Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman veljii: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld.. za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velji: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt lata i gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nofrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob uri popoludne.
Štev. 15.
V Ljubljani, v sredo 20. januvarija 1886.
Letnili XIV.
Nemci in Slovenci.
Odpadnik cesar Julijan je prepovedal kristjanom šole, da bi ostali nevedni; temu so podobni vsi tisti, ki ne privošijo ljudem šol v maternem jeziku. Šolska postava zahteva, da naj se otroci versko-nravno izgoju-jejo, naj se njih duh razvija in naj si pridobe vednost in znanost v življenji potrebnih, da postanejo potem koristni udje človeški družbi. Vsakdo ve, kako da je podučevanje samo na sebi težavno, koliko truda in poterpežljivosti je treba, preden se otrokom kaj dopove, preden kaj znajo. Podučevanje pa obsega celega človeka, vplivati se mora na njegovo srce in voljo, na pamet in razum. Vprašam, kako morete drugače otroku na srce govoriti, kako morete buditi v njemu nežna čutila ljubezni in hvaležnosti drugače, kakor v maternem jeziku, na kterega se vežejo spomini na očeta, na mater in na vse, kar ga spominja njegove prve mladosti.
Pa tudi drugih vednost, ki merijo bolj na razvoj uma, da, pri učenji kterikoli, človek napreduje le toliko, kolikor mu je jezik v to pomagal, t. j. kolikor razume, kar se mu dopove; čemu mu je sicer dar jezika, ako ž njim ne more dopovedati, kar hoče in sprejeti poduka, kteri se mu daje. Turki so nekdaj jemali kristjanom otroke in so jih izrejali v najhujše renegate in sovražnike svojega rodu.
Iz tega toraj lahko razumemo, kaka krivica se godi narodu, ako se mu kratijo pravice že v ljudski šoli. A poreče se mi, to se ne godi nikjer več. Res vlada tega več noče, — a pregovor pravi: Bog je visoko, car je daleko. — Sosed reče sosedu v vasi: Vem, da imaš tiste pravice do tega travnika, kakor jaz, a pe zameri, dosihmal sem jaz kosil in pasel na njem, zarad ljubega miru naj ostane tudi za naprej tako; ti bodeš sovlastnik, a korist bodem imel le sam.
Kaj nam pomagajo najlepše besede, kaj nam pomagajo najtočnejše določbe, dokler beseda ostane le^beseda, in paragraf pa mrtva črka. Slovenci imajo pravice zahtevati narodnih šol v svojem jeziku in tudi tedaj morajo imeti priliko, da se izobražujejo v maternem jeziku. No, tega Vam nihče ne brani, bode rekel marsikdo, to kar zahtevate že imate, a priznati morate, da Vam je znanje nemškega jezika tudi koristno ; veče ribe ujedajo male, veče narodnosti pa male, svoje narodnosti ne boste mogli ohraniti, prej ali slej se morate potopiti v nemško morje. Toraj zato nam ne privošite narodnih šol, za to se toliko upirati zoper jednakopravnost, zato tako povdarjate potrebo nemškega jezika, pri tem pa nočete vedeti, da bi bilo tudi Vam koristno znati drug deželni jezik, jezik tistega naroda, s kterim bivate skupaj v eni deželi.
Nemci toraj hočejo, da bi Slovanom roko zvezali in potem se skusili ž njimi. Ali ni to isto, kar se je nekdaj Slovencem reklo, ako hočete imeti srednjih šol, osnujte si jih sami 1 — Kdo mora vendar tako brezsrčen biti, da ne žaluje z žalostnim in se no veseli z veselim, kdo more biti tako brezčuten, da ne občuti v svojem srcu vse gorje in žalost, ktero proti njegovemu rodu? Ali je to morda zgolj paganski ali ni sploh človeški čut? Božji Izve-ličar, ki je obsegal vse narode se je vendar največ mudil pri svojem ljudstvu in velik apostol paganov, sv. Pavel, so jo pred vsem trudil za ljudstvo, kterega sin je bil. Bližnjega pa ljubi kristjan zavoljo Boga, ta ljubezen mu pa veleva tudi pravico in spošto-
vanje do drugih narodnosti. Kristjan se ne drži nikdar podobe od nakovala in kladiva, on nikdar ne pravi: Kar nočeš da bi ti drugi storili, to stori ti njim, kristjan ravnd ravno nasprotno, on vsakemu rad dobro stori in privoši.
Prav inako se nam je storilo, ko smo brali, da v štajarskem deželnem zboru konservativni Nemci nis» imeli le ene besede, da bi bili stvar odkrili in se prijazni skazali Slovencem. Ne zahtevamo od njih, da bi zagovarjali Slovence; pomagali si bodo že sami, kakor bodo vedeli in znali — taki Nemci, kakor pokojni Herman, so bele vrane — a lahko bi bili rekli, da je nasvetovana resolucija nepotrebna, vsa debata brezvspešna in brezkoristna, da škodljiva, ker prepad med gorenjem in dolenjem Stajarjem se le širi. Pravijo sicer Nemci, tu ne gre za učni jezik, marveč za učni predmet, in znanje nemškega jezika je vendar le koristno. Bolnik je delal oporoko, in je volil sorodnikom toliko, revežem toliko, poslednjič ga nekdo popraša, kje se bode denar vzel? Tega tudi jaz ne vem, odgovori bolnik, a hotel sem dobro voljo pokazati.
