fVjSliilna plačana v goto v€nd.
Leto LXVm,. št. 72
LJubljana, petek 29.
19»
Cena Din L*
Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemal nedelje m praznike. — Inaerati do 80 petit vrst a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrat a Din 3.-, večji tneeratt petit vrsta Din 4.- Popust po dogovoru, lnseratnl davek posebej. — >Slovenski Narod« velja meseč^^r Jugoslaviji Din 12.-, za Inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIiTVO LJUBLJANA, Knafljeea onem fttev. a
Telefon: 3122, 3123, 3124, 3125 in 2126
Podružnice: MARIBOR Strossmaverjeva 3b. — NOVO MESTO. Ljubljanska c, telefon' it. 26. — CKLiE consko uredništvo: Strossmayerjeva ulica L telefon st. 65, podružnica uprave. Ko»r**fw»va ulica 2. telefon St. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101.
Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani it. 10.35X
LOBD EDEN V MOSKVI
Rusija predlaga sklenitev lokam skega pakta za Daljni vzl
enotno obrambno fronto proti Nemčiji
in
Moskva, 29. marca, r. Angleški minister lord Eden je včeraj dopoldne s svojim spremstvom prispel v Moskvo. Popoldne je bil pri Litvinovu sprejem, ki sta se ga udeležila tudi ruski poslanik v Londonu Majski in angleški poslanik v Moskvi lord Chielston. Včerajšnji sestanek Edena in Litvinova Je bil namenjen proučitvi mednarodnega položaja v zvezi z izjavami, ki jih je po-
dal Hitler Simono o Rusiji. Danes se bo razgovorov udeleži] tu^i predsednik Sovjetov g. Stalin. Kakor zatrjujejo v poučenih krogih, je sprožila Rusija idejo loc&rnskega pakta na Daljnem vzhodu, ki naj bi za jamčil ruske meje, Angleški pa omogočil uspešno posredovanje med Japonsko in Zedinjenimi državami in s tem ureditev vseh problemov Daljnega vzhoda.
Litvinov:
Položaj je resen
London, 29. marca. AA. Reuter poroča iz Moskve: Pri svečanem sprejemu na čast britanskemu ministru Edenu je imel narodni komisar za zunanje zadeve Litvinov tale govor:
Od svetovne vojne pa do danes nismo poznali tolikšnega strahu za trajnost min; kakor sedanje dni. Velikanska večina držav si iskreno žeii miru. Morda so neke izjeme, toda nevarnosti so jasno določene. Pri vsem tem ni moči točno napovedati, katera država ali katere države bodo p: 3 izpostavljene nevarnosti, toda naivno bi bilo čakati, da nam izzivalci točno povedo, na katerem kraju se moramo zavarovati.
Na srečo je vsemu svetu jasno, da srrozi Evropi vojna, zato tudi ves svet ve, da jo jc moči preprečiti le z vzajemnim prizadevanjem vseh držav, po-
sebno pa velesil.
Litvinov je svoj govor končal z nado, da se bo načrt kolektivnega miru, izdelan 3. februarja v Londonu, uresničil. Nato je Litvinov dvignil kozarec na zdravja kralja Jurija V. m britanskega naroda.
Litvinovu se je zahvalil minister Eden. Med drugim je dejal: Resna položaj, ki je zavladal v Evropi, se more popraviti le z iskreno izmenjavo misli in z osebnimi sestanki med zastopniki velikih narodov. V Stresi bomo imeli nova posvetovanja med zastopniki Francije, Italije in Velike Britanije. Naša naloga bo tam, da poiščemo pravičnost in častno ureditev obstoječih tež-koč. toda to se mora zgoditi na podlagi načela o kolektivni varnosti, v katero vsi zaupamo.
Lord Eden:
Iščimo izhoda
Moskva, 29. marca. AA. Sovjetski komisar za zunanje zadeve Litvinov je priredil snoči svečano večerjo na čast britanskemu ministru Edenu. Med dru-crimi so bili na tej večerji britanski poslanik v Moskvi, sovjetski poslanik v Londonu in mnogo drugih uglednih sovjetskih osebnosti. V svoji zdravici je sovjetski komisar Litvinov dejal med drugim, da pomeni obisk britanskega čuvarja državnega pečata vsekako pomemben dogodek v razvoju odnošajev med Veliko Britanijo in Sovjetsko Rusijo. Litvinov je rekel, da so gospodar-
ski in kulturni odnosa ji med dbema velikima državama že dolgo ugodno razvijajo in da se tudi politično razmerje med njima popravlja. Po besedah gosp. Litvinova je ta britanski obisk posebno • likega pomena v času, ko je treba resneje kakor kdajkoli doslej gledati, da ohranimo mir, to se pa da doseči le z združenim naporom in prizadevanjem vseh držav, v prvi vrsti pa velesil.
Litvinov je poudaril, da vidi v obisku ministra Edena zeio ugodno znamenje za to sodelovanje.
Odgovoril mu je minister Eden. Dejal je med drugim, da upa, da bodo moskovski britansko-sovjetski razgovori šele začetek nove pomembne etape v razmerju med obema velikima državama. Eden je globoko prepričan, da se da sedanji dokaj resni položaj popraviti le z neposredno in iskreno izmenjavo misli med zastopniki velesil. Danes je naloga državnikov, je rekel g. Eden, da najdejo ishod iz sedanjih težav: to naj bo prva naloga za vse prizadete države, ki so pristale na načelo kolektivne varnosti.
Po večerji so priredili velik svečan sprejem na čast britanskim gostom. Sprejemu je prisostvoval ves moskovski diplomatski zbor. Opazili so tudi mnogo odličnih sovjetskih političnih osebnosti. Na sprejemu so bili tudi mnogi zastopniki domačih in tujih listov.
Vedno večje razočaranje zaradi Nemčije
Pariz, 29. marca. AA. Havas poroča is Londona: Diskretnost, ki jo kaže sir John Simon o nesoglasjih med Nemčijo in Veliko Britanijo, parlamenta ni presenetila, ker britanski poslanci prav dobio razumejo položaj. Zelo so presenetili le pogoji, ki jih postavlja Nemčija za povratek v DNT. Konservativci mislijo, da so tu pogoji nesprejemljivi, in polagajo svoje nade v streško konferenco, da se utrde zveze med tisthni državami, ki zastopajo sistem kolektivne varnosti. Liberalci ne skrivajo svojega razočaranja zaradi nemškega stališča.
Vtis v Londonu
London, 29. marca. AA. Listi prinašajo besedila zdravic, ki sta jih izrekla na snoonjem banketu v Moskvi Litvinov in Eden. Med drugim posebno naglašajo. da je sovjetski komisar xa zunanje zadeve toplo nazdravil kralju Juriju V. Listi prinašajo obširna poročila svojih posebnih poročevalcev, ki so jih nalašč za ta obisk poslali v Moskvo. *Daily Telegraph« pravi med drugim, da Sovjetska Rusija ne zahteva, da se Velika Britanija neposredno udeleži vzhodnega pakta, vendar pa upa, da bo Velika Britanija podpisala splošni sporazum vseh sil, ki so za današnji red v Evropi in na temelju, ki bi tudi Nemčiji dai možnost, da kadar hoče pristopi k temu sporazumu.
Francoska zbornica
noče na poci
Pri glasovanju o velikonočnih parlamentarnih počitnicah je ostala vlada v manjšini
Pariz. 29. marca. AA. Sklenjeno je, da bosta poslanska zbornica in senat še nekaj časa zasedali. Prvotnemu predlogu, naj bi poslanska zbornica šla na počitnice do 28. i maja, se je posebno ogorčeno uprl Frank-hn-Bouillon. V svojem govoru se je skliceval na resnost položaja, nastalega z nemškim sklepom 16. marca, in poudaril, da parlamentu še ni treba iti na velikonočne počitnice. Će zaradi ničesar drugega, je rekel Franklin - Bouillon. mora parlament ostati že zato še nekaj časa zbran, ker bo Slede na bližajoče se mednarodne sestanke prišlo vsaj še do ene zunanje politične diskusije pred prazniki. Razen tega bo vlada po sodbi Franklina-Bouillona vsekakor potrebovala še nekatere izredne kredite. Najmanj kar je. je zaključil Franklin-Bouillon. ie to. da mora francoski parlament prede-batirati rezultate berlinskega sestanka.
Predsednik vlade Flandin je odgovoril, da je po njegovi sodbi popolnoma normal-
no da gre poslanska zborndca že zdaj na velikonočne počitnice. Odlaganje teh počitnic bi utegnilo po sodbi g. Flandina pomeniti, da poslanska zbornica doslej ni storila svojo dolžnost; to pa ne drži. Parlament je vse končal, opravil je mnogo važnih del vladi je pa do tega, da dobe poslanci in senatorji priložnost priti med svoje volilce in povedati narodu, naj ostane miren in hladnokrven.
Nato jc poslanska zbornic* s 382 glasovi zoper 239 glasov odklonila predlog o odh<^-du parlamenta na počitnice do 28. maja, nato pa s 300 glasovi proti 365 glasovom odklonila tudi drugi predlog o odhodu ca počitnice do 21. maja. Vlada je tako ostala v manjšina, toda to glasovanje nima političnega pomena, ker vlada ne samo ni postavila vprašanje nezaupnice, temveč tudi že vnaprej izjavila, da o tej stvari prepušča poslanski 7horrrici. da se odloči po svoji prosti volji.
Načrti belgijske vlade
Velike gospodarske in Sinančne reforme — Obnova
stikov z Rusijo
Bruselj, 29. marca. AA. Vlada je redigirala besedilo svoje deklaracije, ki jo bo danes prečital v parlamentu van Zeeland. Iz poučenih krogov se doznava, da bo vlada izdala uk'-epe, da oživi notranja tržišča, da zniža cene in zniža nekatere carine, da zniža delovni tednik na 40 ur in da da pobudo za sklicanje mednarodne konference, ki naj bi razpravljala o stabilizaciji denarja. Ni izključeno, da bo vlada razpustila parla-
ment za leto dni in obnovila diplomatske stike z Rusijo.
Bruselj, 29. marca. A A. Iz dobro poučenih krogov se doznava, da so načrti 7^hndove vlade v glavnem tile: rax vrednotenje belge, določitev nove paritete nasproti funtu, poraba dobička, nastalega iz razvrednotenja zlate podlage, za ustanovitev narodnega kreditnega zavoda, ki bi bil pod nadzorstvom Narodne banke, za izvršitev programa ve-
Hkfh javnih del v svrho omiljenja poslenostL Naposled je na programu de ustanovitev fonda za izenačenje tečajev in nadzorstvo nad bankami po Narodni banki, M bo vršila nadzorstvo nad posojili.
Dr. Kramer pred predstav* niki ljubljanskih volilcev
V navzočnosti zastopnikov vseh ljubljanskih krajevnih organizacij je g. dr. Kramer sinoči podal obračun svojega dela kot ljubljanski poslanec
Spori v nemški evangeljski cerkvi
Berlin, 29. marca. AA. DCvB poroča iz Niirnberga, da so se tamkaj snoči vršila hkratu kar tri velika nacionalno socialistična zborovanja. Govoril je notranji minister dr. Frick in omenil uspehe, ki jih je vlada dosegla, odkar so pri naciooaln sociaiisti na oblast. Toda poleg tolažilnih pojavov, je dejal Frick, imajo v Nemčiji tudi precej neljubih stvari. Eden izmed teh neljubih pojavov je dr. Fricku spor v evangeljski cerkveni skupnosti. Dr. Frick misli, da bo na koncu koncev potrebna intervencija državne oblasti. Govornik ve, da je tudi v vrstah tako imenovane strogo verne fronte mnogo vrlih in zvestih nacionalnih socialistov, toda prav tako je | dognano, da odpor te fronte zlorabljajo v politične svrhe mnogi temni opozicijski elementi, ki žele v kalnem ribariti. Vlada je v načelu sklenila ostati nevtralna v vsem tem notranjem sporu v evangeljski cerkvi, toda v takšnih okoliščinah ne ve. ali bo mogla do konca vztrajati v tej nevtralnosti.
V nadaljnjem poteku svojega govora je dr. Frick omenil pomembne rezultate letošnje akcije za zimsko pomoč. Nato je prešel na notranjo preureditev države Rekel je, da ta preureditev se od daleč n: končana, toda da ima že čvrste temelje, ki jih nihče ne bo mogel ve čpodreti.
Govoreč o obnovi vojaške obveznosti je dr. Frick med viharnim odobravarijem dejal: Vsi želimo mir. Voditelj žel; mir in narod ga želi Toda zahtevamo enakopravnost, in sicer ne samo enakopravnost na papirju, ampak tudi v dejanju.
Dunajska opoldanska vremenska napoved za soboto: Po večini hladno, deževno, pon kod tudi v nižinah sneg1.
V veliki dvorani Kazine se je vršil sincči sestanek odbornikov vseh krajevnih in sreske organizacije JNS za mesto Ljubljano. Sestanek je bil sklican na željo dosedanjega ljubljanskega poslanca ministra n. r. in senatorja g. dr. Kramerja, ki je želel, da ob poteku svojega poslanskega mandata poda nekak obračun o svojem delu in da pred vstopom v novo volilno borbo pojasni razvoj notranje političnih prilik in razne dogodke, ki so dovedli do sedanjega stanja. Sestanek naj bi bil nekako slovo dr. Kramerja od njegovih ljubljanskih sodelavcev in političnih prijateljev, toda pretvoril se je spontano v manifestacijo neomajne zvestobe zaslužnemu voditelju in izzvenel v odločen izraz brezpogojnega odobravanja njegove politike.
