76. številka. Ljubljana, soboto 4. aprila. VII. leto, 1874.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejeman, za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold. za četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano hrez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje, na dom so računa 10 kraje, za ur 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za LJubljano za četrt ieta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od eetiri-stopne petit-vrBte 6 kr., Če so oznanilo enkrat tiska, 5 kr. Če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat so plača štempolj za 30 kr. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi so no vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravništvo, na katero naj Be blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativno reči, jo v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši.
Govor posl. gr. Coroninija za narodno ravnopravnost na goriških srednjih šolah.
v 43. Boji letošnjega drž. zbora dne 27. marca. *) „Visoka zbornica naj oprošča, da sem si izprosil besede v zadevi, ki iiua dozdevno Čisto lokalno barvo, ker je vendar za prebivalstvo, katero tukaj zastopam, velikega pomena, in ker se zraven važni nazori pre-motravajo.
Jaz sem si popolnem v svesti, kako sitno je, dotikati se tega vprašanje, baš ker se tiče narodnostne meje. A taka vprašanja se ne odpravljajo se sveta, ako se jim umika s poti, in ako se osvobode Jc državno-pravnega koturna, po katerem po navadi hodijo, pa izgube svojo strahovitoat. Sicer pa mislim, da bi se narodnostni princip, ta mogočni motor v denašujeni ljudstvenem življenji, prav dobro naredil služnega avstrijski državni misli in da bi zanjo lehko postal vir moči.
Mogoče, da je to idealistično stališče; toda ako se kdo zmerja, da je idealist, to de nij največje zasramovanje, in ako se motim, naj mi gospodje ne je ml j u v zlo, ako premislijo, da sem iz dežele, v kateri so različni narodi našli sredstva za sporazumljenje in ne žive samo v miru drug poleg drugega, nego tudi, ako to terja blagor za skupno domovino, tudi zedinjenimi močmi sodelujejo. (Dobroklici v centru in na levi.)
Zdaj k stvari!
Odgovarjajo na najvišji prtstolni govor, ki je naglašal, da so zdaj tla ustvarjena, na katerih se lehko izrazijo vse želje, vse potrebe, je mislila visoka zbornica, da mora izreči: „Zato pa se bode izpolnovala tem lagljeje zapoved pravice, katera terja, da se ne sme interes nijenega različnih n a rodov vnemar pustiti."
Ko se je v tej visoki zbornici o tem govorilo, sem si uže dovoljeval naznačiti, da bodem enkrat zahteval morebiti to pravico. Zdaj je prišel čas za to, in jaz sem prepričan, da mi visoka zbornica te pravice ne odreče, da mene iu onih ne dene na laž, ki so vedno to zagovarjali, da ustava zares daje vsem enake pravice, in da ravno v polnem državnem parlamentu vsak narod, tudi najmanjši, najde varno zavetje.
Dovoljujem si predlagati sledečo resolucijo ter jo visoki zbornici priporočati, in jo bodem skušal še utemeljiti:
„Slavna vlada se povablja, da učini glede učnega jezika na srednjih šolah na Goriškem naredbe, ki se bodo pravično ozirale na potrebe prebivalcev te dežele."
Jaz takoj omenjam,  da je  ta pravični
*) Po stenograiičnoin zapisniku.
obzir, katerega tukaj zahtevam, namenjen iio-nemškcmu prebivalstvu dežele. Nij mi menda treba še prej zagotavljati, da nemam nikakega sovraštva do Kcmcev ali nemštva, jaz ne, pa tudi tisti ne, ki so me sem poslali. V njihovem kakor tudi v svojem imenu pri tej priliki kakor pri vsaki rad izrekam navdušeno poklonenost vsemu velikemu, kar je nemški genij v službi človečanstva in za njegovo stvar storil. Mi vsi prav dobro znamo ceniti ogromni dobiček, da se lehko popolnem, živahno iu neposredno udeležujemo duševnega življenja dveh kulturnih narodov. Mi prav dobro vemo, da mora vsakdo, ki hoče v Avstriji javno življenje nastopiti ali sploh do veljave priti, nemškega jezika biti zmožen. (Dobro 1 na levici.)
Dovoljeno naj mi bode, da gospodom z malo besedami razmero slikam, ki so me privedle do tega, da sem poprej omenjeno resolucijo stavil.
V celi deželi so namreč Nemci v precej majheni manjšini; ako visoko računimo, jih je eden in pol, k večjemu dva percenta vsega prebivalstva. V celi deželi nij nobene nemške občine, pa tudi nobene nemške ljudske šole. Toda srednje šole so izključivo nemške. Zato je pri tem to slabo, da morajo otroci, ki v srednjo šole stopijo, prva leta predavanja poslušati v jeziku, ki ga ne razumejo, in katerega naučenje jim dolgo časa veliko truda prizadeva.
To slabo stanje se je uže enkrat od strani slavne vlade popolnem priznalo, ker je deželnim šolskim uradom naročilo, naj predlagajo sredstva za odpravljenje tega slabega stanja. To se je zgodilo ob času, ko je bila listnica naučnega ministarstva dana v vešče roke taistega moža, katerega vidimo denes na čelu naučnega urada, in čegar ime, mislim, ima zagotovljeno (V Ur.) častno mesto v listih avstrijske zgodovine, ker je uže v drugič ozko zvezan s težnjami, katerih cilj jc, da se nam ponižujoče okovi neopravičenega duševnega oskrbništva z udov potegnejo.
