Cebelarjem v pojasnilo! Preteklo poletje je kroži! po Slov. Štajerskem neki čebelarski potovalni ucitelj iz Zgornjega Šfcajerskega po imenu Oto Riedl. Ta mož si prizadeva na vse mogoče načine pridobiti čebelarje na svcjo stran ter na Slovenskem Štajerskem ustanavljati nemške podružnice. Pri tem obeta Riedl vse mogoče ugodnosti: da udje dobijo marsikaj po znižani ceni od centrale, da smejo vporabljati knjižnico (seveda nemSko), da pride potovalni učitelj podučevat itd. itd. In kaj Seveč: celo »Slov. Čsbelarja« so nam obljubili kot druStveno glasilo! Poglejmo si zdaj nemško ponudbo! Kaj nam na ta način Nemci morejo v resnici dobrega storiti? Edino to, da nam dajo slovenski list »Cebelarja«. Vse drugo za nas nima nobenega pomena, kajti kdor je nemSčine zmožen, ta si tudi v čebelarskem oziiu ve in more sam pomagati ter tudi sam kct posameznik k nemškemu društvu pristopiti, priprost kmečki človek pa ne more vseh teh obljubljenih dobrot nič izkoriSčati. Podpisani odbor opozarja torej vse vnete in vrle štajerske čebelarje, naj se ne dajo motiti in vloviti, kajti prave nazore Nemcev bodete iz naslednjega takoj spcznali. Ko je bil Riedl v Ptuju, vpraSal ga je nekdo: »Saj nam vi ne morete v čebeloreji nič pomagati, ker ljudstvo ne razume nemSki; čemu tedaj tukaj nemške podružnice?* Ta je odgovoril na to: »Pustimo mi kmeta pri njegovem staran panju, on itak ni sposoben za boljSe čebelarstvo; mi le glejmo, da si inteligenco pridobimo.« »Tako tedaj«, odvrne domačin, »zdaj ste nehote razkrili svoje nazore in nakane. To je ravno nspačno, s čemur se mi nikakor ne moremo strinjati. Ravno prosti kmečki človek je t prvi vrsti potreben poduka in pomoči, inteiigenea si zamore prei sama pomagati, nego neveden kmet. Razun tega se Se pa inteligenca dobro razume v slovenskem, ne pa tudi prosto Ijudstvo v nemSkem jeziku. Teraj bi bilo bolj pošteno, ozirati se ravno tako m še boii na kmetski stan, kajti po mojem mnenju se kruetski stan, ki tvori večino prebivalstva, nikakor ne sme prezirati; saj tudi kmet plača davek. S tem pa se gotovo ne misli inteligenca zapostavljati, kajti ravno vrla naSa inteligenca služi ljudstvu povsod v spodbudo, posnemo in poduk; hoče se le povdarjati, da je prcsti kmet tem potrebnejši poduka. — Da pa je naš kmet dandanes že dovoij razumen za vspeSno in umno čebelorejo, lahko sa prepri^ate sami, če si cgledate lepo Stevilo vzornih in krasnih čebelnjakov, ki stojijo po Slov. Štajerskem!« Oglejmo si stvar dalje! Ravnokar se pogajajo Nemei s »Slov. čebelarskim dru§tvom« v LjubJjani, naj bi jim posledoje prepu.tilo list »Slovenski čebelar«, izvcd za znižano ceno po K 120* vsak ud podružnice bi pa moral plačati udnine 2 K. Ali si ne moremo tedaj »Slov. čebelarja« sami naročiti, ali potrebujemo k temu nemške pomoCi? Ali morajo Nemci s sadom našega truda trgovati in si korist delati? Ne! — Ali si moremo misliti, da Nemci res iz gole dobrosrčnosti in blagodušnosti pridejo k nam podružnic snovat, dobrot delit, da bi nam več dali, nego oni od nas prejeli? Na vse to nam dovolj jasno odgovarja deželni in državni zbor! Dasi Riedl povsod okoli pridiguje: »Saj čebeloreja nima z nemščino ia slovenSčino nič opraviti, v gospodarskem oziru moramo vsi vkup držati!« Je že prav; pa deželui in državm zbor bi naj bil 3e bolj nepristranski; zakaj pa tam »vkup ne držimo«, kjer bi Siovenci imeli kaj dobiti? Potemtakem, mislim, mi bo vsak poSten Slovenec pritrdil, da bi bilo dovolj nespametno. ako bi m i svoj denar Nemcem dajali, da bi nam ga potem oni delili, kakor bi jim dopadalo! To torej, kar nam Nemci obetajo, lahko dosežemo in hočemo doseči sami ter hočemo biti svojega denarja sami gospodarji. Za Sloven. Štajer se bode ustanovilo sainostalno čebelarsko druStvo, ki bo gotovo dobilo list »Slov. čebelar« za tisto ceno, kakor Nemci, na kar iniamo i^ Ljubljane že obljubo; nada je se bo pa 3e o tem govorilo ob občnem zboru v L]ubljani dne 17. lebruarja t. 1 Kot samostalno društvo imamo pa potem tudi pravico do deželne in državne podpore, kakorSne dobivajo nemSka druStva; le naSi vrli poslanci da jo izposlujejo. Takoj v prvi pomladi začne čebelarsko druStvo za Slovenski Štajer svoje poslovanje in po vsem slovenskem delu naSe kronorine se bodo ustanavijale podružnice. Na delo torej, vrli in zavedni čebelarji, da bode naše druStvo imelo dober vspeh ter da bo vslrajno in plodovito delovalo za procvit narodnega gospodarstva! Pripravljalni odbor »Slovenskega in čebelarskega druStva zaSpodnje Š tajersko.