Po kratkem otvoritvenem govoru predsednika sreske organizacije JNS dr. Cepudra je povzel besedo minister g. dr. Kramer, ki ga je nabito polna dvorana pozdravila z viharnim ploskanjem in ovacijami v dokaz neomajnega zaupanja, ki ga slej ko prej uživa v vsej ljubljanski napredni in nacionalni javnosti. Dr. Kramer je nato v skoro dveumem govoru podrobno opisal razvoj političnih prilik od 6. januarja dalje pa vse do zadnjih dni. Največje obžalovanje pa je takoj v začetku zbudila njegova izjava, da ne misli več kandidirati za narodnega poslanca mesta Ljubljane, marveč da hoče vriiti svojo politično misijo v drugem domu Narodnega predstavništva.
Podrobno je govornik orisal svoje delovanje kot član kr. vlade, kot organizator JNS in kot ljubljanski poslanec Navedel je rezultate in uspehe svojega dela na političnem, gospodarskem, socialnem in kulturnem pol+u, a ni prikrival tudi vprašanj, v katerih uspeha ni bilo. Izčrpno se je bavil tudi s problemi, pred katere je bil postavljen ju-goelovenski režim ob prehodu iz diktature v avtoritativno demokracijo ter je pojasnil svoje stališče napram njim in napram načinu njihovega reševanja. Reeumirajoč zaključno bilanco svojega in svojih tovarišev delovanja je dr. Kra-
mer ob burnem pritrjevanju zboroval-cev ugotovil, da se sme ta bilanca mirno označiti kot aktivno. Želel bi. da bi se enaka sodba mogla izreči o novih možeh, ki bodo prevzeli težke poslanske dolžnosti in katere bo. ako bodo čvrsto državi zastavo nacionalne misli ter gospodarskega in socialnega napredka, vsa naša narodna javnost z vnemo podprla. Govor dr. Kramerja je bil ponovno prekinjen z glasnim odobravanjem in pritrjevanjem in zborovalci so po kratkem nagovoru g. dr. Staneta Rapeta z burnim odobravanjem in izrazi prisrčne simpatije soglasno sprejeli naslednjo resolucijo:
»Polnoštevimo zbrani odborniki are ske in vseh 17 okrajnih organizacij JNS za mesto LJubljano Izrelcajo v svojem in v imenu preko 4000 organiziranih članov JNS v Ljubljani svoje iskreno priznanje in globoko zahvalo dosedanjemu poslancu ljubljanskega mesta, ministru n. r. in senatorju g. dr. Albertu Kramerja za vse požrtvovalno in nesebično frh\o, ki ga je vršil kot zastopnik mesta Ljubljane v Narodni skupščini.
Zavedamo se, da ima Ljubljana in z njo ves narod v dr. Kramer ju politika širokih pogledov In velikih ciljev ter enega prvih pobornikov za vsedržavne in splošne nacijonalne interese. V njem so povezane najboljše tradicije nad jo-nalne in napredne prošlosti z razširjenimi nalogami nove jugoslovenske sedanjosti in bodočnosti. Brezpogojno odobravamo politično taktiko g. dr. Kramerja, ki, nepopustljiva v načelih nadjonal-nih vprašanj, stremi za čim večjo koncentracijo pozitivnih m konstruktivnih sil med našim narodom v svrho definitivne konsolidacije prilik v naši državi. V polni meri se solidariziramo z njegovimi napori v preteklosti m mu bomo sledili brez pridržka tudi v bodočnosti v globokem prepričanju, da edino njegova linija odgovarja razpoloženju in volji celokupnega članstva JNS v Ljubljani, Id bo sicer kakor doslej vse svoje misli in napore posvetilo Izvedbi programa blagopokojnoga Viteškega kralja FeđtnJtelja.«
Zahteve naših
gospodarskih krogov
Iz resolucij, sprejetih na konferenci trgovsko-industrij-skili in obrtnih zbornic v Ljubljani
LJubljana, 29. marca.
V nedeljo in na praznik so zborovali v Ljubljani predstavniki naših trgovskih, industrijskih in obrtnih zbornic pod predsedstvom predsednika novosadske zbornice g. Koste Mirosavl j eviča. Konferenci je prisostvoval tudi delegat trgovinskega ministrstva dr. Avgust Pavletič ter več predstavnikov gospodarskih krogov iz Zagreba m Ljubljane. Soglasno so bile sprejete ob koncu resolucije, iz katerih posnemamo nekaj glavnih ugotovitev in zahtev naših gospodarskih krogov.
Konferenca je najprej ugotovila, da je gospodarska kriza težko zadela tudi našo državo. Konferenca naglasa, da igra organizacija prometa, zlasti pa naša tarifna politika važno vlogo med ukrepi vlade za poživitev gospodarstva. Velik pomen pripisujejo naši gospodarski krogi znižanju potniške tarife zlasti za razvoj turizma. Gospodarske kroge zanima tudi napovedana revizija blagovne tarife in misel, da se uvede zadružna železniška tarifa Cela vrsta predmetov je zdaj preobremenjena in vsestranska revizija blagovnih tarif se natn vsiljuje kot nujen ukrep.
Konferenca je razpravljala tudi o davčnih in finančnih vprašanjih. Vlada ni samo uvidela, da je dosegla Tiskalna obremenitev narodnega gospodarstva svoj ti-sek, temveč je tudi "poznala, da je treba javna bremena nemudoma znižati. Gospodarske zbornice zahtevajo, da se § 7 davčne novele z dne 18. februarja 1934 takoj ukine da se razbremeni avtobusni promet nevzdržnih finančnih bremen in da se glede plačevanja kvartalov za leto 1935 uvede enotno postopanje po davčnih oblasteh.
Glede samoupravnih financ je sprejela konferenca posebno resolucijo, ki v nji ugotavlja, da kažejo samoupravni proračuni po svoji višini in notranjem ustroju veliko raznolikost. Poedtne samouprave trosijo denarna sredstva povsem arbitrarno, zadolžujejo samouprave in razvijajo aktivnost daleč preko tega, kar bi bilo znosno glede na nas gospodarski položaj
Upravni stroški v osjem pomenu beaaede predstavljajo neznaten del proračuna, do-čim se drugo trosi brez pravega sistema in kontrole. Da bi se mogli taki izdatki kriti, segajo samouprave neprestano po novih dajatvah in bremenih, katerih velik del že močno ovira aktivnost gospodarskega dela, otežuje ali celo onemogoča izvoz, podražil je produkcijo, povišuje cene življenjskih potrebščin in obremenjuje pogonsko silo. Tako se ustvarja škodljiva hipertro-pija obdavčenja, ker sedanji položaj ne pozna pravih mej. Zelo pogosto se dogaja, da se z dohodki iz rednih dajatev financirajo investicije. Samoupravne finance je treba končno sistemi zirati in spraviti v pravi okvir.
Zato smatra konferenca, da je treba vse trošarinske tarife in taksne pristojbine sistematično revidirati, strukturo teh tarif izenačiti in sistematizirati, da se izognemo hipertrofiji obdavčenja. Dajatve na izvoz je treba odpraviti, enako tudi vse samoupravne dajatve, ki kakorkoli zavirajo industrijsko proizvodnjo. Zbrati je treba gradivo in proučiti finančno stanje zadolženih in prezadolženih občin ter izdelati načrt njihove sanacije. Pri sestavljanju proračunov je treba zahtevati racijonamo varčevanje in omejitev izdatkov, ki ne odgovarjajo težkim gospodarskim razmeram. Iz samoupravnih podjetij je treba odpraviti birokratizem in organizirati jih na temelji' racionalizacije in komercial lza-cije. Potrebna je najstrožja kontrola odmere in pobiranja samoupravnih dajatev. Pred odobritvijo proračunov, pravilnikov in uredb glede samoupravnih dejatev naj se vedno zaslišijo pristojne gospodarske zbornice. Investicijska dela naj se dovoljujejo samoupravam samo na podlagi finančnega načrta z dolgoletno amortizacijsko službo in nizko obrestno mero. Z novimi zakoni naj bi se smele nalagati nove dolžnosti m izdatki samoupravam samo pod pogojem, da se za nje zasigurajo po trebne dotacije s krediti iz splošnega državnega proračuna.
^LOTIHSKl NAROD«, dne 29.
Stev. 72
Da bo Ljubljana
lepa in lepša
Mestno vrtnarstvo na delu — Velik
del za naše mesto
Ljubljana, 29. marca.
Ljubljana mora postati vrtno mesto! — je geslo, ki so si ga zapisali v program reformatorji našega mesta — da jih tako imenujemo —, ki moramo med nje prištevati predvsem arhitekta Plečnika n ne v zadnji vrsti mestnega vrtnarstva. Vsako mesto se mora razvijati po regulacijskem načrtu, če smemo verovati v njegov napredek, toda načrt sam je oblika brez vsebine. Pobuda ki odločnost sta činitelja, ki ustvarjata, premagujoč konzervatizem, če se vedno uveljavita ob pravem času ter če prava vnema za stvar in liune/en do mesta vodita delo. Mojster Plečnik je naglasil, da Ljubljana potrebuje 500 vrtnarjev, ki bi naj bili v službi njenih estetskih zahtev, kajti mestno vrtnarstvo v večjem mestu nima le pomena, da oskrbuje stare parke ter lepša mesto samo zaradi lepote; ne gre zgolj za zunanjo obliko, temveč za izpopolnitev nečesa bistvenega za mesto, kajti parki so v nekem pogledu še potrebnejši od cest samih. Brez nasadov mesto ne sme biti in ne more živeti. Nasadi so mestna pljuča, parki so jezovi, ki zaustavljajo naval zidovja, da se ne zadušimo in da nam gmote zidovja in tovarniški dimniki ne zakrijejo povsem neba ter nas ne oropajo solnca in zraka. V dobi industrializacije ter razširjenja mest je še posebno potreben regulator, da nas ne stisne zidovje v surovo in neživljenj-sko okolje, je potreben zaščitnik človeka, ki mu varuje živo naravo in je posrednik med njim in zemljo. In to je naloga mestnega vrtnarstva.
Ako pa govorimo o nalogah mestnega vrtnarstva, moramo vedno začeti pri najvažnejšem: vrtnarstvo mora vedno stremeti, da se mestna zelena površina povečuje, da je vedno več parkov in nasadov, se pravi, mora biti aktivno. Pri nas ima mestno vrtnarstvo posebno mnogo dela in zdaj se je začela sezona za to delo. Pomlad zahteva od vrtnarja največ izmed letnih časov. V parkih čaka ogromno dela, v rastlinjakih, razmnoževalnici, na vrtu — povsod mora biti vedno pripravljena vrtnarjeva spretna roka. <5e pomislimo, da je nastalo zadnja leta mnogo novih parkov in da je bila že prej velika površina, ki jo mora oskrbovati mestno vrtnarstvo, sprevidimo, da je dovolj dela že v starih parkih. Kljub skromnim sredstvom pa hočejo vztra.ino nadaljevati dela po načrtu, da se čim prej uresniči Plečnikov načrt, da se mesto spoji z naravo ter da se ra/predejo parki in nasadi po vsem mestu.
Kako se je Ljubljana obogatila % novimi nasadi zadnja leta, je očitno skoraj na vsakem koraku. Za to pa nismo izdali bajnih vsot, kakor morda kdo misli, saj je proračun mestnega vrtnarstva vedno nizek L 1928 je bilo 609.455 Din izdatkov. L 1929 606.703 Din. 1930 7 ' 5.2. 1951 8*94.622. 1932 627.665. 1933 646*070 >n lani 609309 Din. Mnoga dela bi bila Še končana, če bi bilo dovolj sredstev. Največje delo zadnja leta je ureditev Gradu. Lani niso mogli delati vse leto, ker pač ni bilo denarja. Upajmo, da bodo letos kmalu začeli nadaljevati deda, ki jih ni več mnogo. Pred dnevi je bila že komisija na Gradu ter vse kaze, da bodo delavci kmalu vzeli lopate v roke.
Na Novem trgu je končana prva etapa preureditvenih del. Ob Ljubljanici so že nasajena drevesa. Zdaj se je še posebno pokazala potreba. da vrtnarji urede tudi nabrežje vzdolž Ljubljanice od ustja Gradaščice do Novega trga. Urejeno nabrežje bi bil člen, ki bi vezal novi nasad na Novem trgu z obrežnim paricom ob Gradaščici. Do zadnjih let so bila nabrežja v Ljubljani najbolj nesnažna im največja spotika v lepotnem pogledu. Z regulacijo Ljubljanice smo se lotili tudi te zadeve in zdaj ni več zadržkov, da bi ne uredili še nabrežij, kjer je reka že regulirana.
