438 Na razpotju.
navidezno brez teav, rekel bi, igraje. Obliko lovekega telesa je poznal do zadnje poteze; zato je risal tako pravilno in ob jednem elegantno. Za barve mu je bil dan izboren ut; razne slikarske tehnike je imel popolnoma v oblasti in delal je neverjetno hitro, kadar mu je bil duh voljan in razpoloen. V drubi je bil ljubezniv tovari, nesebien prijatelj in vedno dobre volje. Ni torej udno, da so mu te lastnosti, zdruene z lepo moko vnanjostjo, pri-
dobile povsodi soutja, znancev in prijateljev.
A dalje, kakor spomin na osebne njegove vrline, trajala bodo njegova dela. Z njimi si je postavil v zgodovini svojega roda spomenik, ki bode e poznim vnukom prial in pravil o mou, ki je bil najgenijalneji umetnik, kar jih je rodila mati slovenska.
emljica tuja, ne bodi mu teka! Poivaj v miru!
Ha razpotju.
^ptisnem naj e roko zdaj z roko ti, iZ Bogom, dragi! loita se poti! Ti po stezi tej, po cesti jaz, Kamor srca ene me ukaz!
V jutra somraku trepee dol e, alostno vise nad reko ole,
V meglo je zavita naa vas Ceste le beli po polju pas.
Due moje, glej, podoba iva,
V novo deel pot se ji odkriva, Resnega ivenja trudna pot, Po tej poti moram jaz odtod.
Z Bogom, dol, ti sanj mladostnih slika, Z Bogom, sanje! zor ez dol svetlika, Lu se iri, iri se ravan, Z Bogom, dragi! Bog daj lep nam dan!
V grmovju se e kos oglaa, Zor smeji se izmed vej Sumi, umi, reka naa, Po dolini in naprej!
Tudi jaz zdaj grem iz kraja, Iz doline, dalje pro, Tje, kjer Tibere napaja Zemljo ejno vodoto.
Vraajo v te dole znane Hladne tvoje se vode, Ce pa jaz v lepe poljane Vrnem zopet se, kdo ve?
umi, iimi, reka naa, Po dolini in naprej! Kdo po meni neki vpraa, Svet cvetel bo i poslej!
3.
Prila mi je podoba,
Da sem kot vir,
Ki z gore tam ga izpod roba
V niave ene tir.
Bila je sama zmota,
To dobro vem
Brez utja vir hiti na pota,
A dano je ljudem.
Z gore gleda doli
Cerkvica In hladi loitve boli
Srca mojega.
Kviku kae dui
Na nebo, Kjer ljubezni ve ne rui Razhod in slovo!
A. C. Slaviti.
"9
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si