Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — ne-del|ska izckija celoletno 96 Din, za inozemstvo 120Din U red n ištvo je v Kopitarjevi ul.6/111 Ček. račun: Ljub« I ja ua št. 10.650 in 10.349 zu inseratc; .Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 59.011. Praca-Duna j 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2992 Telefoni uredništvu: dnevna ilužbn 2050. — nočna 2996. 2994 iD 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku splošne razprave v Ženevi Za Litvinov predlog o popolni razorožitvi samo Turčija - Soglasje med Anglijo in Francijo Ženeva, 25. febr. AA. Na včerajšnji seji generalnega odbora je bil določen češkoslovaški minister za zunanje zadeve dr. Bon oš kot poročevalec za plenarno sejo razorožitvene konference. Angleški zunanji minister Si m 011 je živahno zagovarjal predlog, naj bi razorožitvena konferenca razpravljala na podlagi načrta o razorožitveni konvenciji, kakor je sestavila pripravljalna komisija. Posamezne delcgacije pa naj bi med razpravo stavile svoje posebne predloge. S tem predlogom je soglašal tud:i predsednik francoske delegacije Tardieu. Obema so se nato pridružili prvi delegat Združenih držav Gibson, italijanski delegat Cavallero in vodja nemške delegacije Nadolny. Sovjetski delegat L i t v i n o v predlaga, naj bi se najprej razpravljalo o predlogu sovjetske vlade. Ta predlog se glasi: »Navdana s čvrsto željo po dejanskem rciru, ki mora biti trdno organiziran, in prepričana, da oboroževanje in njegova tendenca, da se še poveča, mora privesti do spopadov, ki odstranjajo delavce od njihovega dela in povzroče velike nesreče, dalje v prepričanju, da je edini način, kako bi se mir čini bolje organiziral in zagotovila varnost, popolna in takojšnja ukinitev vseli oboroženih sil nr. temelju načela enakopravnosti za vse, predlaga sovjetska delegacija, naj razorožitvena konferenca sprejme za temelj svojega dela načelo splošne in popolne razorožitve.<- Ta predlog je Litvinov obširno utemeljeval na popoldanski seji. Predlagal je, naj konferenca •prejme za podlago svojih razprav načelo splošne ln popolne razorožitve. Utemeljeval je ta predlog z željo, da se ustvari resničen mir in resnična varnost za vse države in vse narode. Sedanja oborožitev mora neobhodno voditi do mednarodnih oboroženih konfliktov. Vojaški izdatki so največje breme za ljudstvo in izredno |>oostrujejo sedanjo gospodarsko krizo. LMvinov je dolgo utemeljeni upravičenost iti potrebo svojega predloga. Slrušal je pobiti tudi ugovore, ki so se že prej pojavili proti njegovemu predlogu. Na koncu je posebno poudarjal posebni položaj sovjetske unije in izjavil, da je njegova država pripravljena popolnoma razorožiti se, navzlic temu, da imajo silni sesedi Indijo in Kitajsko. V debati «0 govorniki, na čelu jim T a r d i e u , izjavili, da je predlog Litvinova idealna rešitev vprašanja, vendar pa da je v sedanjem trenutku neizvršljiv. Prav holševiki za popoino razorožitev... Ženeva, 25. febr. AA. Na današnji seji splošnega odbora razorožitvene konference so razpravljali o sovjetskem predlogu. Zastopnik Sovjetov Litvinov je obrazložil sovjetsko tezo in naglasil, da se da dejanska vernost vseh narodov uresničiti le s tem, da se popolnoma ukine oboroževanje ter odpravijo vsi drugi vojni pakti. Nato je govoril turški zunanji minister Tevfik Ruždi-bcj, ki se je izjavil za pristaša sovjetskega načrta, pri tem pa poudaril, da bo Turčija obenem ]>odpirala vsak drugi predlog, ki bi segel še dalje v tej smeri, toda le pod pogojeni, da bo veljala polna enakopravnost za vse narode. Tudi delegata Perzije in Nemčije sta se izjavila za sovjetski načrt, medtem ko je grški delegat Politis oporekal temu, da bi bilo možno izves'ti splošno in takojšnjo razorožitev, če se poprej ne doseže upostavitev mednarodnega zaupanja. Nato je g. Politis rekel, da se čudi, da izvira predlog o splešni razorožitvi ravno od tistih držav, ki so do danes odklanjale sodelovanje pri delu, ki se že več let vrši na polju mednarodne organizacije. Dalje Politis smatra, da se splošna razorožitev lahko vzame v poštev le tedaj, če bo tu sodelovala tudi Sovjetska Rusija. Dokler do tega ne pride, je rekel g. Politis, je potrebno postopno ukinjanje zvečanja oboroževanja, da na koncu koncev pridemo do pravega ideala razorožitve in miru. Nato je govoril zastopnik Španije g. Mariaga, ki je med drugim naglasil, cla je načrt g. Litvinova preveč preprost, ker izhaja iz premise, da jc problem že rešen. Evolucija, je rekel g. Madriaga, zahteva veliko potrpljenja, in razorožitev se da doseči le tedaj, če bodo v ZN zastopani vsi narodi. Na koncu je g. Madriaga predlagal, naj bi se britanski in sovjetski predlog strnila v en načrt. Splešni odbor konference je nato skoraj soglasno odklonil sovjetski predlog, ki sta zanj glasovala samo zastopnika Rusije in Turčije. Seja je bila nato prekinjena, da izdela odbor novi načrt resolucije na podlagi predlogov španskega delegata Madriage. za London, 25. febr. tg. »Evening News«: poročajo, da se je cela vrsta angleških telalcev stavila na razpolago Kitajski, da so pripravljeni takoj odpotovati na Kitajsko, kjer bi jih povečini porabili na letališčih kot inštruktorje. Nekateri so se odpeljali tudi zato, da bi vodili bombna letala. Tudi kanadski letalci so se stavili na razpolago Kitaiski. Simonov predlog sprejet Ženeva, 25. febr. tg. Na današnji popoldanski seji generalne komisije razorožitvene konference je bil jio daljši debati sprejet soglasno včerajšnji predlog sira Johna Simona, ker sta poprej Simon in Madariaga umaknila novo obliko tega predloga. S tem je bil odklonjen ruski predlog za splošno in popolno razorožitev, za katerega je poleg Rusije glasovala samo Turčija. Nato je generalna komisija razpravljala o drugi važni točki dnevnega reda glede sestave posameznih komisij. Tardieu je predlagal, da se imenuje poleg štirih pred- videnih tehničnih komisij še pela komisija za politična vprašanja. O tem predlogu se je razvila dveurna debata, v kateri so se oglasili tudi Na-dolny, Simon, Gibbson, Titulescu in Marinkovič. Končno je bil predlog soglasno sprejet. Jutri iu pojutrišnjem ne bo imela generalna komisija nobenih sej, da dobijo novo ustanovljene komisije čas za konstituiranje. Po popoldanski seji so imeli razgovor Nadolny, Tardieu in Paul Boncour. Kakor se čuje, so govorili o nalogah, ki naj bi se v danem trenutku dale novo ustanovljeni |x>litični komisiji. Tardieu se je nocoj vrnil v Pariz. govor • Bruni Berlin, 25. febr. tg. Nemški državni kancler dr. Briining je danes v nemškem državnem zboru odgovarjal na napade narodnih socialistov in nemških nacionalcev. Najprej je Briining govoril o zunanjepolitičnih dogodkih, pri čemer ga je desničarska opozicija poslušala precej mirno. Govoril je o iziedno napetem položaju na vsem svetu, ko je v gospodarskem pogledu nastala pravcata gospodarska vojna. V takem položaju ima vlada dolžnost, delati zunanjo politiko s hladnim razumom brez ozira na notranjepolitične želje. Glede dogodkov v vzhodni Aziji je rekel, da smatra vlada za svojo dolžnost, zastaviti se z vsemi svojimi močmi za ohranitev miru. Glede kritike o ideji nemško-avstrijske carinske unije je izjavil, da je nemška vlada tudi še sedaj pripravljena sodelovati pri vseh korakih, ki bi mogli pomagati avstrijskemu gospodarstvu, katero se bori za svoj obstoj. Zelo pomemben je bil govor dr. B iininga o reparacijskem vprašanju. Dr. Briining je izjavil, da vztraja pri trditvi, da Nemčija iz gospodarskih razlogov ne more plačevati nobenih reparacij. Termin za reparacijsko konferenco pa je sedaj konč-noveljavno določen na mesec junij, dasi so Nemčija in druge države hotele imeti konferenco čimprej, da spravijo gospodarstvo zopet v red. Nemška vlada zalo ne more p evzeti odgovornosti za to, da se bo sestala razorožitvena konferenca šele tik pred potekom Ilooverjevega leta. Ker se tiče notranje jx)litike, je izjavil dr. Briining: Ce bi se pokazala kaka zloraba, ki bi narodnim socialistom omogočila zopelni vstop v nemško vojsko, bo sk bel za to, da se bo toza- devni odlok popravil. Je pa sploh najpredrznejša agitacija, kar jih je doživel, da narodno-socialistič-ni govorniki pripisujejo krivdo meščanske vojne vladi. Pri leh besedah je narodno-socialistični poslanec dr. Gbbbels skočil jKikonci in hrup p i narodnih socialistih je narastel posebno takrat, ko jc dr. Briining karal govoričenje narodnih socialistov o »Briiningovem sistemu«. Kancler je protestiral proti temu, cla ga spravljajo v zvezo z 9. novembrom. Takrat jc on z drugimi vred bil na čelu čet, katere so sc sestavile proti revoluciji. Stranke sredine so mu pri tem burno ploskale. Končno se je branil dr. Briining proti trditvi, da je on kriv, cla desničarske stranke niso sprejele Hindenbur-gove kandidature. V preteklih tednih je večkrat ponudil državnemu predsedniku svojo demisijo. Ob viharnem odobravanju sredine je dr. Briining d'i«tavil: »Hotel sem iti da napravim prosto j>ot zn povzdigo naroda, ne pa za kaos. Moja volja naplaviti prosto pot, ni kriva, da so se razbila pogajanja za predsedniške kandidature, temveč je temu kriva needinost med strankami opozicije in njihova zahteva, da naj sc ves državni aparat izroči eni skupini. K tej koncesiji ni bil državni predsednik pripravljen niti trenotek,« Ob sjJoš-nem odobravanju ne samo levice, temveč ludi zmerne desnice, je državni kancler končal svoj govor z izjavo za Hindenburga. Rekel je: »Ce v teh težkih dnevih nikdir nisem izgubil upanja, pripeljati nemški narod iz krize in strašne stiske, je bilo lo samo zalo, ker smem služiti možu, kali šen je državni predsednik Hindenburga Glasovanja o raznih nezaupnicah je pričakovati jutri. Zakon o srednjih tehničnih šotah o Gospodarskem svetu sprejet Narodna skupščina Belgrad, 25. febr. 1. Danes je narodna skupščina sprejela zakon o srednjih tehničnih šolah, senat pn je konfnoveljavno sprejel zakon o gospodarskem svetu, ki je pripravljen za podpis vladarja in za promulgacijo. Debata v narodni skuji- j Prvič, da naj nove srednje tehnične in obrtne šole čuvajo posebno lepoto narodne ornamentike iu narodnih motivov naših lepih noš, tako da jih ne bo zabrisala medlost modernega bazarstva. Dtugič jo zahteval, da naj se naše učne knjige očistijo vseh nepotrebnih tujk. Dr. Kramer mu je odgovoril, da soglaša in da bo njegovo ministrstvo vodiio račun o cuva-im or- ščini je bila danes manj Živahna, ker so se posa- „amenti.ke na srednjih tehničnih šolah in da se bo tnezni govorniki ze izčrpali tekom prejšnjih dis- ustvarila čista kusij in so bili pojasnjeni vsi dvomi, ker je bilo | njtII0 stroko ustreženo vsem zakonitim željam. Tudi obisk na- ! ... ustvarila čista jugoslovanska terminologija z,i [pli- na rodne skupščine je bil danes boljši, brez dvoma radi včerajšnje interpelacije poslanca Anlunoviča. Na galerijah je bilo mnogo učiteljstva srednjih tehničnih šol. Poročevalec oljsko republike na našem dvoru g. Schvvarzbnrg-Giiufher odpotoval iz Ljubljane. 0 včerajšnjih razgovorih in obiskih smo že poročali. Tekom današnjega dneva je g. poslanik 1 obiskal predvsem slovensko univerzo. Itektor univerze g. dr. šerko je v razgo-! v.) u oris:d značaj ljubljanskega vseučilišča, njegov postanek in delovanje. Posebej se jo g. jioslanik zanimal zn slovanski seminar, ki mu ga je razknzil prof. univ. dr. Nachtigal. V spremstvu kustosa muzeja dr. Ste le ta si jo g. poslani!: • ;l • hI Ljubljano, njene arhitektonske znamenit:. X m odno galerijo in nekatere ljubljanskih cerkve, med njimi cerkev v Šiški, mojstrsko delo p. of. Plečnika, nad katero je g. poslanik bil naravnost /.adivljen. Na velesejir.skem prostoru si je ogledal prostore, obenem pa imel priložnost razgovoriti se s predstavniki naših gospodarstvenikov o sodelovanju na tem polju. Rezultati teh razgovo. ov so zelo povoljni. Ni naša dolžnost pisati o vseh sestankih iu razgovorih g. poslanika, naša dolžnost pa je, ugotoviti, da rezultat kratkega bivanja ni samo sentimentalnega značaja, ampak velevažen dogodek, ki pomeni velik korak naprej nn poti poljsko-jugo-slovanskega bratstva in slovanske vzajemnosti. Na kolodvoru se je g. poslanik prisrčno poslovil od svojih prijateljev. Finančni zakon Belgrad, 25. febr. Iz predsedništva narodne skupščine javljajo, da je finančni odbor nadaljeval svoj študij finančnega zakona. Današnjim sejam so prisostvovali dr. "laksimovič, dr. Kojič in dr. Gjor-gjevič ter so proučevali več dodatnih predlogov k finančnemu zakonu. Finančni odbor, ki ie žc pre-rešetal vse ministrske zakone, je končal tudi pretres naknadnih finančnih dodatkov k zakonu in je s tem v splošnem delo končano. Pričakuje --c lahko, da bo finančni zakon prišel pred narodno skup. ščino tekom prihodnjega tedna. inž. Betančsč ho (ožit Belgrad, 25. febr. 1. Ing. Nikola BelančiC, »a-čeinik v ministrstvu za gozdove in rudnike, je Objavil v današnji Pravdi svoje pripombe k včerajšnji interpelaciji v narodni skupščini z ozirom na njegovo nekdanje delovanje kot uradnik avstrijske državne uprave v Sarajevu. Ing. Belan-čič ugotavlja, da se interpelacija ne tiče kakšne korupcijske zadeve, ampak njegovega delovanja v splošnem. Kot podrejen tehnični uradnik on sploh ni imel možnosti, da vrši nabave s svojim podpisom. Resnica je, cla se je v knjigovodstvu pri rudarski direkciji v Sarajevu našla zabeležena postavka 3 milijonov avstrijskih kron, vpisanih kot reprezentacijski izdatek za Belančiča, toda to se ne nanaša nanj, ampak na njegovega brata Oto-karja Belančiča. Res je, da ima inž. Belančič malo hišico v Belgradu, v Banja Luki tretjino hišice in velike dolgove pri Drž. hipotekami banki. Inter-pelante v narodni skupščini bo tožil radi klevete Nastop našega poslanika v Bud rnoešli Budimpešta, 25. febr. AA. Regent Horthy je danes sprejel v svečani avdijenci novega jugoslovanskega poslanika Jovana Dučiča, ki jc predal regentu Horthyju svoja akreditiva. Po medsebojnih pozdravih je regent ostal nekaj časa z g. Jo-vanoin Dttčičem v razgovoru. Avdijenci so prisostvovali razen madžarskega notranjega ministra Valka tudi tajnik jugoslovanskega poslaništva Bernoi in jugoslovanski vojaški ataše Miodrag Damjanovič. Znižanje diskonta v Ameriki Newyork, 25. febr. tg. Federal Reservc Bank v Newyorku jc diskontno mero znižala od 3 in pol na 3 odst. Berlin, 25. febr. tg. Berlinska borza jc bila danes jio petih mesecih zopet prvič otvorjena. Promet je bil zelo živahen. Radi še obstoječe vladne prepovedi se kurzi niso smeli objaviti. Zahteve slovaških kmetov Praga. 25. febr AA. Federacije slovaških poljedelcev so imele v Ture. Sv. Martinu kongi^s nn katerem jo g. Hodža razložil želje Slovakov nn jiolju kmetijstva, posebno glede trgovinske pogodbe z Madjarsko, ker bi Slovaška, če bi se pogajanja med obeinn državama za sklenitev trgovinske pogodbe neugodno zaključila, trpela nepregledno škodo na gospodarskem polju. Češkoslovaški niso potrebne samo carine, je naglasil g. Ilodža, nego jo v prvi vrsli potrebno, da uvede konlingenlirn-nje uvoza in postavi posebno cene. Nato je g. Ilodža govoril o fiskalni praksi in zahteval, dn se izvede tarifna reforma, ki bi domači produkciji omogočila, da vzdrži tuio konkurenco. Naposled je govornik nairlnsil tudi potrebo poceni poljedelskih kreditov. Dunajska vremenska napoved: ililni izpru-nieniba vremenu, --neg lxi ponehal, tudi v ostalih delili Avstrije se bo razjasnilo, pričakovati je mrzlega vremena, ki pn ne bo dolgo trnjali Kitajci junaško vztrajajo naprej Amerika je zavzela odločno prolijaponsko stališče Antflita zaenkrat čaka... London. 25. febr. A A. Vojni spopad na Daljnem vzhodu je predmet Številnih interpelacij v spodnji zbornioi. Neki poslanec je vprašal, ali bo vlada odposlala v Šanghaj nove vojne ladje. Parlamentarni tajnik admiralitete lord &tanley je odgovoril, da vlada tega ne namerava storiti. Vlada je sklenila, naj kivžarko »Berwickr, ki bi se moraJa vrniti v Anglijo, začasno nadomesti križarka »Devonshire«, pripadajoča sredozemski eskadri. Državni podtajnik za zunanje zadeve Eden je odgovoril dvema poslancema, da bi nova nota, ki naj bi opozorila Kitajsko in Japonsko na njune obveze pri Zvezi narodov, ne imela nobenega baska. Angleška vlada je že dala zadostna pojasnila o svojem stališču, po drugi strani pa je tudi japonska vlada opetovano svečano izjavila, da nuna tcritonijalnih ambicij in da bo varovala tudi načelo odprtih vrat. Na neko drugo interpelacijo pa je isti govornik pojasnil, da zaenkrat med Kitajsko in Japonsko še ni bilo formalne vojne napovedi. Nadaljnje stališče angleške vlade bo edvisno od razvoja dogodkov. O stvori sami angleška vlada zaenkrat ne more podati nobene izjave in bo počakala nn izrek odbora pravnikov, ki o tej stvari razpravlja. Zaenkrat angleška vlada še ui posredovala pri kitajski vladi zaradi plačila obresti od železnico Tien-tsin, Pukov in Hukovang. Če bo pa treba, bo vlada zaščitila tudi te interese. Na vprašanje drugega poslanca, kaj je z neodvisnostjo Mandžurije, je državni podtajnik za zunanje zadeve odvrnil, da angleška vlada nima pravite ugovarjati ustanovitvi take neodvisne države na podlagi pogodbe deveterih sil. Glede škode, povzročene v mednarodnih koncesijah v šanghaju, pa je že angleški poslanik v šanghaju Lampson z drugimi svojimi tovariši interveniral. Amerika je proti izpremembi dosedan>e{*a stan a ob Pacifika London. 25. febr. AA. Reuter poroča iz Was-lringtona: Ameriška vlada vztraja na tem, da ostane politika odprtih vrat na Kitajskem neizpreme-njena. Zato načelno odklanja japonsko zahtevo po reviziji ]>ogodbe med deveterimi silami. V odprtem pismu na senatorja Boralia izjavlja Stimson, da so izvajanja te pogodbe sedaj j>re-preeili dogodki na Daljnem vzhodu. V svojem odgovoru pa vprašuje senator Porah, ali so sedanji dogodki na Kitajskem dokaz za neuspešnost te pogodbe. Če pogodba ne zaleže, bi jo bilo treba izpreaneniti. Stiimson ugotavlja nato, da je ta pogodba «i-ščitila vse interese Kitajske in zainteresiranih držav. Po zadnjih dogodkih v Mandžuriji in Šanghaju je predvsem to na mestu, da se dosedanje pogodbe obdrže, ne pa, da se 'izpremene. Pogodba med deveterimi silami je le del pogodb, ki so bile ratificirano z \vashingtonsko konferenco. Vse to pogodbe so medseboj povezano in vsaka kršitev posamezne pogodbe zadene vse to pogodbe kot celoto. Združene države severne Amerike so se odpovedale svoji nadmoči v gradnji vojnih ladij in so prekinile utrjevanje »a Filipinskih otokih pod poTojem, da nobena pri teh pogodbah prizadeta država ne bo «":ušala povečati svoje moči na račun Kitajske. Zato Združene države no morejo misliti na Uprcmomho pogodbe med devejerimi silami brci izpremembe drugih določil, ki spadajo k tem pogodbam. Gre se Ta • kita'ski trg London. 