Včeraj je bil zakoličen novi park. Danes so začeli delati vrtnarji na prostoru ob začetku Tržaške in Groharjeve ceste. Zadržkov zaradi transformatorja ni več. Dolga leta smo čakali na ureditev tega prostora, tem težje, ker je bila tam tipična ljubljanska gmajna izza predvojne dobe. Z gradnjo podzemeljskega transformatorja so bile posebne težave in vrtnarji so še težje čakali od meščanov samih, da bi končno pregnali idilo s te, sicer tako lepe točke našega mesta. Ureditev parka ob začetku Tržaške ceste ima Se poseben pomen, ker je na Groharjevi cesti že nasad, ki veže z drevoredoma na Bleiweisovi cesti Tivoli s kompleksom parkov ob Gradaščici. TVr, ob živahnem prometnem križišču, bo novi park prijetna oaza. ki je bomo veseli vsi, ne le bližnji stanovalci. Okrasno drevje z nežnim cvetjem in eksotičnimi barvami bo pričaralo tudi tu meščanu pomlad Solnee in zrak, ubranost okolice, sveži dih narave — je meščanu živa potreba, da ne rečemo celo življenjska zahteva. Zato pozdravljamo vsak novi park ter nadaljevanje mestnih vrtnarskih del posebno veseli.
Zaposlitev delavcev
Ljubljana, 29. marca.
Po statistiki OUZD v Ljubljani je začela tudi naša tekstilna industrija pešati in sicer že sredi lanskega leta. Lani v juniju je znašal letni diferencijal v tekstilni industriji zaposlenih delavcev še 2725, v avgustu 224S, v oktobru 1979, v decembru 1433, letos v januarju 1101, v februarju pa 736. Pomembnejše napredovanje izkazujejo industrija kamenja m zemlje z letnim prirastkom -405, industrija kože 8 prirastkom 340, gostilne 200, služVnčad 199. gozdno žagarska industrija 175. Pomembnejše nazadovanje izkazujeta samo dve industriji »n sicer gradnja cest m vodovodnih naprav (javna dela) z letnim padcem 954 dedavcev in gradnja nad zemljo z letnim padcem 1S3. To je tudi vzrok, da je začelo naraščanje števila ćlan^t^a OU!ZD pojemati že ob koncu novembra 1934. Tekstilna industrija popušča vedno bolj in javna dela močno nazadujejo.
V februarju tekočega leta je bilo v območju OUZD v Ljubljani povprečno 72.415 zavarovanih delavcev. V primeri s februarjem lanskega leta je znašal absolutni prirastek 1593, v primeri z januarjem tekočega leta pa absolutni padec 273.
Višnja gosra dobi strelske družino
Višnja gora, 27. marca.
Počasi pa sigurno — po rnanem polževem pravilu — se razvija višnjegorsko javno življenje. Nikjer ni opaziti nobene naglice ali nepremišljenosti. Zato š> danes ni v Višnji gori raznih modernih organizacij in ustano\. ki so v ostalih mestih že davno bile in se zdaj že skoraj preživljajo. Počasi bodo že zašle v Višnjo goro. Kjer je še vedno na vladi polžt ki se brani vsakih novotarij in slehernega napredka. Odkar pa je prenesel polž svojo prestolico na Polževo, se je Višnja gora odprla večjemu napredku. — Že dc!j časa se govori o ljudski univerzi, ki bi bila zelo potrebna in koristna naprava. Ljudi, ki bi predavali, bi ne bilo težko najti, saj je v mestu veliko uradov, kjer so vsepovsod strokovnjaki, ki bi lahko povedali marsikaj zanimivega iz svojega področja. Tudi p<*slušavcev je obilo, skratka, vsi pogoji so dani, samo organizirati bi bilo treba stvar, pa bi š;o. In ravno tega v Višnji gori manjka. Zdi se. kakor da bi bilo v meščanih premalo požrtvovalnosti in delavnosti, kar se tiče javnega udejstvovanja ,..
Isto je tudi s kopališčem. Imeli bi ga radi — ko bi ga hotel kdo zgraditi! Prostor je izboren, treba bi bilo napraviti za Auer-spergovim gradom v Prealiih jez in nastalo bi majhno -Jezero — Višnja gora bi po-stala Dolenjski Bled' Stroški, k! bi nastali pri gradnil bi se bogato poplačali. Le začeti je treba. — Cesta od kolodvora v mesto je tudi zelo potrebna, saj mesto nima pravega dohoda. Das4 se o njej razpravlja že leto dni m tudi razdalja ne presega enega km. najbrže še ne bo tako kmalu stekla. Tudi o serpentinastl stezi čez Stari grad na Polževo se je že razpravljalo, vendar pa ni prišlo dalje od besed.
Zdaj vse kaže, da bo Višnja gora od vseh omenjenih naprav najprej~ dobila strelsko družino. V ta namen je bit že osnovan pripravljalni odbor, v katerem to notar dr. Peham, advokat dr. Tommšek in g.
Cestin. Odbor ima precej težko nalogo, da izbere m najame pripraven prostor, nabavi puške in določi pravila. Prostor za strelske vaje bo najbrž za Auerspergovim gradom. Je to lepa idilična dolinica, odmaknjena nekoliko od mesta in kot nalašč ustvarjena za podobne naprave. Tu se bodo Višnjani učili streljati, sicer že nekoliko pozno, saj imajo po Gorenjskem že kmečke vasi strelske družine, tu bodo uradniki po uradnih urah našli družbo in preganjali dolgčas in vročino poletnih mesecev. Doslej se uradniŠtvo v javnem življenju ni posebno udejstvovalo, strelska družina pa je kot nalašč organizacija, kjer bodo lahko razvili vso svojo delavnost in s tem pripomogli do njenega razmaha in napredka. Ob njeni ustanovitvi želimo strelski družini kar najlepši uspeh!
Film Z. K. D.
ELITNI KINO MATICA Danes ob 14.15
JARMILA BERANKOVA
v  prekrasnem  češkem velefilmu
„MLAĐA SRCA — MLADA LJUBEZEN44
Prodaja vstopnic od 1L do i/^lS. ure!!
JHJ Vstopnina: 3.50, 4.50, 5.50, 6.50
£z Ptuja
Laoski celotni premet je fantto dobttek mm blag* pa Je anaaal Dm 11S.67S,—. Čisteča dobička Je bilo Din 1U78j60, Men teše ee Je raa-delil Se med člane blagajniški akoato t znesku Dftn t££47.4S. Rezervni fond »nafta Din 9S.080.fO, dobrodelni sklad ps Din S.095.79, Is katerega a klada se je podpora dtjeekl kuhinji ne državni nasipi Din KOD.— In
seri Dm »00.—. V upravni odbor so bili izvoljeni: gg. Prtec Albert, davčni nad-upravitelj, dr. L4pič Lovro. sodnik, seetan Dušen, učitelj. Kogej Jožef in Pertekl Karel, sodna srodnika. V nadzorstvo pa gg. doL nadzornik Gorup Josip, pol. urad Mo kole ZHravfco, šol. nodz. v pok. Pretner Miroslav, sodnei>meter Osole in okraj, taj-nft t Mt Zelenko Martin.
Gasilstvo dravske banovine
V «>st v Iris letošnjega videli tudi
vo in
— Pretepi v vinogradih. Po vinogradih
se je pričelo delo in Je postalo zelo fci-vahno, ko so nastopili kopači. Pri takih prilikah, kjer se tudi precej pije, pride ponavadi do pretepa. V vinogradu v Grab-šlncih je bil med drugimi zaposlen tudi 1 Dietni posestnikov sin K rajne Martin iz Moravskoga vrha. Brez vsakega povoda pa ga je napadel viničar J. F. ter ga 8 topim predmetom tako močno sunil v trebuh, da so Krajnca prepeljali v ptujsko bolnico nezavestnega Ln ga morali takoj operirati. Foakodba je zelo težka Ln ee bo moral J. zagovarjati pred aodieoem za svoje nepremišljeno dejanje.
— Odbor za strokovno izobrazbo trgovskega in obrtniškega naraščaja je priredil od 7. do 33, t m. tečaj za popravljanje tehtnic ln utezi. Tečaja se je udeležilo 18 tečajnikov iz raznih arezov dravske banovine. Tečaj se je vršil teoretično in praktično in ga je vodil g. ivan Rebek Iz Celja. Na čaet udeležencem tečaja je odbor priredil v soboto poslovilni večer v spodnji dvorani Narodnega doma. Večera se je udeležil tudi predsednik društva g. Milko Senčar, ki se je zahvalil udeležencem za tako lepo udeležbo ter obenem orisal delp v tečaju. Razen tega so se udeležil! poslovilnega večera mestni predsednik g. Jerše, namestnik s-reskega načelnika komisar g. Jarc, banski svetnik g. dr Senčar, starosta ptuuj&kega Sokola dr Šalamun in predsednik obrtnega društva g. Berelič Joško. V imenu tečajnikov se je zahvalil g. ceh Jožef, ključavničarska mojster iz Sv. Lenarta v Slov. goricah
— Nabavljaina zadruga državnih uslur beneev je imela pretekli teden zeio dobro obiskan občni zbor, ki ga je vodil pred sednik g. Prime Albert. Iz poročil fnnkci-jeraarjev izhaja, da     zadruga   zelo dobro uspeva ter šteje v svojem 15. letu že 219
Ljubljana, 29.
V okviru letošnjega pomladanskega velesejma bo tudi gasilska razstava. Gasilstvo dravsike banovine stopa pred javnost, da pokaže plod svojega 65-letnega dela. V naši državi je gasilstvo najbolj razvito v dravski banovini, saj šteje že preko 28.000 izvrsu j oči h članov, ki »o tudi razmeroma dobro opremljeni in irrež-bani. Potem takem pride v naši banovini na vsakih 40 prebivalcev že en gasilec. Gasilstvo je pri nas prava narodna organizacija in se je zato zelo razširilo zlasti po deželi. Skoraj vsaka večja slovenska vas ima danes že lastno gasilsko četo.
Začetek našega prostovoljnega gasilstva sega v drugo polovico preteklega stoletja. Prva prostovoljna društva so se ustanovila v Ljubljani, Laškem in Ptuju v letu 1870. Leta 1868 se je ustanovila že »Slovenska deželna zveza prostovoljnih gasilskih društev na Kranjskem« • 26 društvi, ki se je pa leta 1913 razcepila ee v »Kranjsko deželno gasilsko zvezo: in to iz političnih raažogov. Tudi os bivšem Sp. Štajerskem so imeli od leta 1809. svojo gasilsko zvezo. Če računamo še nemške zveze, smo imeli pred svetovno vojno na ozemlju sedanje dravske banovine kar šest gasilskih zvez. Prišla je svetovna vojna, ki je zaustavila razvoj našega gasilstva Pač pa so imeli zdecimirani gasilci, povečini starci, dela čez glavo ne samo z gašenjem požarov, ampak rudi s prevažanjem ranjencev. Zasijalo je sonce svobo- j de in z ujedinjenjem ter rojstvom Jugo- j si a vi je so se »družile rodi vse Slovenske gasilske zveze.
Mejnik našega gasilstva je 15. december 1918, ko ae je po zaslugi rajnega Franca Barleta ustanovita »Jugoslovanska gasilska zveza«, ki je sprejela pod svoje okrilje vse slovenske gasilske zve^.e. V slogi in vzajemnemu delu «e je nova zveza uspešno razvijala. Poglobili so se stiki z gasilstvom ostalih banovin in z našimi severnimi brati Cehi. ki ao služili nam Slovencem kakor v Sokolatvu tako tudi v gaeils tvn za vzor ki učitelje.
Višek pa je doseglo naše gasilstvo z zakonom o organizaciji gasitatva, ki ga je dne 15. julija 1933 podpisal blagopokojni viteški kralj Aleksander L Zedkiitelj. Zakon je združil vse gasilstvo širom naše domovine v »Gasilsko zvezo kraljevine Jugoslavije«. Ker ae po novem zakonu banovinske gasilske organizacije Imenujejo zajedn !cc, ae je tudi bivša »Jugoslovanska gasilska zveza« preimenovala v »Gasilsko zajednico dravske banovine« a sedežem v Ljubljani, ki je danes najmočnejša gasilska organizacija v Gasilski zvezi kraljevine Jugoslavije.
Razpis poletnega abonmaja
Ljubljana, 29. marca.
Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani razpisuje poletni abonma, ki se bo odigral v času od 1. aprila do 2B. junija 1936. Poletni abonma velja za 6 dramskih in 6 opernih predstav. Uvrsti se v že oo-stoječi celoletni abonma reda C. Pr.glase sprejema od danes dalje blagajna gledalske uprave v poslopju dramskega gledališča ob delavnikih od 9. do 12. ki od 15. do 17. ure.
Repertoar bo obsegal dela: v drami: Kreft: Malomeščani, Vombergar: Zlato tele. Sophoklea: Oedipus. Shakespeare: Beneški trgovec. D*Arx: Izdaja pri Nova-ri. Wilde: Bunburv. V operi: Kozsalskv: Zemrud. Stra vinski; Petruška (balet). Gounod: Faust. De Falla: Vita breve. Puccini: Madame Butterfiv. Suppee: Boc-caccio.
Poletni abonma te bo plačeval v treh zaporednih mesečnih obrokih; prvi obrok pri vpisu, 3. obrok 1- maja in 3. obrok 1. junija 1935.