Plani, ki so jih takrat podali deželni šolski uradi, so se zopet pozabili, in tukaj mislim, terja pravica omeniti, da se to nij zgodilo pod našo sedanjo vlado, nego pod ono, ki ji jc bila ravno spredaj, akopram se je ponašala se simpatijami za želje in težnje vseh narodov, ter si je njihovo zadovoljenje zapisala na prapor. Zastopništvo dežele se je obrnilo do vlade s prošnjo, naj odgovori željam dežele, ki so se v tej zadevi užo večkrat ponavljale. Vlada pak je vendar mislila, da mora prošnjo odbiti, ter je utemeljenju odbitja na čelo postavila obzir na v deželi živoče Nemce in njihovo prednostno socijalno položje.
Meni se zdi, da se ta utemeljenja nijso
mogla nesreeniše izmisliti. Toda jaz tc stvari nočem na dalje raztezati, ravno zato, da bi ne povedal stvari, katere rajši zamolčim.
Kua težava je pač , to priznavam. Dve narodnosti se morate tukaj jemati v obzir. lOni pač govore jezik, kateri je do cvetja in popolnosti dovel užo pred šest in pol stoletji veliki (iibeliu, katerega senca se je pri zadnjih debatah v tej zbornici večkrat klicala. Oni pripadajo narodu, ne političnemu, a jezikovemu, pri katerem ima vsa sedanja moderna omika svoj začetek, ako je res, kar je govorila monakovsko univerziteta, ko je to potrdila s tem, daje povodom slovesnosti svojega jubileja italijanskega ministra predsednika za Častuega doktorja imenovala. Da je tedaj italijanski jezik za učni jezik popolnem sposoben, o tem mi menda nij treba dalje govoriti.
Drug del prebivalstva pak — in to je večina — pripada Mlovc»ii»k<kiiiu narodu.
Jaz se ne spustim v kontroverze, ki so Be včeraj v tej slavni zbornici iz enakega povoda zgodile. Jaz vem, da ta jezik nema razširjene literature, akopram je storila zadnja leta velik napredek, kakor se je dalo tudi pričakovati, ker je ta tako bogato nadarjeni narod vse svoje moči za gojenje svojega jezika porabil.
Toda, gospoda moja, naj govori njemu v prid neki večji, kakor sem jaz. Oni siloviti nemški duh, kateri je kosmos objel ter prodrl, je pisal ko je bil narode obeh he-misfćr po lastnem gledanji spoznal, besede: „Narodi so, ki se dajo bolje omikati, ki so bolje omikani, z duševno kulturo oplemenjeni, a plemenitejših narodov nij. Vsi so enakomerno za svobodo odločeni." Brez omike pak nij svobode, a prvi kalovi omike se na uspešen način dajo le v materinem jeziku v otročja prsa položiti.
Sicer se pa popolnem spominjam Aristotelovega gesla, da jo dobro, da je Človek zmeren; jaz se postavljam le na tla istinitih potreb — in v tem, mislim, se razlikuje moja resolucija bistveno od drugih predlogov, ki so se stavili v tej visoki zbornici. Govorjenje je le o tem, kako bi se najprimernejše dosegel oni cilj, o katerem se ne da več dvomiti; govorjenje je o tem, da se naši mladini odpre najlehkejši pot do omike, ki se sploh ima doseči v srednjih Šolah; govorjenje je o tem, da so navadijo univerzalnega jezika, katerega poiuembo je čestiti poslanec črnoviških občin včeraj na tak iz vrsten način razvil; govorjenje je o tem, da se celo oni, katerih materioi jezik je drug univerzalni jezik, nemškega jezika popolnem nauče, ravno ker so avstrijski državljani.
Nekaj, gospoda moja, mi dovolite še povedati. Odločno moram reči, da se pregreši nad nemškim  duhom,  kdor drugim v
imena Nem rev krati pravico. (Pravo! na desni.) Ali nij Ijadopisje veda, katera je specijalno nemška in katero Nemci tako radi goje? Ali n i j ho največji nemški dahovi ▼ sebi čutili potrebe in poklica, preiskavati posebnosti tujih narodov? Ali nijso najboljši nemški pesniki zajemali iz oživljajo-čega vira taje ljudske poezije, da bi drage bisere, ki so v njej, našli, ter jih Bvojemu naroda izročili? Ali nij, da še eno avkto-ritato zase navedem, oni filozoMčni pesnik, ki je okolo lepe legende enakopravnosti, ki pripoveduje o treh prstanih, neumrljivo dramo sezidal, pisal: „Hvala gorečega domoljuba je po mojem mišljenji najzadnje, za kar bi se pulil, domoljuba namreč, ki je storil, da sem pozabil, da bi moral biti svetovni državljan."
Zdaj pa še zadnji preudarek! Pravično obnašati se proti sovražniku, je vsakega dolžnost; ako pa se to prijateljem stori, se ne izpolnnje samo zapoved previdnosti, nego se tudi, mislim jaz, dela po ukaza svojega srca. Bil je morebiti čas, ko onim gospodom, ki so prišli iz južnih dežel, gotovo ne po pravici, nijste izkazovali popolnega zaupanja. Od enih ste se bali, da nijso prijatelji Avstrije, od drugih, da so protivniki vsakega napredka v Avstriji.