25. febr. ž. \Vashingtonski dopisnik >Daily Telegrapha« javlja, da je psmo, katerega je lloover poslal Borahu, naletelo na veliko odobravanje v ameriških političnih krogih in se to pismo smatra kot najvažnejši politični dokument v zadnjih desetih letih. Amerika mora sama zaščititi svoje interese zlasti v trgovini na Daljnem j Vzhodu. Kitajski trg je za Ameriko mnogo večjega I pomena kakor evropski. Če bo Japonska nadaljevala s stojo dosedanjo politiko, ni niti izključeno, da bo Amerika zavzela popolnoma drugo stališče, da bo vprašanje rarorožitven« politike postavila ua stran in zgradila v Tihem Oceanu tako močno bro-dovjo in pomorske baze, da bo lahko preprečila Japonski Izvajanje site na Kitajsko ter ji bo istočasno tudi preprečila, da zavzame kitajski trg. Francija energično demontira pakt z Janonsko VVashinjjton, 25. febr. AA. Neki krogi vztrajajo na tem, da obstoja med Francijo in Japonsko ! posebna tajna pogodba glede Daljnega Vzhoda. ! Francoski poslanik Claudel to energično demontira. V izjavi, ki jo je dal časnikarjem, pravi, da j tajen pakt med Francoai in Japonci ne obstojn ter '■ obžaluje, da se širijo take vesti, ki utegnejo na j Dalinem Vzhodu spraviti v nevarnost nedolžne i ljudi. Bitka traja dalje Nova ofenziva Japoncev brez uspeha Šanghaj. 25. iebr. AA. Med Japonci in Kitajci Je ponovno prišlo do vročih bojev. Kitajci so se blizu Miaohongcena, ki ga Japonci besno bombardirajo, umaknili. V okolici Kinguana se Kitajci čvrsto upirajo japonskim napadom. Med boji je eksplodiral neki japonski tank. Vsa posadba je bila ubita. .■šanghaj. 25. febr. ž. Izgleda, da se je general Ujeda odločil, da z novimi naj>adi doseže končno odločitev ua fronti, še preden dobi nova ojačenja. Včeraj popoldne je vrgel svoje čete na Čijangvang ter istočasno z artilerijo in letali bombardiral kitajske položaje. Japonci so zabeležili nekatere uspehe in so ponovno zasedli čijangvang. Angleški in ameriški dopisniki pa te vesli demantirajo, Kitajci pa trdijo, da so Japonci imeli velikanske izgube. Vsekakor |c bd japonski uspeh, če so ga sploh imeli, majhen. Danes zjutraj so Japonci otvo-rili artilerijski ogenj proti Čapeju, istočasno pa so bombardirali železniško postajo Lugva na šanghaj-sko-hankovski progi. Ob 8 zjutraj so pričeli bombardirati Čijangvang. Borba še vedno traja. Na kitajske postojanke so japonska letala spuščala letake, ki jih je podpisal admiral Namura in v ka- terih poziva kitajske vojake, da se uda jo, ker T>i bili v tem slučaju Japonci z njimi velikodušni. V nasprotnem slučaju pa jim grozijo letaki, da bo njihova usoda strašna. Db pol 11 poroča dopsittk Reuterjevega urada, da se na vsej fronti vrši borba. Japonci stalno napadajo, vendar pa niso dosegli dozdaj nobenega uspeha. Nanking, 25. febr. ž. Danes pričakujejo na šanghajski fronti vojsko krščanskega generala Fen-ga. Splošno sc trdi. da bodo Kitajci začeli napadati, še preden dobijo Japonci rove moči. Po vsej Kitajski so vrši mobilizacija in med narodom vlada velikansko razpoloženje za vojno proti Japonski. šanghaj. 25. febr. tg. Ob fronti Kiangvan Tazang so začeli danes Japonci novo veliko ofenzivo in razširili svoje napade na Čapej. Dosedaj so Kitajci obdržali vse svoje položaje kljub vsem strašnim najiadom težkih japonskih topov in letal. Ki tajski župan Šanghaja je protestiral pri ameriškem generalnem konzulatu proti temu, da Japonci iz-krcavajo nove čete. Izjavil je, da ue bo mogel pre-\ vzeti odgovornosti zn življenje inozemcev, če bi se ' morala Kitajska energično branili. ; London, 25. febr. tg. Radi novega obstreljeva- nja so se pojavili v čapeju številni novi požari. Kitajski general Fonghuisian se s svojimi četami bliža šanghaju. Kitajska protiofenziva London, 25. febr. tg. Japonci so davi zopet začeli ofenzivo na fronti proti Čijangvanu z vsemi možmi, ki jih imajo na razpolago. Prodrti so kitajsko črto in napredovali za dve tretjini milje. Ko so Kitajci dobili ojačen.ia, so izvršili protinapad, in Japonci so s« morali zojiet umakniti. Podrobno se opisuje-potek takole: Japonci so zičeli svojo ofenzivo z letalskimi napadi na utrdbo Miaohongčen, dve milji severozapadno od Čijang-vana ter so to vas popolnoma razdejali. Okoli 11 dopoldne so začeli Kitajci bežati v svojo drugo črto. Pri loju so jim Japonci sledili in napredovali dve tretjini milje. Bežeče Kitajce so zasledovali s topovi, strojnimi puškami in letali. Sedaj pa so Kitajci iz Ta zun ga dobili ojačenja, ki so sprejele bežeče čete, jih ustavile, nakar sc jc ob hudem bombardiranju Japoncev začel kitajski protinapad. Japonski general Uieda je moral svoj glavni stan radi kitajskega protinapada preseliti v Meivan, eno miljo severno od Čijangvana. Popoldne se je boj med Tazangom in Čijang-vanom še vedno nadaljeval. Japonska letala so z bombami porušila železniško progo med Sangha-jem in Naukingem in sicer na i>rogi Šenzu, kjer se nahaja kitajski glavni slan. in Nanzlnngom. Kilaj-ski glavni stan ima sedaj edino zvezo s fronto samo potom poljskega telefona. Japonska lelala so ponovno bombardirala ludi Čapej. MandžvrsUo vprašanje Mukden, 25. febr. ž. Izvršilni odbor za ustanovitev samostojne mandžurske države je sklenil, da se bo nova država imenovala Daido. Parlament \ bo izvoljen za eno lelo. Glavno mesto te države bo | čančun. Ustanovljenih bo še več novih držav. Japonska upa, da jo bo pri tem Zveza narodov podpirala, ker je edino nn ta način mogoče izvesti pacifikacijo kitajskih pokrajin in osvoboditev od raznih generalov, ki se že 15 let med seboj mr-cvarijo. Tokio, 25. febr. ž. Agencija Nipon Dempo-javlja iz Mukdena, da je sovjetska vlada stavila predlog predstavnikom nove mandžurske države, da se prične z njimi pogajati za ureditev vseh vprašanj, ki se tičejo režima vzhodnokitajske železnice v Mandžuriji. Washingtoii. 25. febr. ž. Tukajšnje kitajsko poslaništvo je objavilo službeno poročilo, da Kitajska no bo nikdar priznala mandžurskega režima. Te tri vzhodnokitajske pokrajine so bile vedno integralen del Kitajske in vsaka uzurpacija oblasti in vmešavanje inozemskih držav v upravo teh pokrajin jiomeni kršitev teritorijalne iu administrativne integralnosti Kitajske. Rekonstrukcija japonske vlade London, 25. febr. ž. Iz Tokia poročajo, da je japonski finančni minister Takahnski sklenil podati demisijo. Njegova ostavka se utemeljuje s tem, da je star in truden, v dobro poučenih krogih pn se čuje, da je Takaliaski odločen nasprotnik, da sc otvorijo novi krediti za stroške japonske vojne eks-pedieije v Šanghaju. Pričakuje se, da bo v prihodnjih dneh japonska vlada rekonstruirana. Vest, da bo prišla v vlado sedanja opozicij«, 6e demantira. Ge ieral Ma umorjen Harbin, 25. febr. ž. Potrjujejo sc vesti o anioni generala Ha, ki se je najprej boril preti Japonccm, pozneje pa je sodeloval pri ustanovitvi samostojne mandžurske države. * « šanghaj, 25. febr. ž. Japonske vojaške oblasii so protestirale pri ameriškem konzulu proti temu, ker se je večje število ameriških častnikov priglasilo v kitajsko vojsko. Ameriški konzul je pozval vse ameriške meščane, naj zavzamejo v tem vprašanju nevtralno stališče. Smrt istrskega rodoljuba Zagreb, 25. febr. ž. Snoči ob 7 je umrl Ivan Mandič, profesor in ravnatelj dijaškega internata v Zagrebu, ki je bil svojčas duhovnik v Istri in je upravljal takozvani istrski internat v Zagrebu. Kriza nemške industrije Berlin, 25. febr. AA. Trenutno je v obratu samo 45 odstotkov nemških podjetij. Produkcijska industrija obratuje le s .'17 odstotki, konsumna industrija s 55 odstotki. V najboljšem položaju jc tekstilna industrija s 61 odstotki v obratu. Odlikovanje Belgrarl, 25. febr. 1. Z ukazom Nj. Vel. kralja so bili odlikovani: z redom Jugoslovanske krone I. reda dr. Nikoln Dobrečič, nadškof barski in pri-mas srbski: z redom Jugoslovanske krone IV. reda Ivan Kotnik, župnik na Cetinju, Andrej Hartnik, župnik v Starem Baru. Pred volivno vlado v Romuniji Bukarešt, 25. febr. ž. Listi pišejo, da je Tl-tulescu poleg težkih zunanjepolitičnih problemov obravnaval pri svojem obisku v Bukareštu tudi mnoge notranjepolitične probleme. Zaradi različnih stališč, ki so jih zavzele stranke, so se njegova pogajanja razbila. Velike opozicijske stranke so popolnoma nnsp.otnega mišljenja v nekaterih važnih narodnih in kulturnih vprašanjih. To pa je le utrdilo Jorgino vlado. Dr. Maniu je izjavil Titu-lescu, da se vse do takrat ue bo vrnil v politično življenje, dokler ne bo parlament izvoljen v svobodnih volitvah. Titulescu je skušal namesto da- | naSnJe Jorgine vlade sestaviti prehodno vlado, to-| da tudi to mu ni uspelo. Dr. Aleksander Vajda-Vojevod, šef narodne kmetske stranke je prispel v Bukarešt ter bil takoj sprejet v avdijenco pri kralju Karolu. Takoj, ko je odšel iz avdijence, je kralj sprejel v avdijenco voditelja narodne kmetske stranke dr. Mirto, ki je izročil kralju svoj načrt volivnego zakona,« »Adeverul« spravlja avdijenco v zvezo za sestavo nove volivne vlade. Isti list trdi, da bi se volivna vlada lahko sestavila od uradnikov ali pa od zmernih mož raznih strank. ______I Angleški list v Jugoslaviji Snoči je izšel edina angleški K6t v Jugoslaviji. Ime lista je »South slav herald«. V prvi številki so pozdravni In uvodni članki zunanjega ministra dr. Vojislava Maninkoviča, angleškega poslanika v Belgradu Nevilla Hendersona iu poslanika Združenih držav severne Amerike dr. Princa. Urednik lista je g. T. Aterton, časnikar az j Londona. M os) sotrudnikii bodo tudi ameriški časnikarji. Angleški prestolonaslednik je želel listu najlepši uspeh. Urednik lista g. Aterton je prejel od zasebnega tajnik« angleškega poslanika pismo tc-Io vsebine; »Njegovo kraljevsko vVcoanstvo se zanima za nov list v angleškem jeziku, ki ste ga pričeli izdajati v Belgradu. Upa, da bo to delo IMpelo.« Za prvo Številko so prispevali članke angleški posla mik v Belgradu g. Neville Hendeison, g. Kekič, ameriški trgovski ataše Smith, tajnik ameriškega poslaništva in angleški odpravnik poslov. Naloga novega lista je pospešiiM medsebojno spoznavanje in sodelovanje med AnglosaksoncI in Jugrelovami. Nov list najtopleje pozdravljamo in •želimo, da bi njegova naloga, da okrepi prijateljske zveze med plemenitim britanskim narodom in Jugoslovani, vseskozi uspela L Tudi Madjarska se pripravita Prosa. 25. februarja. AA. »Narodni listi« prinašajo članek iz Budimpešte o tajnem oboroževanju Madjarske ter v zvezi s tem poročajo, da se je zadnje dni vršila v mndjarskeni generalnem štabu konferenca pod predsedstvom g. Gombosa. Na tej seji so ugotovili, da je madja ski obrambni načrt gotov in da se zdaj začne izdelovati madjar-ski ofenzivni načrt, ki bo gotov meseca maja t. 1. V svojem poročilu je g. Gombiis posvetil posebno pozornost letalstvu in varnostnim odredbam, ki jih je treba izvesti pred letalskimi napadi. Nadalje GOnibosovo poročilo obvešča, da se je ustanovila jx>d poveljstvom maršala g. Ernesn posebna sekcija, v kate. o so prišli mornarlj dunavskega bro-dovja. Poročilo daljo veli, da je Madjarska dobila topove, ki ji bodo služili zn obrambo pred klali, in več reflektorjev za obrambo Budimpešte in Ra-aba pred letalskimi bombardmnui. Ti topovi so spravljeni v Budimpešti v neki vojašnici, ki se nahaja v Halerjevi ulici. V njej je bih dozdaj bu-dimpeštanska policija. Kakor ugotavlja G5mb5sovo po očilo, je Madjarska meseca januarja t. 1. dobila iz inozom- Hitrostni rekord* Angležev London, 25. febr. AA. Sir Malcolm Campbell je včeraj popoldne dosegel na dirkališču v Davlon Benchti s svojim dirkalnim avtom »Sinjo ptico: nov svetovni hitrostni rekord, ki ga je že dozdaj sam imel. V prvem krogu je razsodišče uradno zabeležilo njegovo hitrost 207.459 milje na uro. V obratni smeri proli vetru pa je rekorder dosegel hitrost 241.773 milje na uro. Povprečna hitrost jc torej znašala 258.968 inilj na uro, to je okoli 408 kilometrov. Prejšnji hitrostni rekord je znašal 245.736 milje na uro; dosegel ga je Campbell tudi v Da.vtoni iani. Campbell pa še ni zadovoljen z včerajšnjim rekordom in hoče danes vnovič startati, da doseže vsaj 205 milj hitrosti na uro. S tem svojim rekordom je Campbell postavil obenem še dva druga rekorda, in sicer hitrostni rekord na enem kilometru in na 5 km. Pri tej priliki je treba pripomniti, da imajo Angleži danes vso uradne hitrostne rekorde na suhem, na morju in v zraku v svojih rokah. Letalski hitrostni rekord je dosegel Stainforth, Inko eminovani »leteči poročnik«, s 407.5 milje na uro. Hitrostni rekord v motornem čolnu ima Knye Dom ki je dosegel hitrost 110.28 milj na uro. Tudi največjo hitrost z motornim kolesom so dosegli Angleži, najhitrejši brzovlak na svetu pa je tako imenovani >leteči brzovlak«, ki vozi v Chellenhnm na progi družbe "Greni \Vestern Rnihvavs« Na tem vlaku je dosegel strojevodju Slone povprečno hitrost 81.2 milje na uro (okoli 130 km). Sledenje v Bolgariji Sofija. 25. febr. AA. Listi poročajo, dn jo predsednik bolgarske vlade Mušanov, ki obenem vodi resor zunanjih zadev, odredil naj znižajo proračun zunanjega ministrstva za 12%. Proračune vseh ministrstev bodo morali izročiti finančnemu ministru do sobote. Proračun dohodkov jo finančno ministrstvo že sestavilo. stva 40 avtomatskih topov, ki so tudi spravljeni v omenjeni vojašnici. Razen lega grude madjarske vojne oblasti v Budimpešti veliko hangarje za vojaška letala. Uradniške vesti Belgrad, 25. febr. 1, Vpokojen je bil Martin Mikec, ravnatelj pomožnega urada pri službeneir stolu v Bjelovaru. Z naredbo socialnega ministre jo bil postavljen dr. Henrik Hcferle, dosedanj uradniški pripravnik v splošni bolnišnici v Ljubljani, zn sekundarnega zdravnika v splošni bolnišnici v Ljubljani. Pravosodni minister je nastavil Rafaela Grudna, pri okrajnem sodišču v Dolnji Lendavi. ' Borne tadte se gradijo naprej... London, 25. febr. AA. Na včerajšnji seji parlamenta je finančni tajnik admiralitete lor l Stan-ley izjavil, da bodo v kratkem dokončane tri pomožne vojne ladje, ki so jih pričeli graditi po načrtu iz leta 1929. Tudi ostale edinice, predvidene po tem načrtu, bodo še letos dograjene. Ztato beži iz Amerike Pariz, 25. febr. ž. Francoska banka je sklenila, da bo v bodoče prevažala zlato iz Amerike samo na francoskih ladjah. V Ameriki bo pustila saldo v znesku 4S0 milijonov dolarjev. Ta snesek predstavlja polovico evropskega salda r Ameriki. Po zadnjem poročilu Federal Reserve banke je zaloga zlata v Ameriki zelo padla. Lansko leto jc znašala zlata zaloga 42% vsega zlata na svetu, danes pa znaša samo šc 15%. Bančni vlom v Parizu Pariz, 25. febr. A A. Tukaj so danes neznanci udrli v banko jugoslovanskih bratov Buruh. Prostori te banke so v ulici Lafayette. Zavod je opravljal v glavnem posle za račun jugoslovanskih državljanov v Parizu. Prva preiskava bo v jugoslovanskih krogih v Parizu. Po dosedanjih podatkih so morali razbojniki poznati običaje v tem bančnem zavodu. Proti inozemskim delavcem Sofija, 25. februarja. AA. Direkcija za delo je te dni izdala stroge ukrejje proti delodajalcem, ki imajo inozemske delavce brez potrebnega dovoljenja te direkcije. Vsi ti delavci bodo morali zapustiti Bolgarsko. Sofija. 25. februarja. A A. V Dupnici, ki leži v jugozajiadnem delu Bolgarske, je bil ustanovljen odbor za združitev čustendilskega in petriškega okraja. Novi okraj naj bi se imenoval strumski, sedež pa naj bi bil v Dupnici. Odbor je razposlal na pristojne oblasti prošnje in navaja, da štejo Dupnica 17.000 prebivalcev, čustendii leži samo 20 km od meje. Ljubljana, 25. februarja. AA. Pomočnik bana g. dr. Pirkmajer jutri v petek 26. f. m. ne bo sprejemni strank, ker bo uradno zadržan. Mariborska cestna samouprava Ma i bor, 25. februarja. Ceslni odbor mariborski je imel danes proračunsko sejo pod predsedstvom novega načelnika dr. L i po Ida. Okrajni načelnik dr. Ipavic je v pozdravnem govoru poročal, da je bil prejšnji načelnik dr. Juvan razrešen na lastno prošnjo m njegovo mesto jo bil od g. bana imenovan dr. Lipold. Okrajni načelnik izreka zahvalo bivšemu načelniku dr. Juvanu za njegovo delovanje. Načelnik poroča o sklepu banovinskega sveta, da se odpravi banovinski kuluk in da prevzame banska uprava iz proračuna izdatke za I. po-glavje (osebni in nmterijalni izdatki). Vsled tega sklepa se bodo v bodoče pri ccstnih odborih smelo pobirali samo doklade v višini 20%. Banska uprn-■ va pa bo nameslo banovinskega kuluka in za ! prevzem izdatkov i. poglavja proračunov okrajnih cestnih odboiov pobirala novih 25% doklad samo i zn ceslne svrhe. Tajnik S t a b e j poroča, da je bonska uprn- : va odredila, da se preureditev ceste Maribor_ ; P obrežje odloži in svota 50.000 Din črta iz proračuna in da banska uprava k preureditvi to i ceste ne moro ničesar uporabiti. — Nova bano-; vinska cesta Reka — Sv. A r e h se bo po od-j redbi banske uprave gradila v lastni režiji cest. I odbora in se za to delo vnese v pro :ačun 1 milijon dinarjev. Enako Kvoto prispeva tudi banska uprava. Glede ceste Sv. Peter —Ložane pa je banska uprava odločila, da k tej cestni zgradbi i ničesar lie prispeva, ker jo smatra kot občinsko j cesto. Cestni odbor ima že več let .n--lož«no svoto 785.000 Din za to cesto. Na predlog g. Žiebota sa ; sklene, da se izvrši razpis za to svoto. Za novo cesto Sv. Benedikt—Loma* j noši je banska uprava naročila, da mora cestni odbor zvišati prispevek od 250.000 nn 350.000 Din. ; Enako svoto je duln banska uprava v svoj proračun. Sklene se nakupiti motorno vozilo za cest-| nega liadzo nika za cesto Maribor—levi breg za 42.000 Din. Glede snežnih plugov nn banovinskih cestah jo banska uprava odredila, da so občine lo v slučaju elementarnih žametov dolžne očistiti sneg s cest. V slovenjebistriškem okraju se za ceslne zgradbe M o s t e č 11 o — Š i k o 1 e, Slovenska B i s t r i c a — S v. Martin ter Slov. Blat r i -o a —Tin je določi v proračunu svolo 300.000 dinarjev. Sklene so pobirali v letu 11)32 31% okrajnih cestnih doklad. Proračun izdatkov