Obroki ao: za ložo v parterju in v L redu štev. 1—5 po 212 Din, za ložo v L redu 6—9 po 256 Din, za parterni sedež L vrste 64 Dkn, IL—JSE, vrste 58 Din, IV. —VI. 52 Din, VIL—IX. vrste 48 Di-n. X. —XI. vrste 40 Din; za balkonski sedež L vrsta 39 Din, IL vrsta 32 Din, III. vrsta 27 Din; za galerijski sedež L vrsta 34 Din, IL—IH. vrsta 20 Din, IV.—V. vrsta 16 Din.
Uprave Narodnega gledališča v Ljubljani opozarja na izredno nizko ceno in plačilno ugodnost poletnega abonmaja, ki omogoča pač vsakomur stalen obisk gledaliških predstav. Zato vabi k mnogoštevilnemu podpisu.
Uprava Nar. gledališča v Ljubljani.
Naše Gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. uri. Petek, 29.: zaprto.
Sobota. 30.: Beneški trgovec. Premiera B. Nedelja. 31.: Matiček se ženi. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol Ponedeljek, 1. aprila: zaprto.
★
Bralka Krefta resela slovenska legenda »MalomeStanU pride po premieri Otakar WiWejeve komedije >Bunbury< na v*8*o. Ozadje Kreftov* igre, katere dejanje se vrši v prvih mesecih svetovne vojne, leta 1914., je jugoslovensko-nacijonalno-revo lucijonarno pihanje takratne naše mladine, ki se js borila proti Avstriji, a pri tem n<i-l«*tean mnogokrat na težkoče in ovire tudi pri domačih ljudeh, kđ jih ie vzgoja in suženjska preteklost tolikanj preustrojila, da niso mogli verjeti mladin:. ki je že takrat delala za osvobojen je izpod avstrijsko-babs-
t 2
velesejma bomo gasilsko razstavo
Zakon o organizaciji gasilstva nalaga g as iT« tvu ogromne naloge. Poleg gašenja požarov ter reševanja ljudi in imetja pri vseh nezgodah mora v primeru vojne organizirati tudi zaščito svojega območja proti vojnim strupom in požaru. To so ogromne naloge, ki potrebujejo tudi primerno denarno podporo. Tudi to je predvidel zakon v obliki 6% prispevkov, ki bi jih morale gasilstvu plačevati zavarovalnice in to iz lastnih sredstev in od vseh premij, pobranih za požarno zavarovanje na ozemlju kraljevine Jugoslavije. Pač pa ministrstvo za telesno vzgojo, v čigar področje spada gasilstvo, še ni izdalo potrebne uredbe za pobiranje teh premij. Kakor hitro bo pa izvršeno tudi to, bo gasilstvo gmotno dovolj podprto, da si Ho moglo nabaviti vse ono moderno oro-dr«3 '\ '>nremo, ki odgovarja potrebam da-n.."-ie dobe.
Novi zakon ne predpisuje samo strokovno izobrazbo za gasilce, zahteva tudi od vsakega funkcijonarja predpisan izpit. Na ta način bo dobilo naše gasilstvo v par letih same izprašane poveljnike, ki bodo strokovno usposobljeni voditi še tako težke gasilne akcije.
Ce si ogledamo statistiko požarov v letu 1934, vidimo. da je bilo gasilstvo dravske banovine takoj v prvem letu po uveljavljeoju zakona težko preizkušeno. Nastopilo je v 896 primerih požara. Gasilna akcija je trajala skupno 3767 nr s sodelovanjem 21333 gasilcev skupaj. Celotno škodo so ocenili na 24,458.545 LMn. Po ugotovitvah strokovnjakov bi pa požar povzročil za približno 114,000.000 Din več škode, če bi gasilci ne stopili pravočasno v akcijo.
Gasilska zajednica dravske banovine združuje danes STR gasilskih čet, ki so porazdeljene v 25 žup (srezke organizacije). Vse te čete imajo skupaj: 1546 rasnih lestev. 928 ročnih ki 375 motornih briz-galn, 209.262 m cevi, 88 avtom ob H o v ki 292 voz za prevoz moštva in orodja ter 546 gasilskih domov in shramb za orodje. Vrednost celokupne imovine znaSa Din 52,406.700.
Letošnja gasilska razstava kna namen pokazati obiskovalcem velesejma razvo.? m sedanje stanje našega gasilstva. Poleg tega bodo tudi vse vodilne tvrdke razstavile najmodernejše gasilno orodje :n opremo Za časa razstave se bodo vršile tudi večje vaje in preizkušnje brizgaln in gastlmih aparatov.
Glede na humanitarni značaj gas'lskc organizacije pričakujemo velikega obi3ka. Vabljene so tudi inozemske gasilske organizacije, ki s^ bodo gotovo odzvale našemu vabikL
barskega jarma (kakor n. pr. Preporodov-ei) io so se zato včaerih postavili proti njej in pomagali ščititi avstrijske kiterese. To dudno razmerje obravnava Kreftovo delo na komedijski način, ki prikazuje življenje našega malom escanstva v loto 1914.
Premijera CNkap Wildejey© komedije >Bunburyx bo v torek 2. aprila. V delu, ki ga režira prof. Sest, sodelujejo dame: Marije Vera kot !ady BracOaieliova, dama iz najvišje londonske družbe, ki blesti a povsem originalnimi nazori o svetu in življenju* kokrenih je zmožen samo Wildejev duh, ki je dodobra spoznal frazeologijo iz aristokratskih kresov. Njeno hčerko igra ga. Silva Lojkova, ki dobutire v tej vlogi na našem odru. Miss Priem kreira ga. Na-bJo-eska, ki varuje kot vzgojiteljica Cecaly (gdč. An Ako Leva r j evo). VTofro rajrojjteijice je karakterna in daje nešteto možnosti za vprav kabinetno kreacijo. Ljubimce sta gp. Jan in Sancin, ki pri dota po težkih ovirah vendarle do cilja. Pastorja Chesublea iirra g. Lipah, figura, s katero je označil Wilde zelo satirično podeželske«« pa Morja, obe slusu pa sta crg- Potoka r in Pianeekv. Režiser prof. Sest
OPERA Začetek ob 20. uri. Petek, 29.: zaprto.
Sobota, 30.: Franeesca da Rimmi. Red Četrtek.
Nedelja, 31. marca: ob 15. uri Dorica ple*e. Izven. Globoko znižane cene od 24 Din navzdol Ob 20. uri Sv. Anton vseh za-JjuMjenih patron. Globoko znižane cene od 20 Diin navzdol.
Iz Trfoovell
— Trboveljski Sport. SK Hermes (Ljubljana) : SK Amater (Trbovlje) 1:0 (0:0). V nedeljo 24. t. m. so gostovali v Trbovljah znani ljubljanski »SiškarjU, podsavezni ligaš SK Hermes. Renome SK Hermesa je privabil mnogo občinstva, ki je do konca sledilo naperi in lepi igri. — Točno ob 15.45 sta se predstavili sodniku g. Božiču kompletni I. moštvi obeh klubov. Po običajnih uvodnih formalnostih otvori Hermes igro m napad. Prenovljena ožja obramba SK Amaterja ima precej poila. Rutinirani vratar Gracer sigurno lovi. Igra valovi iz polja v polje z razliko, da je SK Hermes si-gumeje in precizneje branil, napadal ter predvedel nekaj krasnih momentov pred golom Amaterja, a rutinirani obrambni trio sigurno čisti. Prvi polčas 0:0. — V 10. minuti drugega polčasa predvede napad SK Amaterja Jordan. ki prevzame žogo od Mrzela. lepo centrira Sajovica a ta takoj odda MiklavČiču, ki nasprotnika predribla ter sigurno strelja v gol. 1:0 za Amater. NTato otvori ofenzivo SK Hermes s svojo znano ekshibicijsko kombinacijo, toda brez uspeha. Amater zabije še 2 aola. toda sodnik jih ne prizna zaradi offseide. Tudi je SK Amater zastreljal 11 metrovko. Nato ie nekaj menjaiočih napadov in sodnik od-žvižga z rezultatom 1:0 za Amaterja. — SK Hermes je predvedel sicer lepo ekshibi-
cijsko Igro. ob kateri se je občinstvo zelo razvnelo, bila je pa brez uspeha, ker ie bil prenovljeni Amater povsem kos težki igri rutiniranih Hermežanov. ki so nastopili v kompletni postavt Amater je po dolgem času zopet pokazal lepo igro in borbeni elan ter je s svojim pogumnim nastopom navdušil številno občinstvo. Želimo ie večkrat takšne tekme s podsevezni-mi ligaši, ker take tekme ugodno vplivajo na borbeni duh trboveljskih igračev bi publiko. S to igro je Amater rehabilitiral trboveljski sport, ki je bil ob priliki nedavne tekme nesrečno sestavljene trboveljske reprezentance z liginim moštvom SK Primorja v Ljubljani hudo ponižan. — Tekmo je sodil g. Božič Adalbert objektivno in dobro. V nedeljo 31. III. ob pol 4. uri popoldne pa igra SK Amater prijateljsko nogometno tekmo s SK Grafiko iz Ljubljane. Ze danes vabimo športno občinstvo, da tudi to tekmo, ki ne bo nič manj zanimiva kot je bila nedeljska, v največjem številu poseti. — Ob istem času pa sta odigrala domača kluba SK Trbovljen in SK Dobrna prijateljsko tekmo, ki je končala v razmerju 4:2 (1:1) za SK Trbovlje. Dobrna je bila sicer v prvi polovici igre v lahki premoči, ki pa ni izkoristila nekaj zrelih pozicij. V drugi polovici ima igro v rokah SK Trbovlje in čeravno je imel pred golom >smolo«, odloči igro v svojo korist. Igra je bila res prijateljsko odigrana fn upamo, da bo šlo v terc pravcu naprej, kar je pač želja vseh pravih športnikov trboveljske doline. Publike malo. Sodil je g. Pintcrič dobro.
KOLEDAR.
Dane«: Petek dne 29. marca katoličani: CtrU.
DANAŠNJE PRIREDITVE.
KUio Matica: Tebi pojem pesem svojo .. . (Groh).
Kino Ideal: Pariška dekleta.
Kino Dvor: Rudnik v plamtjuih.
Z.KD: »Mlada srca — mlada ljubezen■ ob 14.15 v Matici.
Občni zbor Vodnikove družbe ob te. v ZKD.
Društvo »Pravnik«, predavanje dr. Via-dimi rja Murka ob IS. v juatfcčni palači, dvorana štev. 79.
Prvi simfonični koncert Ljubljanske filharmonije ob 20. v Unkmu.
DEŽURNE LEKARNE.
Danes: Mr. SnSnlk, Marijin trg 5, Ku-ralt, Gosposveteka cesta 10, Bohinec ded.. Rimska cesta 31.
Pod vlak je Skočila
Ljubljana, 29. februarja
Danes ob 1.30 zjutraj sta prišla na policijsko stražnico v Vodmatu delavec Feliks Trtnik in posestnikov sin France Su-šteršič, stanujoča v Mostah, fn povedala, da sta našla na železniški progi malo po-preje mrtvo neko mladenko, v kateri sta spoznala brezposelno služkinjo Antonijo Učakarjevo, rojeno 5. junija 1913 na Vranskem m tja pristojno.
Na progo je takoj odše! stražnik France Drašček in res je našel a-redi mo Sčamskega polja pri kilometru 429.2 ob progi ležečo mrtvo Učakarjevo, ki jo je po vsej verjetnosti malo popreje povozil tovorni vlak št. 46, ki vozi ob 0.46 iz Zaloga v Ljubljano. Učakarjeva je ležala na levem tiru, na desnem sencu je imela krvavečo rano, na desni strani vratu ve-Iflto posinelo oteklino, pod brado še dve krvaveči rani, a kri ji je tekla tx*di iz ušes, nosa m urt
Policijski zdravnik dr. Lužar je po ogledu odredil prevoz trupla v mrtvašnico k Sv. Krištofu in obenem predlagal državnemu tožilstvu obdukcijo trupla.
Učakarjeva je pred letom dni služila v Mostah, kjer se je pojavila spet v sredo 27. t. m. Prenočila je pri posestniku Ignacu Urbancu na Zaloški cesti I0C v Mostah. Bila je zelo potrta in zjutraj je dejala sestri Urbančeve žene, da si bo končala življenje, ker je že delj časa brez »lužbe. Urbančevi pa so mislili, da dekle tega ne misli resno.
Včeraj je videl Sušteršič Učakarjevo ob levem bregu Ljubljanice, kjer se je nekaj časa nemirna sprehajala, in dolgo zrla v valove. Neopaleno se ji je približal in jo vprašal, kaj išče. Odgovorila je, da je brez službe in da je tako obupana, da bo skočila v Ljubljanico. Su^tcršič jo je pregovoril in z njim je odšla na cesto, kjer je nekaj časa tavala sem ter tja. Sušteršič je povedal Trtniku, da si hoče dekle končati življenje, na kar je ta pohitel za njo in ji prigovarjal, naj bo pametna. Dekle pa ga ni poslušalo in hitelo je čez mo§cansko polje, ne meneč se zanj. Ker ga je zeblo, jo je pustil Trtnik samo. Prav takrat je pa prihajal tovorni vlak od Zaloga in v strahu, da bo Učakarjeva res šla pod vlak, je Trtnik stekel na progo. Prišel je pa prepozno, kajti Učakarjeva je bila že skočila pod vlak.