Kako je mogoče vspešno in s koristjo poduče-vati v ljudski šoli tam, n. pr. na enorazrednicah, kjer bi bil učenik vesel, da bi vsi otroci brati znali in si najpotrebnejših stvari priučili. Dr. Dominkuš je to kazal v prav drastičnih izgledih, on je tudi Nemcem rekel, da bi najbolje skrbeli za svojo narodnost, ako bi bili pravični do drugih narodnosti. Pač res, da je pravica podlaga državam; Avstrija je pravna država, ni vzrastla po krivičnih vojskah, marveč po pravnih pogodbah, vse narodnosti imajo enake pravice. Kolikorkrat se je to pozabilo, tolikokrat so nastale zmešnjave in nemiri v državi.
Cesar Jožef je hotel Avstrijo vstrojiti vso po enem kalupu, a na smrtni postelji je vse preklical. V naših dneh so skusili to s pomočjo ustave; ni se jim to sponeslo, zmešnjava je postala od dne do dne veča, da bi rešili nemštvo tostran Litve, pripustili so ono stran Madjarom, da naj jo po svoje vstro-jijo. A kaj mislite, da je bil sedaj mir tostran Litve. Kaj še! Sila rodi silo. Vsak pritisek rodi protitisek. V teh okoliščinah izdalo se je vladno glasilo: „Mir in sprava med narodi". — Kaj mislite, da so sedaj razvajeni Nemci vtihnili. — Se huje so začeli rovati, da! njih lojalnost se je pokazala v kaj mračni svitlobi. Začeli so škiliti onstran državnih meja, raje hočejo tujcem podložni biti, kakor doma živeti v enakopravnosti in miru s svojimi sodržavljani. Nemci so se ločili v avstrijske in očiščene Nemee (nur Deutsche). No, to je pa vendar mnogim oči odprlo. Glasiti so se začeli konservativni Nemci, ter svariti svoje rojake pred takimi „vele-izdajci"; vlada ima sedaj mnogo preglavice s takimi (nur Deutschen), ki tise ne na Dunaj, marveč kam drugam.
Ali ni tukaj očividno, da je pravica podlaga državam, toraj kličemo konservativnim avstrijskim Nemcem, bodite pravični do"svojih sobratov v Avstriji, prevago bode imel tisti narod, ki si jo bode zaslužil, tekmovanje mora odprto biti vsim narodom, vsak mora šolo imeti v svojem jeziku, potem naj so skušajo na duševnem polji; Avstrija je varovala zapadno Evropo pred barbarstvom polumesca, ona še živi, svoje naloge še ni dovršila; ni brez pomena, da je ravno v poslednjih časih začela resno misliti na mir in spravo med narodi, le država znotraj krepka, mora slavno iu zmagonosno stopati naprej.
Iz tega je pa vendar očitno, da so vsi tisti, ki rušijo mir in spravo med narodi, neprijatelji države, ter delajo na uje oslabijenje in razpad. (Jasi se spreminjajo in mi ž njimi. Kar je bilo morda pred 20. leti v Avstriji še nekako moderno in se je pokrivalo s plaščem lojalnosti, sedaj več ne more biti. Toraj vsakemu svoje!
Deželni zbor kranjski.
(XVI. seja, 19. januvarija.)
(Konec.)
Prošnja županstva v črn o m Ij i za cenejšo sol se izroči visoki vladi s prošnjo, da naj jo blagovoli pretehtati in se kolikor mogoče na-njo ozirati. —• Poslanec De v predlagal je deželnemu odboru naročiti, da naprosi slavno vlado, da se osnuje zaloga za prodajo soli po nižji ceni v Grnomlji in Metliki, odnosno, da se vpelje prodaja limito-soli po nizki ceni v Belokranji. Toda ta predlog ni obveljal.
Prošnja cestnega odbora v Grnomlji za vzdrževanje okrajne ceste Kočevje-Črnomelj-Metlika ia Crnomelj-Vinica iz deželnega zaklada se izroči deželnemu odboru v pretres in rešitev.
O prošnji cestnega odbora Velikolaškega glede podpore za zgradbo mostov na občinski cesti od Kneja do Karlovice se sklene:
„DežeIni odbor se pooblasti, da zastopu občine Lužarje na njegovo vlogo dne 15. oktobra I. 1885 za zgradbo mostov „Pod Stopami" in „Pod Brankovim" na občinski cesti od Kneja do Karlovice na podlagi vspeha na lici mesta zvršujočega pregleda-nja dotičnega načrta, ter z ozirom na stanje že pričetih in izgotovljenih del in konečno z ozirom na stanje omenjene ceste, po napredku zgradbenih del sme v izplačanje naukazati podporo 500 gld. iz deželnega zaklada."
Za napravo občinske ceste iz Studenca na Golo se dovoli podpora 1000 gld.
Poslanec Dežman poroča o razdelitvi Št. Ožbaldske občine za v dve novi občini in predlaga dotični prošnji izročiti deželnemu odboru, da se na-njo ozira pri osnovi novega občinskega reda.