znaša 0 milijonov dinarjev ler rnvnotoliko tudi proračun dohodkov, član g. Florjančlč predlaga, dn cestni odbor prispeva za dovozno cesto k novemu tovonemu kolodvoru v H očali in za zvezno ceslo i) u p I e k — Sv. Miklavž. G. Kostnjnšok pa, dn so duple-ški most impregnira in zavaruje desni nasip pred [lovodnijo. G. šum n zahteva, naj banska uprava pospeši razpis in izvršitev gradnje ccsle Sv. Peter -Ložana, To ni nesreča! Dolge poti na delo - druga plat Ljubljana, 25. febr. Pišejo nam: Statistika, ki so jo zbrali naši akademiki o oddaljenosti stanovanj delavstva, ki je zaposleno v Ljubljani, je zanimiva, ne odkriva pa nič novega, saj vemo, da živi obsežna kmetska okolica tudi od zaposlenja v industriji i« obrti. To je za naše malckmetijsk° in bajtarske razmere na deželi zdrav, naraven položaj. Poleti mož in sinovi služijo denar v industriji in obrti, pozimi si od poči jejo, urejajo svoje gospodarstvo doma in hodijo to in ono popravit ali napravit novo k sosedom. S tem krogom našega delavstva ni bilo nikoli večjih javnih težav zaradi brezposelnosti. Le želeti treba, da ostane čim več delavstva kolikor toliko zvezanega s kmetijstvom, z zemljo, ob-varovanega popolne razlastitve vsakega nepremičnega premoženja, popolnega nemaništva. Toda tudi za delavstvo, ki nima lastne posesti, ni nobena nesreča in nobena izguba, če stanuje zunaj mesta. V mestu se ne bodo stanovanjske razmere nikdar tako izpremenile, da bi si mogel delavec najeti tu lepo, zdravo stanovanje— saj se to še v komunistični Sovjetski Rusiji ni posrečilo, kjer stanujejo ljudje po velikih mestih, posebno v Moskvi in Ljeningradu, tako natrpani in pomešani med seboj, da iona na kmetih še živina lepše v svojih hlevih. Na deželi more delavec, ko pride z dela, stopiti ven, v naravo, na solnce ali v senco, se pogovoriti z domačimi in sosedi, dočim je v mestu navezan na svoje štiri, večinoma neprijazne stene ali krčmo. Na deželi more dobiti v obdelavo tudi kos zemlje, kar je velikega nravnega, pa tudi priliSnega gospodarskega pomena. Ob osemurnem delavniku je posebno za tovarniškega delavca daljša pot do doma zdravju gotovo koristnejša nego ždenje med Štirimi stenami. Le žal, da delavstvo samo vedno bolj teži za stanovanjem v mestu, pa naj bodo stanovanjske razmere tam še tako neugodne. Statistika navaja, da izgublja delavstvo, ki stanuje zunaj mesta, dnevno s potjo 100.000 ur ali 400.000 dinarjev zaslužka. Toda kakšnega zaslužka 1»? Saj še za redni dislavni čas osmih ur dnevno premnogi ne najdejo zaposlitve — odkodi potem j še postranska zaposlitev? Ljubljana naj se zdravo, naravno širi z na-! raščanjem navzven, s priključevanjem okolice, ne | pa z nezdravim — socialno in higiensko nezdravim ' gomilenjem množic v sedanjem središču. Zloben požigalec na delu Dva požara v treh dneh v Ihanu Domžale, 25. febr. Preteklo nedeljo okrog polnoči je izbruhnil ogenj pii posestniku Dioniziju Lenčku, po domače Nakrstu, v Ihanu 21 ki je uničil v kratkem času hlev, pod. šupo, drvarnico in shrambo za vozove. Zgorelo je mnogo sena, ki je bilo nakopičeno v gospodarskih poslopjih, vozovi in slamo-reznica, živino so k sreči reMli. Domače gisilno društvo je bilo takoj na mestu in je reševalo ter gasilo, na pomoč so prihiteli tudi gasilci z Vira. Gospodar je bil zavarovan za malenkostno vsoto in trpi veliko škodo. V sredo zvečer okrog 8 pa je v drugič gorelo pri Ludviku Flerinu, po domače Petov.irju, v Ihanu št. 1. Ogenj je zajel ostrešje hleva, šupo in pod, ki je postalo žrtev plamena. Sosedje in gasilci iz Ihana, ki so bili prihiteli na pomoč, so z domačimi rešili živino, vse drugo pa je ogenj uničil. Gasilcem iz Ihana so se pridružili še gasilci iz Podgoriee s svojo motorko ter gasilci z Vira. Zgo^ln je tudi slamoreznica. V obeh slučajih je bil ogenj podtaknjen od neznanega požigal-ca, katerega zaenkrat orožništvo še ni izsledilo. Nevarna roparska tolpa prijeta Boj dveh gospodičen z roparji Celje, 25. lebr. Nožni roparski napad na dve gospodični V nedeljo 21. t. m. okoli pol 11 zvečer sta čh dve gospodični iz mesta proti Teharjem domov. V bližini gostilne Šaia sta dohiteli približno 25 letnega fanta, ki je bil prav lepo oblečen. Kakor hitro sta ga prehiteli, je oni požuril svoj korak, tako da je bil ves čas tik za njima. Pod mestnim pokopališčem pa je stopil nenadoma do njih ter ju nagovoril: »Gospe, dajte mi denarja, jaz sem brezposeln in nar potovanju, pa rabim denar.« Komaj je to 9preg-Ljudje v hotelu* poznala dobra šola. Na |X>srečen način je podal mladi avtor svoje doživetje malih ljudi m jih prepletel s poezijo drobnega vsakdanjega, pa zaklene trafiko. Bila je sama v trafiki s svojo materjo. Njena mati je pri tein videla, da hodi nekaj moških pred vrati trafike. Ko je stopila trafikantinja na resto, da bi zaklenila vrata, je videla kakih 10 korakov od vrat stati tri moške, ki so se glasno [ogovarjali. Ker je morala še stopiti za trenotek v trafiko, je še enkrat odklenila vrata in stopila noter. Ko je prišla zopet na cesto, je slišala svojo sosedo go. Mantelovo, kako je podila moške. Eden ji je odvrnil: Pazite se, gospa, vi še ne veste, kdo smo mi. Mi se utegnemo še maščevati. Tedaj pa je p istopila ga Janžekova ter jih nagovorila: »Kaj vi si upate gospej groziti. Jaz grem takoj na policijo.« Na njeno ovadbo je policija kmalu aretirala nekaj teh tičkov Njih število se je nabralo počasi, ker so se drug drugega izdajali, na sedem. Ko jih je začela policija vrtati in izpraševati, so na vse zadnje priznali, da so imeli namen vlomiti v trafiko ge. Janžekove, ker so se nadejali dobrega plena. Sumi se, da je eden le sedmorice tudi oni nočni napadalec. Ugotovljena je za sedaj identiteta štirih aretirancev. Policija je imela pravcati boj z nekaterimi teh. Eden je izjavil, da bo razparal trebuh, kakor hitro pride zopet na p.osto, ali kakemu detektivu ali pa stražniku. je naša okolica, zlasti sv. Duh res zaslovela v športnem svetu, je dokaz tudi v tem, da so bile med nedeljskimi smučarji tudi osebnosti naših višjih oblasti. Veseli in ponosni smo, da tujcev vedno več zahaja med nas; nekaj nam je pa nerazumljivo, namreč tole: povsod se dandanes poudarja narodnost, slovenski jezik se pili in čisti tujk v šolah, in prav je tako! In vendar je bilo med nedeljskimi izletniki precej takih, ki so še vedno tistega predvojnega duha, da se le tisti smatra za mode nega, kdor jo useka po nemško »deutsch pohrusten«. Podeželskim ljudem to ne gre v glavo, zakaj pristen Slovenec-Ljubl.iančan so raje zgovarja v nemščini; pa »nicht zu sammerenl« Nova trgovina. Dobili smo novo trgovino z moko in deželnimi pridelki. Odprl jo je v Tratni-kovi hiši g. Bratkovič. — Sedaj imamo v vasi 10 trgovin, izmed katerih še najbolje uspeva in deluje Konzumno društvo. — Tudi z gostilnami smo dobi o oskrbljeni saj jih imamo v vasi celih šesti Pred nevarnostjo gripe, influeuce in nalezljivih bolezni vratu varu jejo Dobivajo se v vseli lekarnah. Cena malega zavitka Din 8-—. velikega zavitka Din 15-—. vendar tako zelo zanimivega življenja. Le navidezno se je naslonil na slog iu način podajanja Mrzela. Je pa vsekakor že samsvoj, le še v borbi za lastni izraz. Občinstva je bilo na literarnem večeru razveseljivo mnogo in je s toploto sprejelo nastop teh treh. C. K. H/Jati in dojenček zmrznila v gozdu &t. Jernej, 23. febr. Kakor smo zvedeli je pretekli petek — v širnem, samotnem gozdu blizu Rateža zmrznila neka ciganka in njen, en mesec stari otrok. Nesrečni žrtvi sta so v mrzli noči potikali med drevjem, utrujeni, lačni in slrgani omagali in našli tihi in mirni grob v belem snegu. Ganljivo je bilo videti, kako sc jo mali otrok še [o smrti oklepal mrtve matere in z malimi ustecami iskal življenja in ljubezni v njenem iz. sušenem, od življenjskih borb izmučenem in utrujenem telesu. Razkrinkana hudobija Kaj je resnica o „pijani uršulinhi"? Sv. Ana v Slov. goricah, 23. febr. Te dni smo doživeli sramotno »senzacijo«, ko so nekateri ljudje hoteli z grdo lažjo metati blato na katoliške redovnice, izrabljajoč v svoje namene nekatere slovenske in belgrajske liste. >SIovenec« je že 20. februarja jkkI zaglavjeni »Kaj pravite« po pravici in zaslužen ju bičal >Ju-trovoc poročilo od 19. februarja -Čudna popularnost bivše uršulinke«, kjer nek neznani --kavalir: pripoveduje, o neki Lojziki, ki je v Belgradu j>opila 1 1 žganja, ter trdi, da je ta Lojzika pred 5 leti vstopila v uršulinski samostan v Gradcu. Sedaj je prišla v Belgrad obiskat svojo sestro in se opijanila z žganjem itd. Našel pa se je nekdo, ki se mu je zdelo vredno objaviti v nekem belgrajskem letu celo sliko »častite sestre uršulinke«, kakor nesrečno Lojziko zaničljivo nazlvlje. Jasno mi je, kakšen namen ima vse to. Čeprav sem samo kmet, pa vendar me je dovolj možatega katoličana, da na tako grdo laž morem in znani javno odgovoriti, posebno še, ker so mi razmere čisto dobro znane. Vprašanje je najprvo, ali jc bila Lojzika P. res unšulinka? Že »Slovenec« od 20. t. m. je izjavil o tem svoj dvom. In prav je imel. Jaz Lojziko P. že od nekdaj poznam, prav tako njene starše. Lahko bi sam na to vprašanje odgovoril. Pa sem vseeno šel na njen dom in govoril z njeno materjo. Naj mati govoril Mati mj je povedala: »Lojzika jo pred 5 leti res šla v samostan sester Križark. pa ne za kan-didatinjo, ampak za deklo. Delala je v pralnici, bila jo perica. V drugem letu službe pa težkega dela ni mogla več zmagovati, zato je zapustila službo v tem zavodu in je šla služil v Radgono. Pozneje je prišla domov, kjer je ostalo pol leta. Od doma je j>olem odšla zopet po svetu v razne službe. Služila je v škofji Loki, na Bledu in drugje. Sedaj, ko je žc 3 lota od tega, odkar je zapustila službo dekle v samostanu Križark v Gradcu, je odšla v Belgrad obiskat svoje sestro Ano, ki tamkaj služi.« Tako mi je med jokom prijx>vedovala nesrečna mati. Ubogi domači so vsi potrti zaradi tega. da so se našli ljudje, ki so šli o njihovi Lojziki pisati take »senzacije« in njeno nesrečo izrabljajo v lake namene. Murska Sobota V cvetu mladosti se je nenadoma poslovila od življenja v tukajšnji bolnišnici Marija BalažiČ, hči gostilničarja centralne gostilne v Turnlšču. Znaki zahrbtne bolezni so so pojavili z močnim krvavenjem pljuč. Starši so jo pripeljali v bolnišnico, a vsa zernska pomoč ji je bila zastonj. Truplo rajno so prepeljali domov v Turnišče in na domačem pokopališču položili k večnemu počitku. —• Žalujočim staršem naSe iskreno sožalje! AH je Lojzika P. res ursulinka? Za me in za jKištene ljudi je odgovor jasen. Zgodba o pijani ur-šulinki je sramotna in grda laž, ki ima namen, oblatiti v javnosti, posebno pa še mod prebivalci pravoslavnega juga, katoliške redovnice. Človek, ki je to zagrešil, prašam, kani ste mislili? Ali ne veste — Vi še bolj, kakor mi kmetje — da imate med takozvano gospodo dovolj prilike, dobili senzacij« take vrste na koše? Seveda je stvar taka: Prizadeti iz - boljših krogov« bi se utegnili braniti. Zato poiščemo »pijanih uršulink« med ubogimi deklami, o katerih vsi vemo. da so ne znajo in ne morejo braniti ter da jih zaradi lega takle belgrajski lovec za senzacijami lahko izrablja v namene, katere si je sam zamislil. Zgodba o »pijani ursulinkf; pa ni v sramoto našim katoliškim redovnicam, pač pa jo in ostane dokument sramote raznih »svobodomislecev«, ki na ta način dajo duška svojim protikaloliškim čustvom. Kmet. Zamenjava kovinskega drobiža Na osnovi člena 6 zakona o kovanju srebrnega denarja po 10 in 20 Din je izdal gospod minister za finance naslednjo odredbo, da naj izvrše zameno davčne uprave nižje označenega kovinskega drobiža po naslednjem postopanju: 1. Kovinski drobiž, ki se zamenja, je: a) ves drobiž kraljevine Srbije in Črne gore iz niklja po 5, 10 in 20 par, izkovan do leta 1916; b) drobiž kraljevine SHS iz game po 5 in 10 par, izkovan leta 1920; c) drobiž bivše avslro-ognske monarhije iz niklja po 10 in 20 vinarjev, iz pakfonga po tO in 20 vinarjev in iz železa po 20 vinarjev. — Ostali drobiž, ki tukaj ni naštet, 6e ne bo zamenil. 2. Ves (spredaj našteti drobiž se mora zame-niti po nominalni vrednosti, ki je označena na denarju, razen avstro-ogrskega drobiža iz železa po 20 vinarjev, ki sc mora zamenjati po 5 par novec. 3. Zamena se vrii pri vseh blagajnah davčnih uprav. 4. Za predloženi drobiž se izda prvenstveno drobiž po 0.25 Din, če tega ni, drobiž po 0.50, 1 in 2 Din. 5. Drobiž, ki se predloži v zameno, mora biti vložen v zavitke po denarnih vrstah, na omotu pa mora biti označena vrednost vsebine. Zn večje količine morajo predložili stranke specifikacijo dro- ; biža po vrstah in označiti celotno vsoto, ki se jc prinesla v zameno. 6. Zamenjava se prične pri davčni upravi za mesto v Ljubljani takoj in traja do vštetega dne ; 30. novembra 1932. Po 30. novembru 1932 se zamenjava ne sme 1 več vršiti, nezamenjani kovinski drobiž pa prestane biti zakonsko plačilno sredstvo. Fran Šuklje: Cesar Franc Jožef I. Konec. Pri tej priliki neka smešnica iz mojih dijaških let! Bilo je 25. februarja 1863, ko smo 6edeli fantje v tretjem razredu ljubljanske gimnazije. Razrednik nam je bil nad vse dobrodušni prof. Karel M e 1 z e r, prvovrstni original tedanje, s tolikimi originali oblagodarjene Ljubljane. Naznani nam, da drugi dan, 26. februarja, ne bo šole. »Zakaj ne?« vprašamo. »Ker ie obietnica naše ustave,« odgovori Melzer. Mi fantiči pa, mesto da bi se veselili prostega dneva, smo ogorčeno oporekali, češ, šolo hočemo imeti, za ustavo ne maramo, preslaba nam jc I Karakteristično je pa le za tedanjo dobo, zlasti pa za gimnazijsko vodstvo pod pametnim direktorjem Mečaskom, da se za to politično demonstracijo nezrelih pobalinov živ krst ni zmenil. Nobene disciplinarne preiskave, nobene graje, nobene kazni! Le dunajski ro-batohumoristični list »Hans Jorgl« je nekoliko okr- tačil »die Herren Buben aus der Laibacher Tertia«. * Svoj cilj sem dosegel, popisal 6em Franca Jožeta neomejeni absolutizem, s katerim je vlada! avstrijsko cesarstvo od 2. dec. 1848 do 26. lebr. 1861. Prevažna doba, kajti baš v njej je absolutni vladar zagrešil one napake, ki so v svojih posledicah povzročile razpad starodavne monarhije! Prezanimiva doba, kajti danes je še živ dokaz zgodovinsike resnice, da v sedanjih razmerah nobena država »a la longue« ne more shajali brez javne kontrole in brez sodelovanja narodnih zastopnikovi Franc Jožefov absolutizem se je mogel ponašati z odličnimi j>omočniki, kakor so brez-dvomno bili Aleksander Bach, grof Leo T h u n in finančni minister Bruck in naposled vendar taka polomija! V tej dvanajstletni absolutistični dobi se je razvil in dovršil Franc Jožefov značaj. Bistve- no 6e ni nič spremenilo do onega 21. nov. 1916, ko je cesar za zmeraj zatisnil svoje trudne oči. Morda ne bo odveč, če svojo razpravo zaključim s poskusom, pogoditi značaj cesarja Franca Jožefa. Vsekako prezanimiva osebnost, vladar, ki je dokončal več nego 86 let ter vladal par dni manj nego 68 let! Neizprosna usoda mu je naprtila toliko krutih udarcev, da človeško sočutje nehote zagovarja njegove napake, pogreške, nerodnosti. Vsak zgodovinar bo pač z občudovanjem priznaval prezprimerno ravnodušnost, katero je Franc Jožef ohranil tudi v najtežavnejših položajih. Baron Beust pripoveduje, da je bil cesar, ko ga ie 4. jul. 1866 obiskal njegov zaveznik saksonski kralj v spremstvu svojega ministra, pač tako bledega obraza kakor njegova suknja, vendar pa jc popolnoma obdržal svoje duševno ravnotežje. Le ko mu je cesarica javila pretresujočo vest o nenadni smrti edinega sina, nadvojvode prestolonaslednika Rudolfa, ga je notranja luga premagala. Vsaj mi je to pravil nečak mojega tovariša kanonika K 1 u n a , ki je na dvoru služil kot »Kam-merdiener«. Stregel je pri obedu cesarski dvojici ter je na lastne oči videl, kako so težke solze tekle po cesarskem obličju. V kasnejših letih so kaj radi cesarju Francu Jožefu prisodili pridevnik »viteški«, V istini, visoka, vitkoelegantna postava, najfinejše manire, ki so jasno izražale čut cesarskega dostojanstva — vse kakor si predstavljamo vzor viteške narave. Ali naposled vse to le ni vse. Dejansko mu ne moremo popolnoma priznati viteštva v mišljenju in dejanju. Je nekaj napak, ki ga kaze. S pojmom viteštva združujemo lastnost absolutnega resnicoljubja tudi v politiki. Kaj naj po-rečem v tem pogledu o Francu Jožefu, ki je zasedel prestol 2. dec. 1848 s svečanim manifestom ler s slovesno obljubo, da hoče vladali kot ustavni vladar, deliti svojo cesarsko oblast z narodnimi zastopniki, dočim je sam bil sklenil, pri prvi priliki uvesti neomejeni absolutizem, ki je potem ob razpustu kromerižskega driavneija zbora izdal ok- troirano ustavo marca 1849, polno svobodomiselnih načel, dasi je obenem imel trdno voljo, da ostane za vedno le mrtva črka ter sc nikoli ne bo izvršila? Druga lastnost viteškega značaja je zvestoba, in sicer tudi v politiki. Moremo to svojstvo prisoditi Francu Jožefu, ki je najboljšemu svojemu prijatelju, ruskemu caru Nikolaju I., svojemu rešitelju v ogrski revoluciji, v njegovem težkem boju proti Angliji, Franciji, Turčiji in Piemontu padel v hrbet, ga prisilil, umakniti se z balkanskih pokrajin, ter se v zahvalo zvezal z njegovimi sovražniki? In hvaležnost do zvestih narodov! Hrvatska se je pod junaškim banom J e 1 a č i č e m dvignila kakor en mož, ter zgubila na bojiščih všled bolezni neštete hekatombe, cvet svojega moštva, in kako plačilo je prejela? V Vaničkovi zgodovini vojne krajine sem čital Franc Jožefov proglas iz I. 1850 »An meine treuen Grenzerb, v katerem svoji črno na belem, da cesar nikoli ne bo pozabil »nevenljivih zaslug, ki so si jih stekli hrabri graničarji za cesarja, krono in habsburško dinastijo«, a kaka jc bila ta zahvala? Da Jih je 18 let kasneje, zvezane na rokah in nogah vrgel pred noge onim madjarskim punlarjem, proti katerim so graničarji branili njega in črno-žolto zastavo! In kako jc poplačal Slovake iii Romune za njih zvestobo? Njih trpljenje pod težo madjar-skega imperijalizma, ko je cesar končno 1. 