Ob progi so našli ročno torbico s po-selsko knjižico, dvema robcema, rožnim vencem, ogledalom in dvema glavnikoma. Kaj je dekleta pognalo v amrt, ni znano, najbolj verjetno je pač, da je bila vzrok brezposelnost in beda.
Iz Poliča«
— Lepa spominska svečanost. O Studencih pri Pofjčanah so v nedeljo in v ponedeljek sadili dve spominski lipi. Takozvano »Aleksandrovo lipo« v samem trgu, na najnižji točki v Klečah pa na praznik »Pelrovo lipo«, obe lipi naj pričata poznim rodovom o dogodkih oktobra lanskega leta. Spominski svečanosti je prisostvovalo mnogo ljudstva. Govorili so šol. upravitelj Janko Živko. šol. nadzornik Ivan Koropec ter Kodrič kot občinski zastopnik. Sledile •O prigodne deklamacije učencev in petje narodnih pesmi, za zaključek pa državna himna.
— Smrt mladeniča, žalostna vest je dospela sem iz Bele Cerkve, kamor je odSel na jesen k vojakom mladenič 2nidar Franci. Danes ga ni več ... K materi, ki je vanj stavljala tolike nade in k nam med znance in prijatelje ga ne bo vee, Dobil Je pljuč nico in neizprosna smrt je zamahnila po njem. Bil je Sokol in član dramatskega odseka. Naj počiva mirno v zemlji jugoslo-ven d. trpeči materi, ki ji le smrt ugrabila edinega sina. naše iskreno sožalje!
Kupni domače blago!
>tev. 12
»SLOVENSKI NASODc dne 29. marca 1065
Stran 8.
Danes ob 4., 7*» m 9.™ POJE TENORIST BOŽANSKEGA GLASU
zvečer
v veseli opereti
HF GROH ^eb* P°lem Pesem svojo... 9 mm* llVI I     Kot partnerica lepa: Karin Hardt in R. A. Robert«, Theo Lingen, Jakob Tiedtke
ELITNI KINO MATICA
TELEFON 21-24
PETJA IN SMEHA DOVOLJ!!
Paramountov zvočni tednik!! Predprodaja vstopnic dnevno od 11. do ^13. ure!!
DNEVNE VESTI
— Vsem našim naročnikom »mo v današnji številki priložili položnice. Prosimo jih, naj naročnino čimprej poravnajo, a zlasti naj to takoj store oni, ki so s plačili v zaostanka, da jim ne bo list ustavljen,
_ Kongres slovanskih veterinarjev. V
nedeljo so zborovali v Pragi, bolgarski, poljski, jugoslovenski in češkoslovaški veterinarji. Dosedanji predsednik Zveze slovenskih veterinarjev dr. Koskowsky iz Varšave je poročal o delovanju zveze, ki je bilo posvečeno prvi dve leti njenega obstoja zlasti organizaciji. Zveza izdaja svojo publikacijo, ki je obravnavala že nad 500 del slovanskih veterinarjev. Za prihodnje dve leti bo centralna pisarna na Češkoslovaškem in za predsednika Zveze slovanskih veterinarjev je bil izvoljen profesor žtvinozdravniške visoke šole v Brnu dr. F. Kral. Prvi kongres slovanskih veterinarjev bo letos v decembru v Brnu v okviru II. kongresa češkoslovaških veterinarjev. Na kongres bodo povabljeni tudi ruski veterinarji. Po praškem zasedanju so prispeli udeleženci kongresa v Brno. kjer so si ogledali zavode in klinike živinozdravniške visoke šole, njeno poskusno posestvo v Kufimi ter državni diagnostični rn serote-rapetični zavod v Ivanovicah na Ham.
— Kongres Jadranske straže v Ljubljani. Po odstopu dr. Ivo Tartaglie je ostalo mesto predsednika Jadranske straže prazno. Novi predsednik bi moral biti izvoljen v jeseni na sestanku glavnega odbora. 26. maja pa bo izTedna skupščina glavnega odbora v Beogradu in na nji bo izvoljen novi predsednik. Skupščini bodo prisostovali vsi predstavniki oblastnih odborov, ki bodo porabili to priliko, da se poklonijo na Optencu manom kralja mučenika. Kongres Jadranske straže bo v septembru v Ljubljani.
Ljudje, ki trpe na otežkoČenl telesni potrebi in ki jih zaradi tega muči krvno prenapolnjenje trebuha, pritiak krvi v možgane, glavobol, močno utripanje srca, dalje, ki trpe na bolezni dančne sluznice, fišurah, hemeroidainem zamot-ku, fistulah, jemljejo za iztrebljenje črevesa zjutraj in zvečer Četrtinko »Franz Josefove grenčice«. Vodilni zdravniki kirurških zavodov izjavljajo, da se poslužujejo »Franz Josefove grenčice« po operacijah z najboljšim uspehom. »Franz J ose f ova grenčlea« se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
— Uprava Kronike slovenskih mest razglaša, da namerava ustanoviti po vseh slovenskih mestih in večjih trgih samostojna poverjeništva. Poverjeniki z orga-nizatorično sposobnostjo, ki bi hoteli prevzeti to delo, naj sporočijo svoje naslove čimprej na naslov: Uprava Kronike slovenskih mest v Ljubljani, kjer bodo dobili vsa potrebna pojasnila.
— Združenje rejcev angorekih kuncev (domačih zajcev) m zadruga za rejo domačih zajcev v Beogradu sta 6e lotila akcije za pospeševanje reje angorsklh kuncev. V ta namen sta obe organizaciji ukrenil5 vse potrebno pri kmetijskem ministrstvu, la se za pospeševanje reje te pasme zajcev uvozi lz Anglije potrebno Srtevtk) plemenskih angorsklh kuncev. V naši državi Lma-mo doeiej aa-mo eno večjo farmo z okori 1000 domačih zajcev in eicer v neposredni okolici Beograda. Ta farma redi to pasmo zajcev ln izvaža njihovo volno v Anglijo in Francijo. Organizacijam za rejo te vrste domačih zajcev Je do tega, da se v nadi državi ustvarijo možnosti za zadružno pridelavo te volne, ki ima v inozemstvu visoko ceno.
— Odlikovanj« novinarja Julesa Sauer-welna. Znani francoski novinar Jules Sauervvein je odlikovan z redom Sv. Save I. stopnjo.
— Delo dobe. Javna borza dela v LJubljani sprejme takoj 3 hlapce, 1 vulkani-zerja, 2 krojača aa splošno delo, 2 krojača za konfekcijo, 1 usnjarja za ročno delo, 1 pekovskega pomočnika, 1 mlinarja in Žagarja.
— Smuka v planinah je izborna. V Triglavskem pogorju so odprte koča pri Triglavskih jezerih, Triglavski dom na Kredarici in Staničeva koča; sneg je suh ter za smuko izvrsten. Erjavčeva koča je tudi oskrbovana ob sobotah in nedeljah ter je prav dobra smuka na Vršiču. Krvavec in Velika planina nudita na severni strani izborna smučišča. Dom na Koro-šici bo odprt od 30. t. m. dalje ter ima v svoji okolici krasne smuške terene.
— Koroške novice. O čudni igri narave poročajo iz Gorjan pri Žili. Tamošnji župnik ima lep sadni vrt, na katerem je cvela visoka češnja. Cvetje je že odpadlo in na nekaterih vejicah že zore češnje. — V solnčni Vesci na Rilčovskem je na prisojnem kraju osamljena kmetija posestnika Prila. Mož je lani za poskušnjo vsadil ob hiši nekaj figovih mladik, a letos se po zidu že razpletajo bujni poganiki. Gospodar se nadeja dobre letine sladkega južnega sadu. — V Stebenu pri Clobasnlcl so pokopali na Jožefovo Karla Ruia, posestniko-vega srna, ki ga je konj v hlevu tako močno brcnil, da »« j« fant mrtev zgrudil — »Koroški Slovenee« poroča, da Zablatniško jezero, ta podjunski dragulj, polagoma usiha. Letos se ie v itak plitvi vodi pojavilo na milijone iab. Strokovnjaki menijo, da je to znamenje usihajočega vodnega do-
— Pižmarka v Stanjevcih. V soboto je posestnik Ljudevit Smodiš v Stanjevcih pri Gornjih Petrovcih ujel precej veliko piž-marko, ki je bila doslej v teh krajih neznana. Nevarna glodavka, ki povzroča veliko škodo zlasti po rekah, vedno bolj prodira v naše kraje.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo vreme. Včeraj je deže-\alo v Beogradu, Sarajevu in Skoplju. Najvišja temperatura je znašala v Rogaški Slatini 19, v Splitu 17, v Ljubljani 14.2, v Zagrebu 14. v Mariboru 13, v Beogradu in Skoplju 12, v Sarajevu 11. Davi je kazal barometer v Ljubljani 763.5, temperatura je znašala L2.
— Brezposelnost ga je pognala v smrt Predvčerajšnjim je skočil v št. Vidu nad Ljubljano pod osebni vlak brezposelni delavec Viktor Cuderman, doma iz Divače. Lokomotiva ga je prerezala na dvoje. Razmesarjeno truplo nesrecuo^a delavca so položili v krsto, ki so jo prinesli iz bližnje Kregarjeve mizarske delavnice. Krsto so prenesli na šentviško pokopališče, kjer so danes dopoldne nesrečno žrtev brezposelnosti pokopali.
— Če hoče žena nositi hlače. V vasi Drobnici blizu Sarajeva je kmet Miloš Co-riČ ubil svojo ženo Ljubico, s katero je živel v zakonu 25 let. Ubil jo je zato. ker je hotela v hiši gospodariti.
— Požar v Prekmurju. V ponedeljek ponoči je izbruhnil v Beltincih velik ogenj, ki je uničil dve domačiji. Goreti je začelo pri posestniku Škafarju, ogenj se jc pa razširil rudi na domačijo soseda Balažiča. Gasilca so ogenj do zjutraj pogasili. Skoda je zelo velika in znaša samo pri Škafarju okrog 200.000 Din. Škafar je bil zavarovan, Balažič pa ne. — V Ivankovcih je ta mesec že trikrat gorelo. 15. marca je gorelo pri posestniku Janezu Trplanu in mu je ogenj povzročil okrog 20.000 Din škode. Tri' dni pozneje je posestniku Francu Zrinskemu zgorela vsa slama s senom, v Kuštamov-cih je pa ogenj uničil skedenj Terezije Filo.
igg Zvočni kino Dvor M
Tel. 27-30 Danes ob 4., 7. in 9. uri zvečer
premiera!! Himna človeštva! Simfonija dela! Velepesem tovarištva!
RUDNIK
V PLAMENIH
Vstopnina: Din 4.50, 6.50 in 10.—
Iz Ljubljane
—Ij Prometni minister Inž. Vujič v Ljubljani. Na inšpekcijskem potovanju po državi se je včeraj popoldne pripeljal v Ljubljano prometni minister inž. Vujič. Minister je odšel na železniško direkcijo, kjer je pregledal posamezne oddelke in sprejel zastopnike strokovnih organizacij, ki so mu sporočili težnje uradništva in delavstva. Nato se je minister razgovarjal s funkcijo-narji železniške uprave in šefi posameznih oddelkov, ob 20. se je pa odpeljal nazaj v Beograd.
—ij Postna sezona se precej pozna na našem živilskem trgu. Ribji trg je dobro založen skoraj vsak dan, ne le ob petkih. Posebno lepa izbira merskih rib je bila danes na njem. Nekatere ribe so prodajali v primeri s prejšnjimi cenami zelo poceni, vendar ne vsi prodajalci. Tako so bile n. pr. salpe po 20 ln 30 Din kg, skuše po 22 do 28 Din, očade po 20 (včasih ao bile po 3£ Din), orade po 24, osliči po 28, sar-delice po 8 do 12, ciplje po 22 do 28, tun 24, girice 1«, hobotnice 32, zobatec 28; po stari ceni ao pa prodajali luben, po 40 Din in trilje po 44 Din ki. Danes ao bile tudi poceni ščuke, mrtve po 16 do 22 Din, žive po 24. Tudi žab Je bilo dovolj.
Ljubljanska filharmonija
DANES OB 20. URI V »UNIONU«
simfonični koncert
Slavni dirigent
Rhene • Baton
Predprodaja v Matični knjigarni
—Ij Butare že prodajajo na trgu. Dobrih 14 dni je do cvetne nedelje in prodajalci, ki hočejo kaj zaslužiti, morajo pač postaviti blago čim prej na trg. Kdor prej pride, prej melje. Zadnja leta niso vec moderne velike butare, kar se pozna tudi zdaj na trgu. Razstavljene so butari-ce, kakršne precej kupujejo tudi meščani za dekoracije. Izdelovanje butar je postala prava domača obrt v nekaterih krajih, ki pa prav tako, kakor druge obrti, preživlja krizo zaradi prehude konkurence Kate. da bi izdelovalci butar razširili trg ter uvedli svoje blago tudi v druge kraj« ne le v Ljubljano. Toda trgovci niso, nego le skromni umetniki.