Poslanec Kersnik omenja, kako čudno in nenaravno je ta občina sostavljena, koliko težav imajo občani, zato naj se uslišijo prošnje občin, ki prosijo razdelitve. Toraj predlaga: »Deželnemu odboru se naroča, da do prihodnjega zasedanja osnuje načrt zakona za razdelitev Št. Ožbaldske občine v dve občini." Pri glasovanji obvelja predlog poslanca Kersnika.
Poslanec Hren poroča o prošnji več občin Zatiškega okraja, da naj okrajna sodnija ostana v Zatičini in predlaga, da naj se ta prošnja izroči slavni vladi v dobrohotno uvažanje.
Poslanec Klun omenja, v kako čudeu položaj je prišel deželni zbor, ker pri obravnavi o prošnji Višnjegorski ni sprejel predloga poslanca Svetea in jo vladi izročil s toplim priporočilom. Tako pa jo takrat priporočal, da naj se preseli sodnija, in danes zopet priporoča, da naj ostane v Zatičini. Kaj si bode slavna vlada mislila o našem deželnem »boru, ki priporoča dve sebi nasprotni reči.
Poslanec Šuklje ugovarja, da si deželni zbor ni dosleden in da se odsekov predlog ne sme tako tolmačiti, kakor ga je tolmačil g. Klun; da pa ne bo dvoma nad tem, zato predlaga, da naj se ta prošnja brez dostavka izroči slavni vladi. Govorita
še Klun in poročevalec Hren potem pa se glasuje in se Šukljejev predlog zavrže s 14 glasovi proti 11 ter sprejme predlog odsekov.
Poslanec Grasselli poroča o prošnji več občin Zatiškega okraja za določilo, da bi se vojaški nabori vršili tudi v Zatičini, ter predlaga to prošnjo izročiti vladi z najtoplejšim priporočilom, da se na-njo ozira.
G. deželni predsednik naznanja, da so vojaški naborni kraji po dogovoru z vojaškim poveljništvora že določeni, in da se je za letos v ta namen odločila Višnja gora, ker je župan St. Vidske občine okrajnemu glavarju rekel, da v Zatičini nimajo za nabor pripravnega prostora in tudi ne prostorov za asentno komisijo. Župan v Višnji gori pa je glavarju obljubil, da bode dotične prostore občina preskrbela brezplačno.
Gosp. poročevalec odgovarja, da prosilci ugovarjajo Višnji gori zarad tega, ker je na meji okraja in pravijo, da naj raje ostane pri starem, ako že ne more biti nabiranje v Zatičini. Pri glasovanji se sprejme predlog odsekov.
Deželni glavar potem ob 1JiS. uro sklere sejo, in prihodnjo sejo napove za sredo ob 10. uri dopoludne.
(XVII. seja, 20. januvarija.)
Prebere in potrdi se zapisnik zadnje seje, potem pa se razdele došle peticije. Poslanec Luckmann predlaga, da naj se občinski red mesta Ljubljanskega z dnevnega reda odstavi, ker poslancem ni bilo mogoče dotičnega poročila včeraj prebrati.
Poročilo upravnega odseka o deželnih prikladah, občinskih taksah za ogledovanje živine, o postavah, ki so bile potrjene, o 4% nakladi na najemščino od stanovališč v Novem mestu, in o nepotrjeni postavi glede ločitve Vrhpolja od Vipavske občine se vzame na znanje.
Poslanec Lavrenčič izreka pri tej priliki obžalovanje, da dotična postava deželnega zbora ni zadobila najvišjega potrjen j a.
Baron Schwegel potem stavi nujni od vseh deželnih poslancev podpisani predlog, da naj se vlada naprosi Rudolfovo železnico prej ko mogoče podaljšati in Trst zvezati z drugimi deželami ter potrebno preskrbeti, da se bo železnica iz Trsta do Hrpelja in Divače potegnila čez Razdrto do Lotfe, potem od Kranja vkrenila proti Tržiču in čez Ljubelj prišla do Celovca, dalje pa čez turiške planine proti Thalheimu in Rottenmannu.
Nujnost tega predloga se sprejme in baron Schwegel takoj vtemeljuje svoj predlog, omenja silne važnosti in potrebe nasvetovane železnice in pravi, da so ga k temu nasvetu napotile obravnave zarad peažne pogodbe med južno železnico in državo. Taka pogodba bi pač začasno korist imela, stalne pa ne, in naša država bo izključena od svetovnega prometa, od svetovne kupčije, dokler najkrajše zveze s Trstom ne bo imela. Drugi vzrok te zveze je slabi stan južne železnice na Ljubljanskem močvirji, vsled kterega bi morda naša država prišla v nevarnost od edinega ladjišča v Trstu za dalje odtrgana biti, ako ne bo o pravem času preskrbela druge železnice do Trsta. To se bo zgodilo, ako Rudolfovo železnico izdela in v nekterih dosedanjih progah popravi. Med drugim je zveza s Pontebo za našo državo odločno škodljiva (tako je!), ker z Benetkami bolje ravnajo, kakor z našim Trstom. Govornik potem omenja, koliko hitreje in ceneje se dandanes tuneli delajo, kakor pred 20 leti, da se toraj ni vstrašiti pred tuneli, ki bodo potrebni čez naše in turiške planine. Nasvetovana proga Rudol-fove železnice bi bila 152 kilometrov krajši, kakor sedaj; do Prage bi bila zveza za 167 kilometrov, do Dunaja 109 kilometrov krajši, kakor sedaj. Do Solnograda bi se skrajšala zveza za 169 kilometrov. Nova železnica bi bila toraj na korist celi državi; deželi češki ravno tako, kakor Spodnji Avstriji in planinskim kronovinam. Toraj ima taka proga pravico do izvršitve. Najprej bi se morala izdelati proga od Loke do Trsta, drugi del čez Ljubelj in tretji del se lahko dela pozneje. Pravico imamo tirjati to železnico in druge dežele bodo pomagale s svojim vplivom; delala seje tranzverzalna železnica, predarelska železnica, in zdaj naj se dela tudi naša tranzverzalna železnica, ker naše planinske in južne dežele pač niso manj vredne. Zato priporoča svoj nujni predlog. (Dobro, dobro!)