1867 sklenil poravnavo z Madjari, je presegalo vse meje. Slovak jc trpel kol ovca napram krutemu mesarju, Romun pa — krepkejše narave — je bil in ostal trda kost za madžarskega šovinista, ni odnehal v svojem odporu, še nekaj let pred svetovno vojno se je predrznil s posebno spomenico prosili cesarja, naj jih brani pred madžarskim nasiljem. Ogrska sodišča so naravnost nečloveško strogo kaznovala romunske študente za lo drzovitost, ali nikoli in nikjer ni bilo slišali, da bi se ogrski kralj Franc Jožef poslužil pravice pomiloičenja za nesrečne žrtve ogrske justicel Ali Franc Jožef nasproti Benedeku! Ta stari general, ljubljenec vojakov in nižjih oficirjev ovenčan s slavo zmagovitih bitk pri Mortari, No-vari in S. Martinu, potem premagan in sramotno poražen pri Kraljevem Gradcu, pravi vzgled minljivosti človeške sreče! Sam se je bil branil, prevzeti povelje proti Prusom na njem popolnoma neznanem češkem bojišču, sam je prosil, naj ga puste v Italiji, ker pozna vsako drevo med Vero-no in Milanom, — zastonj, cesar ni odnehal, dokler se Bcnedek ni vdal s težkim srcem, toda zanašajoč se na svoj dekret, kjer mu je bila zasigu-rana popolna nezavisnost v komandi. Po katastrofi, povzročeni zlasti po nesposobnosti in očitni nepokorščini kornih komandantov, ki so večinoma bili nadvojvode ali visoki aristokratje, postavijo Benedeka pred komisijo. Tam prevzame hrabri mož vso odgovornost nase in sklep se glasi, naj se izroči vojnemu sodu. Cesar ustavi postopanje, izvabi mu pa po nadvojvodi Albrechtu častno besedo, da ne bo nikoli poskušal se javno braniti in zagovarjali. Benedek se vda prošnjam Albrechtovim, obljubi s častno besedo in nato, ko so nesrečnemu vojskovodji bili usta zamašili, tisti podli napad na Benedekovo čast in slavno preteklost v uradni :>Wieoer Zeitung«! Možatost, s katero je Benedek molče prenašal to početje, je vreden junaka iz starogrške ali rimske zgodovine! A zakaj sem si baš to dobo izbral, to nalogo stavil? Predvsem radi tega, ker je naša doba silno pozabljiva in ker današnji rod niti ne sluti, kako so živeli in kako so trpeli njegovi dedi in predniki. Potem pa še iz drugega namena: poleg ' islinite zgodovine vzraste nam kaj rado zgodovinska legenda, na pristno zgodovino narod lahko pozabi, bujno jo nadomešča legenda. Da 6C ta ne polasti zadnjega islinitetfa habsburškega cesarja, sem napisal to zgodovinsko Studijo, ako sem dosegel svoj namen pri svojih rojakih, bom zadovoljen, i Na Kamnu, meseca novembra 1931. Ljubljana Razgled z ljubljanskega gradu so zadnji mesec pod Razgledno stezo znatno razširili in oprostili mladega vejevja, ki ga je zagri-njalo in nam kaže res veličastno sliko mogočno razvijajoče se velike Ljubljane. Mestnemu gozdarstvu smo za ta dela prav hvaležni vsi Ljubljančani, prvič, ker se je s tem nudil nam samim nov prelep užitek, drugič pa zato, ker smo si v svesti, kako imponujcče bo vplival ta razgled na tujca, ki bo gleda, na to procvitajoče mosto, ki se skoraj že dotika Ježice in Št. Vida in stremi proti drugi obmejni točki ljubljanskega polja — Šmarni gori. Pravilno se nam tudi zdi, da so se obranila nekatera stara drevesa, ki razgleda prav nič ne motijo, ampak sliko še požive. Z namenom mestnega gozdarstva, da bi se pobočje pod Razgledno stezo zasadila z rušjem, pa že celo soglašamo in ga pozdravljamo kot izredno srečno misel in rešitev tega vprašanja. Želeli bi Ie še, da bi se klestenje le sc toliko nadaljevalo, da bi se šc listi pas, ki je še ostal pod prvim stolpom, očistil, zlasti naj bi se okle-stile akacije ob poti, ki zavije pod stolpom doli v mesto, iu sicer le toliko, kolikor so bile okle-stene pred 10 leti pod majorjem Kernom. Na privatne lastnike jmrcel na jugozapadm strani Gradu, torej pod stražnim stolpom, pa apeliramo, naj pokažejo ljubezen do svojega mesta in meščansko uvidevnost s tem, da posnemajo vzgled-110 delo mestnega gozdarstva in sami t>o sebi zdaj v zgodnji pomladi oklestijo in urede prebohotno zaraslo vrhovje dreves na s volih parcelah, da ne bodo tako zelo zastirale pogleda na Prule. Trnovo in Št. Jakobski okraj. Tudi jilevel akacijskega grmovja naj se na Rasborgerjevein travniku docela požge in potem korenine izkopljejo, kar smo ze zadnjič predlagali. Pohvalno moramo omeniti, da je mosto letos pozimi obnovilo ograje ob poti v Zavinkili. Zelo zanemarjena jm je pot, ki veze Mačjo stezo s štud,*ntovsko ulico, in sicer jio krivdi privatnih lastnikov. Leseni plotovi, ki stopajo na mesto vrtnih zidov, kakršni nas spremliajo ob vrtovih gg. kanonikov ob Študentovski stezi, so povsod že zelo slabi iu razpadli; ponekod jih sploh ni več. To zapuščeno stanje utegne pokvariti tujcu, ki bi hodil tod mimo, ve« dober vtis, ki ga je dobil na Gradu Ali bi ne moglo mestno načelstvo kot slavli-no in cestno obla^tvo le posestnike prisiliti, da spravijo plotove zopet v red? Najboljše bi bilo. da »e predpišejo — tudi zaradi varnosti hiš j>red kamenjem, skalami in usadi — zidovi, ki bi se dali «rh i tektonsko prav lej)o oblikovati. V tej zvezi bi prijioročali, naj mesto posveti svojo pozornost jidslojini uravnavi stopnic na Rebri cd Znidarjeve hiše navzgor. Stare plošče naj se zamenjajo z novimi, mač|e glave med njimi pa z granitnimi kockami, lako kakor se je že pričelo, ce bi ne bilo moči letos vsega izvršiti do Ulice na Grad, pa naj se izvrši vsaj polovica. Reber je namreč najkrajši in krajinsko najlepši sestop z Gradu in zastuži, da se napravi tujcem bolj dostopna ko doslej. ž- ha' bo danes Drama: Nekdo.'. Red A. Opera: Zaprta (generalka). Union, verandna dvorana: XIX. prosvetni ve. čer. Skioptično predavanje dr. Rajka Ložarja. »Glavne smeri modernega slikarstva.« Ob 20. Nočno službo Imata lekarni: mr. Sušnik, Marijin trg 5 Ln mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10. © Po uspelem treznostnem kongresu bo ob zaključku razstave akademija v nedeljo ob 20 v Delavski zbornici. Na sporedu so deklarnaci.ske, orkestralne, pevske in dramatične točke. Prav posebno opozarjamo cenj. občinstvo na zaključno sliko (Alegorijo), ki je svojevrstna in nalaSč prirejena za to akadem.jo. Upamo, da se bo občinstvo z zanimanjem udeležilo akademije in tako manifestiralo za protialkoholr.o akcijo. — »Sveta Vojska«. . 0 Glavne smeri modernega slikar.-tva je naslov predavanju, ki ga bo imel ua XIX. prosvetnem večeru drevi ob 8 v verandni dvorani hotela Union g. dr. Rajko Ložar. Namen tega večera je seznaniti našo občinstvo z modernim slikarstvom. Z veseljem opažamo, da so se tudi pri nas začeli zanimati za slike, ki so res umetniškega izvora. V stanovanjih in javnih lokalih čimbolj pogosto srečamo originale naših slikarjev. To dejstvo le pozdravljamo. Da bi pa tudi nižji sloji, katerim ni bilo dano posečati visokih šol na raznih akademijah »poznali in znali prav cenili umetniško vrednost posameznih slik, k temu bo brezdvomno uo-oojsuje predavanje v obilni meri pripomoglo. Radi tega vljudno vabimo vse one, ki imajo smisel za pravo umetnost. Predprodaja vslopnic v Prosvetni zvezi, Miklošičeva 5. 0 Gledališka predstava v Rokodelskem domu. V nedeljo bodo agiluo članice Podpornega društva za služkinje vprizorilo krasno igro »Najdena hči*. Vsi, ki se zanimajo za delo naših služkinj, se bodo prav gotovo udeležili jiredstave in s tem dali igralkam novega poguma in navdušenja za prosvetno delo. Vstopnice se bodo dobile v nedeljo cd 10—12. ure dopoldne v Rokodelskem domu, Konienskega ulica 12. Začetek jirodstave bo ob 5. uri popoldne. Vsi prav srčno vabljeni! © Znamenita operna in koncertna pevka Ada Sari je umetnica, ki ne potrebuje prav nobene posebne reklame. Po vseh velikih mestih, kjer stalno koncertiru v vsaki sezoni, zadostuje samo velik lepak z imenom Ada Sari in dvorana je polna. Tudi Ljubljaučani jo poznajo bodisi iz radija, bodisi iz [iraških in dunajskih kritik. Je umetnica jk> božji volji, zato najtopleje prijx>ročanio obisk tega koncerta v.-ein prijateljem lepega umetnega petja. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. © Iz 100 kg moke 140 kg kruha. Te dni se jo na iniciativo banske uprave vršila v zavetišču sv. Jožefa poskusna peka kruha. Tej peki je prisostvovala večja komisija, v kateri eo bil; zastopniki banske uprave, uprave policije, mestnega tržnega nadzorstva. Delavske zbornice in pekovske zadruge. Peki so namreč vedno trdili, da spečejo iz 100 kg moke kvečjemu 128—130 kg kruha. Poskusna peka pa je pokazala, da se speče iz 100 kg moke 140 kg dobrega kruha. Poskusna peka se je vršila za beli, polbeli in črni kruh. Rezultati le poskusne peke bodo služili odslej dalje banski upravi in vsem odločujočim činiteljem za določanje cen kruhu. © Pred znižanjem cen v kavarnah? Po Se dokaj uspeli akciji proli previsokim cenam jedil v gostilnah — pri cenah vinu so bili usj>ehi bolj malenkostni — se sedaj pripravlja v Ljubljani tudi akcija proti prev;sokini cenam pijač in drugega v kavarnah, oziroma vsaj za znižanje cen. Res je, da se je sladkor malo jMidražil, obralno j>a je znatno padla cena drugemu kolonijaInemu blagu. Obenem j>a so nastopili sedaj drugi ča6i, ki ne dopuščaio previsokih dobičkov, zalo bodo odločujoči činitplji sedaj poskušali, da znižajo cene v kavarnah. Včeraj se je vršila na magistratu anketa raznih zastopnikov oblastj in kavarnarjev, na kateri so razpravljali, v koliko naj se cene pijači in živilom v kavarnah -znižajo. © Vsak dan pelje zgodaj zjutaj z vozički 15 uslužbenk Osrednjih mlekarn strankam nad 1500 steklenic vseh bakterij očiščenega Bio-mleka. Ali veste kakšno škodo imate, ker niste odjemalec Bio-mleka. Vprašajte po telefonu 24-46. Dostava na dom. © Pevsko društvo »Slavec« v Ljubljani obvešča vse svoje članstvo (časluo. ustanovno, pod-jx>rno in redno), da se vrši v nedeljo, 28. Iebr. 1932 ob dveh pojKiIdne redni letni občni zbor. z običajnim dnevnim redom. Na dnevnem redu je tudi sprememba društvenih pravil. — Občni zbor se vrši v društvenem lokulu, Rožna ulica št. 15 (pri Lozarju). © Prošnja za rednejše izplačilo. Uniformirani mestni uslužbenci prosimo mestno načelstvo za rednejše izplačevanje čezurne službe, ki jo vršimo po svojem službenem času ob priliki sejmskih dni na ljubljanskem sejmu. © Lutkarski odsek »Československe Obce v Ljubljani« priredi v nedeljo 28. t. m. ob 16 v Narodnem domu trode;anko »Hudiči na gradu«. © Redni občni zbor društva železniških vpo-kojencev bo 6. marca ob 2 popoldne v salonu pri Levu, Goeposvetska cesta štev. 16 v Ljubljani, člane vljudno vabi k obilni udeležbi odbor. © Redni letni občni zbor Zveze ioierjev dravske banovine se vrši v četrtek 3. marca ob 19.30 v gostilni Novak. Rimska cesta št. 19. Člani in stanovski tovariši se pozivajo, da se občnega zbora v čimvečjem številu udeleže. — Odbor. © Otrok pil bencin. Na Gradu je včeraj zjutraj 5letni sinček delavca Danilo Košir iztaknil nekje steklenico z bencinom in jo po otroški navadi lakoj dvignil k ustom in jo krepko nagnil ter izpil znatno količino bencina. Otroka je popoldne mati prinesla v bolnišnico. Njegovo stanje ni nevarno. © Nesrečni padci 201e'ni delavec France Polž je že dne 22. t. m. črpal vodo iz vodnjaka. Na poledenelih tleh pa mu je spodrsn lo in padel je tako nesrečno, da si ie zlomil levo ključnico. V bolnišnico je prišel šele včeraj. — Marjan Ma-raž, 201etni brezposelni čevljarski j>omočnik, stanujoč na Žabjeku 6, je predsnočnjim na cesti tako nesrečno padel, da ei je zlomil levo roko. — V vasi Utiku pri Vodicah ie padel s kupa drv predvčerajšnjim 551etni delavec Janez Kimovec in se potolkel po glavi ter si poškodoval obraz. Vsi trije &o sedaj v ljubljanski bolnišnici. M ar f bor □ Mariborske okoliške občine proti priključitvi. Kakor doznavamo, je odpotovala danes zjutraj v Ljubljano deputacija okoliških občin, da protestirajo proti akciji za priključitev okolice k mariborski mestni občini . □ Za gradbenega svetnika jo bil imenovan na zadnji stalni seji mariborskega občinskega svela inženir mestnega gradbenega urada g. Baruu. □ Naraščanje zaostankov na občinskih davščinah. Z ozirom ua dejstvo, da zaostanki na občinskih davščinah naraščajo, se davkoplačevalci v njihovem lastnem interesu o|iozarjajo, dn davščine točno plačujejo, ker se v nasprotnem slučaju računajo zamudne obresti ter se proti zamudnikom uvede prisilna izterjava, s čemur narastejo stranki znatni stroški. Osobito se opozarjajo hišni posestniki, da poravnajo zaostanke na hišno-najemninskih davščinah (gostaščini, kanalščini in vodarini) ter plačajo prvi obrok teh davščin za leto 1982, ker bo mestno načelstvo sicer prisiljeno v svrho po-ravnave davščin ukreniti potrebno korake. Q Ob desetletnici krievinskega izobraževalnega društva se je članstvo zbralo preteklo nedeljo k svečanemu sestanku. Po predsednikovem pozdravu jc duhovni vodja društva p. Pavel Potočnik orisal društveno delovanje v preteklem desetletju ter omenjal vesele in nevescle dogodke v društvu. Društvo je imelo 121 sej in ravno toliko poučnih sestankov. Ob zaključku svojih izvajanj je izrekel najtoplejšo zahvalo vsem, ki so podpirali odbor v njegovih prosvetnih stremLjenjih, predvsem neumornemu predsedniku, ki navzlic visoki starosti vodi društvo s čilo podjetnostjo. Nato je dramatski odsek Katoliške mladine ponovil igro apostolov, tam-buraški odsek pa je z lepimi komadi povzdignil prireditev. Društvu želimo še obilo desetletij plo-donosnega in blagoslovljenega društvenega delovanja. O Smrtna kosa. V splošni bolnišnici je ugrabila smrt 65 letnega železničarja Franc Makovca. Pogreb blagega pokojnika 6e vrši danes ob pol 4 popoldne iz mestne mrtvašnice na Pobrežju. Svetila mu večna luč, žalujočim naše sožalje. D Pogreb tajnika cestnega odbora v Maren-bergu Franca Jenčiča, ki si je, kakor smo obširno poročali, na sodišču z dinamitom razstrelil glavo, bo danes ob treh jjopoldne iz mestne mrtvašnice na Pobrežju. □ SSK Maraton. Drevi seja upravnega odbora. Odborniki vsi! — Plavalaa sekcija. Danes ob običajni uri trening za člane. Točno! i udi hrbtni in prsni plavači; trenira akademik E. Košak. Jutri ob IS gimnaetičen trening za dame na Livadi. □ Poselska zveza ima v nedeljo 28. t. m. poučni sestanek s pričetkom ob pol 17. Na sporedu petje, govor in igra. □ Brezplačne legitimacije je treba zamenjati. Mestno avtobusno podjetje v Mariboru nam sporoča, da izgubijo z 10. marcem t. 1. svojo vrednost vse brezplačne legitimacije, izdane od strani vodstva, glaseče se pravilno do preklica. Do omenjenega roka se bodo zamenjale brezplačne legitimacije proti predložitvi stare pri ravnateljstvu podjetja v PlinarniSki ulici št. 9 ob uradnih urah; nove legitimacije bodo veliavne samo do konca leta 1932. □ Klub lekarnarjev za mariborski inšpektorat ustanovljen. Te dni se je vršil v Mariboru ustanovni občni zbor kluba lekarnarjev iz področju mariborskega inšpektorata. Izvoljen jo bil sledeči odbor: pedsednlk mr. Ivan Vidmar, podpredsednik mr. Viktor Savost, tajnik mr. F. Mlnarik, blagajnik mr. Ciril Maver. V odboru so mr. Peter Albaneže, mr. Bogo Orožen, mr. Ivo Tončič. Namestnika: mr Maks KOnig in mr. Alojz Sirak, preglednika: mr. Bogdan Dcvide in mr. Vaclav Pro. azil. □ Požar v podružnični cerkvi Device Marije pri Mariboru. Dne 19. t. m. je v podružnični cerkvi Dev. Marije v Brezju |v končani božji službi začel goreti glavni oltar ter je zgorela zgornja kupola oltarja. Na čuden slučaj je ogenj sam ugasnil tako da je glavni del oltarja resen, škoda znaša okoli 10.000 Din in je krita z zavarovanjem pri Vzajemni. Ogenj je nastal radi goreče sveče. □ Usodna poledica. V mariborsko bolnišnico sta bili včeraj dopoldne zopet |irepeljani dve žrtvi j>oledice. V Rošj)ohu se je težje ponesrečila 24 letna Jerica Lešnik. Pri padcu na zmrznjenem tlaku si je zlomila nogo nad kolenom. — V Ko-Sakih j>a je zadela ncsiečn 20 letnega Štefana Rozmana. Padel je s kolesa ter obležal s težkimi poškodbami na nogi. □ Radi 4 Din — tri mesece ječe. Trda je bila kazen, ki je zadela včeraj pred mariborskim malim senatom Matijo Kolmatiča iz Murske Sobote. Obtožnica ga je dolžila, da je odvzel v noči na 10. novemb.a 1930 iz zaklenjene delavnice mestnega elcklričnega podjetja v Murski Soboti 2 metra bakrene žice, vredne 4 Din. Vrata pod-jetja si jo odprl z ponarejenim ključem; pri odhodu ga je pa zalotil mestni redar ter mu zaplenil žico. Njegov zagovor, dn je iskal v omenjenem času v delavnici nekega vajenca, no drži, ker je Mohorjeve knjige za doplačilo v letu 1932 Pogovor s pisale! em B. Magano o novelah Bratfe in sestre Knjiga stane broš. 18 Din, v platno vezana 27 Din. Kako so nastale va če novele v zbirki B atje in sestre? Gospod urednik, napisal sem jih v zadnjih letih. — Sredi dneva — sredi noči se rodi misel. V dušo zašije samo za trenotek — pa ga zgrabiš j>rav ko hoče zbežati. Glejte, iz takega Irenotka — iz kratke vizije se poraja 6lika. — Zazdi se li, kot da kipi ta živa slika od neVod iz daljnega skrivnostnega z ukazom: »Zagrabi me, drži me, ne pusti, da bi ti ubežala. Potem vzameš pero in črtaš potezo za potezo, besedo za besedo. Začudiš 6e sam sebi — glej, res je rodila novela. Prav jaz sem jo napisal. Te bi ne napisal nihče drugi, Kdo je tisti, ki je ukazal, naj jo napišem? Včasih pa me je bilo strah — zagrabil sem sliko in jo nosil mesece s seboj in nisem vedel, ali naj bi pisal ali ne in 6em končno moral pisati. Tako je ležala povest Gornje mesto kot utež, ki je stiskala več let dušo, — dokler je končno nisem iztrgal iz nje. Tako nosim povest »Kal-varija našega življenja« par let s seboj. Sedaj sem 6e odločil in se bo kopičila na mizo v moji samotni sobi, kjer bnstiijo vso to zimo kaktusi, meni priljubljene rože, in velikansko srce na steni, ki 60 mi ga dala sarajevska dekleta. Kako ste se odločili dati zbirki ta naslov? To je bil prvi naslov, ki mi je šinil v glavo. Potem sem se spomnil na mnogo drugih in se odločil sedaj 2a tega potem za onega. Končno pa sem bil iz lastne duše prisiljen ohraniti ta naslov. Sicer bi pod ta naslov moral sprejeti še vrsto drugih novel — pa jih nisem. Naj še počivajo. Toda vi bi naibržc radi vedeli, kai nai ta naslov označi? Da, to bi rad vedel. Vidite, gospod urednik, to mi je veliko teže povedatL Vsakdo si bo pod tem naslovom predstavljal prav neko socialno plat, namreč prav materialno socialno. V tei zbirki gotovo ne pogrešate tudi te. Spomnite se na Ananas zgodbo bednih tržaških otrok, ali veliko socialno krivico, ki jo zasledite v »Podlistku«, v »Pismu«. Toda če boste iskali te plati v »Ikarusu«, v »Primorski črtici« ali v »Esteri«, io boste iskali zaman. Gospod urednik, morali bi poznati moje življenje in bi vsem bilo vse to popolnoma ;asno. Tako zelo sem sicer v gotovi dobi strahovito preživel sedanjo družbo, ne iz predsodkov