendenco? Očita ji, da je bHa mlačna v nacijonalnem pogledu, da je le »slabotno uveljavljala narodno reakcijo . In tu morama vzeti v obrambo tudi italijanska duhovščino; pa ne v pohvalo, ampak le resnici na ljubo. V vrstah te duhovščine so bi4i celo italijanski fanatiki. Znam so svojedobni dogodki v župniji pri sv. Jakobu v Trstu, ko je bil židovski s-PiccoIo- glasilo izve?tnih duhovnikov v borbi proti vsaki pravici Slovencev v cerkvi in proti škofu! Znano je bilo, da so ti duhovniki dobavljali rečemerou listu materijal za na^kri-vičnejše in najbrutHlnejše napade na škofa; da so lemu listu izdajali uradne tajnosti in da je ta list dozna val o ukrepih ordinarijata še poprej, nego so bili uradno priobčeni! In to se je gedilo pod c. kr. avstrijskim režimom in škof je moral često popuščati ravno pod pritiskem cvstrVsklh oblastnikov! Mislimo, da smo dov.clj osvetlili nehotično laž, ki jo je zagrešil iaški list s trditvi-jo, da j s o asa slovenska duhovščina na iem -ozemlju pc-d avstrijsko vlado uživala privilegije kot slovenska duhovščina. Naj preidemo k zadnji založbi, češ: slovenska duh t>■> žj|Mi stremi sedaij — če si že ne more ohraniti prejšnjih privilegijev — pc popolni cerkveni avtonomiji. Tu je >Era napisala nekaj, kar utegne odgovarjati resnici, samo z i mrlo korekturo, da to, kar podtika duhovščini, j postaja zahteva vsega našega ljudstva na zase- j denen czeml^ii! Zahteva ki se je izkriMnlizi- j :-cla iz žalostnih izkušenj izza vse te okupa- j cijske dobe! Će pa mena tržaški Pst, da je s tem podkrepil svoje ebdelžitve, da je ta naša du-' h-ovščina le > n?rodr>o ir? ne versko fanatična! dn ni bila »nikdar navdahnjena od verskega j — nat ve, t'a je udaril s palico po vod:. Pa >saj je Era sama izpodbila to c;bdclž:___ 1 ___•___" * 1 _ ____^ — *J— ■«>■■■11 it CIM A rovega. Povekiik sovražnega konjeniškega štaba fe bil ubit. Pri njem so se našli listine in načrti za vojne operacije. Zaplenili smo veliko vojnega materijala in zastvvo druge sovjetske konjeniške divizije. Na. Seretu so bili odbiti vsi sovražni napadi. Nemški okrepi na vzhodni meji. BERO LIN, 31. {S.) Zakasnelo. Vlada je prosila predsednika mirovne konference, naj pospeši odgoA^or na noto od 21. julija, v kateri je prosila za dovoljenje, Ć?. bi mogla ukrenili vojaške varnostne ukrepe na vzhodni meji. Nota nemške vlade zahteva razen tega, da se ji stavijo na razpolago potrebna prevozna sredstva v svrho prevoza dveh tisoč Poljakov, ki so prekoračili predvčeranjim nemško mejo, v notranjost države. FRANCOZI PREVZELI VODSTVO POLJSKIH ČET? VARŠAVA, 31. (5.) Čeravno je poljska ko obvezne vojaške službe. BEROLIN, 30. (S.) V državnem zboru se razpravlja o načrtu za odpravo obvezne vojiškc službe. General ven Gallwitz protestira proti odpravi obvezne vojaške službe, toda v sle d krika na socialistični strani ne nvcre nadaljevati svojega govora. Predsednik poziva poslance, na$ se pomirijo. Ko se pokaže na tribuni član neodvisne stranke Ro>enfeld, nastane na desnici sllnr* razburjenje. Zmerni 'konservativec von Kardoff izjavlja«, da> njegova stranka sprejema z a krnski načrt, ki -je posledica dogov.cra v Spa. Neodvisni socijalist Kre-sitsehein pravi, da bi moralo razorožitvi Nemčije slediti razorožitev cele Evrope. Načrt je bil odebren vkljub edperu nacionalistov in nekaterih zmernih socijal'stov. Vojaška sodišča odpravljena. Državni zbo.r je tudi odobril v tretjem Čitanju zakoniki načrt glede odprave vojaških „ .. , , Ar. sodišč s tem le pridržkom: zak.r.n o odpravi nhca prekcrač-l-i Bicirsiok n- crU kakih 40 ... .... ^ .. 4 . , . , . , J ^ r , ^ . , . . I vo nin scd:sc se ne t:ce postooar« ki bi s km, smatrao ura on.:, knogi v V a.rsavi, da pr'oza-; ni c.bupen. Vc.\:l'-:* irvcderci r.-n^trnjc, rc . , , , . 1 . . ' . . »t , , i -t njm na ladj?h. bojna črta IzH: o v/pcstavi. Ne'r .rc sl'izte. so bilo poverjene čt -trrkom f-r"co«kc mis=;e. A -nne^ifa za ttde!cf:ence pr: Krp povem uporu. ZakJjt»citev francoske ■ zbornice m senata. PARIZ, 1. (S.) Ob 330 zjutraj sta bila pre-čitana v poslan*ka zbornici -in senatu odloka o zaključit1, i pari % ;nentai nega delovanja. Obe zboa®3ci ste odobrHi* obr&ičun in razna načrte, ■med texd titdi načrte £lede praznovanja petdesetletnice repi'Hike, glede emisije 6% posojila, glede prehranjevalnega režima ter g!ed^ tuniskega in maroškega poscj:a. Nova turška vl?da. CARIGRAD, !. (5.) Nova vlada je tako le sestavljena: Veliki vezir, vnanje stvari Ln vojna Dama Fevid prša, mimstrski pr?dsedr4*!r Riza Tev.šik beg. notranje stvari Hešid Mutn-tez paša, pravo .cdje Rah^i fceg, gcne-al Zo-cl;ict prsa interim finance 'n iavna dela, stvo gcrrefcl Hayd paša, trgovira Gema! be^. veliki nmfti Mustafa Sabry efendi. 82 Jyg^s a/5J: reJpaštvo nsd se-! ve-ro vej-ko. LONDON, 2. (S.) »M-ornig PosL BBROI IN, 2. (S.l Usti javljajo: Vladne strm- HenišHa šospodnrska Krize Vse nemško čascp"-sre sc že nekaj časa bavi z nenadnim pooštrenjem nemške gospodarske krize, ki je najtežja izza zloma centralnih sil. Casep:sje povdarja. da ;e težaven položaj v trgovini i-n indirstrii nastal v .istem času, ko se ;c nemška valu 13' občutna z,boljšala. Frankfurter Zeitiiag doznava, da ie nemški trgovinski minister, ko je zaslišal komisijo veleindustrljalcev, ki so mu peročali natančnejše o zau-teju ekenemskega živl enja v Nemčiji, izjav.il, da n:cre samo povratek normalnih razmer na tržiščih, torej zirlžan^e cen, vzpostaviti na»rodno gospodarstvo. Samo normalno razmerje med prodajno kupno ceno bo rešilo državo i z krize. Nemčija stavi vse svoje nade v izvoz in upa, da ji bo mogoče zepet zavzeti ono mesto, ki ga je imel3 pred vejno. Bc ji se samo Amerike, ki j-i pevsed kcnkur'ra in ki ji bo glede izveza delala še dclgo časa preglavice. Časopisje sicer prinaša ministrove izjave, a re nudi m kakih detajlov o nacnerah pristojnih oblcsti glede ■cmogočenja izhoda- iz gospodarske krize. Nemškai valuta se je sicer izboljšala, toda nemški fl.Tančniki-strokovnjaki so mnenja, da je izboljšanje valute samo mimoldoč pojm, ki izhaja iz spekulativnih manevrov. Zelo važen pcjav v nemšici gospodarski krizi je tudi nezaposlenost delavstva, ki -se veča od dne do dne. Organ stavbnih delavcev poživlja vlado, nai porabi milijarde, s k'iteriimi razpolaga in da tako življenje 'industriji. Surovini, ki jih ima Nemčija, naj 4se vpora.bijo za doma bo irdu-tri o da bo zapc>.4uiih čim več delavcev, kati jasno je, da v sled nezaposlenosti beda grozno narašča. V Nemčiji si zelo prizadevajo za to, da bi se obnova opustošenih francoskih kraijev j>overila uemški industriji. Nemško časopisje ne prikriva nade, da; Vrhovni svret entente odobri ta načrt. Stroški za vzpostavo opustošenih krajev naj bi se na ta način odbUi cd vojne odškodnine, ki jo mora phtčsti Nemčija. Tudi prevladuje mnenje, da je to najvitalnejše vprašanje države, za katero se morajo vsi krogi zanimali. Samo mišice nemškega delavca da lahko rešijo državo iz obupnega finančnega položaja. Z rusko-poljskega bojišča Rusko poročilo. CURIH, 2. (S.) Radlobrzojatvka az Moskve javija: V smeri proti Lencu smo prekoračili reki Rovro in Narvo pri Bjelistoku. Številni oddelki nadaljujejo uspešno pohed. Zasedli smo mesto Vok>k. CURIH, 31. u ter mestoma Aleksandrovemu in Ncgaj-skemu. Poljsko poročilo. VARŠAVA, 1. Poročilo vrhovnega štaba pravi: Ob Piši in Narvi ter pri Tikočinu je položaj neizpremenlen. Južno cd Ti k cč ina so naši oddelki zasedli črto, ki gre od reke Szili-nija skozi Siemietycze proti BresULitovske-n?u, kjer se bijejo boji s predstražami. Pri agitacijo in nasilja, ki bi mogla povzročati nemire , . . in ogrožati potek priprav za plebircit. To bi bil ko, vštevši brrvarsk j u-asko stranko, -so pred- od strani cntcntc čin zio£.Inskc prislrancs,i Nem- loz !e nrč-t za amnestijo glede vseh zločinov ccm v pril -rt. Plebiscit, izvršen na laki podlagi, bi Varšave z dne 1. avgust?: Lo-V Vderron je cd- vclezdrje, ki ,jc bo'-o deležni vsi on.;, ki so se pomen jal -boli krvavo krivico — produ1' anor-po!:avrl v-čer"' zj-uiaj. a Jti^serrr-d cd i de da- S uc'-ele?;!: Kappovega upor?, izvzemši voditelje ' h-ie 'n '< : bistev. Ljubljanski list poz'p;;i bcl-nes. Ni znanoi alt odsdo trdi £mc»-:l Radoliff. | upc-a in eno. ki vili tekom revsedkov »lr " 1 o v! raj stori vse. da prepreči izvršitev toda bržkone ostane z tererak-»m We:farde.i»>1 -'rhrski kcllmi kake z!-rine. Nacijana&sti bedo- takega atei tata na državo, ki j.- — to postavljamo na Počakam kot &m svetovalec polfekilifza3»fcevait, naj se amnestija, razširi na vo-j®1 — Povečana naslednica tiste srbske države, ki ditelje upora, a več ncL bodo zahtevali amnesli-' K v ^OJ"1 razmeroma nsjvec žrtvovala jo tudi za ruhr-ke ti-pornike. poveljnikov. Poljski oddelki na neneketn ozer^'ju raz-orežen«. BEROLIN, 31. (S.) I V • da ic r^kt poljski oddelek, tki je prek M. 7*54cdow>n po ruski kcnjici, mejo, bii lak.oj ra?:- orož.en. »Vcssiscne Ze;piše. da bo la poljski oddelek odveden v njetniški t^bor v Airyfii. Ru-4te predstr^Te «.r> v bližini priu-ke meje, katere pa n:sr> prekoračile. Železniška Italijanska zbornica Zakon o obdffenju vojnih dobithov sprejet. - Načrt zoVcra za pobijanje cen. RfM, 2. Prcdvčeranja seja državne '4bor:iice se jc otvori'i ob 15 poavlja, da je Kameno v prispel v Londcn in se nastanil v Krasinovem stanovanju. Rešlteu tešinsKesa vprašanju Zasedbe in protesti PRAGA, 2. Delegacija i-z cbcin spiškega okraja, ki je bii prisojen Poijski, je prišla v Prago protestirat proti temu sklepu poslani-škega sveta. Protest je podpisalo 85 % vsega prebivalsva prizadetih 'cbčin. Zr' edba teš=in-skega ozemlja, prisojenega Cehosiaviji, se izvrši dne 4. t. m. Ćehoslovaški Narodni svet protestira proti razdelitvi tešinskega, spiškega in eravskega ozemlja. Čeh osi o v aš k o časopisje nadalju'e pretres sklepa o teh deželah. Č!:nki so po svoji vsebir.i nrrni, razen v praških na-rcd.no-demokralskih listih. Moravsko in šle-zijsko časopisje vseh političnih strank je zelo zmerno ćn izraži svoje zadoščenije na tem, da ;e Č eho slavili zagotovljen mir na znotraj in na zunaj. PRAGA, 31. Tukajšnje časopisje posveča številne članke odloku sveta poslanikov. Večina kritizira ta sk'.sp mirno. Tudi češki listi iz Moravske Ostrave ket n. pr. soc:jalno-denio-kratoko glasćlo »Dcch Času« h^ii mirclj-ubrio politiko dr .Bene?2 in primerja niegov uspeh s padcen nasilno- ar istek r a is ke -pclltlke Poljakov. Samo naredno-demokratski praški Hsti in nemški nacijonalci nap; dajo srdito Svet poslanikov in ministra Beneša. čas tudi priznal.-«. Najslavnejša toč'c2 dnevnega reda pa jc bila še vedno zadeva o zakonu glede zaseda pretiranih vojnih dobičkov. Predložile so se v tej stvari razne rcsoiucije, med katerimi tri s strani odbora, od katerih pa je vlada sprejela} le prva dva, s katerima se podiva n?j predloži zbornici načrt zakona, da sc obdačijo rrelira-ni dobički, naj so sc dosegli kakorkoli vsled vojne, in načrt zakona, ki bo omogočil, da sc natančno določijo dobički od barčnih in borznih špekulacij. Pri glasovanju je bil z?kon o zasegi pretiranih vojnih dobičkov spreje'. Seja jc bila zaključena ob m!h fi?fo«!zatils!ie Rosnlslje za teden cd 2. do 7. av^usla 1920. (T'i CŠčipne so štev. 16 nove živil; ke Na oJmcrek: Tc^lenine: 30 dkg po 1'90 kg; Riž: kg po lir 1'50 kg; Sludkor: 15 dkg po 6'— kr 1 Olje; 20 ci. po S'30 liter. Posestniki ubožnišklli izkaznic imajo pravico samo do nakupo* ruija sladkorja. D .- EDINOST- je pričela z daUiVin|iin dnem zopet izhajati dnevno. S tc.u smo ugodili spIoSni želji naroda, a pričakujemo cd nji-^a tudi toz?dcvi.e pomoči . Papir in tipkarske pntreb£2inc za dnevno izdajo zahtevajo ogromne svote denarja, ki jih list ne bo ^o'.agov?l, ako ga ne podpro vsi oni, ki si lakuo odtejiMjo kako liro. Zato ponavljamo danes oklic .na iiuie ..avedno ljudstvo naj zbira za »tiskovni 21.20. Na v čer j nji nedeljski seji, ki je Ila ot^or^ij-j-^^ -E-JSiuost-, ki suio ga priobčili minuli teden, na ob 15, se jc razpravljalo o zakonskem nacrfti, kjćr i>iavi pri;alc|j naiega liata med drugim sle-proti pobijanju cen. Načrt so napadali razni toči- dcčc; ;;Bolj nogo niltdar ,abiino danes dnevno to- jalistični poslanci. Reiaa pravi, da nc bo zakon.....