Predlog se sprejme potem soglasno.
Poslanec Murni k poroča potem o prodaji de-
želnega poslopja »Igrišče" in v imenu finančnega odseka predlaga: 1. Deželni zbor se pooblaščuje »Igrišče" za vsaj sedanjemu dohodku primerno ceno prodati; deželnemu odboru se naroča, temu sklepu pridobiti najvišje potrjenje; 3. prošnja društev »Glasbena Matica" in »Sokol", ki želita to poslopje kupiti, se izroča deželnemu odboru v rešitev.
Poslanec Gutmannsthal omenja, da se bo Ljubljana tam morda širila, toraj predlaga, da naj se hiša ne proda pod roko, ampak javnim potom.
Poslanec, dr. Vošnjak dvomi, da bi se po javni prodaji za hišo več dobilo, sicer pa je treba v prvi vrsti ozir imeti na omenjena društva, ki za našo deželo jako koristno delujete.
Poslanca Dežman a skrbi, da bo škoda za »Narodni Dom", ako si omenjeni društvi oskrbite lastno poslopje in da se bo ohladila gorečnost za domačo reč. (Veselost in smeh med poslanci in poslušalci !) Zato podpira predlog Gutmannsthalov.
Poslanec dr. Dolenec mu odgovarja, da bomo kmalo imeli »Narodni Dom", ako g. Dežman poskrbi, da nam bode kranjska hranilnica dala toliko podpore, kakor za njegovo hišo (za deželni muzej). (Veselost! Tudi Dežman se sineja!)
Poslanec Grasselli omenja, da mora kot mestni zastopnik korist mesta imeti pred očmi, da je res mogoče, da se bo mesto tam razširilo, toraj se mu zdi pristavek Gutmannsthalov primeren in bo on zanj glasoval. Društvi tudi menda nista pravega zadeli, da hočete kupiti to slabo poslopje; po njegovi misli jima bo to v škodo. Mogoče je, da se bo občina zanimala za to poslopje, on zdaj tega še ne ve, ako pa nihče ne stori ponudbe, bodete društvi še zmerom po ceni dobile omenjeno hišo.
Poročevalec Murnik povdarja, da z današnjimi predlogi prošnja omenjenih društev še ni rešena; deželni odbor bo imel še le njo rešiti in se bo zavedal svoje dolžnosti, zato nasvetovanega pri-stavka ni treba.
Pri glasovanji se sprejmo predlogi odsekovi, pristavek Gutmannsthalov se pa zavrže.
Poročilo o obrtnem delu v posilni delavnici in o vravnanji Trebiškega potoka se odstavita z dnevnega reda.
(Konec prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 20. januvarija.
Notranje dežele.
Ubogi Slovaki! Ta zdihljej mislimo, da uide vsakemu pravemu Slovanu iz domoljubnega srca, kedar kaj bere o tem tlačenem slovanskem plemenu, na kterega so Madjarji svoje oči že pred več nego 15 leti obrnili, da bi ga pomadjarili. Znano je, da so mu najprvo zatrli lastne v slovaškem duhu vsta-novljene šole, da so mu ob enem pobrali za to od-menjeni denar, da so mu zaprli edini znanstven zavod »Slovensko Matico". Sedaj so se ga lotili od druge strani. Jeli so ga obsipati s slovaškimi časniki, kakor to pri nas na Stajarskem delajo Nemci med Slovenci, kterim so »Kmetskega prijatelja" pošiljali. Tisti slovaški listi so slovaški le po zunanji obliki, duh pa je čisto madjaronski. Dobro, da jih Slovaki ravno kar nič ne obrajtajo, in vsak tak list prej ali pozneje za sušico pogine. Kar se jim neče posrečiti s časniki, mislijo doseči z gledališči, ktera, to se zna da madjarska ali vsaj v madjarskem duhu sostavljena, Slovakom za njihove drage novce vrivajo. V Neutri so jim s slovaškim denarjem pozidali gledišče, po kterem se sedaj madjarski igralci sprehajajo, če prav je prebivalstva po Neutriškem ko-mitatu cele štiri petinke slovaških, peta petinka pa so židje in Madjari. Tako se slovaški denar porablja za to, da se izgojajo narodne kukavice, ktere potem Madjari ravno tako malo obrajtajo, kakor jih Slovaki sami zaničujejo.