Jaz mislim, da smo mi dali nasprotni dokaz. Uže več let sodelujemo na pre-oživljenji Avstrije, na utrjenji ustavnih od-nošajev v naši domovini, in tudi zadnji Čas, ko se je o tem govorilo, da bi ne utemeljili samovlaBtnega gospodarjenja policijske države, kakor se nam je očitalo, nego po postavi opisano oblast „države, katero prešinjajo ideje pravice in svobode" na mestu, ker se dozdaj druge oblasti imele neomejen vpliv, smo se zanesljive zaveznike pokazali. Denes nij več povoda za nezaupnost, in tako naj ostane!
Da gospoda moja, naj bode kakoršen boj hoče, naj pade krvava kocka vojske ali naj nastane v okrožji duhov, pri katerem so najvišja dobra človečanstva bojni dšr, krepko se vas hočemo držati, po stari avstrijski zvestobi se zberemo z vami okolo državne zastave, ki vihra nad mnogoobličnimi, mnogo-bojnimi prapori svojih narodov, svojih dežel, in katere barve črno in žolto sem si vedno tako tolmačil, da se ima v naši prostrani drŽavi luč pa senca vsem državljanom po enaki meri deliti. Zato, gospoda, prosim, podpirajte denes moj predlog, ter glasujte pozneje zanj. (Odobravanje in ploskanje.)
(Kakor uže povedano, bil je predlog Coroninijev malo prenarejen ali omedlen, sprejet. A kakor je do z d a j še nemška vlada, ne verujemo, da bi ga po smislu izpolnila. Vsakako nas pa veseli, da se je Coronini, kot Ne-Slovenec, pošteno za našo narodnost potegnil. Več tacih mož, pa se lehko porazuniemo. Ur.)
Politični razgled.
Notranje «1 <»>.<»I«»
V Ljubljani 3. aprila.
nržfiftii arAop ima velikonočne praznike in poslanci so se vrnili domov. Torej bode one dni notranja politika tiha.
Iz FjVovm se poroča, da je nadškof Sembratovič trem rusinskim korarjem, ki so v državnem zboru glasovali za konfesijo-nalnc postave, odvzel njih konsistorijalnc referate, drugim duhovnikom, ki so v držav-
nem zbora glasovali po svojem prepričanji, pak je odvzel dekansko dostojanstvo. — Ali je treba kaj boljšega dokaza, nego je ta faktom sam, da duhovniki niso čisto nič samostalni, ker jih škof kadar hoče lehko kaznuje in morajo glasovati, da se njemu prikupijo? Ali nij to najbolji dokaz, da bi se smela duhovnom kakor c. kr. uradnikom pasivna volilna pravica vzeti?
Tudi oger*fccm zbornica ne bode imela pred 15. t. m. nobene seje. Potem pa pridejo men j važne postave, kakor o notarstvu, advokatstvn na vrsto razgovorov.
Tnanje držtivc.
WrancosM listi se zdaj skoraj brez izjeme bavi jo z zadnjimi dopolnilnimi volitvami. Republikanci so vsi brez izjeme izida veseli. Monarhistični listi pa se kaj različno o njem izrazu je jo in drug na drugega vale krivdo, zakaj so propali.
Spanjslci republikanci so v Murieti pomorili vse Karliste; „Times" pravijo, da republikanski vojaki nijso nikomur več prizanesli, ko so videli, da je general Primo de Rivera ranjen. Kakor madridski telegrami poročajo, je šlo zopet 15.000 vojakov proti severa.
tt«fij<tn.tki list „Voce de la verita" dobiva iz najzanesljivejšega vira popravek, da se v Vatikanu nij nikdar na to mislilo, da bi se smelo na Viktorja Emanuela god slovesni „Te deum" peti, češ da se človek, ki „vedno v smrtnem greha živi in le na cerkveni rop misli", ne sme cerkveno častiti. List pravi dalje, da je le obrekovanje svetega očeta, ako kdo pravi, da je mantov skega škofa okaral, zakaj na kraljev rojstveni dan nij tedeuma pel, da ga je nasproti še — pohvalil.
Na IVemškem je najnovejši mučenik kolinski škof Melchers. Da bi bil napravil več šuma, se je dal iz palače iztirati ter v ječo peljati. Ti gospodje vganjajo sč spomini na preganjanja kristijanov nevredne komedije.
Dopisi.
Is celjske okolice 2. apr. [Izv. dop.] Nedavno so bile tukaj volitve občinskega predstojništva in znano je vsem tukajšnjim narodnjakom, kako hudo so zlasti Nemci in nemškntarji pritiskovali, da bi mogli v naši občini po „deutsch-nacijonalnem" principu vladati in kmeta, kolikor mogoče terorizirati. Nij bilo lepo to ravnanje, ker je bila sploh naznanitev volitve — vedi ga bog zakaj, zakasnena in obilo kmetov nij niti vedelo, ali so se volitve uže vršile, ali se še bodo. Zmaga Nemcev je bila tedaj po nepostavnem opravilu zagotovljena in gospoda — iz znanega usnjarskega „festnngsvierecka" se je uže gerirala kot nemška — „Wacht an der Sann." Ali mislimo, da to veselje ne bode dolgo trajalo, ker naši vrli narodnjaki so pri visoccm c. kr. namestnijštvu protestirali zoper to neredno in nepostavno volitev občinskega predstojništva, namestnijštvo pak je uže, kakor iz avtentičnih virov poizvedam, volitev ovrglo.