- dosegel znižanja niti omejit\c cen. \ lada da nima Delegacija čeheslovaških sindikalistov pojde v Rusijo. PRAGA, 2. Sir.iikstlistiine organizacije čeških dek vcev so sklenile da pošljejo v Rusijo posebr.o odposlanstvo, da prouči sedanje ruske razmere. Čehoslavija zasedla Cmuat. PRAGA, 2. Ozemlje Valcice on Vitceac v Spodnji Avstri'i z železniškim vozliščem Cmunt, ki ga je mirovna konferenca prisodila Čehcslaviji, je bilo zasedeno preteklo soboto cd čehoslcvaškili čet. ZasedJba se je izvršila brez incidentov. Nemški socijalni demokrati čehoslovaške republike za soddoTiaje s Čekoslovaki. PRAGA, 31. Na -shedu v Toplicah so se izrekle nemške delavske organizacije na Ceho-slt>va6kem v prilog sodelovanju s cehcslovaškimi delavskimi organizacijami in za osnovanje skupne komisije, v kateri bi imela ena in druga stran enako Število zastopnikov. Eksplozija v škodiatb delavnicah. PRAGA, 31. V Škodinih delavnicah v Nyrany blizu Plznja se je zgodila težka eksplozija. Bilo je 19 delavcev ubitih in 12 ranjenih. Materijalna škoda ni velika. - . Iz vez iz Čekoslavije* PRAGA, 31. Komisija za trgovino z i nože m-sivem je dovcKla metalurškim zavodom, da sinep izvezti 20% svojih izdelkov. Cene določi rečena komisija. s tem načrtom toliko pred očmi zaščite konsumen-tov kolikor hoče pomiriti prebivalstvo in ga iz-bodbuditi k proizvajanju. Glavni vzrok viso'i iai cenam ni podraženjc delavnih rok, temveč špekulacije, ki ji tu pa tam daja potuho udi vlad:-, sama s cenami, po katerih prodaja robo, ki jo uvaža iz inozemstva. Zanardi, socijalist, tudi nc veruje v uspeh tega zakona in pravi, da bi se morala poveriti uredba porabe ne oblastim temveč odoborom sestavljenim od poštenih državljanov. Razni drugi socijalistični poslanci so predlagali številne popravke. Pretres načrta sc bo nadaljeval v torek. Razvrstitev p eliti čirih skupin v italijanski zbornih. RIM, 2. Danes se je proglasil izid vpisovanja v posamezne politične .jkup;ne, ki sedaj tako le sestavljene: socijalni demekrati 155, l tidska stranka 99. liberrhu demckrrti 80. re publikanci 10, reformisti 18, liberalci 22, ra-dikalci 58, stranka obnove 33, mešani 18. Sestanek med Giclittijem in Lloydom Georgeom. RIM, 2. Listi se bivijj z vprašanjem predstojećega sestanka med ministrskima predsednikoma Giodattijem in Lloydcsn Georgeom. Temu sestanku se pripisuje velika važnost. Odlična politika bosta brje razpravljala o vseh važnejših vprašanjih mednarodne politike, v prvi vrsti o grško-italijamkem spcru, o jadranskem in o ruskem vpri&scju. Po zaključitvi zbornice, ki se predvideva za nedeljo, če se ne bo razprava o saintgermair^ki pcgodfci preveč raztegnila, bo šel Giclitli nekoliko dni na počitnice, nakar bo odpotoval ckeli 20. avgusta v Lucerno, kjer se bo sestal z Lkydcm Geor-geom. Smatra se, da se bo sesiaJ z G'*>l?tt'jein tirdi franccfki ministrski predsednik Millerand. Poneverjenja pri 115. itaU;^askili pclkih. RIM, 2. 2e nekaj časa sem se je go/orilo o velikanskih poneverjerph v škodo raznh pcl-kovnih poveljništev. Te dni se je sivar razkrila. Ugcto-vilo se je, da je bila na tozadevnem delu cela družba bivših vojakov, ki so prihajali s ponarejenimi listin 3-mi k raznim j>olkom in si dali izplačevati cdpttstnine in druge pristojbine odpuščenih vojakov. Tatinsko družbo je vcdil neki Simoni, ki je Izdajal članom družbe ponarejene dokumente s pečatom neke bolnišnice. Oropanih je bilo na ta način kakih 115 ipoJkov za razne svote v skupnem znesku nekoliko milijonov. Rusko žito ▼ Italiji. NAPOLI, 2. Te dni je priplulo v naso luko nekoliko ruskih parrekov z žitom za Italijo. Parniki, ki so imeli na krovu rdečo zastavo 5 srpom in kladivom, so bali sprejeti zelo navdušeno s strani pristaniškega delavstva. Italijanske čete n*o zapustile Valone. RIM, 2. (S.) Vest, ki jo je priobčila neka francoska, agencija, češ, da se je italijanska posadka v Valom umaknila iz mesta in da je bro-dovje otvorilo ogenj pred iekrcanjem novih Čet, je popolnoma neresnična. lažnika, buditelja in varuha. Časopisje je velesila in merilo moči \sakcya naroda. Gorje ljudstvu, ki nc more potom listov izražati svojih želj, pritožb in zahlcv! Otopi, izgubi polagoma svojo samozavest in poštare brezpraven suženj. Ali hočemo to? Ne, dokazali kočciuo nasprotno: da smo še tu, močni in cd: .1 okoli naše Edinosti^, da bomo živeli, ker hočemo živeti, kljub vsemu in proti vsem! Dokazati hočemo, da smo pripravljeni na največje žrtve, dobro vcdoč.da narod, ki ni pripravljen na največje žrtve — ni vreden svobode in ostane večen hlapec! Posnemajmo v tem oziru naie nasprotnike, ki imajo v samcin Trstu štiri velike dnevnike! In mi, ki nas je tosiran premirnc črte preko pol milijona, naj ne zmoremo enega dnevnika?! In to posebno sedaj in v teh razmerah? Od nas je odvisno vse. Malo dobre volje in vse bo dobro. Zato vsf, možje in matere, mladeniči in dekleta, društva in posamezniki, vsi na delo za našo Edinost-! Zbirajmo naročnike ob vsaki priliki, raz$irjr;mo list do zaJnje koče naše lepe zemlje ob AJriji in spominjajmo se ga ob vsaki priliki,' veseli in žalostni, in zbirajmo za "tiskovni sklad »Edinosti«, tega glasnika naših gaženih pravic, da bo za mogla izhajati vsak dan, kot borilec našega naroda, kot živ opomin našim nasprotnikom. Vsnka številka naj prinaia darove za njen -tiskovni sklad . da dokažemo nažo voljo in moč do življenja! Tu smo bili, tu smo in tu hočamo ostati! — Pole tega se obračamo do naiega razun-mStva in do vseh, ki znajo le količkaj šakali pero, naj pridno zalagajo nai list s članki in dopisi iz vseh krajev zasedenega ozemlja, da bo list zanicir, z bogato, raznovrstno vsebino in da bo v resnici glasnik vsega zasedenega ozemlja! Uredu^ako osobje je žalibog premaloStevilno, da bi zmoglo vse samo. Zato pridružujemo klicu za gmotno pomoč, Se klic po dnievni pomoči, na vse, ki so dobre volje in ki jim je blagor naiega ljudstva v rcsnici pri srcu! Z neomajno vero v zavednost nalepi ljudstva in v požrtvovalnost vsega naiega raiBanl-štva po mestih in na deželi, ki s tem na&im ljudstvom stoji in pade, kličemo vsem :-Na dele! - UREDNIŠTVO IN UPRAVA. Kultura. S sobotnim popoldanskim \ lakom, kt vozi iz Trsta na Kozino, se je peljala tudi mciana italijanska družba: vojaki, reki gospodje in gospodične. Pri Sv. Ani je stopila v isti vagon tudi gruča okoličanskih mlekaric, ki je, sevč, govorila slovenski. Nekdo iz omenjene družbe jih je pa brez vsakega vzroka nahrulil: »Perche parlano questa brutta lingua vigliacca, che non capiscono nenunc-no i zingani?! Faremo tutto per estinguere quesU razza!