Arthur Rimband ______________ __________________________________134 NAŠ DALJNI BLIŽNJI SVET Arthur Rimbaud NININ ODGOVOR ON: Kdaj s prsmi se bova zažela in tjakaj podala, kjer v soncu z nozdrvmi zajela svežino navala bi jutra, ki tebe okopal v vinu bi dneva ... V njem bol krvavečega gozda ljubeč podrhteva; na vejah se z roso zeleno poganjki pojijo, da čutiš, kako se polteno v drget razšumijo. Ti v deteljo mi potonila kot bela bi roža, v sinjino se rdečo izlila, ki zrkla ti boža. V poljani bi se razigrala in v brazde bi leh, kot vino peneče sejala norčavi svoj smeh, 1 v J • • • 1- U XI ker ves, da jaz v igri ljubeči predrzen znam biti, za kite močno te povleči in z usten ti piti 135 NININ ODGOVOR malinasto sladke medice, o cvet moj mesnat! In vetru smejoč se, ki lice ti boža kot tat, in trnu, ki roža zdivjana te z njim nadleguje, in meni - o nora ta glava, ki tvojo ljubkuje. (O sedemnajst let! Tvoja sreča med cvetjem livad! Ravnica le tebe ljubeča, izvir mojih nad!) Potem ko se bova objela in zlila glasove, do grape brž bova prispela, krenila v gozdove... A tam, kot da mre ti srce, bolan boš otrok, proseč, naj ga vzamem v roke in nosim okrog. gledan v telo zibajoče bom s steze zašel, da slišala v leski pojoče bi ptice napev ... Pri tem ti uho bom zabaval, te stiskal z lahtmi, kot dete, ki sen mu uspaval je vretje krvi, ki kroži pod kožo ti belo, kot rožnat nadih, prišepnil besedo veselo, želja mojih stih. Arthur Rimbaud 136 V nas vonj se gozdov bo izlil, ko sončnati žar jim s peskom bleščečim zlatil nebo bo utvar. Zvečer pa ... spet bova podala na svetlo se pot, kot čreda se paši predala razsuti povsod, Kjer drevje, med sinjkasto travo, krošnjami dreves, obdarja s plodovja vonjavo poljano in les! Zvečer iz daljav zamigljale bi kajže vasice in sape pod mrak napihljale v razžarjeno lice dišave nam konjev in krav in toplega gnoja, lenobno krožečih izpar in jedkega znoja živali, srepečih v bleščavo, da v mraku, tam zadaj, zagledaš razkrečeno kravo, ki govno z nje pada ... In babice motna očala, ko dolgi njen nos pogreza se v črke misala in v škrbasti rob kozarcev med preklami pip, ki strašno smrdijo, in ustnic hlastavih pregib, ki še se kadijo, 137__________________________________________________NININ ODGOVOR ko vilica pridno nadeva maščobne gnjatf, in plamen, ki kamro obseva od skrinj zažari na ritnice tolste in bele tega debeluha, ki sklanja se v vroče skodele in željno jih njuha, in gobčka prijaznega glas, mvanjporenčuje, otroka okrogli obraz kot kost oblizuje ... In soha, na stolu sedeča, v profilu ujeda, je starka, ob ognju cemeca, ki nitko napreda. Kai neki le bova uzrla ., , ,., za zidom kolib, ič se prižgana za; v sivino bo šip? ko luc se prižgana zazrla • • f v- r, Kot vrabcek preplašen se sknla bos v gnezdo bezga, za oknom brz senco odkrila, ki tam se smehlja ... Pnsla bos, pnsla, ljuba moia, in vse bo lepo! Pnsla bos, kajne? Pa ce tvoja ... ONA: A KAJ MOJ BIRO? Arthur Rimbaud PESNIK IN CVETJE j Ti zmeraj v ažurni črnini, kjer morje topazov trepeče, predajaš se lilij belini, klistirju ljubezenske sreče. V teh časih, ko kaša nas hrani, rastlinje se muči, gara, jim ljub je okus že postani, ki tvoja ga proza zebra. Izbranke gospoda Kerdrela, sonetje iz davnih Že let, in lilije za Menestrela ter ščira in nageljna cvet. A lilij sploh videti ni! Le v stihu ti, kakor rokavi pregrešnic s korakom Marij, rož belih drget se pojavi. Ko vstaneš, umiješ se, dragi, pod pazduho svetlorumeno, nabuhne ti srajco pis blagi nad peno s spominčic scveteno. Prikladen za duše ljubeče je španski bezeg, tudi mile vijolice, sladko dehteče, k! vile so jih izpljunile!... II O pesniki, kdaj zašume vam rože, med vsemi izbrane, ki lovora peclje rdeče, z oktavami vetra naphane, 138 139 da v zrak jih Banville razsneži, vrtinčaste in