Nadjati se je tedaj, da glavarstvo za bodočno volitev dosedanjemu občinskemu predstojništva oziroma vsegamogoČnemu občinskemu pisarju strogo prepove nepostavno nemčurstvu nakloneno agitacijo in perfidno ravnanje. Čo premislimo, kako važna je ta občinska volitev in kaj bi vse od naše propalonti izviralo, gotovo smo primorani, vse žile napeti i svojo Čast ohraniti. Nam so nameni te stranke dosti znani — kažemo le samo na tukajšnje šole — slovenščina je celo izključena, zdaj bi nas pa še radi ob šolsko poslopje spravili.
Prokleto ste k mi Št no izrejeni Celjani, — ali svetujemo vam z dobrim — poprimite se raji usnja in lebceltovskih igrač , kot pa krmilo občinskega vladarstva nad nami Slovenci.
Iz Idrijo 1. aprila. [Iz vir n dopis.] (Propaganda zaGermanijo.) Znano je skoro povsod, da so n ari val i naše rndarno mesto rnemško Idrijo". Bili bo v tistem času sami Nemci ali pa „stari Kranjci". V taistem časn nij bilo prepirov niti o narodnih, niti o političnih, niti o verskih rečeh, pa tudi nijso vsegamogočni uradniki ubozega rudarja tlačili i mn še te pičle dohodke pri-k raj sevati skušali, tistikrat je bila še prava „gemUthlichkeit" v Idriji po zimi v „kazini", po letu na keglišči. A prišli so slabi časi, neki „Slobenerji" so ustanovili čitalnico in proč je bila vsa gemUthlichkeit", začeli so se „prepiri". A tudi slepi privrženci germanske kulture so spoznali, da morajo kaj več za razširjanje germanRtva storiti, nego le „kvartati i kegljati". Čudite se toraj modrosti naših junakov!
Kakor je nže znano, je pri nas malo gledališče, katero pa po vsem zadostuje našemu prebivalstva. Dozdaj je imela slovenska in nemška Muza skoro enake pravice, zdaj pa mislijo slovenske predstave popolnem vsaj za nekoliko časa, z odra pahniti. Sklenejo torej, kolikor je meni znano, neko pogodbo z ljubljanskimi nemškimi igralci, vsled katere bi morali igralci 20 — 25 predstav dati, vsak teden po tri.
Abotno tega podvzetja se razvidi takoj, ako se pomisli, da je še v druzih večih mestih (Gorici) 20 nemških predstav preveč, da bi mogli igralci izhajati. Pri nas pa nij uiti gledališčnih prostorov , niti denarjev, katere bi mocli rudarji imeti, ako bi hoteli tako podvzetje podpirati. Zaradi tega so se nekateri gospodje ponudili, da dado igralcem brezplačno sobe, da ne bodo prevelike materijalne škode trpeli. Ako pa mislijo igralci, da si bodo kapitalov nabrali, se jako motijo, našli bodo presneto malo „kunstsinn-a", dosti pa koza in vročinske bolezni. Gospodje ! Dobro je Vam znano, kaka revščina" je tukaj, dobro veste, koliko trpe ljudje zaradi bo-leznij, dobro veste, da ^jih je mnogo, ki nijmajo na zadnjo uro ne jedi ne postrežbo in — vendar hočete raji tuje komedijante podpirati, kakor revne domačine? Tukaj gospodje je polje, gder si lehko zaslug pridobite za človečanstvo, takaj je priložnost podpirati bolnike, ki bodo Vas blagoslovili, raji, kakor tuje igralce, ki bodo iznenađeni Vas zasmehovali in pred svetom psovali. Ko vidite, da neraajo rudarji premoženja, jim vendar hočete še na tak nesramen in zapeljiv način krvavo zaslužene denarje iz žepa izvleči? Tem pomagajte zdaj, kar ste jim ob Času volitve obljubovali.
Srce nas pa boli, ko vidimo, da še nekdanji iskreni SJovpnci svojo roko k takemu pod vzet ju ponniajo, ter posredno propagando za Germanijo delajo, mesto revnim domačinom pomagati. Nadejamo se pa, da jih ne bodo dosta na nastavljene limnnce vjeli. „Omni a ad mat orem Germaniae glo-riatn".   O vspelrh te družbe prihodnjič.