Dvojna mera je nemško-liberalcem in židovskim časnikarjem že tako priročna postala, kakor vsakdanji kruh. Rabijo jo povsod in za vse; toraj pač ni čudno, da so tudi učitelje jeli ž njo meriti. Tisti učitelji in profesorji, ki trobijo ž njimi v liberalni brezverski rog, so jim dobrodošli zavezniki; nasproti pa tiste, ki imajo zadosti poguma svojo katoliško prepričanje svetu pokazati, črnijo po svojih umazanih listih, kot politične agitatorje. Da so liberalci učiteljem poslednje vrste tako gorki postali, vzroka za to pač ni treba nikjer drugej iskati, kakor v njihovem prepričanji za katoliško reč, ktere se liberalci huje boje nego hudič blagoslovljene vode. Dokler so se učitelji, posebno po Dolenji Avstriji, še pripoznavali za učence liberalnega nauka, oj, kako so jih liberalni časniki opi-savali za modre može in zavedne politikarje. In kaj bi jih ne, saj je bilo njihovo delovanje obrnjeno
proti duhovščini in katoliški veri. Sedaj pa, ko je lep del dolenje-avstrljskega učiteljstva sprevidel, da je na napačni poti in se je s te na pravo pot povrnil, padli so po njih liberalci ter jih trgajo in ovajajo, da se Bogu usmili. V Avstriji se žalibog še po vsih pokrajinah tisti za razsvetljene smatrajo, ki vrlo po veri in duhovščini udrihajo, vsi drugi so mračnjaki, nazadnjaštvu vdani in kdo ve kaj še vse.
Koroški deželni sbor je bil zaključen 16. t. m. Deželni predštev: Potrebuje se 917.158 gld., pokritega je 207.620 gld. — Primanjkljej 709.538 gold. se bode pokril s doklado 20 odstotkov na vino, mošt in meso (34,290 gold.) s 44 odstotkov nakla-dom na deželo (600.000 gold.) in ostanek 74.648 gold. z ostalim po blagajnah. — Deželnega naklada je 60 odstotkov, ako se prišteje doklada 20 odstotkov za zemljiščno odvezo. — Za vravuanje gorskih potokov v Zilski in Belski dolini se bode vlada prosila, naj privoli 1 milijon gold. v petletnih obrokih, poškodovanim 1. 1883 naj se dovoli 200.000 gold. podpore brez povračila, posestnikom gozdov, ki so v prepovedi, naj se olajša zemljiščni davek in kozja paša naj se vredi. — Deželni naklad na žgane pijače 50 stopinj ima biti po 3 gold. od hektolitra. — Poslanec Einšpieler zahteva, naj se občinam, ki so za to prosile, pošilja deželni zakonik v slovenskem jeziku, isto tako obravnave v zboru. Prvi nasvet se vladi odstopi, drugi pa zavrže. Vsega skupaj je imel deželni zbor 24 sej.
Titaaje države.
Kulturnega boja na Nemškem bo, ako vse okoliščine ne lažejo, sedaj konec. Bismark je sv. očetu obljubil hvaležnost, kjer mu tega ne bodo ZAbranjevale dolžnosti, ki jih ima do cesarja in države. Ce bode toraj na vsaki strani (cesarjevi in knezovi) le količkaj dobre volje, mora ga skoraj konec biti tega nesrečnega boja, ki je katoliški cerkvi tolikanj solz prizadejal. Kar se trče Rima, se mu nikakor ne more več očitati, da bi ne imel prave in resne volje za zboljšanje razmer na Nemškem. Boljšega dokaza v tem oziru ne more nihče dati, kakor ga je dal ravno poglavar katoliške cerkve letos Bismarku. Najbolj ste si navskriž obe vladi glede odgoje duhovščine. Prusija zahteva za-se vrhovno nadzorništvo v duhovskih semeniščih, sveti oče se pa drži sklepa Tridentinskega zbora in odločno zahteva, da^ bi se izgoja duhovščine edino le škofom izročila. Če nemška vlada ne bode slepa in bode ponujajočo se ji priložnost porabila, bo pri spominu na žalostne dneve, ki jih je katoliški cerkvi s svojo trmoglavostjo napravila, konečno vendar-le neopravičeno svojo trmo opustiti morala in se s tem zadovoljiti, kar je cesarjevega, Bogu, oziroma cerkvi pa dati, kar je cerkvenega. Sedaj-le je čas, in sedaj se bode pričelo lepše poveličano življenje katolikom na Nemškem, kteri so bili skoraj 15 let v silnih stiskah v verskem oziru, kterih jedna najhujših je bila, da mnogi na poslednjo uro niso imeli tolažbe sv. cerkve.
Bismark je sv. očetu odgovoril na pismo in najvišje odlikovanje, ki ga je sploh kedaj kak nevladar pri sv. stolu dobil. Pismo se začenja z naslovom, v kterem Bismark papežu pripoznava svetno in duhovsko suvereuiteto, kajti imenuje ga »Sire et Votre Saintetč". (Kralj in Vaša Svetost.) Jako toplo mu izraža svojo zahvalo za veliko odlikovanje in naravnost pripoznava, da ga je ta odlika tembolj razveselila, ker je v zvezi z delom, pri kterem je tudi on pomagal. Dalje pravi Bismark: »Omenjali ste, da se nič bolje ne vjema z značajem rimskega pontifikata, kakor posredovanje za mir. Ravno zarad tega obrnil sem se do Vaše Svetosti. Da si stranki, ki ste se do Vas obrnile niste bili popolnoma enaki, kajti ena (španjska) v načelniku katoliškega sveta pripoznava in časti svojega poglavarja, me ni prav nič motilo, da bi ne bil imel popolnega zaupanja do Vas. Razmere med Nemško in Spanjsko so še vedno take, da se ni bati, da bi kak slučajen razpor vničil stalen mir. Zarad tega se je nadjati, da bode delo Vaše Svetosti imelo značaj stalnosti." Konec pisma Bismark sv. očetu obljubuje, da se mu hoče hvaležnega skazati povsod, kjer mu tega ne bode branila dolžnost do njegovega vladarja in države. Sedaj se pač nekaj kaže, da bodo na Nemškem boljše razmere prišle na površje v katoliški cerkvi. Naj bi nas pa le spet nade ne prevarile.