—Ij Aškrčeva cesta vež« Triaiko s Cojzovo v ravni smeri, kar Je še posebno važno, ker je to zveza dveh državnih cest. Aakreeva cesta sicer ni državna; držav na eesta dela zdaj precej hud ovinek po Cesti t9. oktobra (Rimska) in delu Emon-stee eeste, ker Aakreeva cesta nI bila odprta v vaej dolžini Se pred leti. *4aJ ima ae nedostatke,   ker   ob križišču na
Hmonski cesti ni dovolj široka in pregledna. Nekoliko bo odpravili ta nedoetatek nedavno, ko so veaj uredili hodnike na ovinku, radikalna ureditev bo pa šele, ko bodo podrli del hiše, ki zožuje cesto.
—Ij Zanimivo predavanje v Ljubljanskem klubu. V torek dne 2. aprila ob 19.45 bo predaval v Ljubljanskem klubu minister n. r. in generalni tajnik Zbornice za TOI g. Ivan Mohorič o naši borbi s posledicami gospodarske krize. Dobro nam je še v spominu predavanje g. Mohoriča o svetovni gospodarski konferenci, s kate rim je vzbudil v avgustu 1933 splošno zanimanje ne samo med člani Ljubljanskega kluba, temveč v vsej naši javnosti. Tud" drugo njegovo predavanje nam obeta marsikaj splošno zanimivega.
—Ij Koncertni obiskovalci bodo imeli drevi redko priliko spoznati znamenitega dirigenta iz Pariza Rheneja Batona, ki bo kot gost dirigira! prvi simfonični koncert Ljubljanske filharmonije v unionski dvorani. Spored koncerta je sestavljen z Izjemo ene elovenske skladbe Iz aamih skladb največjih francoskih mojstrov, tako da bomo v Ljubljani prvič slišali avtentično izvedbo najboljših umetnin francoske glasbene literature. Vstopnice za ta koncert so v predprodaji v Matični knjigarni.
m Zvočni kino Ideal
Danes ob 4., 7. in 9.15 uri zvečer premiera vesele francoske operete
Parška dekleta
Pariz kot mesto veselja, pesmi in ljubezni!!
Vstopnina Din 4.50, 6-50 in 10.—
—Ij Prva skupna vaja ljubljanskih moških zborov za župni koncert dne T. aprila t. 1. bo jutri v soboto ob 20. v Glasbeni Matici. Arhivarji posameznih društev naj gotovo prineso s seboj note skladb J. Ferjančlča »Spomin«. Številne udeležbe pričakuje uprava Hubadove župe JPS.
—Ij Kongres Akademskega pevskega zbora 1. aprila v Unionu obeta biti vrhunec letošnje glasbene sezone. Z zadnjim lansko leto izvajanim koncertom, ki je s strani kritikov kot tudi publike žel popolno priznanje, je postal Akademski pevski zbor prvi glasnik lepote naših narodni pesmi. Opozarjcmo na ta koncert našega odličnega pevskega zbora, kjer bomo slišali naše narodne pesmi v harmonizaciji g. M. Tomca, V. Ukmarja, F. Kimovca in F. Marolta. Predprodaja vstopnic v vratarjevi loži na univerzi. Programi za koncert, ki vsebujejo tudi obširno znanstveno obdelavo naše narodne pesmi, se dobijo od sobote 30. t. m. naprej, istotam.
—Ij Intimni koncert Glasbene Matice ljubljanske. V sredo 3. aprila bo koncerti ral v Hubadovi pevski dvorani zopet znani izvrstni Brandl-trlo. Vsak koncert odlične umetniške trojice je v resnici važen in pomemben dogodek, saj nam prinašajo izvrsten in umetniško podan spored. V sredo izvajajo skladbe Beethovna, Riharda Straussa, Skrjablna, Chopina In Dvofaka. Sedeži po 10 Din, stojlftča po 5 Din v knjigarni Glasbene Matice.
—-Ij podporne društvo mestnih delavcev v Ljubljani uprisori jutri ob 20. v dvorani Mestnega doma narodno dramo »Mati« pisatelja Kav. Meska,
—Jj Bluze, že m perje, damsko perilo, torbic«, trpežne nogavico in rokavice Vam nudi v najnovejši modi tvrdka MILOŠ KAR NIČNI K, Stari trg 8.
—Ij S steklenico po glavi. V neki gostilni v Šiški je včeraj bojeviti kleparski pomočnik udaril brivskega mojstra Karla Se-deja s steklenico po levi roki in po glavi tako močno, da je moral Sedej v bolnico.
— Ko bi moški vedeli . . . tedaj bi pravočasno začeli negovati svoje zobe. Zobni kamen se ne vidi, ker tiči za zobmi: Zato čistite Vaše zobe redno s sobno kremo Sargov KALODONT, kl ima v sebi učinkoviti dodatek suHoricinoleata dra. Braunricha. S tem odpravit« polagoma, vendar zanesljivo zobni kamen in preprečite, da se naredi drug. Za ispiranje in razkuževanje ustna voda Kalodont.
Priđe! Pride!
Prodana Venera
Z. Jesenic
— Požar. V sredo, okrog 5. ure popoldne je nenadoma zatulila tovarniška sirena v znak, da nekje gori. Gorelo jc gospodarsko poslopje g. Novak« Tomala na Savskem nabrežju, zgrajeno šele pred leti. Na kraj požara so v kratkem času dospeli tovarniški in jeseniški gasilci s brizgalnami. ki so kmalu pogasili požar, tako da kasneje došliro gasilcem » Hrušlee. ni bilo treba stopiti v akcijo. Zgorela je streha gospodarskega poslopja in vse kar je bilo spravljeno pod njo. Skoda je precejšnja. Kako Je nastal ogenj, ae ni dalo dognati, sodi pa se. da so po neprevidnosti zažgali otroci.
— Pomladanska delo na vrtovih ln njivah. Spričo izredno lepih solnčnlh dni so se letos dela na vrtovih hi njivah precej zgodaj začela. Na vseh koncih in krajih M vidi kako ljudje marljivo obdelujejo svoje vrtičke za zelenjavo v bojazni, da bi jih ne prehitel de* aH eelo sneg.
— Otvoritev nogometne sezone. V nedeljo 31. t. m. ob 15. uri bo na igrišču SK Bratstva prvenstvena nogometna tekma med I. moštvom SK Svobode iz Tržiča in h moštvom Bratstva z Jesenic.
Pokojninsko zavarovanje privatnih nameščencev
Predavanje tajnika Zveze privatnih nameščencev
dr. Kostla v Trbovljah
Trbovlje, 28. marca.
V soboto 23. t. m. zvečer je imel tajnik Zveze privatnih nameščencev g. dr. Kosti iz Ljubljane pred članstvom Društva rudniških nameščencev v tukajšnji rudniški restavraciii zanimivo predavanje o stanju pokojninskega zavarovanja privatnih nameščencev v dravski banovini in o razširjenju istega za vso državo. Zveza privatnih nameščencev, v kateri je organizirana večina privatnega nameščenstva v dravski banovini, ie Lani pristopila k sodelovanju pri upravi Pokojninskega zavoda v Ljubljani. S finančnim zakonom, ki je bil sprejet z lanskim proračunom, je dobil minister za socijalno politiko pooblastilo, da razširi pokojninsko zavarovanje privatnih nameščencev na vso državo. Vprašanje razširjenja pokojninskega zavarovanja na vso državo je za privatne nameščence v dravski banovini in Dalmaciji prav tako eminent-nega pomena, kakor za nameščence v drugih banovinah, kamor se zavarovanje namerava razširiti. Zato je posvečala naša zveza baš temu vprašanju največjo pozornost, odkar je stopilo vprašanje razširjenja v odločilen stadij. Pn vprašanju razširjenja pokojninskega zavarovanja sta se pojavili dve stališči, in sicer: 1. ali se naj ustanovi za teritorij vse države samo en pokojninski zavod za nameščence, t. j. da se preosnuje obstoječe pokojninsko zavarovanje, ki deluje zaenkrat samo na teritoriju dravske banovine in v manjšem obsegu tudi v primorski banovini, na centralistični bazi, ali pa 2. da se celokupno pokojninsko zavarovanje nameščencev izvede potem ve-čih pokojninskih zavodov v državi, t. j. da se decentralizira.
Zveza društev privatnih nameščencev se je postavila na stališče, da je centralizacija pokojninskega zavarovanja privatnih nameščencev nezdrava, zato je proti vsaki centralizaciji, pa četudi bi bila izvršena pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani. Privatni nameščenci dravske banovine so si s težkimi žrtvami skozi dolga leta zbrali sedanje rezerve v Pokojninskem zavodu, ki naj bi jim na stara leta nudile skromne rente, zato ne morejo pristati, da bi se ta denar stekal izven banovine v kak nov centralistično upravljan pokojninski zavod, v katerem bi nameščenci dravske banovine ne imeli nobenega odločujočega vpliva in s tem tudi nobenega jamstva, da bi se ta denar koristno upravljal, nalagal in investiral. V takem centralističnem pokojninskem zavodu bi namreč bili nameščenci dravske banovine zastopani le s šestino vseh delegatov, do-čhn bi pet šestin delegatov bik) iz ostalih banovin države, torej ogromna večina, ki bi lahko svojevoljno odločala o vsem našem imetju in rezervah. Prav tako odklanjamo tudi vse predloge, da bi se ljubljanski Pokojninski zavod razširil na vso državo, ker bi nameščenci dravske banovine tu-
di v tem primeru ne imeli odločujočega vpliva na svoj lastni zavod, kakor ga imajo sedaj, kajti tudi v tem primeru bi nastalo že omenjeno razmerje med delegati posameznih banovin. Zato se ne smemo udajari iluzijam, kajti prej ali slej bi se utegnilo I trenutno v Ljubljani centralizirano pokojninsko zavarovanje kratkomalo premestiti v Zagreb ali pa v Beograd. Zato je naša zveza dosledno stala na stališču, ki ga bo tudi v bodoče z vso odločnostjo zastopala, da se pokojninsko zavarovanje nameščencev razširi na bazi decentralizacije. Kakor obstoji Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani, tako se naj ustanove slične zavodi tudi v Beogradu, Zagrebu, Sarajevu in drugod s samostojnimi upravami, ki bodo zbirale zavarovance ter vodile vse zavarovalne posle.
Z razpustom narodne skupščine je prenehala veljati tudi določba finančnega zakona v lanskem proračunu, ki odreja razširjenje pok. zavarovanja na vso državo. Zato polaga nameščenstvo velike nade n« novi parlament, zlasti glede novih tozadevnih zakonskih določb, ki bodo sprejete z novim proračunom. Jasno je, da nameščenstvo dravske banovine iskreno pozdravlja numero merodajnih činiteljev. da se razširi pok. zavarovanje za vso državo, toda to razširjenje ne sme ogrožati obstoječega pokojninskega zavarovanja v dravski bano vini. V kolikor nam je znano, so tudi pri varni nameščenci v drugih banovinah proti centralizaciji nameščenskega zavarovanja, ker hočejo imeti neposredno kontrolo nad poslovanjem uprave zavoda, kakor jo izvajajo nameščenske organizacije v dravski banovini.
Govornik je nato navajal ukrepe, ki so bili storjeni v pravcu štednje pri upravi Pokojninskega zavoda. Lani je bilo v tem pogledu storjeno mnogo koristnih ukrepov, predvsem so bili izdelani pravilniki za upravno poslovanje, potnine itd., pristopilo se je v obče k reorganizaciji in odpravi vsega, kar so naše organizacije preje kritizirale. Uvedla se je splošna štednja v upravi, ki je prinesla zavodu samo v lanskem letu več stotisoČ prihrankov. Imeli smo tudi hudo borbo s SUZOR, ki je hotel vse naše bolniško zavarovanje koncentrirati v svojem zavodu. Kako kvarno je to zavarova nje za naše nameščenstvo, dokazuje dejstvo, da so privatni nameščenci vplačali v SUZOR na prispevkih celih 3.000.00(1 Din, nazaj pa so dobili le okroglo 10.000 Din. Tudi v pogledu bolniškega zavarova nja se bo moralo privatno nameščenstvo osamosvojiti, ker plačuje za to panogo zavarovanja velike svote, dočim so koristi Ic minimalne.
Govorniku, ki je žel za svoja zanimiva izvajanja topel aplavz zbranih name^en-cev, se je zahvalil predsednik DRN g. Volčanšek.
Iz Celja
—c O skrivnostih   morskih   globin bo
predaval prof. dr. L. Kuščer iz Ljubljane v ponedeljek 1. aprila ob 20. na Ljudskem vseučilišču v risalnici deške meščanske šole. Govoril bo o načinu merjenja globin, o Beebejevem potapljanju v batisferi, o čudežnih življenskih pojavih v globini morja itd. ter predvajal mnogo lepih skioptičnih slik.
—c Averčenkovo komedijo »Igra s smrtjo« bodo vprizorili člani dijaške družine »Sloge« v četrtek II. aprila ob 20. v Mestnem gledališču. Občinstvo prosimo, da bi ne odklanjalo predprodajalccv.