las Xti£T4»l»ti 1. aprila, flzv. dop.] Vaša „Dan'ca" je tedaj rekla, da naj se naše vseučilišče na versko stalo postavi! Smešno, ali prav za prav arogantno. Ljndje, ki za oživotvorjenje našega vseučilišča nijso ničesa storili, uiČesa doprinesli, razen če so nio-
robiti za-nj molili, kar mu pa niti Škodilo niti koristilo nij, ti ljudje hočejo sedaj kaj vmes govoriti, in žeti, kjer so potnim obrazom drugi orali. Nas Jugoslovanov je komaj tri milijone rimokatolikov, grkokatolikov je dvanajst miljonov, kaka dva miljona sta pa mohamedanske vere. Na stalo katere teh „ver" naj se Zagrebško vseučilišče postavi? Fo Daničnih nazorih se ve da na stalo edino izvcličalne rimokatoliške vere. Naše vseučilišče se pa ne bo na nobeno versko stalo postavilo. Naše vseučilišče se bo postavilo na stalo znanosti, ki je brezverska in kozmopolitična. Ali je „Danici" to stalo všeč ali nij, za to se pač ne bo pri nas prašalo. „Danici" bi brž ko ne najbolje všeč bilo, če bi se naše vseučilišče, enako kakor ono v Insbruku, jeznvitom prepustilo. Morebiti celo tistim jezovitom, ki so pred nekolikimi leti v Požegi nedolžne mladcnČe, njim na vzgoj poverjene, na starogrški način skrunili. Komu se koža ne ježi ? Iz Požege izpodeni falotje naselili so se v Rcpnjah. „Si cum Jesu itis, non cum Jesuitis", je rekel neki papež, drugi papež jih je kot krivoverce proklel, in denes jih zaničuje ves izobražen svet. Samo „Danici" bi bili kot učitelji na našem vseučilišči kaj k srci priraščeni. Pri nas na Hrvatskem ne poznamo verskega vprašanja, dasiravno nijsmo skoz rimokato-liki, kakor Slovenci. Pri nas nemarno klerikalne stranke, ker našo popovstvo nij jezuvitarsko. Pri nas more vsak po svojej fasoni izveličan postati, ker smo tolerantni. Mi obžalujemo vsako deželo, v kateri duho-venstvo proti pozitivnim zakonom ruje, ker ima tako rovanje gotovo propast državnega in socijalnoga društva v svojem sledstvi. Libera nos domine „Danice" in njenih teženj. — Ravnokar so „Nar. Novine" prinesle natečaj za popolnenje profesorskih mest na našem vseučilišči. Za bogoslovno fakulteto išče se 5, za pravoslovno 6 , in za filozofiško 3 profesorje, in sicer brez tistih 9, kateri se bodo (trije za vsako fakulteto) brez razpisan j a natečaja v kratkem naimenovali. Predlog baje že leži v kabinetni kanceliji Nj. veličanstva na potrjenje. V natečaji nij nikjer zahtevano, da-* ima natečatelj spričalo pridonesti, daje krščen, pač je pa zahtevano, da dokaže svojo znanstveno sposobnost. „Danica"! pocedi tri krokodilne solzice nad tem, da more tudi pravoslavni, da more Jud in Turk in celo brezverec na našem vseučilišči profesor postati.
Mi imamo sušo. V vinogradih je lepo za delati. Vinska cena se še zmerom počasi dole pomika. Žitu pa cena raste. Ce skoro toplega dežja ne bo, bo za strni slaba j tudi za Živinsko klajo smo v skrbeh. Senokoši so še zmerom rjave, kakor v sred zime, zato pa tudi goveda v ceni padajo.
Domače stvari.
— (Pretečeni vtorek) je komisija, sestavljena iz zastopnikov mestnega starešinstva, realčinih profesorjev, realčinega ravnatelja in iz direktorjev kranjske hranilnice, in iz drugih Izvedencev končno ogledala in odobrila novo poslopje ljubljanske realke.
—o—
— (Beseda v rojanski čitalnici) 29. marca je bila — kakor se nam piše — po svojem programu ena najlepših; tudi se je dobro odlikovala po izpeljavi posameznih
točk; obiskana pa je bila tako slabo, kakor morda še nobena. Čistega dohodka za „Narodni dom" v Novemmestu je dala 100 gld., ki se pošljejo odboru „Narodnega doma" v Novomesto.
— (Veliki teden) nam je prinesel jako lepo, gorko pomladansko vreme. To in pa božji grobi po raznih cerkvah izvabljajo mnogo Ljubljančanov na ulice, ki hodijo in se sprehajajo od cerkve do cerkve, eni molit, večina njih pa radovednost past.
—o—
— (Druga seBija porotnih obravnavanj) se bode pri c. kr. deželni Bod-niji v Ljubljani začela sredi maja. Mej drugimi obtoženci pride tistikrat na vrsto tudi Anton Petavar po domače Lepi Tonček, ki je okrog Ribnice, okrog Doba in drugod po Slovenskem pokoro delal, kloštre zidal, s papežem si dopisaval, z materjo božjo se pogovarjal ter stare in mlade ter-cijalke „gajžlal", reete ljudi nensmiljeno sle-paril. Tega vrlega poštenjaka so naši klerikalni listi („Novice" in „Danica") po tem, ko ga je bil „Slov. Narod" opisal, prav pogumno branili j ko bi bil farovški list takrat uže izhajal, bi bil, vedno trpeč na perijodični duševni suši, za „Lepega TouČka" gotovo napisal par listkov ali vvodnih člankov. — Preiskava je pa dokazala, da je lepi Tonček osleparil blizu 70 ubogih ljndij, posebno žensk. Končno obravnavanje zoper njega hode najbrže trajalo ves teden, ker je nad 70 prič povabljenih, mej njimi tudi mnogo fajmoštrov in kaplanov. Ker hode obravnavanje gotovo zanimivo, bomo ob svojem času o njem obširno poročali. —o—
— (Toča v spomladi.) Iz Št. Ru-perta na Dolenjskem se nam piše 2. aprila: Uže več dnij je bilo pri nas jako lepo vreme. 1. aprila pak je bila cel dan nenavadna so-parica, zvečer je začel dež iti, bliskalo se je in grmelo in kakor oreh debela toča je naletavala, ki je kmalu zemljo pobelila. To vse je trajalo nad Četrt ure. Točna zrna so veČjidel na pol mehka na tla padala. — Dežja smo bili uže zelo potrebni, ker je zemlja bila uže zelo osušena. Delo na polji in vinogradih je letos prijetno, a delavcev nam manjka. Pričakujemo in upamo letos dobre letine.