« (Zakaj govore ta grdi, trapasti jezik, ki ga ne razumejo niti cigani?! Vse storimo, da iztrebimo ta zarod!) In kot v podkrepitev tega je drugi iz čestite družbe dodal: *Ande a Lubiana!- (Pojdite v Ljubljano!) Naše kmetice, ki zalagajo Tnt z mlekom in zelenjavo, sc za ta izbruh niso zmenile in so naprej čebljale — po slovensko. Tudi kultura! Kaj aaj pilem? Prejeli smo. Po tolikih duševnih mukah ie res čudež, kako morejo uredniki izpolnjevati svojo službo, ko je meni nemogoče niti misliti na tov da bi napisal kaj za javnosti Res, železne kože morejo imeti uredniki! Pri štavilkf »E-dinosti«, ki je ixšla po Atilovem nastopu v trstu je neko tukajšnje neumno laško trobilo zabaTijalo. češ, da je nekako — jokavo nastopila. Res je to. Uredništvo je tudi samo priznalo, da mu je bilo v takem položaju nemoino ustvariti kaj boljtega* Jaz bi pa vprašal vse one naše nasprotnike, ki so bili iu leta 1915-, po vandalizmu nad njih glavnim glasilom in nad vsem, kar se je tedaj uničilo pod zaščito bhie vladavin«: kako so se oni počutili tedaj? Je-li en sam njihov Ust napisal vsaj eno vr- »EDINOST« šter. 151. stico v tolažbo obupanim somišljenikom?! Nobeden si ni upal črhniti! -Edinost« je tedaj odločno obsodila vandalizme, med tem ko je -L'Indipen-dentec že prej nehal izhajati. »Piccolo« pa je ustavil delovanje kritičnega dne. Zasmehovale! naše »Edinosti« gotovto nis« biM v Trstu, ko je podivjana druhal uničevala imetje laškim podanikom in zasmehovala vse, kar je bilo najdražje neodrešencem! Sn.o-li mi Slovani le z besedo ali dejanjem odobravali vandalizme? Ne in ne! Mi smo obsojali in pomilovali — zato pa se nas sedaj plačuje z uničevanjem vsega, kar smo si v potu obraza ustvarili tekom 40 let!! To mislim, da bo dobro povedati onim. ki imajo voljo rogati se nesreči! — Pripomba uredništva. E, vprašali bi se lahko še dalje. Tako n. pr.: kje so bili tedaj, ko je avstrijska vlada že v se pripravila za poncmčecjc njihove /.avlične a-kademije in dosledno temu za narinjevanje nemške ga življa v vso pomorsko službo, kar bi, seveda po-menjalo, izrinjanje domačega življa?! Dejstvo je, da je tedaj odločno nastopala proti tem poizkusom : ponemčevanja našega plovbencga, trgovskega in gospodarskega življenja — edino le naša -Edinost-! Dejstvo je, da se je svoj čas, v znani aferi, »Edinost« brezobzirno zavzela za njihovega italijanskega poslanca Gasserja! Dejstvo je, da je ta gospod v razgovoru z našinci odkrilo izjavil, da so se Slovenci kav al irski obnaiali! In sedaj, k© nas je zadela najhujša nesreča, nas zasmehujejo, češ da smo plašljivci, ker da se ne znamo niti pošteno braniti. One dni, po tistem nesrečnem črnem torku, je rekel neki Italijan zasramovaje, da smo vigliachi«, ker si ne upamo veljavno odbijati ob-dolžitev, ki se pišejo proti nam. V kakem stanju so bili pa oni po izbruhu italijanske vojne?! Naš dopisnik tu gori pravi, da niso imeli tržaški Italijani niti enega lista, ki bi se bil upal pošteno nastopiti. Kako neki. ko pa sploh niso imeli nobenega svojega lista!! Kajti, kar je bilo v onem času v Trstu na dnevni žumalistiki, to je bilo vse ali vzdrževano in plačano od avstrijske vlade, ali pa celo direktno v službi avstrijske policije! Takozvani italijanski časnikarji so bili biriči in hlapci avstrijske vlade! To je resnica, ki so jo odkrito priznavali tudi pošteni Italijani. Tako je rekel nekdo v razgovoru z nami: »Sramota za italijan-slvo Trsta je, da izhaja tu sedaj cn sam opozicijo-nelen list in še ta je — slovenski!« Resnica je. da so si tedaj pošteni Italijani puščali dan za dnem prevajati naš list in da so mu tudi dopošiljali dopise. ker drugam sploh niso mogli pisali! In laki ljudje, ki jim je prvi vihar vzel vso sapo, ki so zlezli na kup zc ob prvi nevarnosti, ki si skoraj dihati niso upali, ki so — da-si notorični irreden-lovci —- na svojih hišah razobešali črao-rmenc zastave ob vsaki avstrijski zmagi proti Italiji, in so na svojih magazinih nabijali napisi: Sudito austria-cof ker so se jim hlače tresle kakor paglavcu pred očetovo šibo: ti ljudje si upajo očitati nam, ki se j v tisočkratno težav nejšem položaju v edemo tisoč-j krat dostojneje in vredneje naroda, ki ima zmisla za dolžno spoštovanje samega sebe in zmisla za ' dostojanstva svojega naroda. Nam je pač legla ža- : lost na di-šo. ali ves udarec ni mogel irušili v na- i šem narodu moralične konstitucije. Taka je razlika , med nami in njimi, ki so v strahu pred bajoneti igrali najmizerneišo figuro in ki so šele pod zaščito bajonetov postali — junaki! Redki glasovi. — Nismo vajeni pravičnosti od strani italijanskih listov, zalo konstatiramo s tem večjim priznanjem lojalnosti lista La Liberta*, ki jo je pokazal v dveh svojih zadnjih številkah nasproti Slovencem. In to tembolj, ker je to gladilo nekdaj najbolj italijansko mislečih macijancev. Že v predzadnji številki je priporočal povodom prva-ških dogodkov merodajnim činiteljem več upoštevanja mišljenja in spoštovanja navad našega ljudstva, v zadnji pa piše z ozirom na žalostne dogodke v Trstu in drugod: i Mirno kri! (1 nervi a posto!) Položimo so'zo in cvetje na grobove splitskih žrtev. Bil je to tragičen dogodek, ki je razburil in razžalil srca vseh Italijanov, in gotovo je obžalovalo ta brutalni čin maloštevilnih zlobne-žev še celo hrvaško prebivalstvo mesta Split, ki živo simpatizira z vsemi Italijani... Krivično bi bilo tedaj naprtiti vsemu Splitu in hrvaškemu ljudstvu sploh krivdo tragičnih dogodkov, ki so kot v čaru povzdignili vso Italijo. Ali še bolj krivična je reakcija proti caiim someSČanom slovenske narodnosti. Če oni goie iredentizem, ki ini ga ne odo-bravamo, moramo mi poskrbeti, da ostane njih politično delovanje v pametnih mejah. Ponavljamo in bomo vedno ponavljali, ker je za nas kot verska resnica:Umiritev in pobratenje med Itali-jani in Slovenci v beneški Juliji je politična potreba prve vrste. In dolžnost nas. odrešenih Italijanov j je. da prepričamo tudi *naše brate iz kraljestva* j o tej najnujnejši potrebi. Knr se je zgodilo v Trstu ! in Puli. je sramota za kulturen narod, je sramota posebno za narod rimskega pokoljenja. Goričani, nc poslušajte hujskajočih glasov, ne bojte se brez potrebe. Naša bran je izročena danes vsemu narodu italijanskemu, narodu, ki mu je Bog izročil posebno poslanstvo. V imenu tega poslanstva. Goričani. Vas vabimo. Vas prosimo imejte trezne glave in mirne živce!