—c Tatvina kolesa. Te dni je neznan storilec ukradel vratarju Emestu Podlo-garju iz Arclina pri Vojniku izpred celjskega kolodvora 700 Din vredno, črno ple-skano kolo znamke »Puch« tov. št. 227.611, evid. štev. 2—15.417—5. Tatvine koles se v zadnjem Času zopet množijo.
Iz Maribora
— Ban dr. Puc v Mariboru. Včeraj dopoldne je prispel v Maribor ban g. dr. Dinko Puc. Sprejela eta ga oba sreska načelnika gg. dr. Senekovič ln Makar. Dopoldne se je ban razgovarjal z maribor-skimi političnimi osebnostmi. Tokrat je bil g. dr. Dinko Puc kot ban prvič v Mariboru.
— Poziv javnosti. Uprava Narodnega gledališča v Mariboru, g. Julij GuStin, lastnik »Grajskega kina« in g. Gjuro Valjak, lastnik kina »Union« v Mariboru, so na prošnjo odbora za počastitev spomina blagopokojnoga viteškega kralja Aleksandra L Zedinitelja v Mariboru hvalevredne pristali na to, da v času od 31. marca do vštevši 7. aprila t. 1. njihove blagajne prilagajo vsaki prodani ve topnici listek za 1 Din v korist fonda za postavitev spomenika blagopokojnomu kralju Zedinltelju. Mariborski spomeniški odbor apelira na vso našo javnost, da v navedenem času v čim večjem števila poseča predstave, da bodo za posameznika pač neopazni dinarski prispevki dosegli čim častneJSo skupno vsoto in s tem čim večjo podporo pietetni in nacionalno vatel apomenišk' akcUl.
— Boj ■ tihotapci. Ko ao je v noči na preteklo ■redo vračal posestnik in oskrbnik Janko čairan is Maribora proti fit. IIju, so ga t Jelenčah napadli neznani tihotapci. Nočni napadalci to navalili nanj z noži. Toda Ca*ran jo v • krajni sili ao svoje življenje potegnil samokres ln natre* lil proti razbojniški tolpi, nato pa pobeg* nil k orožnikom v it. Bij. Pozneje so ugotovili, da je bil eden tihotapcev zadet, ker so odkrili sledove krvi. Na krajo do* godka so našli tudi kolo 9 evidenčno ftte-vilko 96569 Dognali so. dO je bile kole last Jurija Krameriča iz Maribora. Zaslišani je Izpovedal, da je kolo prodal nekemu Alojzu Zorčiču iz Maribora. Prav ta pa je bil prt spopadu obstreljen Oblasti, ki so našle na kraju krvavega dogodka več tihotapske robe, upajo, da bedo storilce kmalu izsledili.
— Mogočen zbor naiih planincev. V sredo zvečer se je pri »Orlu« vršil zelo lepo uspeli občni zbor STPD v Mariboru, zborovanje mariborske aodrunžlee je ve« dil predsednik g. In*. Slajmer. Bi poročil
funkcijonarjev se zrcali izredno živahna delavnost mariborskih planincev, ki so mnogo doprinesli v dobrobit planinstva in tudi tujskega prometa. Sijajno uspelega zborovanja so 6e udeležili tudi mnogi odlični predstavniki mariborskega Javnega življenja. Inž. Slajmer je bil ponovno izvoljen za predsednika.
— Katajev, »Kvadratura kroga«. To bo naslednja dramska novost, ki jo pripravlja režiser inž. arn. B. Stupica in ki bo njena preimera v teku prihodnjega tedna. »Kvadratura kroga« je eno najboljših veseloiger novejše sovjetske literature ter je z velikim uspehom obala že skoro rse velike evropske odre. Za Mariboru bo posebna zanimivost, ker je to prvo delo sovjetskega pisatelja na mariborskem odru Sodelujejo Kraljeva, Severjeva. Skrbin šek, Stupica, Gorinšek, Nakrst in drugi.
— Drama pripravlja v režiji Milana Košiča krstno predstavo Cerkvenikove efektne vojne zgodbe »Kdo je kriv?«. V glavnih vlogah Starčeva in Purljan.
— Prva ponovitev Offenbachove zna menite opere »Hoffmannove pripovedke < bo to soboto 3. marca za red B. Ta opera spada med najlepša pa tudi najbolj igrana dela operne literature. Sodelujejo> trije gostje; ga. Alfreda Herzogova (sopran), ga. V. Zamejic-Kovićeva (alt) in g. Fr. Neralič (bariton).
— Abonentje reda D dobe v nedeljo zvečer šorlijevo dramo »Blodnji ognji«. Ta razvrstitev repertoarja je potrebna, ker abonentje zaradi pusta in bolezni v ansamblu ta mesec niso dobili odgovarjajočega števila predstav. Kdor izmed p. t. abonentov te predstave v nedeljo zvečer ne želi, nag to Javi pri gledališki blagajni, ki mu bo predstavo nadoknadila ob drugi priliki.
SOKOL
— Sokol na Viču opozarja vse svoje članstvo in prijatelje, da bo v nedeljo 31. t. m po daljšem odmoru gostoval na našem odru priznani šentjakobski gledališki Oder z veseloigro »Matajev Matija«. Ve •eloigra je že v Ljubljani dosegla llkrat popoln aspeh in zato pričakujemo, da bo tudi vlSko občinstvo v nedeljo do za Inje ga kotička napolnilo sokolsko dvorano. Vstopnice ob običajnih cenah dobite v predprodaji v Sokolskom domu in pri br. Jeločniku v Rožni  dolini. Zdravo!
— Sokol I. Ljubljana-Tabor obvešča svoja članstvo, da je umrl br. Ivan Kune, ki ga bomo spremil: na njegovi zadnj poti danes v petek ob pol 5. popoldne izpred mrtva&ke veže splošne bolnice. Vabimo Članstvo, naj es udeleži pogreba v čim večjem številu ? civilu z znakom.
— Sokolske društvo Ljubljana III. za Bet i gradom obvešča vae evo je članstvo, da so po odredbi Sevoee S. K. J. t dne 7. februarja t 1. drottvene legitimacije neveljavne. — Vsakdo naj predlo*! legltl macljo v ponovne potrditev v društvenem tajništvu, ki posluje vsak torek ra četrtek od po) 7. do 8. ure zvečer. — Uprava
Na koncerta
— Tiho, prosim ?   Pravkar so MtieK igrati BeeftboiPBOvo deseto simfonijo.
1     — Oh, kaj smo prišli tako posano?
Stran 4.
»8LOVIN8KI NAROD«, dne ». nm 19»
Ste v. 72
Oeorgij SUln:
27
Počasna smrt
Roman.
— S tem si ni treba beliti glave, saj imam navodila. Sklicem občni zbor. Jaz bom govoril, potem bomo pa videli, morda bomo celo sprejeli koga kot pripravnega člana v stranko ali v zvezo komunistične omladine.
Turke j ev je čutil, kako ga pritiska ta mladostni agitator z vso svojo nepremagljivo energijo k tlom in da tej teži ne more uiti. Napel je torej zadnje ostanke svoje volje in dejal:
— Nisem proti stranki, nisem proti zvezi komunistične omladine, končno pa tudi proti sovjetski vladi ne. Ni pa moja stvar, koga sprejmete v stranko. Ne bom pa dovolil, fant moj, da bi sprejemali v stranko gobavce. Da, tega ne bom dovolil! — je vzkliknil in pripomnil utrujeno: — Čemu bi nastopili pred gobavci z govorom? Kaj potrebujejo govore? In kakšne ankete naj bi spadale v naselbino gobavcev? Čemu bi jim bilo vse to?
Doktor Turke je v si je zaman prizadeval razumeti čudno mladeničevo željo, kakor mladenič ni mogel razumeti cilja čudnega zdravnikovega odpora proti temu, da bi ga pustil h gobavcem. Gledala sta se začudeno in drug drugemu sta skušala pojasniti nepravilnost tega početja.
— Saj žive kakor na otoku, s katerega ne morejo pobegniti, pa tudi pravice nimajo zapustiti ga, — je dejal Turke j ev, čuteč, kako izgublja tla pod nogami. — Saj so bili izključeni iz zdrave človeške družbe. Lahko rečemo, da so bili črtani iz življenja. Naenkrat pa — izvolite nazaj — is svojimi ranami i z infiltrati... Ne, tega pa res ne razumem !
Mladi instruktor se pa ni dal ugnati.
— Mi baš hočemo vrniti jih v življenje, — je dejal, — v prvi vrsti pa utreti pot na ta neobljudeni otok. Toda vi, tovariš doktor, ste mož konservativnega prepričanja in imate zastarele nazore o življenju. Mi ne poznamo nobene ovire, v naših očeh ni ne zdravih, ne gobavih ljudi. Za nas so v prvi vrsti ljudje bodisi kapitalisti in buržuji, ali pa so vsi delavci in zatirani, a delavce in zatirane smo dolžni braniti
Ko je prišel mladenič v svojem sa-mogovoru do te točke, je doktor Tur-kejev naenkrat začutil, da je njegove potrpežljivosti konec. Napravil je torej obupen poskus izmotati se izpod teže, ki je bila pritisnila z njo nanj odločnost mladega komunističnega inštruktorja, še enkrat si je hotel obrisati očala, pa je opustil to in jih položil na mizo. Potem je svečano vstal in malone zakričal:
— Delajte, kar hočete! Lahko me ovadite zdravstvenemu oddelku, toda ne dovolim vam, da bi priključili moje bolnike vsakdanjemu življenju in da bi gradili iz meni neznanih nagibov nekakšne mostove. Ne dovolim vam predavati in razburjati bolnikov, to bi bilo nesmiselno. Tako je in nič drugače!
— Kaj pomeni to? — se je začudil mladenič in stisnil aktovko pod pazduho. — Vi torej nasprotujete sovjetski
javnosti?  Vi ste torej proti kotni stični stranki?
— Mislite si, kar hočete, toda jaz ne dovolim nobenih sestankov med gobavci Če si hočete ogledati naselbino in gobavce, vas lahko spremim in vam pokažem vse, kar bi vas utegnilo zanimati.
S tem je bil spor med njima končan. Mladenič se je udal. Turkejev je ostal zmagovalec, Potem je izrazil željo, da bi si rad ogledal naselbino.
Odšla sta. Oba dvora sta se kopala v solnčnih žarkih. Nekje blizu je pela stepa svojo otožno pesem. Član zveze komunistične omladine je bil oči vidno že pozabil na spor, ki ga je bil že končal, kajti nasmehnil se je. Tudi doktor Tur-kejev se je nasmehnil. Začela sta se medsebojno opazovati in drug drugemu sta odkrila lastnosti, ki so bile v trenutku spora skrite. Mladenič se je naenkrat zazdel Turke je vu zelo simpatičen dečko, Turkejev pa mladeniču simpatičen starček, čeprav ni bil starček in tudi ni hotel biti.
— Ste že videli kdaj gobavce? — Je vprašal Turkejev.
Izkazalo se je, da instruktor še nikoli ni videl gobavcev.
— In veste, kaj je to gobavost?
— Da, slišal sem nekaj praviti o tem.
— Hm... In hoteli ste sklicati zborovanje? Kdo je pa vas poslal sem? Komu je prišlo na misel sklicati tu zborovanje ?
Izkazalo se je, da mladeniču nihče ni naročil, naj skliče gobavce, da je izšla inicijativa od njega samega, kajti vsak pravi komunist mora biti inicijator.
Prišla sta na dvor bolnih, ogledala sta si nekaj barak. Nekaterim gobavcem je dal mladenič cigaret, Petji je pa podaril mehaničen svinčnik. Nekaterim je podaril novine. Bil je zelo zadovoljen z notranjostjo in zunanjostjo naselbine in izrazil je začudenje nad tem, da gobavcem ni dovoljeno hoditi domov. Doktor Turkejev mu je odgovoril, da bi zašel predaleč, če bi mu hotel pojasniti to, in mladenič se je z odgovorom zadovoljil. Potem ga je odvedel Turkejev še v laboratorij, kjer so bile mladeniču zelo všeč Hansenove bakterije in mikroskop. Navdušen je bil nad čistočo v laboratoriju. Ogledal si je tudi ambula-torij in tudi z njim je bil zelo zadovoljen. Slednjič je pogledal še v kuhinjo, pa tudi tam ni našel nobenih nedostatke* v. Odhajajoč iz kuhinje je srečal gobavca in hotel mu je seči v roko, pa ga je doktor Turkejev odvrnil od tega. Turkejev ga je odvedel še v kopalnico in mu svetoval, naj si umije roke v vodi s sumblimatom. Gost je izjavil, da to ni potrebno, Turkejev ga je pa le pregovoril, da si je umil roke.
Ob slovesu je dejal Turkejev mladeniču:
— Videli ste torej vso naselbino gobavcev. Ne morete se pritoževati, da bi vam bili kaj prikrili. Zdaj menda razumete, zakaj ni mogoče prirejati med gobavci zborovanj in organizirati jih.
Mladenič se je ozrl na Turke jeva z motnimi očmi in te oči so govorile, da nikakor ne razume, zakaj bi se ne dalo med gobavci politično delovati, vendar je pa samo prikimal z glavo.