— (Iz Rajhenburga) se nam 2. apr. piše: Včeraj je pri nas močno grmelo in bliskalo se, potem smo imeli pohleven dež. Ljudstvo upa dobre letine.
— (Iz Bizeljskega) se nam piše: Vino je pri nas zelo po ceni, a žito je drago.
— (Od Brežic) se nam piše, da bode prihodnji učiteljski zbor za okraje Kozje. Sevnico. Brežice kasneje enkrat v Brežicah, ko koze ponehajo in ne 9. aprila, kakor jo bilo skleneno.
— (Toleranca gos p. monsig. Jarana.) Piše se nam: Tukajšnje ,,katoliško društvo", katerega vikši" tolikrat skušajo ometati tendence „S1. Naroda", si vendar ne morejo kaj, da ne hi brali tega strašnegn lista. Se ve, da leže to novine v posebnem predalu, iz katerega jih jemati imajo pvivilcgijo le tonzurirane glave. In kako ti možje, ki se pri vsaki priliki iz besedo „omika" norca delajo, ž njo v prijateljstvu stoje, naj kaže naslednji faktu m. V zadnjem nedeljskem listku „Narodovem" je feljtonist nekoliko odkril zgodovino papežev in to je čisto srce gospoda Jarana tako vzbu-
rilo, da je dotični listek od života „Narodo-vega" brezi secirnega noža odstranil in tako vernim ovčicam imenovane družbo odvzel strupeno zel, katera bi jim bila utegnila škodovati in jim kaliti „mleko pobožnega mišljenja". To se je godilo cvetno nedeljo po Kristovera rojstvu v leti 1874. Glejte, kolik respekt imajo pred „Slov. Narodom", in zdaj naj še kdo reče, da ga „en oontrebande" slastno ne uživajo ! A.
Razne vesti.
* (Najbogatejši mož) v Avstraliji, "VVilliam Tnrner Clarke, je te dni v Viktoriji umrl, 73 let star. Zapnstil je 3 milijone funtov sterlingov, po našem čez 30 milijonov goldinarjev.
Vsa« bolnim moč in zdravje brex leka in brez stroškov.
Revalesciere du Barry
Vsem trpečim po izvrstni Revalpseiero rtu Barry, katera brez porabe leka in brez stroškov sledeče bolezni odstrani: bolezni v želodci, v živcih, v prsih, na pljučah, jetrah, žlezah, na sliznici, v dušnjaku, v mehurji in na ledvicah, tuberkole, sušico, naduho, ka-flelj, naprebavljivost, zapor, drisko, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, šumenje v ušesih, medlico in bljevanjo krvi tudi trt) času nosečosti, scalno silo, otožnost. Bušenje , revmatizem, protin, bledico. — Izpisek iz 7.r).000 spričeval o ozdravljenjih, ki so VHem lekom kljubovala:
Spričevalo St. 74.070.
Na Dunaji 13. aprila 1873. Sedem mesecev jo sedaj, ko sem bil v najo-bnpnejšem položaji. Bil sem bolan n.a prsih in živcih, tako da sem od dneva do dneva vidno gineval in vsled tega dalj časa nijsem mogel so učiti. SliSal sem o Vašoj čudovitoj Revalesciere, rabil sem jo in Vas morem zagotoviti, da se čutim po enomesečnem vži-vanji Vašo tečne in žlahtne Revalesciere popolnem zdravega ln okrepčanega, tako da morem, ne rta bi se tresel, pisati. Napoten sem tedaj, vsem bolnim to razmerno jako dober kup in okusno zdravilo kot najbolji lek priporočati in ostajem Vaš udani
Gabriel Teschner, slušatelj javnega višjega trgovinskega učilišča. Spričevalo št. 73.668.
Mitrovice, 30 aprila 1873. ITvala izvrstnej moki je moja sestra, ki je na nervoznem glavobolu in nespečnosti trpela, po porabi 8 funtov na potu k boljšanju. Ob enem si dovolim, Vas uljudno prositi, da mi na poštno povzetje 1 funt Revalesciere navadno aorte, poleg razločnega poduka za rabo to moke pri otrocih 8 tednov starih pošljete.
S spoštovanjem
Nikolaj O. Kostic. Spričevalo št. 7U.704.
PFilep, pošta ITolešan na Moravskom 7. maja 1873. Ker mi je od Vas že davno prejeta Revalesciere du Barrv pošla in je za mojo želodčno slabost in neprebavljivost dobro in splošno zdravilo, Vas prosim, da mi od prave Revalesciere 2 funta na povzetje kakor hitro jo mogočo pošljete.
Spoštljivo udani Jožef Rohacžek, gozdar. TečnejSi kot meso, prihrani Revalosciore pri ^drafteonih in pri otrocih 50krat bvojo ceno za zdravila.