Balkansko vprašanje bode še več časa Evropo zanimalo, kakor bi se komu na prvi pogled dozdevalo. Ze včeranja telegrama iz Belegagrada in Aten potrdujeta nam nekaj takega. Srbi kakor Grki branijo se orožje odložiti. Prvi pravijo, da zato ne, ker se boje, da bi jih potem ta ali ona država (Bolgari ali pa Turki) ne napadli; drugi pa niti vzroka niso povedali, temveč le pravijo, ne! Pravi vzrok tega zanikanja je, kakor se sumniči, bodoča zveza Srbije z Grki. Kam nameravata ali nad Turka ali nad Bolgara, ni še določeno. Določeno pa je, da jo bode Evropa, oziroma Avstrija in Rusija tako hitro raztrgala, kakor hitro bi so v Bolgare zagnala. Se hujšo pa bi bodlo v oči Srbe in Grke, če bi Rusija res priznala bolgarsko zedinenje, kakor se v diplo-matičnih krogih govori. Nekteri celo trdijo, da je Rusija to zedinenje žo priznala in da ga je knez Aleksander velesilam tudi že objavil. Poslednje se nam ne zdi verjetno, ker bi bili sicer že kolikor toliko po brzojavnem potu o tem zvedeli. Temu na-
sproti pa zopet „Standard" trdi, da so v Londonu za rusko priznanje že ob srbskem novem letu (13. januvarja) vedeli. Kar se konečno razoroženja Turčije tiče, nekteri hočejo vedeti, da se tudi ta ne bo razorožila, ker se boji notranjih, domačih neredov. .Dolžna je namreč vojakom menda še vso plačo, ktero jim sedaj s papirjem, s takozvanimi „boni" plačuje, na kterih je zapisano, da s tistimi ljudje potem lahko zopet davek plačajo. Homatij je toraj na vse strani čedalje več in bo Evropa res vso svojo odločnost iu veljavo zastaviti morala, da se jih iznebi.
Na Francoskem se dobrote z nehvaležnostjo povračajo. Pisali smo že, da je Grevy nedavno, ko so ga zopet izvolili za predsednika republiki, pomi-lostil vse politične hudodelce in med temi tudi Lu-jizo Mihel. Kaj mislite, da ji je s tem vstregel? Ravno narobe! Kleti je jela in zmerjati predsednika republike in druge uradnike, zakaj da jo je pomi-lostil in je rekla, da od takih ljudi kakor je sedanja vlada, ne sprejme nikakega pomiloščenja, in tudi iz •zapora venkaj ne gre. Jetničar ji je na to pojasnil, da če bi ne mislila z lepo zapustiti kraja neprostovoljnega bivanja njenega, ima že toliko moči na razpolaganje, da jo bodo pod kap posadili. Luzija Michel mu je na to jela očitati, da je to nesramno in da je on ravno tak ničvrednež, kakor vlada sama ter da je sedanja republika še veliko s 1 a-beja, nego je bila najslabša monarhija. Eavno tako je huda na svoje nekdanje prijatelje Eocheforta, Clemenceau-a in druge ter pravi, da je nikakor ni volja med tako sodrgo živeti. Prvo delo, ki ga misli v svoji prostosti storiti, bode to, da bode dala svojo mater, ktera sedaj v tujem grobu počiva, izkopati in jo bode položila v lastnem grobu k večnemu počitku, potem pa gre, če treba tudi v Novo Kaledonijo (kjer imajo Francozje kazensko naselbino), le da na Francoskem ne bo živela. Grevy si je s tem činom milosti zopet ljudi na glavo nakopal, ki bodo jeli s petrolejskim verčem okoli hoditi.
Izvirni dopisi.
Sv. Križ pri Tržiču, 19. jan. (Nova maša.) Yse prislovice o potrebi iti na novo mašo, so se 10. januvarja tukaj vresničile. Padel je velik sneg, ceste nobene, zametje velikanski, in vendar je bila sijajna nova maša, kar pač živo priča, kako je še naše dobro ljudstvo verno. Ge bi tudi bili zametje kakor „hribaci'-, na novo mašo pa grem vse jedno, bi se tudi lahko reklo. Domačin, č. g. Grašič, je hotel v svojem rojstem kraju opraviti prvikrat nekrvavo daritev sv. maše Najvišemu, da je srečno in zdrav dovršil svoje študije. Gosp. novomašnik, sin imo-vitih krščanskih starišev, je imel nesrečo, da ni dovršil mature, a da je bistre glavice, dokazal je dovolj s tem, ko je dovršil bogoslovske študije v Gorici v treh letih. Povabljenih je bilo mnogo duhovnov in drugih, a vreme je kljubovalo silno, kajti padel je velik sneg in burja je nakopičila grozne žamete. V soboto je bilo vse žalostno, mislili so domači, da ne bode niti gostov, niti druzega ljudstva. Pa kolikošna vesela prevara v nedeljo! Vkljub strašnemu vremenu je bilo vse polno gostov in ljudstva, da se je deset duhovnikov moglo le prav počasi preriniti do velikega altarja. č. g. Kržič, župnik in bratranec novomašnika, je kot govornik prav dobro rešil svojo nalogo.