Stro] za reguliranje
vre
ena
Francoz Dubos hoče izpremeniti Saharo v cvetoči vrt,
delali dobre letine itd.
Posetnik pariške razstave leta 1937 ne bo primoran verjeti, da gre za čudež, ko bo črtal na lepakih: »Danes od 10. do 12. dež, od 12. do 8. jasno.« Izumitelj stroja za reguliranje vremena, Bernard Dubos, je namreč te dni naprosil razstavni odbor, naj mu dovoli pokazati na razstavi kot prvo atrakcijo svoj »umetni ciklon«, s katerim se bo dalo regulirati vreme, kakor reguliramo s pipo odtok vode. Dubos hoče s svojim čudodelnim strojem odganjati ne samo oblake z neba, temveč delati še čudovitejše stvari. Saharo hoče izpremeniti v cvetoč vrt, izpremeniti zrak, ta neizčrpni vir energije, varovati Pariz pred napadi iz zraka, ob nenadnih napadih hitro razpršiti strupene pline, pripraviti kmetovalcem dobro letino z blagodejnim dežjem, končno pa celo zatirati upciv in revolucije s finimi prelomi oblaku v bolje in hitreje, kakor se je dalo to doseči z gasilskimi brizgalnami. Ti načrti se zde močno fantastični, vendar pa vzbuja Dubosov izum resno zanimanje ministrstva javnih deL Nedavno je preizkusila ta stroj akademija kolonijalnih ved in baje z dobrim uspehom.
Dubosov stroj, ki ga zdaj gradi razstavni odbor, je v bistvu ogromen lijak iz železobetona, ki ima obliko vodnega stolpa ali eiklonskega oblaka in iz drugega cilindra, ki se na koncu razširi. V umetnem ciklonskem oblaku bodo seveda nastajali tisti zračni toki, ki tudi v naravi jemljejo zraku vlago in prinašajo tako lepo vreme. Z drugimi besedami rečeno, stroj zbira na svojem spodnjem koncu topel zrak, ki ga poganja navzgor v hladnejše zračne plasti. S tem se vodni hlapi kondenzira jo in iz-preminjajo v dež. Dubos trdi, da labko doseže z 20.000 čevljev dolgim lijakom štirimilimetersko atmosferično depresijo, ki zadostuje, da začne pošteno deževati. Umetni dež se bo dal v kraju, kjer bo postavljenih več takih stolpov za vreme, s kontrolnimi aparati regulirati.
Za namakanje Sahare bi bilo treba po Dubosovem mnenju zgraditi ciklonski lijak, ki bi meril spodaj v premeru 800 metrov. Tako pridobljeni topli zrak bi se pretakal skozi lijak obenem z vlažnim zrakom, kajti tudi v puščavi sta pri tleh v vsakem kubičnem metru zraka dva grama vode. Z umetnim ciklonom z vertikalno hitrostjo 40 m v sekundi, bi mogel spraviti Dubos v 12 urah iz lijaka 13 milijard kubičnih metrov toplega zraka in spraviti tako v gibanje okrog 150 milijard kubičnih metrov zraka, v katerem je nad 700,000.000 litrov vode, kar bi za dež pač zadostovalo.
Po Diibosovi razlagi bi nastal na zgornjem koncu stroja majhen oblaček, ki bi počasi naraščal tako. da bi pokril velik del neba, intenzivnost dežja bi se pa dala kaj lahko regulirati s hitrostjo umetnega ciklona v betonskem lijaku. Kar se tiče zbiranja energije, pojasnjuje
izumitelj, da nastane tudi pri silnih nalivih med nizkimi oblaki in vodo izena-čevalna izmenjava med pozitivno elektriko oblakov in negativno elektriko vode, Pri njegovem stroju bi bilo prav tako, in če bi mogli to množino elektrike prestreči, bi dajal stroj vsako minuto za 42,000.000 frankov električnega toka.
Bolje nego pridobivanje elektrike iz zraka se pa da razumeti Dubosov izum kot obrambno bojno sredstvo, ki bi delalo viharje in s tem onemogočalo letalske napade na mesta in strategieno važne kraje, če bi se pa sovražnim letalom kljub temu posrečilo vreči plinske bombe, hoče izdelati Dubos manjše stroje za reguliranje vremena, torej samo 20 m dolge lijake, ki bi jih lahko I itro prevažali po mestu, da bi črpali ^irupene pline in jih potiskali v višje ! zračne plasti.
Ali so to drzne sanje ali resnični tehnični čudeži? Zaenkrat vemo samo, da so to resni poskusi, saj se pečajo z njimi tudi francoska znanstvena društva in oblati.
90 letnica Rontgenovega rojstva
Ves kulturni svet se je spomnil 90-letnice rojstva slavnega učenjaka in prvega laureata Noblove nagrade W. C. Rontgena, ki je odkril X-žarke. Rojen je bil 27. marca 1845 na holandsko-nemški meji. Njegova mati je bila Ho-landka, oče pa Nemec Njegova roditelja sta se kmalu preselila na Holandsko, kjer je Rontgen v Apeldoornu preživel svojo srečno mladost. Tu je posečal gimnazijo, iz katere je bH pa zaradi svoje vročekrvnosti ielključen. Pozneje je dovršil strojno šolo in svoje študije je nadaljeval na pohtehniki v Curinu. Tu je dobil diplomo strojnega inženjerja.
! področja fizike. Z njim je pridobil uoi-' verzitetno profesuro v Giesenu. L. 1895 se mu je posrečilo odkriti po njem imenovane žarke. Odkril jih je slučajno. Odtis prstana, ki ga je položil na omarico s fotografskim papirjem, ki je ležal blizu cevke, s katero je eksperimentiral, ga je privedel na genijalno misel. Umrl je 10. februarja 1923 po kratki bolezni, nastali zaradi pomanjkljive hrane. Rontgenovi žarki spadajo med največje dobrine, kar jih je bilo kdaj deležno človeštvo.
Sovjetsko civilno letalstvo
Letos poleti bo otvorjenih v Rusiji več novih zračnih prog na velike razdalje. Lani je obsegalo sovjetsko letalsko omrežje 65.000 k^a, letos bo pa razširjeno na 77.000. Najdaljša zračna proga bo letos Moskva—Vladivostok, dolga 10.000 km. Drugi zanimivi zračni progi sta Moskva—Taškent in Moška—Baku. Rusija namerava zgraditi posebne radiopostaje in opremiti tudi vsa potniška letala z radio aparati. V prometu bodo večinoma devetsedežna letala ANT 9 in H 5. Prvič pridejo letos v promet tudi letala CH 1-1, ki dosežejo hitrost nad 300 km na uro.
Da se pospeši poštni zračni promet, bodo letala poštna letala na vseh progah tudi ponoči. Pošta iz Moskve do Vladivostoka bo rabila v normalnih razmerah 3 do 4 dni. Lani so prepeljala letala v Rusiji 74.000 potnikov, 3786 ton pošte in 6800 ton tovora. Glede množine prepeljane pošte zavzema sovjetsko letalstvo na svetu drugo mesto.
Pod vplivom svojega učitelja fizika Kundta se je posvetil fiziki. Postal je Kundtov asistent na univerzi v Wurz-burgu, kjer je objavil svoje prvo dek> s
Iz Litije
— Ljudska univerza ZKD. V nedeljo 3L t. m. se bo vršilo po prvi jutranji maši predavanje zdravnika dr. Misa iz Ljubljane o vzgoji in zdravju šolske mladine. To predavanje je namenjeno našim staršem in prijateljem šolske mladine. Ker bo predavanje tega tedna v nedeljo, odpade predavanje v naši Ljudski univerzi v četrtek 9. aprila. Zato pa se bo vršilo predavanje g. dr. Arnošta Brileja iz Ljubljane naslednji četrtek 11. aprila Predavatelj g. dr. Brilej nas bo seznanil z bratsko državo Bolgarijo. Predavanje bodo pojasnjevale slrioptične slike in se bo vršilo v kinu Dragi-
— Občni zbor »dote in doma« se bo vršil v nedeljo 31. t. m. takoj po predavanju dr. Misa iz Ljubljane. Na dnevnem redu je poročilo o dosedanjem delovanju m volitve novega odbora.
— Tragična smrt šolarja. Hud udarec Je zadel Kovičevo rodbino v St. Jurju pri Litijj. 13 letni sinko-edinec Janko je nena doma obolel. Odpeljali so ga v Ljubljani v bolnico, kjer pa je preminul. Izkazalo se je. da je imel vnetje slepiča. Janko je obiskoval meščansko šolo v Ljubljani in je bil zelo priden. Težko prizadeti družini na&e iskreno sožalje.
— Športni dan SK Litije.   Odbor SK Litije obvešča vsa litijska in ostala društva v soseski, da priredi prvo nedeljo v avgu stu celodnevni športni dan.    Dopoldne in popoldne se bodo vršile razne športne pri reditve,    zvečer pa bo v Svarčevi   h o** i športna   veselica.   SK Litija   naproša vaa društva da ne prirejajo isti dan svojih p«H reditev.
Vse
soglašajo: najboljše je
RIVIERA
terpentinovo milo
Izbira morskih rib in ribjega rižota
Vina prvovrstna, posebno Opolo, ravnokar prispela. — Pridelek znanega posestva Braća Tomi (s, Vis. — Gostim* »DVA RIBARA«, Ljubljana, Kersnikova ulica štev. 5» — Se priporoča Lozič.
MALI OGLASI
V vseh mtmmM ogtaalto velja Dese da 50 para, dave* Om z.— Najmanjši znesek za mali oglas Din 5.—. davek Din 2.— Mali oglasi se plačujejo takoj prt naročilu, lahko tudi v znam-trph — Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko — Popustov za male oglase ne priznamo
SLUŽBE II POSEST
Beseda 50 par, davek 2 Din Najmanjši znesek 1 Din
PRODAJALKO
za bufet in delikateso sprejme Werkhauser, Zagreb, Gajeva 5.
PRODAM
Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 1 Din
DVE OBLEKI
dobro ohranjeni, za srednjo moško postavo, se proda isto-tam se proda f o t o a' p a r a t Voigtlander, jubilarko, odlično ohranjeno. Ogleda se Pod Rožnikom, cesta I. st. 9. Vila Jaz.
Naprodaj rabljena DAMSKA in MOAKA KOLESA
otroški vozički, šivalni stroji in drugo — pri >PROMET< (nasproti krizanske cerkve). 1177
PRODAM BARAKO
skoro 3 metre dolgo, pripravno za zelenjavo. — Naslov: Stara < pot St. 9.        # 1176
604)00 KOMADOV
SMREKOVIH SADIK proda Gozdni urad Radona, p. Semič.
Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din
LEP TRAVNIK
5 oralov pri Krškem naprodaj. — Cerle, Sred. Pijavško 5, p. Krško.
PRODA SE na javni dražbi tristanovanjska hiša (vila) v Ljubljani, Soška ulica 7. Izklicna cena 71.000 dinarjev z event. prevzetjem hipoteke. Vadij 14.200 Din. — Dražba bo 2. aprila 1935 ob 10. uri v sobi št. 16 s reškega sodišča v Ljubljani. Ugodno obrestovan je kapitala; letni donos 12.000 Din. Davka prosta. — Pojasnila: Dolenska cesta št. 12
117«
RAzno
Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din
Prima športne suknjiče a Dtn 98.—. pumpance. modne hlače Itd. — kupite zelo ugodno prt
PRESKERJTJ,
LJUBLJANA Sv   Petra e M
RAZPRODAJA
SADNEGA DREVJA!
Visokodebelne jablane in vi-sokodebelne žlahtne hruške, visoke in nizke višnje, orehe in trte dobite po znižanih cenah pri Kmetijski družbi v Ljubljani, Novi trg 3. (Po železnici najmanj 10 dreves.)
1168
KAVARNA STRITAR vsak večer koncert. 27/L Sveže najfinejše norveško
RIBJE OLJF
Iz lekarne DR. G. PICCOLJJA v LJubljani — se priporoča bledim ln slabotnim osebam. 65/1
SVEŽA DEBELA JAJCA zajamčena, komad 30 para — razpošilja po 400 in 720 komadov franko svaka postaja. — G. Drechsler, Tuzla. 1170
V gostilni
DRAGA GUSTIN
pri Pegleznu, telefon 2509 --
danes razne MORSKE RD3E. Na novo došel DOBRLNJSK1 TERAN liter Din 16.—.
»MUZIKA«
prodaja prvovrstne Inozemske klavirje in planine, tudi proigrane ter popravlja in ugla-suje st rokovnjaško najceneje — Knafljeva ulica št. 4. in.
MODERNE SPALNICE
iz orehove korenine, ples kane v najnovejši orehovi imitaciji in kuhinjske oprave dobite najceneje pri — 4j3dlovic. Komen-skega ulica št. 34 33/L.
MORSKE RIBE
Danes v veliki izbiri orade, barboni, kalamari, branzini z
majonezo. — Se priporoča »LJUBLJANSKI DVOR« ln »GAJEV HRAM«.
ČEPIC.
Narodna
tiskarna
LJUBLJANA
Urejuje Joni? Bm—<Mb — Zrn »Narodno tiskamo« Fran J
del Usta Oton Chrtatof. — Val * Ljubljani