V plehastih pušicah po pol funta 1 gold. 50 kr., t funt 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 ftm-ov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold.,
— Rovalenciere-Riseniten v pušicah a 2 gold. 50 kr. In i gold. fiO kr. — R«vp.lesoiere-Choeolatee v praha In v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold. 50 kr., 48 tas 4 gold. f>0 kr., v prahu za 120 tas 10 gold., za.       tas 20 gold., — za o76 tas 36 gold.
— Prodajo: Barrv du Barrv & Comp. na Du-iotjji, W»llftHcIi£t»HHe št. 8, v IJubijanj Ed. Muhr, v dnul«*! bratje Oboranzmevr, v In»-brnlcu Diecbtl * Frank, v Olovci P. Birn-bachor, v I.oncl Ludvig MtUlor, v Mariboru F. Koletntk * M. Morifi. v TOernnu J. B. S t. oek h a u s o n. kakor v vseh mestih pri dobrih le-karjih in BpecorijakJh trgovcih; tudi razpošilja dn-
ajska htfla na vpo Vrafo po poštnih nakaznicah ali povzetjilu
Tujci.
2. april a.
Pri Slonu: Jaršan, Khuclc iz Kauinic. — Boh nI c. Kristan. Pany z družino z Dunaja. — Lau-ter, Dcpolli iz Gorice.
Pri HTnitfis pl. Plchtenau iz Zagreba. — Krimer iz Cradia. — Mooser /. Dunaja. — Sohaer-ges iz Pariza.
Pri JTiiiuor*'!: T.anrtgrnf, fiarzarolli, Pcrha-vce, Mirti iz frirtelborgn.
Dunajska borza 2. aprila.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Enotni dri. dolg v bankovcih . <>9 gld. 15 Enotni drž. dolg v srebru . 73 „ t>0 1860 drž. posojilo.....102   „ 75
Akcijo narodne banke   .   .     963 „ —
Kreditne akcije ...       .     200 n 50
London........112 „ 25
Napol..........8 „ i)G
C. k. cekini.......— „ —
Srebro.........105 „ 80
Oznanilo
Občni zbor deležnikov
vzajemnega zavarovalnetia drnštra proti požarni
1 v Grafici
bod«
ponedeljek 2 (K aprila L L dopoludne ob /f>. uri v deželni dvorani.
.-.-a;w-
1.
21
Dnevni red:
Poročilo o društvenem delovanji leta 1878.
Sklep računov za leto ImT.'J in p< ročilo pregledovalurga odseka o tem. .'!.  Poročilo in  nasveti (pravilnega   odbora zarad razteze društvene
delavnosti. 4. Proračun sa leto 1S74.
:">.   Pravilnik o pokojnini društvenih uradnikov in služabnikov, (i. Volitev preglednikov računov za leto 1874. 7.  Posamezni nasveti.
A' temu občnemu :/><>ri< se />. t. ffosp. deležniki, ki so po §. 93 pravil /, udeležbi poklicani, utfttdno vabyo,
Omenjeni paragraf so glar'-i:
K udeležbi pri občnem zboru, posvetovanji in glasovanji pri vseh obravnavnih točkah in volitvah je razen vsakokratnih članov opravilnega odbora, taisti ud društva poklican, ki ima v tekočem opravilnem letu reči skupaj z 0000 gold. pri društvu zavarovanih, in ki jo, po poprejšnjem o&lasilu od direkcije prejel izkaznico, ki mu vstop k občnemu zboru dovoljuje.
V <-i;nl< i 19. marcija 1874.
Franc grof Meran s. r.,
(81—2) glavni direktor.
Popolna razprodaja
nekdanje Bcw*nbU€?tšew*Jevc zaloge
modnega, stnenega in mannMtnrnega blaga
i. t. «1.   i. t. d. O
špitalska ulica, št. 270, na oglu frančiškanskega mostu, |*
(82-2) veliko pod fabriškimi cenami *|
se začne I. aprila lola. X
Največja^ dozdaj v Ijubljaiii bivSa zbirka >scli obstoječih sistemov
Šivalnih maš in
domačega in tujega dela, ki so bili obdarovani na dunajski svetovni razstavi z najvišjimi odlikovanji, po jako nizkih cenah z rcelno garancijo edino le pri podpisanem. * Tam se dobiva tudi na J bo t j ia .svila za mailno, preja« iivankc in skoraj v»i k mašini spadaječi aparati v vetji kvantite prav
Franc Detter,
v l^juifijaiii. Judovska ulica.
Izdatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen.
Prtivl
Wilhelmov
antiartritični antircvniatični
i- a j  /. a c i n c e nje  krv i.
{(isti krv zoper protiti in rcvinatizem)
iT;5—li i jo kot
spomladno zdravljenje
krv
,   -»»« je od
Jprvin medi einskili avtoritet
čisteče sredstvo.
Vulod Nj. Vol. «> -•U* sopar pona ■
«> rcji-Djo znvitro- » ^   vami.   I > 1111: i j. «9
;U. marcu 1«71. ♦
edino gotovo zdravilno.
ki
7* B privoljenj Jc. k. dvorno Burno vale
lr       ll.l   i lil lilij I
Evr°pe
z najboijim uspehom  Mp<>ircblji s auo lulo.