Po dokončani cerkveni slovesnosti je sledil okusen obed pri gostoljubnemu č. g. župniku Vohincu do litanij, pri kterem so se vrstile razne, navadne in posebne napitnice. Med petimi slovesnimi litanijami nastane silovita burja, delajoča velike žamete, zarad tega so mislili gostje koj v vasi pri cerkvi nadaljevati veselico, a skrbni oče, ki je že poleti dal lepo popraviti svojo eno uro oddaljeno hišo, ni bil nikakor s tem zadovoljen. Peljaji so se toraj s povabljenimi v najhujši burji, da jim je kar klobuke jemala proti rojstni hiši, ki je bila potem polna veselih gostov spodaj in zgoraj. Tako sijajne nove maše še kmalo ni bilo v tej fari. Bog daj novo-mašniku svoj blagoslov, da bi zamogel mnogo storiti za kraljestvo Božje in izveličanje duš!
Iz Šmihela poleg Rudolfovega, 18. januvarija. Bazni deželni zbori in časniki pečajo se že več časa s silno resnim vprašanjem, kako bi se prilegla kmečkemu stanu postava, ki bi omejila prosto že-nitev in postava, ki bi omejila nezmerno žganje-pitje. V tej zadevi brali smo tudi, kako hrabro sta se potegovala naša gg. poslanca kanonik Klun in Y. Pfeifer v deželnem zboru. Hvala njima! Žal, da kteremu teh gospodov nisem sporočil popred tega-le slučaja, ki ga ima Šmiheljski župnik z neko ženitvijo, da bi bili izvedeli, kaj bi bil odgovoril nanj si. deželni odbor iu kako bi bil vkrenil. Naj ga tedaj „Slovenec" reši pozabljivosti.
Slepi 25Ietni človek J. B. pride k g. županu A. W. ter ga prosi za „zglasnico", da se oženi z neko osebo iz Š. fare. G. župan, meneč, da je popolna slepota kanonični zadržek ženitvi, pošlje ženina k g. župniku. Ta zopet k županu, ker ga popred oklicati ne more, preden ne prinese župnijsko dovoljenje. Župan mu ga iz omenjenega vzroka odreče. Do tukaj dogodek. Vzemimo slučaj, da se je ali se bode slepi J. B. pritožil na si. dež. odbor. Le-ta mu postavne ženitve prepovedati ne more, toraj da dovoljenje, da se slepi in popolnoma ubožni človek J. B. poroči. Kaki so nasledki takega odloka? Po mojem mnenji taki-le:
Z odlokom, da se slepi J. B. sme oženiti, naložil je ali bi bil si. deželni odbor Šiniheljski občini nalog od sedaj zanaprej skrbeti tudi še za ženo slepega moža J. B. poskrbeti dovolj prostorno stanovanje. Zaslužiti si J. B. ne more ničesa, ker je slep, prositi ne sme in tudi ne more, županstvo ima že tako ž njim hudo breme. Pojdimo dalje. Naj dobi zakonski par kopico otrok. V vsakem slučaji ne oče in ne mati ne bota sposobna za zaslužek, zopet davek župniji. Dalje. Bo li vstani mati 4 ali 5. otrokom in slepemu možu toliko zaslužiti, da se družina pošteno preživi, ker krasti po nobeni postavi ne smejo. Kaj v slučaji, ko bi mati pri neodraslih otročičih revni svet zapustila. No, kaj, županija naj skrbi za družino slepega moža, saj je dobil s silo dovoljenje, da se sme ženiti . . . Kaj bi v takih slučajih vendar ne bila postava pametna in pravična, če bi se ljudem take vrste zabranjevala prosta ženitev, in ubogemu ljudstvu ne nakladala groznih, pa zraven nepotrebnih stroškov? Vsaj priprosto ljudstvo kliče že vsakemu poslancu: dajte nam že vendar enkrat preskrbeti tako postavo, sicer naša ramena onemagajo pod neznosnimi bremeni.
Izid tega slučaja sporočim Ti, dragi „Slovenec", o svojem času, županija pa naprej vidi, kako breme jo čaka in kdo bi po pravici nejevoljen ne bil, če se občinam tako nepotrebni davki nakladajo.
Slednjič našemu vrlemu poslancu, g. Viljemu Pfeiferju, prisrčno zahvalo, da se je v deželnem zboru tako možato potegnil za odpravo ^trtne uši": zloglasnih ciganov, ki so posebno v naših krajih prava kuga!
Trgovinska in obrtnijska zbornica
je imela dne 29. oktobra 1885 svojo redno sejo, kteri je predsedoval predsednik Josip Kušarv navzočnosti vladinega zastopnika, g. c. kr. dvornega svetnika Rudolfa grofa Chorinskega.