krvaveče, in tujcu zakosmi oči, ki plaža mu višek je sreče. Glej, vaših gozdov in livad, podobarčki vi enolični, rastlinja izbor je bogat, kot čepi steklenk so različni. A našo poglej zelenjad, bledično, da smeh te navdaja, v njej jazbeca trebuh se rad v somraku udobno sprehaja. Posnema ti duh le grdobe, ki z lotosov, sončnic jih krade, in tiskane svete podobe za birmanke lepe in mlade. Inodanaoknulorete se z odo Acoke bo ujela, saj lepi metuljček na cvet< marjetk se najraje podela. se z odo Acoke bo ujela, saj lepi metuljček na cvete Zelenje že staro, našivi! Pecivo hrustavo iz trav! Saloni, v vseh barvah cvetljivi! Prehrana so hroščev, ne kač, te lutke zelene in mile, Banvillu le skice - safirji -kizbarvamimunadojile so zvezde zlohotne z vizirji! Seveda, če piskaš lepo, nabruhaš košare glukoze, dodaš še kup jajc na oko, Acoke, bezeg in mimoze! ... PESNIK IN CVETJE Arthur Rimbaud _______________________________140 III Ti lovec, ki brez nogavic prek pušče strašljive dirjaš, ne moreš zaslišati klic, da slabo rastlinje poznaš. Bojim se, da kmalu boš pustil še cvrčkom sledit kantaride, da Rio bo Seino okusil in Fjordi objeli Floride. Zapomni si, dragi, resnico, umetnost ne bo dovolila, da bi evkalipta žebico sheksametromboaovila! Ah, naj mahagonijev les celo sredi naših Gvajan pripravi za opic se ples na veliko radost lijan! Kaj ni rožmarin ali cvetka uvela, po barvi ugledna, nam dražja od ptice iztrebka in solze voščenke je vredna? Kaj bil moj namen je, sem rekel! A ti, če bi proč se odmajal in v senčno kolibo zavlekel, kjer rjav bi opaž te obdajal, uboga svetišča bi čistil, nalike čudaških oaz! Poet, kar pri tem bi namislil, je smešno - ... - oprosti izraz! - IV In grozdi v obdobju pomladi, ki mrak jih je vstaje stemnel, 141 PESNIK IN CVETJE bombaža, tobaka nasadi, vse, kar si na tujem požel! Ker Febus ti čelo stroji, povej nam, kolika je renta slikarja, ki komaj živi? Poserji se v morje Sorrenta, kjer jata golobov že plove; naj kitice bodo reklama za drobna polena mangrove, od kač in valovja iskana! Stih tone v krvava ti gorja, od tamkaj prinaša ljudem, motive snežene sladkorja, ki srčno zdravilo so vsem! Povej, so megle, ki plavijo snežake v pokrajinah vročih, žuželke, ki jajca valijo, lišaj, ki ga z lečo razločiš? Zasledi, saj pot ti je prava, goščave dišeče pomade, ki večno snujoča narava jo vari za naše armade! Odkrij na predgozdju, ki spi, kot gobce razslinjene rože, in zlata jim maža cedi na temne se bivolske kože! Poišči na tratah blaznečih, kjer puhci srebrno dehtijo, nam kelihe jajc plamenečih, ki v oljih dišečih gorijo! Iznajdi bombažast osat, da oslu oči zažare, ker vozlov razplesti ne zna, in rože, ki trdno stoje. Arthur Rimbaud 142 Potrgaj iz žil črnopoltih cvetove kot kamne slovite, kjer v jajčnikih trdih in žoltih so mandljaste geme prikrite! Postrezi nam z burjasto šaro: na pladenj, ki zlat se srebrf, zlij lilij sladkobno obaro, ki žlic vseh kovino stali! v Boš rekel: ljubezen ta čista nam krade temo odpuščanja: Renan ne Muc Mur nista tista, katerima tirs se priklanja. Ker v duši smo vsi zdreveneli, nam pusti dehtet histerije, povzdigni k čistosti nas beli, nedolžni kot sij je Marije ... Trgovec, pokupljena sila, naj rima bo rožnata, bela, ko vzmet se ti bo izprožila, kot natrij tekoč zažarela! Naj s pesmi, pretkani slepar, ki mešaš vseh leč dioptrije, metuljev električnih žar in rože nam tuje zbežijo. V nas sije stoletje že pekla in žični drogovi, moj mili, kot lira pesnitve iz jekla, oplečje ti bodo krasili! Predaj raziskavi se resni sneti, ki krompir prizadeva! Zanimaj za zgradbo se pesmi, ki v njih se skrivnost razodeva, tu mislim na stihe Treguiera, ki brani po celem so svetu, in dela pokupi Figuiera, ker tiskajo se pri Hachettu! 143________________________________________________PESNIK IN CVETJE