ampak iz spoznanja. Ali 6te morda iskali notico, ki je bila pred leti v nekem časopisu. V Varšavi se je na cesti ustrelil stražnik zato, ker ni hotel kočijaž nekega povoženega človeka sprejeti v kočijo, da bi ga .peljal v bolnišnico, z ugovorom, da mu bo povoženec pomazal kočijo s krvjo. Tisti stražnik ni mogel razumeti tega sveta in se je rajši ustrelil, kakor da bi na njem živel. Jaz sem spoznaval vsepovsod le strahovito horbo za denar. Videl sem, da postaja radi njega najboljši gospod zločinsko nepravičen napram bl;ž.njemu, kako radi te blazne strasti propada polno idealizmov, kako se iz nje poraja cinizem ena izmed najnižjih vrst duševnega sveta, kako le vsi pojejo slavo plutokraciji in kako je za denar na prodaj vse polno ljudi. V tem gledanju sem zahrcpenel po drugem, vse lepšem svetu — svetu lepo'e in pravičnosti in sem začel iskati ljudi in sem naenkrat srečal človeka, ki se je nasmehnil ter s tem povedal vse — kako misli in kaj misli — loda da jc obupal in se skril, dasi je bil velik človek; in še drugega, ki je ustvarjal velika dela, ne da bi se zavedal, da jih ustvarja; in treljega, ki je storil podel zločin pa ga je potem popravljal vse življenje (Netopir) , pa tudi lake, ki jim niti smrt ni bila v oviro v dosegi velikega cilia, ki so si ga zastavili (Zdravnica Marija, Ikaru*), ali jim je bila smrt celo zmaga (fkarus) — ali take, ki so doživeli žaloigro do dna, ne verujoči v laslno zn-ri^o, vendar prepričani o pravilnosti svoje misli (»Stenka Razin«). Vidite — smrt velikokrat ni poraz, ampak zmaga — to vi pač dobro razumele — jc n. pr. taka zmaga Marijina smrt v Gornjem mestu. Do teh in mnogih dra^i ljudi se je razprostiral pred menoj nov svet. (Prosim vas, tu ni enostransko iskanje svetlobe ali sence — ti ljudje so taki, kot sem jih gledal in ni60 romantične domislice. — Pri lem še to: Res je, da mora stati umetnik onkraj dobrega in zlega, toda samo kot opazovalec — drugače pa mora izbrusiti svojo dušo v kristal — berite Zdravnico Marijo!) In sem jaz te ljudi imenoval brate in sestre, kar je isto kot »ljudje«. Kajii oni gori navedeni moloharji, pa tudi še drugi strahopetci, klečeplazci, izdajalci, konfidenti niso ljudje, ampak nestvori, spački človeštva, dasi silno razširjeni. Tudi take neslvore bom še popisal v par knjigah. Pad bi vedel tudi, kaj ste hoteli povedati v Esteii? Udovec poln bolečine. Nekemu človeku je potem Bog zagrnil dušo in možgane s kopreno, da bi mu bolečino ubil. Toda on se bolečine ne boji in išče, celo k Bogu išče. Krog njega se igrajo blazni otroci (O, ko bi vedeli, kako čudoviti ljudje so taki blazni oiroci) in mu pomagajo odgrinjati kopreno, pa tudi sestra (O, ko bi ljudje vedeli, koliko sester jim je podarilo svoje življenje!) dviga z belo roko to tenčico, v neprestanem trepetu, da bi ne preveč zabolelo. In končno zagleda tisti človek drevesa in celo sonce. Vidite, takile ljudje so tudi bratje in sestre, Včasih, da čeprav le včasih, se vendarle nekaj v.-li-ega zgodi v mestu Gogi. Kaj sodite sami o esletski vrednosti te knjige? To naj sodijo drugi! Za mene jc bila v neprestani borbi za besedo izraz le ena izmed stopnic na dolgem stopnišču, ki se dviga nad inenoi. Bom šel po njem naprej in lovi! v naročje slike, ki sc mi bodo Vselile v raročje. Po njih bom potem stopal više. Vedite pa — popolnega sloga — .absolutno lepega sl"ga ni dosegel še nihče in ga rihče nikoli ne bo, kajti potem bi nujno moral umreti rod kritikov, moral pač vedeti, da vajenca ne bo v pozni nočni uri v delavnici, tembolj, ker je lahko videl, da so nahajajo vsi prostori že v temi. Upoštevajoč vso le obtpžilue okolnosti mu je jirisodil senal — 3 mesece ječe za tatvino v faktični vrednosti 4 Din. □ Smrt v objemu ledenih dravskih valov. Okrog 10 ponoči so začuli sinoči pasanti glavnega mostu in pa službujoči stražnik obupne lirike, ki so prihajali iz sredine Drave. Očividno se je boril nekdo z ledenimi dravskimi valovi na življenje in smrt. Stražnik jo odhitel ob reki navzdol, nekateri pa so naglomu hiteli na rešilno j>ostajo. Mo.-tvo rešilne postajo se je podalo v čolnu jki temni reki za neznancem, ki se je sigurno v samomorilnem namenu vrgel z dravske brvi v vodo, ter so sledili glasovom iz reke do Meljskcga broda. Tu so klici na pomoč čimdaljc bolj pojemali ter slednjič zamrli. Očividno je bilo, da je plavač omagal ter utonil in radi tega so je rešilni čoln povrnil. — O tragediji smo doznali snoči še sledeče domneve: v sredo zvečer ob 8 je zapustila svoje stanovanje v Prešernovi ulici 2 55 letna vdova po znanem mariborskem trgovcu, ga. Karolina L Tekom včerajšnjega dne se ni povrnila domov, jvč pa so našli v njenem stanovanju pismo, v katerem se poslavlja od svojih ter izjavlja, da gre prostovoljno v siurt. Domnevajo, da je najbržo skočila v Dravo, ker so bili njeni klici na pomoč, katero so culi pasanti na glavnem mostu iz reke. □ Obupen čin znanega mariborskega trgovca. Včeraj zjutraj se je zopet raznesla jx> mestu vest o poskusu samomora v nekem tukajšnjem hotelu. V hotelski sobi si jo pognal kroglo v desno sence nekdaj splošno znani mariborski trgovec Karel W Svoječasno je imel v Gosposki ulici eno največjih manufakturnih trgovin ter je veljal za velikega bogataša. Bil je tudi lastnik obširnega jKisestva v mestni okolici ter splošno znan in priljubljen kot soliden tigovec. Nezdravim trgovskim razmeram in metodam, ki so so razpasle v povojni dobi, pa solidni trgovec ni bil dorasel ter jc jiodjetjc pričelo hirati in sledujič jo propadlo. Zadnje čase je bil lastnik nekega bu-feta v Zagrebu. Pred dnevi je prišel v Maribor ter očividno v duševni depresiji segel po morilnem orožju. Zadel se k sreči ni smrtno ter je imel šo toliko moči, da si je izmil kri z obrazci, jio-tem pa se je onesvestil. Med tem je prihitelo od strela alarmiiano hotelsko osobje ter pozvalo rešilni oddelek, ki ga je prepeljal v bolnišnico. Fotonmaterji! Povečave od Vaših negativov Vam strokovno lepo iu poceni napravi lotoodd. Jugoslovanske kniigarne Šoštanj Iera ^-Mogočni prstane se je morala preložita"; vršila se bo v nedeljo 0. marca. Občni zbor »Zarje«. 28. februarja je imelo god-beno društvo »Zarja« v Zadružnem domu svoj redni občni zbor. Iz jioročil funkcionarjev povzemamo sledeče: v minulem lelu je imela »Zarja«: 357 rednih in podpornih članov, 17 nastopov, blagajniški! knjiga izkazuje 8168.72 Din dohodkov in 2077.08 Din izdatkov. Pri volitvah je članstvo soglasno poverilo društveno vodstvom naslednjemu odboru; predsednik Josip M.azej, podpredsednik Rudolf Bolha, tajnik Blaž Baetl, blagajnik Franjo Zager, arhivar Franc Leskošek; Tone Bolha in Jože Dobnik namestnika. Umrl jc Jožef Remic, posestnik v Šoštanju. N. v m. p. 1 Stovenjgradec Promet naše postaje. Osebje naše postaje je imelo ludi preteklo leto vkljub krizi veliko dela. Potniška blagajna je odpravila vsega skupaj 53.5(1» poUiikov in jirejela za izdane vozovnice 440.04«) Din. Največ jiotnikov je bilo odpravljenih v mesecu januarju, v katerem je znašal denarni promet za izdane vozovnico 52.832 Din, najmanjši promet pa je bil v mesecu novembru, v katerem je bil denarni promet samo 29.654 Din. Dd zgoraj navedenih odpravljenih potnikov jo bilo 23.068 potnikov odpravljenih na postajališču, ki je imelo 216.205.75 Din denarnega prometa. Osebni promet je bil še mnogo večji, ker niso tukaj vštete povratne vozovnice in mesečne vozovnice šolarjev. Tovorni promet izkazuje, da se je naložilo 1250 vagonov, med tem v pretežni večini les, razložilo pa se jc 625 vagonov. Denarni promet je znašal pri tovorni blagajni 1,228.000 Din. V .^inartnem pri Slnvenjgradou predavata v nedeljo, 28. t. m. od 8 do 12 dopoldne v osnovni šoli gg. Košan Ivan iz Šoštanja in kmet. referent •uig: O kmetijski praksi v Švici, o modernem sadjarstvu in uporabi sadja ter travništvu. Smučarski tečaj, ki se je vršil pretekli ponedeljek v iSlarem trgu, je priiv dobro uspel. Udeležilo se ga je 14 smučarjev iz Star. trga, šmartna in Razbora. Naši smučarji so s tem teČHjem, ki ga jo vodil član SSK Maratona R. Skamlec iz Maribora, mnogo pridobili in izpopolnili.' ica Cankarjevo proslavo so priredili preteklo nedeljo Krekove! iz Lesc v našem domu. Prireditev je sicer lepo usjiela, le ljudje kažejo premalo zanimanja za lake prireditve. Govorniku Jože Langus in p. Franoižek Ačko sta izvrstno rešila svojo nalogo, pa tudi mladi igralci iz Lesc so se prav dobro odrezali, prav tako tudi oba dekla,niatorja. Prosvetno društvo v Radovljici jim jo odstopilo dvorano, pevci »Sloge: so pa nazadnje lepo zapeli himno ..-Borcevr. Kino Radovljica nam bo pokazal v soboto iu nedeljo film »Devica Orleanska , v sobolo in ue-deljo, 5. in 6. marca pa /Očetovo ljubljenko . Agil-ni dramatični odsek priredi v nedeljo 28. februarju ob 20 in 6. marca ob pol 16 dramo s petjem ? Lejio Vido,. Cvetni teden ne bo nobene prireditve v našem domu, tudi kino ne bo igral. Imeli bomo na.ni. reč sv. misiijon. ^edatišče DRAMA Začetek ob 20 Petek, 26. februarja: NEKDO, lled A. Sobota, 27. februarja: ZDRAVNIK NA RAZPOTJU. Red li. OPERA Začetek ob 29 Petek, 26. febr.: Zaprto (generalka). Sobota, 27. febr.: MPOEA, MASKA RDLCK SMRTI, DANDIN V VICAII. - Premijera. Red D. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Pelek, 26, februarja: Zaprto, Sobola, 27, februarja ob 20: DIJAK - PROSJAK. Ab. C. Nedelja, 28. februarja ob 20: VIKTORIJA IN NJEN HUZAR, Znižane cene. nevna kronika Uutfl * I*un tur *(ucaj žtnvtne ne**ace 10.000 tsMo Qim i*xattr:/e " VaMr fo&na? A&OČ-■, da ^nMe ^^tnna verfmff ■pfačcvtur ■*« „s£ČO£N£C" Knjige Mohorjeve dražbe za leto £932 Uprava Mohorjeve družbe spoznava vsako leto, koliko ljudi pozablja obnoviti članarino (20 Din) in se zglaša kesncje, ko premnogim ni mogoče več ustreči. Zato se nam zdi potrebno, da tik pred zaključkom roka za naročnino, opozorimo še ponovno: z začetkom marca se zaključi z rednim naročanjem. Kdor ni šc poravnal naročnine za leto 1032, naj jo izroči pri poverjeništvu (v župnih uradih) ali pa v Ljubljani pri Novi založbi, v Mariboru v Cirilovi knjigarni. Za redno članarino (20 Din) dobijo člani 6 knjig: Zoreč: Eeli menihi, zgodovinska povest; Pravljice — Rožencvet, ilustrirane; Zgodovina slov. naroda (obširni zaključni zvezek dobe do 1848), spisal dr. J. Mal; Kokošje-rejo (Razingerjevo), navodila za dobi&kanosno rejo kiur jajčaric v manjših obratih; Življenje svetnikov in Koledar za 1933. Razen teh knjig izide za doplačilo še šestero drugih, zelo zanimivih knjig. Prvo mesto zavzema prav gotovo knjiga AvguSlinovc izpovedi. O tem vckovitem delu prinesemo šc posebno opozorilo in vabilo za sub3kripcijo. — Druga knjiga so Ma-gajnovc novele Bratje in sestre; tretja Dorflcrjev-roman Krivični vinar v prevodu Janeza Puclia; četrta Ohijcsa, spomini Indijanca Siu, iz angleščine prevedel P. Holeček; peta knjiga Irska — trpljenje in borbe malega naroda za svoje pravice, spisal dr. L. Ehrlich; šesta je Janeza Kalana premi-šljevalna knjiga o spovedi Zlata ura. Nekateri avtorji so nam poslali zanimive odgovore, kako so pisali, zakaj vprav to prevajali itd. Opozarjamo na listek na 4, strani! Koledar Petek, 26. februarja: Matilda, devica; Viktor (Zmagoslav), spoznavavec. Novi grobovi -f* V Starem trgu ob Kolpi je unni g. Ivan Koče, trgovec in posestnik. Pokopali ga bodo danes. Blag mu spomin! Žalujočim naše sožalje! -f- V Cerknici sta umrla 21 letni Anton Kraje In 52 letna Marija Caserman. V Dolenji vasi pa je umrla 79 letna Marija Svelc. Naj v miru počivajo! Osebne vesti — Za kanonika kolegijatnega kapitlja v Novem mestu je imenovan g. Štefan Terškan, župnik v Šmihelu pri Novem mestu. — Promocija. V ponedeljek, dne 22. t. m. je bil na univerzi v Inotnostu cum applausti promo-viran za doktorja bogoslovia naš slovenski rojak jezuit p. dr. phil. Franc Lakner, doma iz Ormoža. Odličnemu rojaku, ki je določen za profesorja spe-kulativne dogmatike na inomoški univerzi, k njegovim sijajnim uspehom vsi prijatelji in znanci iskreno častitamo in mu želimo, da se doma, kjer je za nekaj mesecev na oddihu, dodobra pozdravi! = Iz ženske bolnišnice v Novem mestu. Mesto primarija je podeljeno g. dr. Milanu Cervinki, ki je že nekaj časa vršil v bolnišnici posle primarija. — Upravo bolnišnice ie prevzel g. Franc Zaje, doslej upravitelj umobolnice v Stenjevcu, za uradnico pisarne bolniške uprave je imenovana ga. Pija Kuder. — S. Valerija Rebec, ki ie bila nekaj let prednica usmiljenk v bolnišnici, je odšla za prednico v Belgrad na Čukarico, tnesto nje pa je rišla v Novo mesto sestra Evfemija Kovač, dolgo-etna prednica v Idriji. Pe Ostale vesti — V slovo! Ker sem morala nepričakovano predčasno odpotovati v domovino, se nisem mogla posloviti od vseh dragih tni znancev v prelepi Sloveniji. Dovoljujem si na tem mestu izreči svojo toplo zahvalo vsem, prav vsem, ki so mi s svojo srčno dobroto pripravili tako lepo bivanje in so mi šli pri tnojeni Študiju tako nesebično na roko. Bog plačaj vsem! In upam: na veselo svidenje! — Gerra v. d. Boogaard. — Poletni semester na vseučilišču kralja Aleksandra v Ljubljani traja od 1. marca do 30. /unija 1932. Vpisovanje bo od 1. do vštevšega 10. inaroa. Vpisovalni rok v poletnem semestru ne bo podaljšali. Naknadni vpis bo dovoljen le na ino-iivi»mc prošnje, opremljene s potrebnimi dokazili. V zimskem semestru 1931/32 je bilo na ljubljanskem vseučilišču 1891 slušateljev in slušateljic. Po fakulteta!) so bili razdeljeni tako-Ie: bogoslovna fakulteta 140 rednih in 5 izrednih slušateljev, filozofska rednih 536, izrednih 20, od teh rednih slušateljic 212, izrednih 13. juridična fakulteta rednih 488, izredni 4, od teli 43 rednih slušateljic, in ena izredna, medicinska fakulteta rednih 115, od teh 20 rednih slušateljic, tehniška fakulteta rednih 56S, izrednih 6, od teh 15 rednih slušateljic in I izredna. — Pomladni sel ob bolniški postelji. O. Kac Štefan, železničar na Rakeku, nam je poslal mc-lulja s sledečim pismom: Želim, da bi Vam napravil priloženi metuljček isto veselje, kakor ga je meni, ko jc danes (23, febr.) priletel kot zgodnji pomladni sel kljub visokemu snegu in občulnemu mrazu na mojo bolniško posteljo, iz katere se že Sest tednov nc ganem in na kateri mi baš »Slovenec« olajša marsikatero ležko uro. Z željo, da bo zgodnji cifronček kakor meni, tudi Vam oznanil prihod cvctoče pomladi, Vas iskreno [pozdravlja udani Kac Štefan.« — O. Kacu se zahvaljujemo za njegovo jiozornost in mu iskreno želimo, Ua bi čimprej ozdravel od svoje hude bolezni. — Razpisane zdravnišek službe. Kr. banska uprava dravske banovine razpisuje službe banovinskih zdravnikov združenih zdravstvenih občin Gornja Lendava s sedežem v Gornji Lendavi; Loče s sedežem v Ločah in Vitanje s sedežem v Vitanju (obe v okraju Konjice). Banovinskim zdravnikom pripada plača uradniškega pripravnika v stroki, v kateri so zvanja razporejena od VIII. položajne skupine, to je Din 1450 (3. draginjski razred) in potna ix>vj:>rečnina, ki znaša za združeni zdravstveni občini Gornja Lendava in Loče letnih 6.600 Din, za Vitanje pa letnih 7.800 Din. Prosilci morajo ustrezati jjogojein §§ 3 in 4 zakona o uradnikih ter morajo dokazati, da so dovršili zdravniško pripravljalno službo in da imajo vsaj 6 mesecev boluične prakse iz porodništva .Prošnje je vložiti najkasneje do 10. marca 1932 pri kraljevski banski upravi, oddelek I, v Ljubljani. — Pravilnik o nadzorstvu nad izvozom živine. Uradno sa poroča: Na podlagi zakona o organizaciji in kontroli nad izvozom živine in živinskih proizvodnv in mesnih predelav, čl. 1, točka b) z, dne 14. decembra 1931 je minister za Irgovino in industrijo predpisal pravilnik o nadzorstvu nad izvozom živine in mesnih izdelkov ter predelav. — Upostavljen promet. Uradno se poroča: Ker je od 23. februarja vzpostavljen redni promet na delu proge Gračae—Knin, ki je bil zaradi visokega snega prekinjen, so od tega dne dalje razveljavljene prometne omejitve na progi Ogulin—Split. — Prt motenjih v želodcu in črevih, bolečinah v trebuhu, razdraženosti, nervoznosti, omotici, težkem snu, splošnem slabopočutju, zmanjšani moči za delo se doseže olajšanje z dnevno čašo naravne »Franz-Josel«-grenčice. Sloviti zdravniki hvalijo izborno lekovitost, ki jo nudi »Franz-Josef«-voda v svoji lastnosti kot milo odvajajoče sredstvo posebno polno-krvnim, korpulentnim ljudem, trpečim na pro-tinu in hemeroidih, »Franz-Josei«-grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Na Blokah je krasno sončno vreme. Snega 60 cm. Temperatura —2. Smuka izvrstna. Dohod na Bloke iz Ljubljane z vlakom ob 14.04 do Rakeka. Pred restavracijo Gabrenja stoje sani za |>revoz smučarjev do Nove vasi. — Vremensko poročilo iz Kranjske gore po stanju dne 25. febr. 1932 ob 7 zjutraj: Barometer 755 mm, temperatura —5, vreme jasno in mirno, veter jugovzhodni, snega 50 ent sreža, smuka idealna, skakalnica uj>orabna, sankališče uporabno. Izgledi za nedeljo odlični. — Pri likaniu se onesvestila. V vasi Kleče v občini Dol pri Ljubljani je v sredo likala t91etna brezposelna služkinja Frančiška Letner z likalni-kom na oglje. Ko je likala, ni nič povedala, niti čutila, da bi jo kaj bolelo, čeprav je bila soba tesno zaprla in se je iz oglja razvijal strupen plin. Ko je delo končala, je odnesla likalnik k peči in se tam zgrudila in omedlela. Vsi nosku«! domačih, da bi jo spravili k zavesti, so bili bre/nsDešM. Zato so jo z vozom prepeljali v bolnišnico. Dekle je bilo nezavestno vso noč in se tudi včeraj do popoldne ni zavedlo. Zdravniki se trudijo, da bi ji rešili živlienje, ki je v resni nevarnosti. — Otrok padci s peti. S peči j« padla predvčerajšnjim v Bevkah pri Vrhniki 2 in pol leta stara Ivica Vehar, hčerka posestnika. Otrok se je močno poškodoval po glavi. Sedaj se zdravi v ljubljanski bolnišnici. —• Nesreča pri cirkularkl. Pri Sv. Jo.