Ta daj čisti celi organizem; preišče, kakor nobeno drugo sredstvo, dok- celega trupla in odvrne i/, njega po notranjem upotrebljivnuji \ s*' nečiste za bolezen nahrane reČi j tudi je učinek pitovo vztrajajoč.
Temeljito ozdravljenje prodna, revmatična*, otročjih žu in e usta ranih, trdovratnih bolezni, vedno gnoječih so ran, kakor vseh spulajev pri spolnih boleznih >>> po koli, mozoiov po
telesu ali po licu, lišnjev, .-ilililu nih ran.
PoseLno ugoden uspeh je imel ta raj pri sagnjetonjJ Jeter In vranico, enako pri /lati žili zlatnini, silnem boh-uji po čiuuieali,  kitah in
mliii, potem pri tišauji s ftelodcu, vetrovih, zaporu, sravnili nadlogah, močenji, molkom oslab* ijiiiji, toku pri Ženah itd.
bolezni, kakor branlorjl, ileznl otok, ozdravijo naglo in temeljito, ako se pije raj nepre-neliljivo, kajti «iu je hladeče sredstvo, ki raz-stopi in žriir scavmco. teli kup spričeval, prt-poznavalnih in pohvalnih pisem, ki si; terjane
zastonj dopošiljajo, spričujejo lcsnieiiost zgorej u vajenih razlogu v.
V doka/, rečenoga navedemo tukaj vrsto priznavalnin pisem:
Gospodu I'rane NVilhelinu, lekarju v Neunkirehen 1
Zagorje, 6, aprila 1S73.
Uljudno Vas prosim, pošljite mi se dva zavitka mi uže enkrat poslanega pravega VVil-helmovega antiartrltlčnega antirevmatlčnega kr-voćistilncga raja po poštnem po\/.etji kakor hitro mogoče in Vam moram za sedaj najtoplejšo hvalo izreči, ker je užu prvi zavitek ino-jej gospe, katera trpi uze dolga leta na revma-tizum ni zamašniji, precej pomagal, in jo hode kakor upam popolnem ozdravil, ko sem uže vsa mogoča sredstva upotrehljeval in od no-henega tako ugodnega nasledka izkusil.
1'odpišcm se udani
Ernest Zevnard, rudniški uradnik.
(iospodu Frane NVilhelniu, lekarju v Neunkirehen!
Neutra, 2.'J. aprila 187J.
Uže več let sem trpel na najhujej holezui na revnu, tako da sem imel rane na nogah, iz katerih je precej gnoja izteklo. Prisrčna hvalil za pravi W ilhelniov antiartritični antirevmatirni krvoristeri čaj, katerega mi je Naše blagorodju novembra lb<2 poslalo, tista dva zavitka čaja sta mi utešila moje bolečino in me popolnem ozdravila, kar po drugih sredstvih nij bilo mogoče, za kar še enkrat pošiljam svojo najsrčnejšo zahvalo, tudi sem ta pravi VVilhcluiovi antiartritični autirevinatični krvočisteči čaj već bolnim priporočila, kot najsdravilnejil čaj.
Vata vedno hvaležna'     Alojzija Doller.
Gospodu Fr. VVilhelmu, lekarju v Neunkirehen !
Uukreš, 21. unija 187;j. S pravim VVilhrhnoviiu autiartritičniui anti-ie\lnatičniin krvočisteeiin čajem sem dosegel ugodni nasledek pri gospej grolinji Umacin, katera je v bližnji dotiki z našim dvorom in jako priljubljena.
'la dama, katera je poprej na revmatičnih
napadih v nogi močno trpela, je od tedaj, ko rabi ta čaj, od njih veliko redkejše nadlego* \ana in so tudi le prav slabi. Ker ta dama na moje nasv etnvaiiji! vina ne uživa, upam, jopi i nadaljevanem raidjenji tega VVilhelmovoga antl-artritičnoga antirev matičnega kr\ očlstečega raja, njenega trpljenja celo oprostiti« o dobrem urinu
prepričan, hudem sedaj ta \\ ilhelniov raj povsod priporočal. Dr. Van Kloger.
Svarimo pred ponarejanj eni in sleparijo.
Pravi VVilhelniov antiartritični antirevma-tičui čaj za čiščenju krvi so dobivale iz prve mednarodne tabrikacije VVilhehuovega antiar«
tritičnega antirevmatlčnega raja za čiščenje krvi v Neunkirehen pri I>uiiaji ali v mojih po časnikih navedenih zalogah.
>.it\it<'l..   v  H obrokov ni/jhlj« pO predpisu zdravnika pripravljen, s podukom v različnih jezieih 1 glU., poaebej za kolek in zavoj 1U kr.
Na Ugodnost p. n občinstva so pravi VVillielumv anliailiitirui anliirvinatiriii čaj /a Čličenje krvi tmli dobiva: v Mariboru pii Alols oiiande-iii ; v U o 1 j i Itaiinibucliovi lekarni, liausclierjevi lekarni, pri kari krisjiuejii; v LonČU na Šraj. pri [,. Miillurju, luk.; v Mu z i rji pri Tribuču ; v Varaždinu pri dr. A. Ha I h i j u. lok.; v Slov. G r a d e i pri J. Rulligarilftchu, luk.; v Ljubljani 1*. Lassiuk.
Lastnina in ut>k „ISaroune tibkarneu