« — To so res redki glasovi, to so izjave, ki se prav erdko slišijo od nasprotne strani. Zdai ugotovlja to tudi zadnia *L'Idea del popolo in pravi:-Vsakemu svoje (pravice!) Tako govori in t:-ko inora ravnati dandanes vsak, kdor hoče veljati za resnega in pametnega politika. — »Gor. Straža«. La Societa del coliello imenuje »Piccolo naše spipičarje« in odkriva o tej zarotniški zvezi strahovite reči. Jaz sem nato poslal sPicco!u< sledeče poročile o pipčarjih: »Dragi »Piccolo!« Jaz o *pip-čariih* Še veliko več znam, kakor Ti. Predsednik pipčarske zveze v Trstu ni Jugosloven. ampak ilotentot. Vsi pipčarji morajo pri sprejemu priseči, da bodo s pipcem vsem čifutom odrezali nosove. Iz teh nosov bo izdelovala pipčarska zveza z o. z. mortadello, ki jo bo predsednik sproti pojedel. Sedež pipčarjev je bil v tržaškem »Narodnem Domu. = To sobo sem si pred 14 dnevi osebno ogledal in videl tam strašne stvari. Pod sobe je bil izdelan iz samih ročnih granat, ki so jih pipčarji na vseh frontah čifutom v najhujšem boju odnesli. Na steni jc viselo nič manj kot 17 strojinh pušk, a na strop je bil privezan oni strašni 35 cenlimeterski mož-nar, ki ga je zajel čifutski bataljon pri 17. soški ofenzivi na vojne dobičke. Sedemnajst pipčarjev jc sedelo okolu tega možnarja na šrapnelih, iz vsakega žepa jim je štrlela ročna granata, ki so jo imeli tudi kot privesek na verižici ure. Saj si tudi Ti pisal pred nekaj dnevi, da je oblast debila med ruševinami »Balkana«, načrt z natančno označbo le sobe pod imenom »Munitionszimmer.« No, vidiš, in ravno to sobo sem videl jaz tik pred napadom na »Narodni dom«. Odtod jc prihajal oni strašni pok med požarom. Kaj se jc zgodilo s pipčarji, ne vem, a slišal sem, da brusijo noč in dan pipce. S pozdravom Tvoj M. B., Gcrica. Cenznra v zasedenem czeailju ostane šc v rdjavi. Iz Rima javljajo, da je poslance Mala-lesla dobil na sveje vprašanje, naslovljeno na ministrskega predsednika, ali se namerava odpraviti cenzura v zasedenem ozemlju, opu-s ti vsi tezadevne avstrijske zakone, odgovor, da ie v zasedenem ozemlju z majhnim1 izjemami še v veljavi prejšnja zakonodc^a. Vlada je že predložila zakonski načrt za aneksijo Tirola, kjer se bodo uveljavili italijanski zikoni, ipri-la£odivši >ih z doslej veljavnimi zakoni. Sod-nijyke t>blasti v zasedenem ozemlju morajo še v edno po do4<3-čbaii avstrijskega z.ikona dati zapleniti lisi, če 4trši določbe tega zakona. Vzroki alkoholizma. Eden največjih sovražnikov našega naroda je alkoholizem, to je nezmerno pitje alkoholnih pijač: vina, žganja, piva, likerjev itd. Največji sovražnik je, kar jc v nas samih, ker nam zastruplja naše telesne in duševne moči. ker požira ogromno narodnega kapitala — Slovenci zapi-jajo na leto več milijonov — ker se ga premalo zavedamo ia se vse premalo borimo proti njemu. Vzroki te strašne bolezni našega naroda so sledeči: I. Nevednost. Ljadstvo se brani pouka o žalostnih posledicah pijančevanja, zlasti žganjepitja. *sled trenotuih prijetno-mamljivih vtisov alkohola na človeško dušo in nepoznavanja alkoholovega kvarnega učinka na posamezne organe človeškega telesa. 2. Podedovano nagnenje do alkohola. Zdravniki trdijo, da je 50 odstotkov vseh pivcev podedovalo pijanost od svojih staršev. To nagre-nje do alkohola je tem silnejše, čim več rodov jc bilo vdanih pijančevanju. Že stari zgodovinar Pia-tarh piše: »Pijanec rodi pijanca«. 3. Množica gostiln in žganjeknkov. Čim več jc prilike /a pitje, tembolj se je ljudstvo oprijcmlje. Ogromno število gostiln po mestih in na deželi zvablja ljudi dan-nadiin k pijančevanju. 4. Pivske navade. Brezštevilne pivske navade v najrazličnejših oblikah in prilikah pri vseh osebah brez izjeme stanu in poklica, so krive, da se mnogo ljudi vdaja pijančevanju. 5. Ubcštvo. Slabe gmotne razmere, borna stanovanja, bolezni itd., so premnogokrat krive, da ljudje iščejo utehe v pijači. — Kakoi smo rekli, pomeni alkoholizem sploh učinke alkoholne nezmer nosti na človeka. Posebej pa razločujemo štiri vrste alkoholizma: Hitri slkoholizem je tisti učinek alkohola na človeka, ki se javi kot pijanost to jc kot raimogredoče omamljenje osrednjega živčevja, zlasti možganov. Trajni alkoholizem je svota vseh alkoholnih učinkov, ki se pokažejo kot bolestna iz-prida človeških organov in od teh odvisnih duševnih pojavov. Osebni alkoholizem so vsi škodljivi učinki trajne zlorabe alkohola pri eni osebi. Socijalni alkoholizem pa je, če se to duševno in telesno zlo pojavi v kakem socialnem telesu n. pr. v družini, družbi, občini, deželi, narodu ali državi. Socijalni alkoholizem je postal tudi bolezen slovenskega naroda. S tem ni rečeno, da je slehern Slovenec nagnjen k nezmernosti, pač pa učinkuje množina alkoholno bolnih, hote ali nehote, tudi na zdrave ude družbe, tako. da se polagoma izpodko-puje zdravje, nravna in gmotno moč vsega naroda. Izgubljenka. 