štu nad Vrhniko se je pripetila v mizarski delavnici Janeza Trpina huda nesreča. Vajenec Alojzij Grda-dolnik je na cirkularki žagal les za panje. Pri tem mu je cirkularka odtrgala štiri prste na levi roki. Prvo pomoč mu jc nudil njegov mojster, nakar so ga peljali k zdravniku g. dr. Maroltu na Vrhniko, — Redni občni zbor Združenja tobačnih trafikantov za Slovenijo bo v nedeljo 28. t. m. ob 4 v hotelu Lloyd, Sv. Petra c. 5 v Ljubljani. — Otroka pustila v snegu. Te dni je več lovcev iz vasi Knpčine blizu Jastrebarskega napravilo lov na divje prašiče, ki delajo v tamkajšnji okolici občutno škodo. Psi so začeli iskati sledi, pa so se kmalu vrnili in zopet odbežali v isto smer. Lovci so šli za njimi in psi so jih vodili globoko v gozd. kamor le redko stopi človeška noga. Tam so lovci našli na snegu polletnega otroka, ki je krčevito plakal. Lovci so zadevo sfio-ročili orožnikom, ki sedaj iščejo brezsrčno mater. — Vojna na Daljnem Vzhodu traja po poročilih časopisja z nezmanjšano srditostjo dalje. Zanimanje vsega sveta za usodo obeh narodov stalno narašča, sreča se smehlja danes Jafioncem, jutri Kitajcem. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani ima v zalogi razne pregledne zemljevide japonsko-kitajskega bojišča, na podlagi katerih morejo naši bralci zasledovali operacije obeh sovražnih armad. Cena zemljevidu od Din 22 do Din 36. — Lepoto je treba ohraniti. Lepe bele zobe je treba negovati z Chlorodont zobno pasto. Poskus vas bo prepričal. Tuba 8 Din. — Usmiljenim srcem priporočamo v pomoč družino s šestimi malimi otroci. Mož je brez imetja in zaslužka in živi 6 številno družino v veliki bedi. Posebno hvaležen bi bil za ponošeno obleko. Darove sprejema uredništvo, Ptui Prevažanje pošte. Dravska direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani odda V zakup jirevažanje pošte Vurberg—Ptuj, za dobo enega leta počenši od 1. junija 1932. Javna ustna pogajanja z draženjem navzdol se bodo vršila pred posebno tričlansko komisijo dtte 8. marca 1932 ob 10 v pisarni županstva v Vurbergu. Natančnejši pogoji so na vpogled pri županstvu v Vurbergu in pri poštnem uradu v Ptuju. Zmrznil je šlefnii Horvatič, mizarski mojster, v svojem stanovanju v Dominikanski vojašnici. Sosedje so ga videli zadnjikrat v nedeljo, 21. t. m. Ker se ni jiojavil nifi v ponedeljek, niti v torek dopoldne, so šli trkat na njegova vrata, ki so pa Celje & Odbor za pomožno akcijo za Celje in okolico je razdelil pretekli petek v Gasilskem domu .v Gaberju živila nad 50 rodbinam brezposelnih. Odbor je nabral ta darila v Gaberju. Plemeniti darovalci p>a v svoji skromnosti nočejo biti imenovani. Tudi po drugih okoliških vaseh se delijo živila. Ponovno apeliramo na usmiljena srca, da nam priskočijo na kakršenkoli način na pomoč. Darovi so lahko živila ali pa tudi denar. Darovi oziroma nakaznice za živila naj se oddajo v občinski pisarni na Bregu. Vsem darovalcem pa izreka odbor svojo najiskrenejšo zahvalo z željo, da se jim pridruži čim več posnemovalcev. •0- Vincencijeva konlerenca sv. Danijela bo imela prihodnjo sredo, dne 2. marca svoj redni letni občni zbor v mali dvorani Ljudskega doma. Obenem bo skioptično predavanje o sv. Vincenciju Pavelskem. ©■ Himen. Včeraj, četrtek 25. t. m., se je poročil v znani romarski cerkvi v Pelrovčah znani celjski športnik trgovec Koptišar Anton z gdčno Angelo Borlakovo, hčerko znanega celjskega lesnega industrijalca. Kot priči sta fungirala nevestin in ženinov brat. Bilo srečno! & Nesr»ča v rudniku. V sredn 24. t. m. je jamski voziček v Hudi jami pritisnil 28 letnega ru-daria Užmaha Antona iz Rečice pri Laškem ob steno. Pri tem si je Užmah zlomil kost v desni rami. Trbovlje Um se je omračil Bizjak Frančiški v Gabr-skem. Že v prejšnjih letih ie bila enkrat v umobolnici, zadnje čase je večkrat tožila, da jo boli glava. Zadnji ponedeljek večer je bila vsa zmešana in obupana, da jo je mož komaj potolažil in umiril. V torek zjutraj je še skuhala zajtrke in hotela iti v trgovino, a je šel mož mesto nje, ko pa se je vrnil, je našel ženo obešeno in že mrtvo. Ker je bila rajna drugače mirna in dobra žena, je vse domače in sosede silno nretresla nenadna vest o nesrečni smrti. Bog ji bodi milostlilvl Na Hol gredo v nedeljo popoldne igrat Kre-kovci dramo I ovski tat. Prestavilo jih. Rudnik je nekai rokodelcev iz strojnih delavnic dodelil na separacijo in k nakladanju premoga. Ker nekaj drugih navadnih delavcev niso odpust'li, se misli, da so ti prestavljeni namenjeni za odpust. 18 dinžin, ki so odslovljene iz Nemčije in sem pristojne, dospe na našo občino, da poskrbi za nje. PriSlo je obvestilo, da pridejo v najkrajšem času, Film »Dva brata« s predavanjem zdravnika dr. Jesterla se bo predvajal orihednjo nedeljo ponoldne v Društvenem domu. V'top prost. Pobirati se bodo prostovoljni prispevki za protiluber-kulozno ligo. Jesenice + Franc Požencl. Zdi se, da jo lelos vzela smrt na piko jiosrbno Jesenice, pobira knr po vrsti in lo večinoma samo moške. V sredo zjutraj je, kakor ste že nn kratko poročali, umrl jhi vsej Gorenjski znani tovarniški delovodja g. Frane Po-ženel Od svojih vojaških let pa do pred par dnevi je vestno širil svojo službo kol mojster na planem. Bil je vsa leta poveljnik tovarniškega gasilnega društva in je kot tak pri marsikaterem požaru tudi zunaj tovarne priskočil na pomoč. Posebno dobro se ga bodo spominjali Bohinjci, kjer in pri velikanskem požaru pred par leti nn Boh. Bistrici vztrajal vse do zadnjega. Udejstvoval sc jo tudi v političnem življenju ter bil mnogo let občinski svetovalec občine Jesenice. Zate visi raz poslopje mestnega županstva žalna 7i"dnva. Požene, lovo družino so tadnji čas knr zaporedoma obiskale nesreče. Sili Sipko, bivši tainlk Krekovega prosv. društva leži hudo bolan, najmlajši slu si |c prod par dnevi pri smučanju zlomil roko. sedaj ii je pa smrt ugrabila še skrbnega očeln. Pogreb pokojnega g. Poženela bo danes popoldne ob 4. Hudo priza-detl družini nase iskreno sožalje. blagemu pokojniku svetila večna luč! JUGOSLOVANSKI KNJIGARNA V LJUBLJANI priporoča: Drinck P. J.: Der Golt unserer Not. Predelen, entstanden in der Not der Zeit und zum Trost aller Not. 90 strani, nevezano Din 22.50. — Ftig-lein G. P.: Christentat durch Krcuzcskralt! 12 Fastenbetrachtungen und Konfercnzvorlrage. 152 strani, nevez. 60 Din. — Gorzolks C. P.: Christ-Konlg der Gckreuzigte. Sieben Fastenpredigten. 72 strani, nevezano Din 20 25. — Hassl G. Msgr.: Wachct und betet! Sieben Fastenpredigten und zvvei Osterprcdigten. 79 strani, nevez. Din 31.50. — Kramer K. Dr. Prof.: Auf den 1'eiligen Hohen des Alten Burdcs. Anregunjfen zu Fuslenpredigten tiber Religion und Frommigkeit. 93 strani, nevez. 36 Din. — Obevveger J.: Des Eiloscrs letzte Stun-den. Sech« Fastenpredigten mit ciner Karfrcitags-predigt. 66 strani, nevezano Din 16.50. — Soiron ; T. Dr.: Jesus fragt... Fastenpredigten. 54 strani, ! nevezano 18 Din. — Soivon T. Dr.: In der Leiden-schule des Herrn. 71 strani, nevezano 23 Din. — Zbnolong B. Dr.: Der Kreuzvveg Jesu durch unsere Zeit. Fastenpredigten. 64 strani, nevez. Din 20.25. Radio bila od znotraj zaklenjena. Ko so s silo vdrli skozi vrata, se jim je nudil grozen prizor. Horvatič je ležal na pol gol na tleh mrtev. Po zdravniški ugotovitvi je mož zmrznil. Truplo so prenesli v mrtvašnico, ker nima nikakih svojcev ali sorodnikov v mestu. Sfar je bil 62 let. Gledališka predstava. Ljubljansko Narodno gledališče je gostovalo pretekli torek v Ptuju. Vpri-zorilo je kmetiško šalo v treh dejanjih »Trije vaški svetniki«. Igra je v vsakem oziru prav dobro uspela. Posebno so ugajali nosilci glavnih vlog, predvsem Cesar in Daneš. Ljubljančani so zapustili v Ptuju najlepše spomine ter si želimo, da bi nas še obiskali. Programi Radio-Liubtlana t Petek, 26. februarja: 11.30 Šolska ura: Prvič v vlaku (Pero Horn). — 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13,00 Cas, plošče, borza. — 17.30 Salonski kvintet. — 18.30 Gospodinjska ura (Krekova gospodinjska šola). — 19.00 Dr. Lovro Suš-nik: Francoščina. — 19.30 Dr. Valter Bohinec: Narodi zemlje. — 20.00 Sokolska ura: Telesno vežbanje devojke i žene (dr. Milorad Dragič). — 20,30 Prenos iz Varšave. — 22.30 Čas, poročila. Sobota, 27. februarja: 12.15 Plošče, — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Cas. plošče. — 17,00 Salonski kvintet, — 18.00 Viktor Pirnat: Žumbera-šiki uskoki. — 18.30 Drago Ulaga: Gimnastične vaje. — 19.00 Ga. Orlhaber: Angleščina. — 19.30 M. Pintar: Gornji Jadran. — 20.00 Prenos iz Zagreba: Opera »Eugen Onjegin«. Drugi programi t Sobota, 27. lebrnarja. Belgrad: 12.05 Radio orkester. 17.00 Radio ! orkester. 20.00 Zagreb. Jazz. — Zagreb: 12.30 Plošče. 17,30 Lahka glasba. 20,00 Prenos iz opernega gledališča »Bvgen Onegin«, opera. — Budapest; 12.05 Operni koncert. 20,30 Prenos iz gledališča. Večerni koncert. 22.45 Koncert opernega orkestra. — Dunaj: 11.30 Opoldanski koncert. 12.30 Opoldanski koncert, 19.40 Simfonični koncert. 22.00 Večerni koncert. — Rim: 12.45 Vokalni in instrumentalni koncert. 21.00 Prenos iz gledališča. — Berlin: 19.45 Dunajske pesmi in operete. 22.05 Koncert. — Katovice: 20.15 Lahka glasba. 22.10 Chopinove klavirske kompozicije. 22.55 Lahka plesna glasba. — Langenberg: 12.00 Zabavni koncert simf. orkestra. 19.00 Prenos z Dunaja. 20.00 Ve-aeli večer. 23.20 Nočna glasba. — Trst: 17.00 Plesna glasba. 19.05 Radio kvintet. { Slabo vreme čas gripe ! Varujte se s PANFLAVIN pasiilami Odobreno od Min. soc politiko in narodnega zdravja S. št. 1409, 0. II. 1932. Ljubljana, 26. febr. Spoštovani inserenti! Ce ima kdo pravico, da je v toli časih ponosen nase, potem imam to pravico prav gotovo jaz, odjemalec! Vi se trgate zame, berete knjige o meni, ki me osvetljujejo od vseh strani, in me ponekod že ludi jemljete pod lupo, posebno odkar veste, da se izplača biti >v službi odjemalcev«, ki se počasi tudi pri nas uvaja. Pred kratkim se je potrudil nekdo izmed Vas osebno do meno. Zaupal mi je, da je pravkar prebral učeno knjigo. 'Tehnika prodaje-- se imenu ie in vsebuje >lisoč izkušenj za boljše kupčije*. Zelo prijazen je bil ta gospod in zelo, zelo radoveden, ker setn v stalnih stikih z odjemalci in se hoče prepričati o tem iu onem«. Spraševal me je na dolgo in široko in imenoval to zasliševanje -tržno analizo«. Hvala Vam /.a zanimanje, ki ga imate zame! Moje zanimanje za Vas ni nič manjše od Vašega. Kajti če hočete priti do mojega mošniička — in za to Vam gre, mar ne? — sem egoist! Potem moram že kaj več vedeti o Vas in o Vašem blagu. Marsikoga izničil Vas želim spoznati. Želim tudi še. da mi postrežbe s konkurenčnimi ponudbami! Verujte mi, da mi jo mnogo do njih! Oirlase bi botri videti, brati lepa besedila — toda o tem pozneje! Pa da se nazaj povrnem: Oglasni oddelek Slovenca« Vam je brezplačno nn razpolago! Za kaj, žo ve«le! Ne pozabite, dn je zadnji termin 3. marca! Delajte reklamo! — jaz. odie-malec napravim svojo to nedeljo. Enaka pravica za vse! Vaš Eden izmed sto tisoč odjemalcev V kratkem razpis nagr/ul! 75 nagrad, izmed katerih znaša prva celili :|(MX) Din; Za zimsko kopališče V drugih državah akrbe mestne občine za «porl-na kopališča in jih dajejo telesnokullurnim iMh-novam radevolje na razpolago. Zakaj? Oblasti vedo, da je plavalni sj>ort najcenejše In najboljše sredstvo za povzdigo ljudskega zdravja. Pri nas žal š<« nismo tako daleč, da bi oblasti uvidele, da jo treba šport podpirati, zlasti pu, da jc mestnn občina v prvi vrsti poklicana, da skrbi za sportnn naprave. Spori ni klubi morajo sami skrbeti za »porine |iro-store, učitelje, zdravnike ild. Plavanje je brez dvoma lako koristen sjiort, da mu tega ne more odrekati t ml i najhujši nasprotnik športnega gibanja. Vse, kar smo Slovenci desedaj dosegli v plavanju' se moramo zahvaliti le privatni Iniciativi, ki jo zgradila prvo športno kopališče v državi. Ljubljana imn spnrlno kopališče, kakršnih je lc mnlo v Evropi! Ugodne posledice tega kopališč« so se pokazale v tem, da smo Slovenci tik pr*d osvojitvijo plavalnega prvenstva. Ze lani so splitski časopisi pisali, da ho šln državno prvenstvo v plavanju v planine«! Letno kopališče je izjiolnilo zimsko kopališče ki ga je ludi zgradila privatna iniciativa. Dve zillii je bilo lo kopališče trajno odprlo in naša mladina si je v njeni utrjevala zdravje, obenem pa i.riiirav-jala za ekmovanje Ilirija je vzdrževala to kopn-bšče iz; lastnih sredstev. Čeprav jc bilo dcficiliio. Nihče 111 priskočil na jiomoč in le športni idealizem je premagal vse ovire. Z velikimi denarnimi žrtvami so vzdrževali zimsko kojiališče. V splošni gospodarski krizi jo pa ludj idealizem omagal. Zimsko kopališče je bilo odprto do božiča, nato jo bilo zaprto do 14. februarja. Ilirija je svoje kojn-If ®°Pe olvorila in ga stavila na razpolago meščanom Ljubljane, žal so pa stroški za vzdrževanj« tega zimskega kopališča lako veliki, da jih Ilirija sama ne zmore, iu zimsko kopališče je zopet zaprto, /n lesi no, I oda resnično jo f„ .lejslvo Prepričan) smo, ako hi imeli v Zagrebu ali llrlcra.lu m P ";'l,rnvo> j'li je v Ljubljani zgra- »IIla Ilirija, oblasti nc hi nikdar dopustile, da hi sploh mogla nastati možnost, da taka ustanova, ki jo v korist vseli, preneha z delovanjem, ker sama ne zmore stroškov vzdrževanja! Pridobivajte novih naročnikovi Kdo bo predsednik nemške republike ? .Maršal Hindenburg Straža pred parlamentom. V Nemčiji vladajo zelo napeti odnosi med posameznimi strankami radi predstoječih volitev predsednika republike. Da bi v Reichstagu ne prišlo do spopadov, so ob priliki Sklicanja zasedanja pred parlamentom postavili konjico in več čet vojaštva... Slednja misel baje izvira od Ilugenberga. Briining je baje celo izjavil, da bo prav rad odložil čast '.ržavnega kanclerja, če bi bili nacionalisti pod tem pogojem pripravljeni glasovati za Hindenburga. Prestolonaslednik se je prepričal, da »ni vzgled Napoleona Tretjega nikakor vabljiv ali vreden posnemanja«. A istočasno prihajajo vesti, da bo predlagala Hitlerjeva okolica za prezidenta drugega Viljemovega sina, princa Avgusta-Viljema. Liberalni krogi pravijo, da bi se nacionalisti na ta način samo ladi znebili Hindenburga, ker se ne bo hotel kosati s članom vladarske hiše. A polomija, ki jo je doživel Hitler osebno v zvezi z volitvami' bo prav lahko povzročila, da se bo resno oklenil Hohenoolerncev. Potrebuje ime, ki bo vleklo množico. Hitlerjeva žalostna zgodba se pričenja s tem, tla je 20 let star zapustil avstrijsko domovino, preden jo služil vojake. Tudi svetovno vojno je piestal kol prostovoljec v nemški vojski. Na Avstrijskem jo slejkoprej zabeležen kot begunec in bi moral po Adolf Hitler Podpolkovnik Diisterberg Sto devetdeset nemških dnevnikov vodi volilno piopagando za Hindenburga. Med njimi so zastopane najrazličnejše struje od Kolnische Zei-tung in do Berliner Tagblatta«. »Zasebno glasovanjem llindenburgovih pristašev, ki ga je prepričalo o ljudski vdanosti in torej umestnosti kandidature, je zbralo v Berlinu samem povprečno po sto tisoč podpisov na dan. Med dnevniki, ki podpirajo Ilindenburga, seveda ni poleg socialno demokratičnega :>Vorwiirtsa« tudi nobenega nacionalistič-i«vga glasila. Ameriški nemški listi poročajo o brezuspešnem zaključku dolgih pogajanj med nacionalisti in BrUningom. Slednji je sp ejel povabilo na zajtrk pri generalu Schleicherju, kjer se je sestal s prestolonaslednikom. Dokazoval mu je, da nikakor ne sme z ozirom na blago, Nemčije in ugled Hohpnzolerncev kandidirati za predsednika. Vodja komunistov Thalmauu prestani kazni naknadno žrtvovati Iri leta vojni dolžnosti. Šele zdaj v zvezi z volitvami se je popolnoma nepričakovano izkazalo, da je med tem pridobil nemško državljanstvo. To se je zgodilo v največji skrivnosti predlani, ko so vladali nacionalni socialisti na Tu inškem. \Veimarska ustava določa, da pridobiva eo ipso nemško državljanstvo vsak v stalno državno službo sprejet tujec. Turin-Ska vlada je na temelju le določbe imenovala >nek-danjega vojnega udeleženca, Hitlerja Adolfa, zdaj brez poklica, za narednika pri orožniški postaji v rfildburghausnu, kjer je ta služba še nezasedena.« Istočasno je spisal Hitle prošnjo o upokojitvi, in mu je bila prihodnji dan dovoljena ostavka. Na ta način je pridobil nemško državljanstvo, ne da bi vodil orožniško postajo, ki jo je kmalu prevzel drugi narednik. Ta zvijača bi Hitlerju omogočila prijavo kandidature za predsednika. Odbo pravnikov je dne 4. t. m. razveljavil Hitlerjevo državljanstvo. Ostal mu je samo zasmehovalnl primek ■Hildburghausenski orožnik«, ki ga radi rabijo leviča ski listi. Pozneje je bil po tem sklepu imenovan profesorjem na visoki šoli v Braunschweigu, kar dokazuje, da ima resen namen kandidirati za predsednika nemške republike. Ta njegova odločitev je pa ravno v njegovi stranki vzbudila velik odpor. Zato je lačunati s tem, da se bodo pojavili štirje kandidati: Hindenburg za \veimarski republiki zvesto koalicijo, Adolf Hitler in nadpolkovnik in poveljnik nrpndalnih čet nacionalnih ekstremistov DOsterburg in za komuniste njihov predsednik Ernst Thfilmann. Ker bi v tem slučaju ne bil izvoljen nobeden od kandidatov, se bodo morale vršiti ponovne volitve, pri katerih nastopijo nacionalisti s skupnim kandidatom in upajo na zmago. in mir v šlev^hcsh Komisija strokovnjakov zn mednarodno pravo je izdelala statistiko o tem, koliko let je bilo vojne v razdobju zadnjih treh tisočih let. Od 3421 let, za kolikor so mogli dognati točne podatke, je vladala vojna 3153 let in samo 258 let jo vladal mir. V istem času je bilo sklenjenih nad 8000 mirovnih pogodb, od katerih povprečno nobena ni držala več kot dve leti. Nenavadno gledališče •Večernaja Moskva,: poroča: Petnajsta obletnica sovjetskega prevrata se bo proslavila oktobra prihodnjega leta 1933 v novem gledališkem poslopju, ki se je pričelo graditi na oglu Tverske ulice in Sadovo-Triumfalnega trga. Imenovalo se bo l>o znanem režiserju Maierholdov teater« in povsem zasluži ime nenavadnega gledališča«. Gledalec bo zaman iskal oder z razsvetljenim podijem ali pri prostorih za občinstvo galerijo, balkon, lože parket. Nikjer ne boste našli sobe za kadilce ali bufeja. Nobenemu ne bo treba vnaprej skrbeti za vstopnico, da bi ne bila predraga. Saj pravimo, da bo to nenavadno gledališče... Recimo, da boste vi dve leti pozneje nekega večera odložili površnik v gledališki garderobi in po sijajno razsvetljenem stopnišču prikorakali v gledališko dvorano, če h! no bilo nad vami strehe, bi lahko mislili, da se nahajate v kakem športnem stadionu. Za 2000 gledalcev preračunan prostor v obliki podkve tvori en sam velikanski ainfiteater. Tu ni dražjih ali cenejših sedežev: vsi prostori imajo isto ceno. V višini prve pritlične vrste sedežev se nahaja prazni šti ikotnik za oder, ki pa še vendar ni oder, kakor ga navadno pojmujemo. V ozadju so nameščene ločene kabine za igralce. Orkester je nameščen v velikanski