11 letna Ivanka Zore se ni več vrnila iz prodajalne tobaka, kamor so jo bili stariši poslali z nekim naročilom. Deklica ima plave, pristrižene lase, oblečena je v črno obleko z belimi črtami in obuta v čevlje iz belega platna. Kdor kaj ve o dckl-ci, je naprošen, da javi na naslov, Perdan Alojzij v Spodnjem Skednju (Scala Lcgnamc). Uradne vesti Mestna zastavljalnica. Danes v torek, 3. t. m. prcdpoldne se bodo prodajali razni dragoceni predmeti serije 145 cd it. 22301 do št. 23100, ki so bili sprejeti v mesecu novembru 1919. Popoldne prostovoljne dražbe. Statistika tržaškega prebivalstva. Mestni statistični urud je izdal ravnokar svoje 30. demogra-fično (Ijudopisno) obvestilo za teden od 18. do 24. julija, iz katerega posnemljcmo nastopne podatke: Dne 1. majnika 1920. se je cenilo tržaško prebivalstvo na 234.751 duš. V rečenem tednu se je rodilo 115 otrok, in sicer 59 moških in 56 ženskih, a med njimi 97 zakonskih (46 m. in 51 ž.) in 18 nezakonskih {13 m. in 5 ženskih). V isti dobi je umrlo S4 oseb. 51 moških in 33 ženskih. Iz tržaškega življenja Sin strelja! proti očetu iz revolverja in ga nevarno ranil V ul. Canova na št. 9 stanuje družine Jur-ven, mati z dvema sinoma in š4irimi nepreskrbljenimi hčerkam:. Najstarši san ima 22 let, imenuje se Lucidan ler je v službi pri »Banca CcmmerciaJe«. Njegov brat se imenuje Ivan in je 18 let staj-. Oče -te družine Julij Jurvan, tesar jx> poklicu, -katc-reinti je sedaj 45 let, je za-pustli svojo družino že pred kakimi 9 leti. Živel je namreč ločen od ©voje žene na Reki. Pretekle pokole je prišel nenadoma, v Trst, kamer ga je gnMa želja, da bi se zopet sprija-znil s svejo že no in se povrnil v družino. Temu -klepu se je protivi! predvsem njegov nar starši Lucijan, ki se je dobro spominjal svojega očeti iz mladih let kakor tudi vse nesreče, ki ;e prišla nad družino po očetovi krivdi. Že pred c s. mirni let: je izvedel Lucijan Jurvan, da je živel njegov oče v -ljubezenskem razmerju z neko -tebakarnardeo v ul. Ginnastica. Nikdar pa se mu ni posrečilo, da bi izvedel tudi ime le ženske, ki je bila vzrok vsej njihovi demači nesreči. Razumljivo je torej, da se jc sin trdovratno upirrl povratku takšnega očeta. To pa je neskenčne r?zburiio in raz žalilo očeta, ki se je čutil gleteko ponižanega. Jezen je odšel iz stanovanja, izustivši nekoliko groženj na naslov svojega sina Lucrjana. Ni imel miru in v nedeljo je hodil ves dan ima je ukazal, a&j gresta ž n"m v vežo hiše štev. 16. Tu je začel na:prej kričati na starejšega sina Lucij ane in ovu je 'tudi dal en cvrk. Zatem pa je začel \ihtcti proti njemu gc.rjačo. Da bi očeta prertrašil, je Lucijan izvlekel revolver in orožje je peknilo. Oče je KI zadet v trebuh in nevarno ranjen. Na lice mesta so pritekli trije kr. stražniki, ki so arefciraH oba mladeniča, dočim je bil njun oče odpeljan v bolnišnico. Tako *e je vršila ta družinska tragedr.ja po besedah staršema s:na Lueifsna, ki ;e bil zaslišan na komisar! jalu v ul. Bachi. PoJicIja zasledila nevarno bando vlomilcev. V«emostni cHoti se je posrečilo izvohati, da se je osnovala v našem mestu družba vlomilcev. Vodja te * bratovščine« je bil neki Dunaj-čan po imenu Emil Fucis. Policija je tudi izvedela', da <-o ti poštenjaki »smeravali okrasti tiskarno Hermanstorfer v ulici Giotto št. 2 in ravno tako tudi zlatarnico Cavallari v ul. S. Lszzaro. Seveda so bile uperjene pazne oči policijskih organov proli tema tvrdkama ali tudi tatovi imajo dober nos ter so takoj opazili, da n; vse v redu ined njtmi in policijo. Najbolj se jc prestrašil sam Fuchs, ki je sklenil, da jo .popiše iz Trsta. Ali ni se mu posrečilo. Ravno ko jc jc mahal s kovčegom v reki proti postaji, je bil aretiran pri Rdečem mostu in je moral v zapor. Zanimivo je, da je hranil svoje vlo-miino oredje v neki javni hiši v ul. Toro, in sicer v sobi prostituke, ki sliši na ime Mcrija Sferza. Ravno je bil pri njej na otisku njen ljubavnik neki — Orlatido Loich, — ko je potrkala pc:ic:.ja na niacia vrata. Preiskali so sebo in natii razno tatinsko orodje. Pro-stHutka je Izjavila, da je pustil pri njej to orodje Fuchs. To pa ni nič pom-agalo ni njej ni njenemu ljubavniku, kajti oba sta bila aretirana. Drugi člani poštene družbe se še skrivajo, a se pridno iščejo. Velik požar pri Sv. Andreja. V nedeljo okoli dveh zjutraj je izbruhnil na postaji pri Sv. Andreju nevaren požar. Užgal se je neki vagon, poln sodov z bencino. Tekočina, ki se je začela takoj razlivati okoli vagona jc začela goreti povsod naokoli. in v kratkem jc bil na postaji velik plamen, od katerega se je larelo nebo. Ogenj se je hitro razširil šc na tri druge rajone. Na enem je bila naložena tudi bencina, dočim je v dveh bil špirit. Postajenačclnik je klical na pomoč ognjegasce, ki so bili takoj na mestu požara. Po eni uri napornega dela se jim jc posrečilo omejili požar, toda vagoni z robo vred so bili popolnoma uničeni. Škode jc 400.GG0 lir. Žalostna smrt vojaka Rajmond Ottcnzi, vojak 172. pešpolka brigade Sassari, ki je prišla pred kratkim v naše mesto in ki je sestavljena od Sar-dincev, se je sprehajal včeraj popoldne okoli 6. po pomolu v pristanišču pri Sv. Andreju in gledal v morje. Spomnil se je. da bi si lahko okopal noge, ravno se mu je nudila lepa priložnost. Zul jc čevlje in šel po stopnicah tik do morske gladine. Sedel jc r.a predzadnjo stopnico in si začel prati nege. Ko si jih jc okopal. je vzel iz žepa nož in si začel rezali nohte. Pri tem opravilu pa mu jc nakral prišlo s'abo ali se mu je izpoddrsnilo. vojak se je prekucnil v vodo in ni več prišel na vrh. Neki civilisti, ki so videli nesrečo, so tekli na dotično mesto z namen®«), da bi rešili nesrečnega vojaka. Posrečilo se jim ga je spraviti iz vode, toi?a revež je bil že mrtev. Tudi mrtev jc še vedno držal krčevito v desni roki nož. s katerim si je obrezoval nohte. To svedoči. da se mu ni izpodrsnilo. temveč da se jc onesvestil, ko je šc sedel in da je v nezavesli padel v vodo in se zadušil. Nesreča z avtomobilom. Včeraj sta bila sprejeta v tukajšnjo bolnišnico dva kmeta iz Buj, neki 25-Ictni Alojz Stanič in 19!ctni Karel Antonini. Bila sta hudo poškodovana skoraj po celem telesu, ta-korekoč zmaščena. Z drugimi tovariši vred sta se peljala včeraj iz Buj v Umag na avtomobilu, kamor so se šli kopat. Na povratku pa je prišel njihovemu avtomobilu nasproti drug avtomobil. Hoteč se mu umekniti, je krmil šofer na stran, toda preveč močno, tako da se je zaletel avtomobil ob neko hišo. Oba — Stanič in Antonini — jc pri tem stisnilo proti zidu tako močno, da sta bila reveža vsa pokvarjena in pohabljena. Oruštvene vesti Odbor Telovadnega drnštva » Sokol« na Vrdcli ima danes, v terek, 3. avgusta ob 21.30 redno sejo. Naprošeni so vsi odborniki in odbornice, da se je gotovo udeleže. Poslano*) 0b priliki odhoda pozdravljam ysc cenjene odjemalce, prijatelje in znance. (73) FERF1LA, Sežana. < Ob priliki odhoda kličem vsem cenjenim orljeaialcem, prijateljem in znancem zbogom ! MACAR0L, Sežana. 74) *) Za članke pod !en; naslovom odgovarja uredništvo !e toliko, kolikor t.u veleva zakon. Iz Marczig na Koprščini. Bo že tri mesece sem, kar nas je ponovno tolažil glas o skorajšnjem odstopu komisarja Padovana. S prvega smo sprejemali to vest z velikim veseljem; kmalu pa se jc to čuvstvo jelo ohlajati, dokler — slednjič — sploh nismo več verjeli, da bi se skoro iznebili tega nesposobnega lunkcijonarja. Svoje nezadovoljstvo — da nc rečemo: jezo — smo tudi izražali na zunaj ob vsaki priliki, tudi spričo orožnikov. Da bi videli, kako je ta naš komisar letal po Kopru od prijatelja do prijatelja. Češ. da mu ni več obstanka, da ga ljudstvo sovraži in da mu grozi. Pa ni prosil — kakor po navadi — nasvetov, marveč kake službe v Kopru. No, ker so njegovi koperski zaščitniki usmiljeni ljudje, so mu ugodili, da bo — kakor svoj Čas, ko ni bil Se tenente in »fascist* — urejeval akte po številkah na glavarstvu. In mož. ves zadovoljen, nas jc vzradostil z vestjo, da skoro zapusti Marczige — seveda iz lastne volje. Mi. od vekomaj dobrodušni občani, mu želimo v novi službi vse dobro in obilo sreče, povsem pa poštene družabne samovzgoje — in to v dobro njegovi lastni deci, da bo deležna drugačne vzgoje, nego jo jc imela doslej. Po znani odredbi glavnega civilncga komisarijata v Trstu, je naš komisar malo pred svojim odstopom imenoval občinski zastop in njega predsednika, ki je pravzaprav — on 6am. Da-si se jc to imenovanje izvrfilo od zgoraj in nc s sodelovanjem ljudstva, vendar smatramo to za korak naprej. Sicer pa bomo že še poročali, ako bi se kateri poznanih korita; jev ne hotel izpremeniti v pravega zaščitnika ljudskih koristi. To in slične reči opravimo lahko med seboj pod občinskim hrastom na trgu. Ravno tako se lahko pomenimo tam o najnujnejših občinskih potrebah, kakor so: da se uvede zopet rmareževski jezik« v občinski urad, da se dajo čimprej izbrisati listi nedostojni napisi na zvoniku, na zidovih, šolah in na hrastu, ki so neljub (ako ne ostuden) ostanek---; da sc popravijo čim prej razdrte ceste, da sc vendar enkrat odpre poštni urad v Marczigah. ko držimo vendar že dve leti v roki dotični dekret — dovoljenje, itd Na svidenje spod lipo-, oziroma pod našim hrastom. — Več občanov. KITARO, mandolino in dve mandoli, dobro ohranjene, kupim. Naslov pove uprava. 75 KROJAŠKI pomočnik iz dežele išče dela. pri upravi. Naslov 76 2ENSKA pisarniška moč s prakso, zmožna vselj pisarniških del v slovenskem in nemškem jezi ku, želi nastopiti primerno elužbo v mestu a' na deželi. Naslov pri Upravi. 11 GOSPODIČNA srednje starosti želi znanja s trgovcem v svrho ženitve. Le resne ponudbe pod -št. 40* na upravo. 80 ODDAM trgovino zelenjave na dobrcin mestu Ul. G. Vasari št. 21. - 81 14LETEN DEČEK, dokončal ljudske šole, želi vstopiti v trgovino kolonijalnega blaga. Naslov pr upravi. PRODA SE v malem mestecu v Jugoslaviji eno-nadstropna hiša, v kateri se nahaja staroznanr prodajalna Pojasnila v ulici Valdirivo št. 29, Mlekarna. 78 IŠČEM dnevno 200 do 600 litrov mleka, in tudi več. Ponudbe pod Mleko na upravo. 79 PIANINO glasovir kupim. Mirodilnica Žigon, Trst ulica XXX. oktobra 8. 83 BIVŠE vojne ujetnike v Rusiji, prosim podatkov o Avgustu Druiovka iz Vipave. Služil jc pri 97 6. Ujet v Karpatih. Zadnjič pisal 15. junija 1917. iz Milikes, gubernija Samara. Troske povrnem. Jožef Drufovka, Vipava. 84 SLOVENCI POZOR! Prodajo posestev, hiš, vil, gostila v Jugoslaviji, posreduje za kupce iz zasedenega ozemlja pisarna nepremičnin Franc pl. Zagorski, Maribor, Bavarska ulica. 3. 85 7n flsKounl sRlad „Edinosti" _ Marija Čok 10 L. Eliza Blažič 5 L, Ema Bartl 50 L, Milan Znideršič, Matenjavas 30 L, Idričan 15 L. — Vesela družba pri kozarcu vina 33 L. DAROVI _ Za družino Tornič darujejo: Neimenovani 20 L. Ema Bartl 10 L. nabrano v Narodnem domu v Barkovljah L 132.70. Borzna poročila. Tečaji: Trst, 2. avgusta 1920. ■490 2050 Jadranska banka Gerolimich Cosulich Libera Tricstina Lloyd Lussino Marlinolich Oceania Premuda Tripcovich Ampelea Cement Dalmalia Cement Spalato Krka OKK.ESTRON, nov, za plesne dvorane se proda na Opčinah pri Jožefu Besednjaku, (kavama). 86 POZOR: Prodam takoj spalno •steljama. Opčir.e 378, I. n. sobo dvcina po-48 POTNIKE IN KRAJEVNE ZASTOPNIKI, pod ugodnimi pogoji sprejme Drag. Starcc glar. zastop. Vzajemne v Barkovljah. 66 ŠTEDILNIK se proda. Bric, ulica XXX. Ottobrc 14 (ex Caserm:«). Trst, 2. Neprcpcčalene krone avstrijsko-nemške kror.e čehoslovaikc krene dinarji leji marke dolarji francoski franki švicarski franki angleški funti, papirnati angleški funti zlati rublji napoleoni Švicarski tečaji. 535 745 2115 2300 360 490 592 560 625 398 411 505 avgusta 1920. 10.--10.50 • 10.-10 50 37.-38,— : 94.-96.— j 46.--47,— | D". MBfiCEK LESPOIS ZOBOZRAVNIK Trst, Corso Vittorlo Emanuele II?. 24,1. sprejema od 9-12 in od 15-18. Brczbolestno izdiranje zob, zlate krone, zlati mostovi brez neha. — Vse po moderni teh.ukt, ameriški In švicarski sistem JOSIP STRUCKEL Trst, vojel Via Nuova-S. Caterina. Velika izbera. vsakovrstnega blaga za mošk< inienske. — D ago za suknje, žamet, b^ hant, sm'Ic, etamin ter raznih predmetov za okr;*s oblek. Vse po znižanih k -nkarenfinU: ceiiab. a. 9 felHlMiill Trst, Corso Jrtev. 15 il__46- Kupujem srebrne itrons in goSdinpo najvišjih cenah 18.25—18.40 142.— 143.— 210.— 220.— 6°.-69.50 86.-88,— 30.-31.— 66.-67.— Opusti se radi družinskih razmer starn, PODLISTEK Branka. Avgust Šenoa. — Pesi. M. C—c. (26) Držeč z eno roko velik ki.hinjski nož, z dru-«Jo pa glavo češnja, me je opazovala vredna gospa s svojimi velikimi očmi tako ojstro, kakor sv. Peter dušo, ki se vtihotaplja v raj. Nu. ta pogled me ni preplaši! ninialo. ker je bil rdeči napihneni o-braz gospodarice tako dobrodušen in pošten. Skočivši z voza in pozdravivši jo prijazno, sem ji rekla, kdo serr in ni kako nevolio sem sredi zime naletela v Jalševu, da mi sedaj ne preostaja drugega, nego da se namestim v gostilni, dokler mi nc popravijo stanovanja in dokler si nc uredim kako svojega malega gospodarstva. Mesarica ie perdečela še bolj, zamahnila silovito s kuhinjskim nožem ter se spustila v smeh: E, da! To je Sitičkino maslo! To ste si mogli misliti. Aj, to vam je gospa od glave do pete, to jadra vsake nedelje proti cerkvi v sami svili, da vse šumi, a tam pravijo, da nima ni celega robca, ne srajce, fuj. PiSkava gospoda je to, a vsa ta naša 5oIa, odpusti Bog. steniSče. Da vam niso oprali poda, niti zakurili peči in ogreli sobe. in poleg prešitkov da bi spali? Fuj!