stekleni školjki in sicer v višini tretjega nadstropja. Pri predstavi bodo vsi gledalci enako dobro videli dirigenta oz. glasbenike in slišali godbo. Čim bodo ugasnili lestenci, kar pomeni pričetek p edstave, se bo poprej omenjen oderski štirikotnik razpolovičil in izginil. Iz podpritličja se bo počasi prikazal pravi oder z igralci in vso potrebno opremo. Podpritličje je tudi jako cvetlo. Tu bodo nameščeni vsi potrebni tehniški ateljeji: mizarjeva delavnica, p alnica oz. barvarstvo, skladišča itd. Strop tega tehniškega podkletja izgleda kai ljuča v koncentraciji 0.01 procenta povzroči že lahko prav težko obolenje, koncentracija 0.02 procenta je že čez nekoliko časa smrtna, pri koncentraciji 0.03 procenta pa se javi pri človeku že v 20 minutah smrt. Človek umre v onem položaju, v katerem je vdihal ogljikov monoksid. Bolečim in zvijanj pred smrtjo ni. — V manjših koncentracijah vdihan jiovzroči ogljikov monoksid najprej glavobol in šumenje v ušesih, potem pa se paci-jentu pred očmi stemni prevzame ga velik strah, bežati hoče, a noge mu po nekoliko korakih odpovedo in pade. Vzrok: pomanjkanje kisika v krvi. Pri navadnem vdihavanju sprejemajo namreč kjluča iz zraka kisik, ki se takoj naveže na kri, v slučaju zastrupljen ja z ogljikovim monoksidom pa fakozvani hemoglobin rdečih krvnih telesc ne more več ob dihanju v pljučih vezati nase zraka, ker je to mesto že v celotni krvi zavzel ogljikov monoksid. Tako ne more dobiti kri več kisika in radi tega nastopi težko obolenje ali smrt. 5. Kožcvci ali mehurjovci. II koževcem ali mehurjevcem spadajo tekoči strupi, ki povzročajo na koži in sluznici, ko pridejo nanjo v obliki drobnih kapljic, lise, mehurje, opekline in razne hude rane. Ti strupi pa tudi izhlapevajo. Njihova para povzroča solzenje, če jo pa vdihamo, obolenje v pljučih. Prav tako učinkujejo v želodcu in črevesju, ako smo zaužili z njimi zastrupljena živila ali vodo. Njih učinek eo tudi v teh organih rane. V tej skupini sta zlasti znana i peri t in 1 e w i s i t. Iperit je za nas posebne važnosti, ker vemo, da je v svetovni vojni povzročil silno umiranje. Njegovo ime — kemično se sicer glasi diklordietil-sulfid — prihaja odtod, ker so ga prvič rabili v boju na Ipru. (Česen, gorčica: Mustard gaz.) Njemu sličen je levvisit, amerikanska »rosa smrti«. Dve lastnosti, katerih drugi strupi nimajo, označujeta iperit: nerazdražnost in dolgotrajnost. Ce razpoči granata ali bomba ali steklena i kroglica, napolnjena z iperitom, se tekoči strup v trenutku eksplozije sprosti v obliki najmanjših vodnih mehurčkov in pare, ki se razpršijo na daleč po pokrajini in se kemično ne razkrajajo. Zemlja, jjcškropljena z njim, ostane zastrupljena in nevarna za 6leherno bitje povprečno do 8 dni, "a sicer: v toplem vremenu tri, v vlažnem in meglenem deset, v hudem mrazu pa do trideset dni. Če je zelo deževno ali snežno, se ta ; doba nekoliko skrajša. Človek, ki bi nezavarovan stopil na zastrupljeno zemljo, lahko zastrupi sebe in vse, ki pridejo 7, njim v dotiko. Na podplatih čevljev, v katere se pregrize, z obleko, ki jo prevzame iperitova para, zanesemo lahko iperit v hišo in nevede zastrupimo z njim stanovanje in ljudi, ki ga vdihavajo. Radi svoje nerazdružnosti ostane potem iperit, kamor pride, dolgo in neprestano izpuhteva. Vse, kar je v hiši živega, čez nekoliko časa oboli. Medtem ko dušljivci, kakor smo videli, takoj učinkujejo, je iperit nekako zahrbten. Po zastrupitvi z iperitom spočetka sploh ni opaziti na človeku nikakih znakov obolenja. Prvi znaki se pokažejo čez 6 do 12 ur, včasih celo po 48 urah. Seve, učinkovanje je vselej odvisno od količine: če ga n. pr. vdihamo 12 mgr v eni minuti, nastopi smrl že v eni minuti. — Lewieit baje takoj deluje in ne traja tako dolgo nego se brzo razkroji. Znaki zastrupljenja z iperitom so: 1. glavobol utrujenost, bljuvanje, driska; 2. pacijenla začno peči oči, boji se svetlobe, ki mu je neznosna; 3. če so kapljice iperita oškropile človeku kožo, najprej ta — po 6 do 12 urah — pordeči, kakor bi so n. pr. na solncu opekel, nato pa nastanejo mehurji in se pokažejo manjše in večje rane. V teku prvih treh dni začne boleti pacijenta v grlu, nato izgubi glas in začne kašljati. Iperit, vdihan iz obleke ali s kože, povzroča obolenja v i bronhija h in pljučih, in sicer bronhijalni katar, , pljučnico (septična bronehopneumonija), pljučne abscese (gnojenje), edem (otok) in gangreno večjega ali manjšega dela pljuč (odgnitje). Bolnik nc moro ničesar več zauživati. Kar zaužije, takoj zopet izbljuje. V želodcu in črevih nastajajo rane in posledica je krvava driska. Umevno je. da bolnik o-slabi do skrajnosti; splošna oslabelost traja delj časa, temperatura je povečana, žila bije brzo in f>ovršno, ledvice so prizadete, v vodi bolnikovi nastopa beljakovina in čez nekaj časa zastrupljene«: umre. Seve, če dobi bolnik takoj prvo po-moč kakor bomo pozneje videli, se lahko tudi pozdravi in reši. 6. Kihavci. Razpršeni po zraku dražijo kihavci sluznice v nosu in povzročajo neprestano kihanje. Prav tako vzdražijo tudi grlo in celotno ustno sluznico, da se začne cedili i/, ust slina, nakar nastopijo bolečine v nosu in grlu. Tudi oči zateko. Javijo se obenem glavobol, bolečine v ušesih, zobobol, bljuvanje in splošna oslabelost. Kihavci navadno niso smrtonosni. 7. Solzavci, K solzavcem štejemo kloropikrin, benzilbro-mid, (lifenilklorarsen, ksililbromid, bromaceton, brombencilcianid in kloracetofenon. Solzavci delujejo v glavnem na očesne sluznice. Pacijenl se začne močno solziti in jokati, če je vzdražil sluznice n. pr. benzilbromid, deluje lem huje Čim več je solz, medtem ko'se kloropikrin s solzami ublažuje. Včasih nastopi krc v vekah, vedno pa precejšna oslabelost celega telesa. Smrtonosnega vpliva tudi solzavci nimajo. Kihavci in solzavce rabi često policija, da jih razprši med demonstrante in povzroči tako solzenje, kihanje, glavobol In oslabelost, kar onemogoči nadaljnje demonstracijo. (Dalje.) Stanje Narodne banke Iz pravkar objavljenega izkaza Narondne banke o stanju z dne 22. februarja 1932 jo razvidno, du se je skupna podloga zmanjšala za 47.3 na 1.985.7 milj. Din. Na eni strani se je povečalo zlato za 0.2 na 1.759.4 milj. Din, valute pa za 1.1 na 4.05 milj. Din. Devizni zaklad jo padel «i 48.05 na 172.25 milj. Din. Tako nizke vsote od zakonske stabilizacije dinarja sem nismo zabeležili. Nasprotno so se povečale devize, ki ne spadajo v podlogo, za 1.3 na 86.3 milj. Din. Kreditna restrikcija se nadaljuje in je eskont padel za 25.0 na 1.920.6, lonibard pa za 1.2 na 268.8 milj. Din. Prejšnji predujmi državi so se povečali za 0.4 milj. Din, ivar odgovarja obrestmi za izdano blagajniške zapise. Med pasivi je najvažnejše zmanjšanje obtoka bankovcev za 124.4 na -1.717 3 milj. Din. Obveznosti po vidu so padle za 27 na 628 milj. Din. Državne terjatve so se v tej postavki povečale za 4.3 na 37 milj. Din, terjatve državnih gospodarskih podjetij pa zn 27.4 na 108.4 milj. Din. Pač pa so žiro računi padli zn 58.6 na 482.7 milj. Din, čemur na drugi strani odgovarju povečanje Biliimca DHB Kreditiranje Državne hipotekarne banke se je v preteklem letu v primeri z letom 1930 znatno .zmanjšalo, kar je razvidno iz tozadevnih objavljenih podatkov. Leta 1929 je banka dala hipotekarnih posojil za 307.7 milj,, kar je leta 1930 narastlo na 494.2 milj,, leta 1931 pa je banka dala samo 267.9 milj. Din hipotekarnih posojil, Hipotekama posojila so bila v preteklem letu razdeljena sledeče: mestna hipotekama posojila 118,04 (278.2), kmetijska 5.2 (13.55), mešana (mestna in kmetska posestva) 5.3 (18.0 in komunalna 139.4 (233,8) milj. Din. Padec posojil je pripisovati deloma manjšim tujim sredstvom banke. V preteklem letu je nadalje banka, kot pravi oficijelni komunike, bila veliko angažirana v kreditiranju izvestnih gospodarskih delavnosti, posebno v zvezi s Privilegirano agrarno banko in Privilegirano izvozno družbo. Skupna slika stanja posojil na koncu zadnjih let je bila naslednja (v milj. Din): Posojila 1928 1929 1930 1931 hipotekama 1946.7 2098.5 2290.6 2321.7 komunalna 281.9 310.3 472.9 548.7 Ostala posojila brez tekočih računov so znašala na koncu 1931 351.1 milj., dočim so prejšnje leto znašala 215.6 milj. Din. Sestavo tujih sredstev v zadnjih letih pa nam Ikaže naslednja tabela (v milj. Din): 1928 1929 1930 1931 fondi in kap, javnih ustanov 964.7 1582.7 1699.6 1409.4 hranilne vloge 364.0 -155,5 528.9 615.8 obv. in založnice 971.0 913.0 897.0 835.0 predujmi inoz. bank 118.6 70.7 70.1 158,9 Ves plasman banike je narastel od 2491.6 v 1. 1929 na 2882,3 v 1, 1930 in na 3276.8 milj. v letu 1931. * Bilanco zagrebških bank. Komercialna banka v Zagrebu, ki ima tudi podružnico v Ljubljani, objavlja svoj računski zaključek za' 1931, iz ka-teiega je razvidno, da so v primeri z 1. 1930 hranilne vloge na knjižice padle od 515 na 5.0 milj. Din. Din, tekoči računi pa od 12.8 na 11.0 milj. pri glavnici 10 milj. Din. Med aktivi se je predvsem ■zvišala blagajna. Čisti dobiček znaša 0.05 (0.04) milj. Pri banki je kakor znano udeležen češki kapital. — Nadalje je svojo bilanco objavila Hrvatska gospodarska banka, ki izkazuje pri glavnici 0.75 milj. hranilnih vlog 2.04 (2 04> in reeskonta 0.5 (0.56) milj. Čisti dobiček znaša 35.637 (33.583) dinarjev. Hrvatska banka. Bilanca je sedaj nekoliko drugače sestavljena kot prejšnja leta. Vsa tuja sredstva (knjižice in tekoči računi) znašajo 234.65 (262.9) milij. Dočim je bil jirejšnje lelo zabeležen velik prirastek inozemskih tujih sredstev, za leto 1931 ni razvidna razdelitev tujih sredstev na tu- in inozemska. Upniki po inkasomenicah so znašali 10.2 (6.4) milij. Likvidnost zavoda se je povečala, dočim so se menice in dolžniki zmanjšali. Čisli dobiček znaša pri donosu 8.9 (8.2) milij. 0.96 (0.72) obveznosti z rokom za 78.9 na 1.119.3 milj. Din. Politika«, prinašajoč to poročilo, pristavlja, da to niso samo obveznosti, stvorjene z izdajanjem blagajniških zapisov, temveč tudi vloge inozemskih bank in drugo. Vsota obtoka in obveznosti po vidu je zmanjšana za 151.85 na 5.345.3 milj. Din. Zaradi tega se je skujmi odstotek kritja zvišal od 36.07 na 36.21, samo zlato kritje pa je narastlo od 32.0 na 32.91. Glavne jiostavke izkazov Narodno banke so bile naslednjo (vse v milijonih Din): 31. 1. 8. 2. 15. 2. 22. 2. Zlato 1.758.9 1.759.1 1.759.1 1.759.4 Devize 287.3 258.7 220.9 172.3 Devize i z v. podi. 82.9 83.6 85.0 86.3 Eskont 1.939.2 1.946.6 1.945.6 1.920.6 Lonibard 276.8 270.6 270.1 268.8 Drž. predujmi 380.0 431.0 431.0 431.0 Obtok bankovcev 1.944.8 4.990.2 4.841.7 4.717.3 Drž. terjatve 56.2 39.9 32.7 37.0 Žiro 582.3 516.6 541.3 482.7 Drž. gosp. podjetja 60.4 48.1 81.0 108.4 Obv. z rokom 907.6 979.9 1.040.4 1.119.3 milij. Hrvatska katolička banka izkazuje preteklo leto povečanje vlog na knjižice in tekoče račune od 27.1 na 28.7 in upnikov od 3.86 na 5.76 milij. čisti dobiček znaša 0.94 (0.95) milij. Prva hrvatska šte-dionica je na svojem občnem zboru sklenila za leto 1931 izplačilo dividende odložiti na kasnejši, ugodnejši čas. Hrvatska poljoprivredna banka izkazuje pri glavnici 10 milj. Din povišanje hranilnih vlog od 72.6 na 74.9 milj. in upnikov ter reeskonta od 3.2 na 9 milj. Din. Med aktivi izkazujejo zmanjšanje predvsem gotovinske postavke. Čisti dobiček je neznaten, saj znaša le 0,05 milj. Din v primeri z 1.5 milj. za 1930. Belgrajski kreditni zavod, ena najstarejših srbskih bank, izkazuje za preteklo leto le neznatno zmanjšanje hranilnih vlog, in siccr od 24.5 na 24.1 milj., dočim so upniki z reeskontoni narasli od 0.6 na 2 milj. Din. Poleg tega se je banka zadolžila pri Drž. hip. banki za 0.5 milj. Čisti dobiček znaša 0,88 (0,935) milj, in ostane dividenda neizpremenjena 10.833%, Poravnalna postopanja. Uvedena so naslednja poravnalna postopanja: Reich Ljudmila, trgovka v Mariboru, Aleksandrova cesta 40 (roka: 14. in 8. marca); Novak Jakob in Josipina, trgovec in posestnik pri Sv. Lovrencu na Pohorju (roka: 21. in 16. marca, poravnalna ponudba 30%); čepou Karel in Viktorija, trgovca na Jesenicah (roka: 2-1. in 20. marca, poravnalna kvota 40%); Grobeljšek Fr., trgovec v Mariboru, Aleksandrova cesta 57 (roka: 24, in 18. marca); Nedog France, trgovec v Ptuju (roka: 6. in 1. aprila). Opozorilo za uvoznike umetnih gnojil. Z ozirom na določila pravilnika o uvozu in prometu umetnih gnojil (Službene Novine br. 262-1931 od 9. nov. 1931 leta) morajo bili pošiljke umetnih gnojil, ki se uvažajo v Jugoslavijo in se tu ocari-nijo, natovorjene v vrečah. Nakladanje v razsutem stanju je dovoljeno samo, ako se v tovornem listu navede kot uvozna postaja postaja, pri kateri se nahaja carinarnica, ki je pooblaščena za o carin j en je le vrste blaga. Pošiljke z umetnimi gnojili se smejo ob uvozu ocariniti samo pri naslednjih carinarnicah: Belgrad, Reka J. d. ž., Ljubljana, Maribor, Osijek, Sarajevo, Split, Skoplje, Subotica, Sušak in Zagreb-Sava. V nasprotnem slučaju mora prejemnik pošiljko, ki je prispela v razsutem stanju ob priliki ocarinjenja naložiti v vreče. Pošiljke, pri katerih gornji pogoji niso izpolnjeni, se bodo na meji zavrnile, odnosno dale na razpolago pošiljatelju. Zaključitev 6 tedenskega zimskega kmetijskega tečaja na Muti. 6 tedenski kmetijski zimski tečaj, katerega je priredila kr. banska uprava potom okr. načelstva na Prevaljah, je trajal od 19. januarja do 21. februarja t. 1. Tečaj je vodil okr. kmetijski referent g. Zdolšek Alfonz. Na slovesen način je tečaj zaključil s res k i jiodnačelnik g. Milač Ivan, ob navzočnosti gg. Močnika Petra, okr. prosvetnega referenta, župana občine Muta Paternuša, šolskega upravitelja Kogelnika, kaplana Praustn in ostalih kmet. občinskih odbornikov. G. župnega upravitelja je zastopal g. kaplan. S primernim nagovorom se je g. okr. podnačelnik na.iprvo zahvalil vodji tečaja, kmet. referentu, kot organizatorju, Važno za šole in učitelje! Obvestilo Velik! »Prosvetni šematizem«, t. j. šematizem resora Minislarstva prosvete, knjiga 1. Osnovni pouk (ljudske in meščnnske šole) je izšel. »Prosvetni šematizem« knjiga f. 'Sebuje vse, kar spada v Osnovni pouk, lako: L Zakon o narodnih .šolah s tolmačem. II. Zakon o meščanskih šolah. III. Spremembe iu dopolnila v zakonu o nn-rodnih šolah. IV. Vse predpise, pravila, pravilnike in uredbe Ministrstva Prosvete, ld so do danes v veljavi. V. Uradniški zakou, predpise o potnih iu selitvenih stroških, predpise o urejanju oseb. odno-šajev učiteljstva, stanovanja in kurjavo učitelja itd. VI. Pravila o polaganju praktičnega učiteljskega izpita iu drugo. VII. Prosvetno upravo (ceutralno,, banovinsko in inšpektorate). VIII. Prosvetne nstanove. IX. Staležno organizacijo UJU po členu 76. P. z. ler nato Zagreb, dne 20. februarja 1932. Iz uprave Dr?, pov. nakladne knjižare _ školsko oddelenje Br. 6474/32. X. Državni šematizem celokupnega učiteljslva osnovnih, meščanskih in nižjih strokovnih šol z najnovejšimi premestitvami in razmestitvami. Ta šematizem vsebuje vse banovine, vključno upravo mesta Beograda s Pančevo iu Zemunom in se odlikuje po absolutni točnosti, ker je revizija stnleža izvršena jk> šolskih s rezili in po stanju od 30. novembra 1931. Prosvetni šematizem« je največje delo to vrste do sedaj v naši državi, obsega preko 1200 strani, a cena je za učitelje iu drž. ustanove samo 60 Din za komad brez poštnine. — Kdor pošlje denar naprej, ne plača poštnine. — Učitelju iu šoli ni potreben razen te knjigo noben zakon ali kakšna druga pomožna knjiga, ker je »Prosvetni šematizem« univerzalni priročnik, ki vsebuje vse, kar moro v praksi rabiti učitelj in šola. Razen tega so bo vsako leto na podlagi tega šematizma tiskal dodatek o nastalih spremembah in nastavitvah v sta-ležu, zakonih, uredbah itd. Knjiga je tiskana v latinščini v ekavščini. Gimdulieeva ulica štev. '24. kakor tudi vsem ostalim predavateljem, ki so pripomogli, da je tečaj dosegel svoj namen, kar je zelo važno za trg Muto in okolico. Zahvalil se je vsem vztrajnim obiskovalcem tečaja in jim polagal na srce, da ohranijo v trajnem spominu poučna predavanja, katera so zelo važna za njih same, kakor tudi za potomce v naprednem gospodarstvu. Zlasti so pokazale veliko zanimanje za tečaj občine: Muta, Gortina in Sv. Primož n. M. P. Povprečna udeležba na tečaju je znašala na dan 40 oseb. Ob priliki zaključitve tečaja je okr. podriačelnik poročal udeležencem, koliko podpor jo naklonila kr. banska uprava v 1. 1931 v svrho pospeševanja kmetijstva posameznim kmetijskim korporacijatn. Nadalje je poročal o delovanju okr. kmetijskega odbora v prid okraju, na kar je prečital program kmetijske potovalne razstave, katera se bo vršila v tukajšnjem okraju. Nato je povzel besedo g. župan Paternuš, se zahvalil vsem predavateljem za njihov trud, z željo, da bi udeleženci vse nauke o kmetijstvu, ki so jih pridobili od predavateljev, v resnici tudi praktično izkoristili. Borza Dne 25. februarja. Denar Devizni tečaji so bili danes večinoma Svr-slejši z izjemo Amsterdama, ki je popustil. Promet jo bil srednji, vse devize je dala Narodna banka. Ljubljana. Amsterdam 2270.69—2282.05, Ber-1336.90-1347.70, Bruselj 783.19-787,13, Curih 1096.15—1101.65, London 195.84—197.44, Ne\vyork kabel 5625.97—5654.23, ček 5603.96—5632.23, Pariz 221.47-222.59, Praga 166.49—167.35, Trst 291.93— 294.88. Zagreb. Amsterdam 2270.69—2282.05, Bruselj 783.19-787.13, London 195.85-197.44, Milan 291.93 -294.33. Ne\vyork kabel 5625.97—5054.23, ček 5603.97-5632.23, Pariz 221.47—222.59, Praga 166.49 -167.35, Curih 1096.15—1101.65. — Skupni promet brez kompenzacij 2.9 milj. Din. Curih. Belgrad 9.05, Pariz 20.2150, London 17.89, Ne\vyork 513.25, Bruselj 71.45, Milan 26.70, Madrid 39.65, Amsterdam 207.25, Berlin 122.20, Stockholni 98.50, Oslo 96.50, Kopenhagen 98. Sofija 3.71, Praga 15.20, Varšava 57.45, Atene 6.60, Carigrad 2.45, Bukarešta 3.05, Helsittgfors 8.10. Dinar notira (valuta) 12.40. Vrednostni papirji Tendenca za državne papirje je bila danes v začetku borzo slabejša, dočim je bila proti koncu nekoliko čvrstejša. Posebno velja to za dolarske papirje. Na belgrajski borzi je bil v domačih papirjih promet znatnejši, dočim jo bilo 7% Blera zaključenih samo 2000 dol. Nadalje je bilo zaključenega: 7% inv. posojila 208.300, 6% begi. obv. 66.500, promptne škode 610 kom., za marec 100 kom. Na belgrajski borzi je bila vojna škoda nespremenjena, dočim so bili ostali državni papirji nekoliko čvrstejši. Zagrebška borza izkazuje v domačih papirjih znatnejši promet, saj je bilo zaključeno: 7% inv. pos. 100.000, 6% beul. obv. 150.000, agrarji 100.000 in vojna škoda 1800 kom. Tudi v dolarskih papirjih je bil promet znaten in jo znašal: 8% Bler 10.000 dol. in 7% Bler 15.000 dol. Ljubljana. 