« Dobra gospodinja se je na to obrnila, poklicala hlapca ter mu zapove-dala, naj nese mojo skrinjo v sobo št. 1 v prvem nadstropju, a juha je — je rekla — ravno zakuhana; preoblečem naj se, in obedovati da bom mogla ▼ posebni sobi. Po tem nekoliko bahatem ali iskrenem pozdravu sc mi je duša nekoliko pomirila ter mi je odleglo od prve žalosti. Sobica moja jc bila nevelika, ali tiha in izredno čista. Tu ni bilo nikakega razkošja, ampak starinska priprostost je vladala v prostoru. Vse je bilo belo kot sneg: pod, zastori, postelja in pokrivala. Razun postelje je stala tu omara, miza, dve tri solice in umivalnik. Na zidu ie visela argavska ura, in tu maček s pre-gibajočimi očmi. zatem slika Napoleona Velikega, cesarice Marije Luize in svete Genovefe. Mala jamica je to, gnezdeče, ali čisto in udobno, da sem sc spominjala svoje male sobice za cerkvijo sv. Petra. Seveda sem sc takoj pogodila z gospodinjo za stanovanje in hrano in to za tako nizko ceno, da sem sc kar čudila. Moja gospodarja sta čestita grajanska človeka, hrana je prav dobra, stanovanje čisto; v toliko sem prav zadovoljena za prve materijalne potrebe, a potem bomo videli še le, koliko moreš doseči tu više, idealne. Moja draga mesarica jc ob enem živa kronika nc samo slavnega mesta Jalševa. ampak tudi vse okolice. Ona pozna v dušo vsakega velikaša, malega plemiča, župnika, trgovca, židovskega kramarja, pozna vsako gospo; kako sc gospodari, kako zaslužuje in dela — kdo napreduje, kdo nazaduje. Nc misli, da jc le prazna klepetulja, ali da bi ji bilo v posebno slast, če more temu ali onemu prišiti kako krpico, kakor znajo to jezikave babe. V nji je poštenega srca, iskrenega kakor na dlani. Veseli se dela in poštenja, srdi se na lenobo, oholost in nepoštenje, na domače propalice in pojedeže, pak ti brije z jezikom vse po resnici, da jo je veselje poslušati. To ti je prava hrvatska žena. ki jih je bilo poprej vse polno, ki ne bi zatajila niti mrvice resnice in ki reci sama, ali nisem srečna? Sicer imajo le velika mesta svoje polne knjige, svojega Bedackerja; a jaz sem ga našla tudi v JalšeV* in to v obliki poštene mesarice. Ta kraj — koLkor morem sodili po pripovedovanju svoje gospodinje — je dovolj zanimiv; tu je raznovrstnega kakor pisanega cvetja po polju; a bo tu tudi ogromnega dela; no, o tem kasneje, draga Mcrmina,"dokler se ne uverim na svoje oči, kaj je. dokler sama s svojim očesom ne razvrstim teh živih ckscmplarov. Ali, na vsak način ti moram govoriti o svojem sestanku z mogočneži in prvaki mesta Jalševa, ki jc središče občine. Lahko je te osebe sešteti, ne da bi se nimalo pregrešila proti statistični točnosti. Tu ti je torej gospod načelnik, gospod beležnik, gospod blagajnik, go-spod župnik, gospod učitelj (tega sem ti že označila v nekoliko črticah), zatem trgovec, mesar, zakupnik daca, Žid, nekak okrajni zdravnik, a na gr?.du je nekoliko graščinskih uradnikov. Moja mesarica pa me, kakor vidim, navdihuje prav dobro; ta priprosta žera ima čudovito ojstro oko za psihološka opazovanja. »Prosim vas, draga moja, varujte se jalševaikih bab kakor ienavicc, govorite malo pred njimi, in ko vam začne strina Kata klepetati to in ono proti strini Bari, niti ne poslušajte ic, kajti, ako bi se vtikali v to kritiko le za mrvico, bodo mislili o vas, da ste vi črnili s svojim jezikom. Ne obiskujte nikdar ene več, nego druge, kolikor je le možno. Z gospemi v mestu morete šc nekako občevati; fine so, ali niso gizdave, dočim »o tu večja trgovina mešanega blaga, na državni ce-ti, z raznimi zalogami na debelo, buhe- svicarsK.1 i ŽENEVA. 2.lS.)Ital. Ura 31.30; nemška mar-.iem, tovarno pokalic in ši onov, na način, ka 13.45; avstr. krona 3.37angl. funt | da se iz nje ustanovi družba z omejenim 21.94^ ; franc. frank 43.25; amer. dolar 5.6S. poroštvom. --Poživljajo se mladi, delazmožni, trgovsko izobraženi ljudje, da se udeležijo tega podjetja. Potrebno je poznavanje slovensk ga ali hrvatskega jezika. Ponudbe z navedbo stroke kaker tudi z navedbo kapitala, ki bi se investiral in reference dosedanje zaposlenosti in izobrazbe, naj se pošljejo pod .Trgovina* na uprave Edinos'i". ŠIRITE „EDINOST* pripoveduje vse do pičice. kar se ji skriva v I doli vse kakor pavi, kakor da so grofice. Načel-duši. pak govori svojo vsakomur v obraz. Vidiš, nikovica ie že tako dobro ženska, ali ne zna go- ... * rs. * * I ___1 *1______T XI A Jn.rfnm nalfn n rtklr.lf 1 U Nt i"11 • r nfl 17 nn. voriti o drugem, nego o oblekah. Sicer pa iz po znate ščasoma vse; jaz pa sem hotela le opozoriti vas, da nc zagazite v nepriliko, ker ste šc mladi; prvikrat ste prišli v tuji svet in tu bodo vse oči gledale na vas. Predvsem čuvajte se pred učiteljevo ženo. To vam je prava kača, a jezik ji jc huji od britve; ta se more izmisliti o vas, da sle pri belem dnevu človeka ubili. Zagrebčanka je kakor vi, neumna sirota, ki pa se tu napihuje ka-( kor da je prva na avelu. Začela je pomagati svo-| jemu možu v šoli. pa sc jc mislilo, da sc s pri- > poročili in protekcijo dokoplje do mesta učiteljice.... Ali, tudi njeni največji prijatelji 0 i'00 Belgrad, Celje, Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovtč, Opi-tija, Sarajevo, Split, Šibenik, TRST, Zadar, Zagreb Obavlja vse v bančno stroko spadajoče j>osle. Sprejoma vlage na hranilne knjižice ter jih obrestuje po 3V«7 a v baneogiro prometu po 8 /,. Vloge, ki se imajo dvigniti samo proti predhodni odpovedi, sprejemi po posabno uv>odnit» pogojih, ki se pogodijo od slučaja do slučaja. Daje v najem varnostne predale (safes). Bančni prostori v Tnt nahajajo: uU Cam dl Rlspacn-.o ul. S. Nicolo Telefon : Štev. I4