8% Bler. pos. 55 bl„ 7% Bler. pos. 18 bi.. Stavbna 40 den., Ruše 125 den. Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. pos. 59.25—60 (59.50—60), agrarji 30—31 (31), vojna škoda ar. kosa 247- 248 (247.50, 248), 2. 246—218 ('>18) 3 246-2-17 (247), 4. 245-247, 8% Bler. pos. 53.25-53.75 (53, 54), 7% Bler. pos. 46.75—17 (16.50, 46.75, 47, 49), 7% pos. Drž. hip. b. 50.25— 51, 6% begi. obv. 40.50-41.25 (41.25). Belgrad. Nar. banka 4.950 den., Agr. banka z. 253, 7% inv. pos. 61.50—61.75 (62, 61.75, 61.50). vojna škoda 247.50—248.50 (249, 248) 3. 247—"49 (248), 6% begi. obv. z. 42, 41.25, 41.75, 8% Bler. pos. 55 bi., 7% Bler. pos. z. 47.25, 7% pos. DHb 50 den Dunaj. Don. sav. jadr. 96.10, Wiener Bank-verein 11.35, Esconipteges. 110, Zivno 74.75, Aussi-ger Chemische 121.50, Alpine 12.90, Trboveljsku 33,25. Žitni trg Novi Sail. Vse je nespremenjeno. Tendenca: nespremenjena. Promet: 44 vagonov. Budimpešta. Tendenca prijazna. Promet sre-den. Pšenica: marec 11.93—12.23, zaklj. 11.98— 12.00, maj 13.07—13.30, zaklj. 13.09-13.10. — Rž: marec 14.20—14.50, zaklj. 14.20—14.21, maj 15.07— 15.22, zaklj. 15.07—15.10. — Koruza: maj 14.65— 14.75, zaklj. 14.68—14.70. Winnipeg (začetni tečaji). Pšenica maj 68.125, julij 69.75, oktober 71.25. Chicago. Začetni tečaji: Pšenica: maj 61.625, julij 03.125, september 04.75. — Koruza: marec 30, maj 40.25, julij 42.75, september 43.75. — Oves: maj 25.25, julij 25.625. — l!ž: maj 40, julij 48,25. Dr. Joža Lovrenčič: U3 ai oo ooga T, o 5 o —* ~ O O N O ti S O N i: N a u P M — M J* =? . I « o o a>i 1 — t^ m O co ^ sj g I § I 5"» Ijiisi » aS! n £ Jfl-J « oi .. Kfi fc, > J* -- i n . m S N > «) fl ki « 4> M •* O, S . a ••... .35 I s a C M S 'JO eo a •j a o o j » sS — s; —: = S« jni.5 1 * — c-l — 1 finali izumrlega naroda Roman iz drugega stoletja pr. Kr. Ko je dobil konzul vojsko tako urejeno, je pohvalil tribune, a obenem je le še spregovoril vojaštvu, da bi ga vzpodbudil. »Tri lela je, vojaki, kar se je tu nad žrtvenikom pojavil orel in dal ime novi rimski koloniji, ki naj bi stražila meje in bila stalen tabor, odkoder bi orel naših praporov osvajal nove pokrajine. Doslej ta naselbina še ni trdna. Vam je bilo prihranjeno, vojaki, da jo končno utrdite in rešite vseh skrbi! Ne peljem vas proti sovražniku, ki bi bil še čvrst in svež, z izkrvavelim ranjencem bomo imeli opraviti. Zadnji udarec mu še zadamo in upam, vojaki, da krepko zamahnete! Poglejte, kaka vojska vas je! Samo število bo sovražnika potrlo, da se nam preda, preden zamahnemo z mečem, ki pa mora pokazati, da je v rimskih rokah! Pogum, v Romo se vrnemo zmagovalcih Tako je govoril Caius Claudius Pulcher in česar ni doživel ne v taboru ob Mirni reki in ne v Romi na Foru, je doživel v Akvileji: legionarji in zavezniki so bili zadovoljni z njegovim govorom, vzklikali so mu in klicali, da bi že radi spoznali barbare, ki so bili Romo tako vznemirili. V dveh dnevnih pohodih je prišel konzul s svojo vojsko do Mirne reke in ko je izvedel, da sta pro-konzula že v južnem koncu Istre, kjer oblegata Ne-sakcij, se ni ustavil in je brzo prodiral dalje, boječ se, da nc bi dospel prepozno in bi mu prokonzula zadnji trenutek ugrabila lovor zmage. Približal sc je po dolinah in preko brdovitega sveta Nesakciju, izpred katerega je odmeval bojni krik. Oddalec jc že videl, kako sta prokonzula močno utrjeno barbarsko postojanko obkolila, kako imata že pripravljene nasipe in jarke, kako sta razpostavila oblegal ne stroje, kako sta zgradila lesene stolpe, s katerih bi hotela obvladati mestno obzidje, videl je, kako vojaštvo naskakuje z vso odločnostjo, kakor bi bilo prepričano, da se mora sovražnik vsak trenutek podati, a videl je tudi s planote, po kateri je vodil svoji legiji in zavezniške čete Latinov, kako se Istri gibljejo, kako prihajajo k reki Arsi, in posvetilo se mu je in je veselo sklenil: "Prvo delo bo, da odrežem sovražnika od pitne vode. To ga mora končati!« Ko je prišel pred Nesakcij s svojo ogromno vojsko, kateri se je postavil na čelo, je Claudius Pulcher pozval prokonzula in ijjuno vojsko, čeprav jc bila sredi napada, naj prenehajo. Začudili so se legionarji, ki so jim tribuni in cen-turioni javili povelje, naj opustijo naskakovanje in se zberejo v urejene vrste pred novim konzulom. Začudili so se tudi Istri, ki so z obzidja gledali, kaj se je zgodilo. Tihi so bili, zakaj menili so, da je nova vojska prišla s senatovim sporočilom o miru, ki naj ga sklenejo. Konzul Caius Claudius Pulcher je odločno in samozavestno stopil toliko v breg pred vojsko, da so ga mogli vsi videti, in pikro in bodeče je spregovoril: ; Prokonzula, hvala vama! Prišel je konzul, ki je opravil žrtev in zaobljube na Kapilolu, v paluda-mentu, z liktorji in s svojo vojsko! Vaju in vajinih legij sedaj tu ni več treba. Opravili ste, pojdite! Boste sedaj poslušali konzula, kaj?« je končal jedko in obstal v bregu kakor zmagovalec, ki motri poraženega sovražnika. Med zmagovitimi legijami prokonzulov je zaškripalo, ko so slišali Pulchrove besede, in kakor bi se divje vzburkali morski valovi, ki so se z vzhoda zaganjali ob peči Ncsakcija, je zabučalo med njimi in /abramelo, a prokonzula Aulus Manlius Vulso in Marcus Junius Brutus sta dvignila roki in legije so se pomirile. »Pojdimo!« sta zaklicala kakor odsekano in tisoči mož, ki se niso strašili boja in jih je bilo že dolgo sram timavske malodušnosti, so v urejenih vrstah sledili svojima poveljnikoma proti Akvileji... Prežimo je gledal konzul za vojsko prokonzulov, a ko je izginila v planoto in so jo zakrili temni lesovi, mu je bilo žal, da ni pridržal preizkušenih legij. »Sovražnika poznajo, prav bi mi prišli!« je pomislil. Pa ni svojega pomisleka nikomur razodel, boječ se, da bi utegnil omajati vero in zaupanje v zmago, in je upazal takoj znova obkoliti mesto in sc ie trudil, da bi ga zavzel v naskoku s pomočjo oblegalnih strojev, ki je dobil pripravljene. Kralj Epulo je opazil spremembo in je sodil, da so nove legije še izmučene od poli in nevajene boju. Zato se je z obupnim navdušenjem zaganjal s svojimi četami v Rimljane in jih spet in spet potisnil izpred mestnega obzidju in branil reko Arso, ki jim je pomenila življenje. En dan, dva dni, tri dni so Rimljani naskakovali meslo, zanašajoč se na svoje sveže tisočo, a ko je konzul videl, kako se krči njegovo število, je odnehal in se spomnil prve misli, ki se mu je rodila, ko je ugledal, bližajoč se Nesakciju, mimo mesta tekočo reko. »Arso jim vzemimo!« je dal povelje. In tisoči in tisoči, ki so tri dni z meči in s ščiti in s kopji in sulicami in puščicami naskakovali Nesakcij, so začeli z lopatami grebsti in kopati reki Arsi — novo strugo... Istri so z obzidja mesta prvi dan začudeno gledali, kaj naj pomeni čudni mir in še bolj čudni poljski opravek Rimljanov v ravnici, drugi dan so strme spoznali, kaj sovražnik namerava, a so se smejali in rogali, meneč, da je nemogoče uravnati Arso v novo strugo, ko so pa tretji dan videli, da se struga ob obzidju suši in da teče voda ob rimskem taborit, sc zagnali obupen krik. »Aha, vidite, kako smo jih zadeli v živo!« jr vzkliknil zmagoslavno konzul in obe legiji in latinski zavezniki so zavriskali, da so preglasili Istre kateri so divje pozivali kralja, naj bi udri iz mesta in sc pognal v Rimljane. Tudi legionarji so bili nestrpni. . »čakajmo,« jih jc zadrževal konzul, :sedaj bodo videli tn spoznali, da jim nc kaže drugega, nego da se brez boja predajo na milost in nemilost!« Legije so se pomirile in čakali so en dan, do hi se Istri podali — nič. Čakali so drugi dan — nič. Čakali so tretji dan — nič. Istri niso napravili ni-kakih izpadov, a tudi podali se niso. Med legijami je nestrpnost rastln. Ko še četrti dan in peti ni bilo iz Nesakcija nt-kakega znaka o predaji, so legionarji začeli že glasno zabavljali in mnogi so že hvalili prokonzula, ki sta s svojo vojsko prodrla lako daleč. Šesto iulro, šesti dan. Vsaka beseda 50par ali prodor drobne vrstice 1'50Din Najmanjši znesekSDin Oglasi nad 9 vrstic seračunajo viš/e Za oglase stroqo litovskega in reklamneqa znaea\d vsaka vr>tica2Dirc Naimanjši zne»ek 10Din.Pmto)bina za šifro 2Dtn V>akoqla> treba plačati pri naročilu Na pomena vprdŠania odgovarjamo le.eejepriložena z.namka.Ček račun Ljubljana"lO.^^.- " ,/ Beseda samo 50 par Beseda samo 50 par Mizarski pomočnik kvalificiran za boljša dela, sprejme stalno mesto. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2376. Knjigovodja vešč več jezikov - išče službo. Naslov v upravi pod št. 2374. Iščem zastopstvo za Maribor in okolico. -Ponudbe pod »Zastopnik 2388« na upravo »Slov.« Maribor. Šofer z dolgo prakso išče službo. Ponudbe pod »Nakazilo« št. 2390 na upravo »Slovenca« Maribor. Mlekarno oddam sredi mesta. Poizve se v upravi »Slovenca« pod št. 2260. Restavracijo (gostilno) v Ljubljani — vzamem v najem. Odkupim inventar. Dopisi pod »S. K. 90« št. 2265 na upravo »Slovenca«. Gostilno vzamem v najem v kakem industrijskem kraju. Cenj. ponudbe je poslati na upravo »Slovenca« pod »Vzamem takoj« št. 2362. Beseda samo 50 par Pletiljo in vajenko sprejme pod ugodnimi pogoji pletiljstvo Študen-tovska 7 — Evg. Bonač. Beseda samo 50 par Stanovanje eno ali dvosobno s priti-klinami iščeta mlada zakonca za takoj ali pozneje. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Točen plačnik«. Oddam krasno, kletno, opremljeno sobo z 2 posteljama: za Bežigradom, Einspiler-jeva 25, Vila Krek. Stanovanje dvosobno, komfortno — išče za t. marec tričlanska družina. Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Nujno« 2371. •Prazno sobo s prostim vhodom oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2369. Lepo meblov. sobo z vhodom s stopnišča oddam pri garnizijski bolnišnici, Vodmatska ulica št. 14. Opremljeno sobo svetlo, išče gospodična, najraje s 1_. marcem. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »t. marec« št. 2380. Beseda samo 50 par Camprnikova SolersUa šola Ljubljana Dunajska c. 36. Prva oblast, koncesiomrana. Pro spekt št. 16 zastonj Pišite ponjl Sprejem uScncev vsaki čas. Beseda samo 50 par Stavbna parcela 1400 m', naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2367. Proda se lepa vogalna parcela za stavbišče na jako prometnem kraju, v bližini kolodvora Št. Vid-Vižmar-je Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 2106. Parcelo za Bežigradom prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2308. V Šiški kupim parcelo ali vilo. -Ponudbe upravi »Slov.« pod »Denar« št. 2378. Napol zastonj kupite lepo vinogradno posestvo s sortirano trto, z lepo hišo v obliki vile, 9 oralov zemlje z vinogradom vred, krasen izletni kraj. Cena po dogovoru. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2296. Stavbno parcelo na Domobranski cesti — prodam. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Krasna lega« št. 2372. Za Stadionom kupim parcelo ali vilo. -Ponudbe upravi »Slov.« pod »Denar« št. 2379. » Beseda samo 50 par Krompir kupuje V. Weiss, Sisak. Stružnico srednje težko, za železo — kupim. Aljančič, Bi-strica-Podbrezje. Srečke, delnice, obligacije kupuie Uprava »Merkur« Liubliana — Selenburaova ulica 6. 11. nadstr. Šoferska šola obfastv. koncesijonirana, I. Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Dunajska c. 31. Prihodnji redni tečaj se prične 1. marca. Beseda samo 50 par Orgle harmonije, pianine, pi-ščale in ventilatorje za orgle izdelhje, popravlja in uglašuje najceneje Anton Dernič, izdel. orgel, Radovljica. Koncertni harmonij nov, najmodernejšega sistema, obsega 17 spreme-nov, naprodaj. Ljubljana, Zgornja Šiška 220. IU Beseda samo 50 par Žage gaterice, krožne, mlinske skobelne nože in vse drugo jekleno orodje kupile najugodneje pri »Jeklo«, Ljubljana, Stari trg. Kinoaparat ugodno naprodaj. Ponudbe pod »Tudi na obroke« št. 2389 na upravo »Slovenca« Maribor. Šivalni stroj popolnoma nov — kateri šiva naprej in nazaj, nemške znamke, naprodaj za izjemno ceno 1300 Din. -Miklošičeva cesta 7/III., levo, vhod poleg »Depa«. Proti predložitvi tega nakazila, ki ga izrežite, priobčimo Ibffessplacno od 23 do 28. februnrja 1932 vsak na novo naročeni mali ogrlcis v obsegu 7 t-esed (obenem z debelini naslovom). Pri večjih oglasih je za vsako na laljno besedo doplačati 50 par Izv/eti so oglasi z neprimernim besedilom. Nakazilo z naročiiom in besedilom se moni poslati naravnost na upravo >Slovenca« v Ljubljani ah Mari oru. Uprav uištvo „!$lin enca" dolenj došli z Žametno črnino jski cviček, novo- lošli zavrčan nudi restavracija Ilirija (poleg Sobra) Sv. Jakoba trg. Čez ulico cviček liter 11 Din; nad pet litrov po 10 Din. Salon za steznike (po meri) se nahaja: Ga-jeva ulica 3, B. nadstr., nova stavba. Priporoča se Ana Hutter. IW. Jankov tč Rimska cesta št. 19. Splošno kleparstvo, kritje leso-cementnih streh, napeljava strelovodov. Cene konkurenčne. Za delo se jamči. KruSno moko in r /.eno moka vedno neio. kupite telo u rud no pri A. VOLK LJDBIIANA Resllero eetts 24. i j Naročajte U SLOVENCA- □ najcenejši slovenski dnevnik Slika p ovc Ki feof tisoč besed! Slike pri oglasih so temelj vsake uspešne reklame in morajo biti zato posebno dobro izdelane. Naša klišarna Vam svetuje pri izbiri slik in pomaga Vašim oglasom do največjega učinka. Treba je le pisati v Ljubljano na naslov: Šestilo Prazisions Richter — 20 komadov — ugodno prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2370. Goizerce rs ti ot>"oVce TEMPO«, Gledališka ul. št. 4 Inasproti opere) Prodajo se dobro ohranjeni mizarski stroji: Valjčni oblič 60 cm (Dieckhobel), vrtalni stroj, freza. elektromotor (pet konjskih sil, 220 V) Plača se lahko eventuelno z nasprotnim računom, kakor z različnim rezanim lesom. Andrei Kregar & Sinova, Št. Vid nad Ljubljano. Več spalnih oprav iz trdega lesa imam naprodaj po zelo nizki ceni. Alojzij Moljk, stavbno in pohištveno mizarstvo — Gorenji Logatec. Orehe prima kvalitete, razpošilja po povzetju po 3 Din kg pri najmanjšem naročilu od 100 kg Djordjo S. Oljača, Adrapovci — Bos, Novi, Vino pristno štajersko iz domačih goric, vinsko žganje, brinjevec, borovničar, sli-vovko, razne likerje, kakor tudi domačo šunko, hrenovke in drugo deli-kateso nudi po zmernih cenah delikatesna trgovina Sotelšek, Gradišče 10. Hrastove deske suhe, od 60 do 90 mm, prodam po najnižji ceni dva vagona. — Ponudbe pod »Hrastovina« štev. 2363 na upravo »Slov.«. Sadno drevje nudi Anton Jelen, Št. Ilj pri Velenju. »Tatra« šestsedežna zaprta limuzina, v dobrem stanju — naprodaj. — Cena 25 000 Din. Pojasnila; P. Rode, Kamnik. Auto Ford tovorni, malo vožen, vreden 55.000 Din, prodam za 35.000 Din. Takojšnje plačilo. — Nosilnost do 3000 kg. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2328. Puhasto perje čisto čohano po 48 Din kg druga vrsta po 38 Din kg čisto belo goste po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg Razpoši liam po poštnem povzetiu L. BROZOVIC - Zagreb. Ilica 82. Kemična čistilnica peria Štampanie srečaka Državne K lasne Lulrije Državna Klasna Lutrija na osnovi Zakona o Državnom računovodstvu i odobrenju gospodina Ministra Poljoprivrede br. 8788/1 od 19. februara ove god. raspisuje drugu ofertalnu licitaciju na dan 7. marta ovc god. u svojoj zgradi Vasina ulica br. 20 u 11. časova pre podne za izradu 3.700.000 komada srečaka, 18.000 velikih i 600.000 malih planova za 25. in 26. kolo srečaka. Oferti taksirani sa 100 Din primače se pom. dana do 11. časova pre podne. Kaucija se polaže na dan 7. marta -1932. god. na blagajnici Državne Klasne Lutrije najdalje do 10. časova pre podne i to za srečke 150.000 Din u gotovu i 150.000 Din u državnim hartiiama od vrednosti, a za članove 80.000 Din u državnim hartijama od vrednosti, a prema čl. 88 Zakona o Državnom Računovodstvu. Uslovi se mogu videti svakog radnog dana od 8—12 časova pre podne u administrativnom ode-lenju Državne Klasne Lutrije. Iz kancelarije Državne Klasne Lutrije K. L. Br. 2925 od 23. februara t. g. u Beogradu. SALDA-KONTE STRACE • JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE • MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NDDl PO 1ZKEDNO OOODNIB CENA.B KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 0 IL NADSTROPJE FOTOAPARATE svetovnih tvrdk Zeiss-Ikon, Roden-stock, VoigtlSnder, Welta, Certo itd ina vedno v zalogi , t fotoodd. Jugoslovanske knjigarne V Ljubljani Zahtevaite ceniki ZAHVALA, Ob svežem grobu svojega blagega soproga in očeta Franceta Pirca posestnika in lesnega trgovca, imejitelja zlate kolajne za državljanske zasluge, načelnika gasilnega društva, občinskega svetovalca, odbornika posojilnice itd. ki je dne 21. t. m. nenadoma podlegel srčni kapi, izrekamo naiprisrčnejšn zahvalo preč. duhovščini in gasilcem za častno spremstvo, gg. pevcem za pretresljive žalostinke, g. Oberstariu Josipu za ganljiv nagrobni govor, dalje Vam vsem, ki ste prišli rajnkega kropit, darovali vence ter se udeležili pogreba v tako častnem številu. Bog Vam povrni! Zimarice (p. Sodražica), 24. febr. 1932. Frančiška Pire roj. Lovrenčič, soproga; Franjo, Ivan, Anton, Slavko, Mirko, Karel, Josip, Rudolf, Dominik in Vladko, sinovi. Beseda samo 50 par Moderne kuhinje po 1000 Din. — Sajovic, mizarstvo, Ljubljana -Škofja ulica 13. Dolenjsko črnino štajerska vina, toči gostilna Tomšič, Sv. Jakoba trg. Ondulacija trajna in vodna, po konkurenčnih cenah. Brivski salon za dame in gospode A. Blažič, Pred škofijo 10. ("itajte in širite »Slovenca«! DR. KOČE JURE javlja v svojem in v imenu svojih bratov in sester in ostalih sorodnikov, da so izgubili predobrega očeta, gospoda Ivana Hoce-ta trgovca in posestnika ki je po nagli smrti, v 58. letu, previden s svetimi zakramenti, odšel na oni svet, zapuščajoč osem otrok. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 26. februarja iz hiše žalosti na farno pokopališče v Starem trgu. Prosimo tihega sožalja. Ljubljana - Stari trg ob Kolpi, 24. februarja 1932. Zu Jugoslovansko tiskarno « Liubliuni. Karel Ceft. Jzdaiuleli. lvao Itakoveo. Uradnik: Franc Krenižor.