Seje so se vdeleževali ti-le gg. zbornični svetniki: Ivan Baumgartner , Ivan Dogan, Oroslav Dolenec, Ivan Ne p. Horak (podpredsednik), Alojzij Jenko, Anton Klein, Maks Krenner, Kari Luckmann, Mihael Pakič, Ivan Perdan,Vaso Petričič, Josip Ribič, Franc Ksav. Souvan in Jernej Žitnik.
Predsednik konstatuje navzočnost v sklepčnost potrebnega števila zbornikov, otvori sejo in imenuje overovateljema zapisnika današnje seje gg. Ivana Baumgartner ja in Antona Klein a.
I.	Odobri se zapisnik seje z dne 9. oktobra 1.1.
II.	Zbornični tajnik poroča o delovanji zborničnem v času od dne 29. junija do 29. oktrobra t. 1., kar se na znanje vzame.
To poročilo obsega med drugim sledeče:
1. Ukaze vis. c. kr. trgovinskega ministerstva zadevajoče:
a)	Navodila o onem v Rumunijo uvoženem blagu, ki se ima po pogodbini tarifi ocariniti. V to svrho t.ieba blagu izvirne potrdnice, ki jo imajo izdavati v odpravnem kraju bivajoči rumunski zastopnik, oziroma krajno oblastvo ali pa načelnik carinskega urada, kteremu se blago za izvoz v Rumunijo napove;
b)	trgovino z netilnim blagom ob zapadnem obrežji afrikanskem, v Egiptu in južni Ameriki ;
c)	rabo francoščine ali italijanščine v trgovinskem dopisovanji na iztok ali v orijent, ktera jezika celo angleški trgovci v dopisovanji rabijo, kadar pošiljajo svoje cenike itd.;
d)	navodila o natančni oznambi kot uvozno ali prevozno blago, kadar so pošilja v Švico;
e)	zopetuo premeno nekterih postavk ruske carinske tarife;
f)	naznanilo, da se bodo o pravem času izdala po-
trebna navodila o sestavljanji statističnega poročila za 1. 1885;
g)	opozorjenje na spomenico priobčeno v listu „Au-stria", ki jo je spisal in trgovinskemu mini-sterstvu predložil trgovec Jurij Hiitterot v Trstu razpravljajoč načine in sredstva, ktera bi utegnila biti primerna, da bi se povzdignila trgovina z iztočno Azijo;
h)	opozorjenje na poročilo o trgovinskih razmerah perzijskih, priobčeno v listu „Austria", ktero je spisal vodja c. • in kr. konzulata v Teheranu, stotnik konjiče g. Rudolf Fuchs;
i)	opozorjenje na razpravo o izvršbi razsodb avstrijskih in ogerskih sodišč v Bolgariji. Ta razprava, priobčena v listu „Austria", podaja prizadetim trgovcem jako važne poduke o trgovinskih razmerah v Bolgariji;
k) doposlatev normalnega uzorca tkanine, iz ktere se imajo napravljati propisane hlače za uniformo državnih uradnikov; 1) poročilo, da se je odpravilo samotrštvo z žigi-
cami in cigaretnim papirjem na Grškem; m) naznanilo, da je francoska vlada oporekla napravo, s ktero je bila naznačila riž in jednako blago kot vojno premitnino (contrebant), ako se je uvozilo na Kitajsko; n) navodila o vpisovanji (trgovskih) znamk (mark); o) opozorjenje na poročilo c. in kr. konzulata v Belemgradu, priobčenem v listu „Austria", o razmerji avstrijske in ogerske izvozne trgovine v Srbiji. To poročilo nasvetuje sredstva, kako naj bi se izvozna trgovina pomnožila, in navaja imenoma mnogo poštenih in zaupnih trgovskih tvrdek v Belemgradu in druzih večih mestih na Srbskem, ki tudi izterjavanje in kupčijska posredovanja dobro oskrbujejo.
2.	Razpise vis. c. kr. drž. vojnega ministra zadevajoče oskrbovanja vsevrstnega blaga za voj-niško opravo itd.
3.	Dopise c. kr. deželne vlade zadevajoče:
a)	Poročilo, da je vis. c. kr. trgovinsko ministerstvo odobrilo računski sklep zbornični za 1. 1884;
b)	poročilo, da se je odobrilo zadrugovanje političnega okraja Kamniškega;
c)	poročilo, da se je pričelo podučevati na obrtni napredovalni šoli v Kamniku;
d)	poročilo, da se je Mozeljski občini , političnega okraja Kočevskega, dovolila preložitev letnega sejma;
e)	poročilo, kam naj se vplačujejo globe zaradi prestopkov obrtnih propisov.
4.	Napravo obrtnih knjig v domačo rabo zbornice.
(Dalje prih.)
Domače novice.
(Današnja seja deželnega zbora) je trajala do 723. ure popoludne. Jutri je zopet seja. Na dnevnem redu je mestni štatut Ljubljanski, pa delo po kaznilnicah.
(Prekrasno inonštranco) v romanskem slogu izdelal je tukajšnji domači pozlatar g. Leopold Tratnik za župnijsko cerkev St. Lovrenško na Dolenjskem. Delo je prekrasno in je monštranca le nekaj dni videti v „Katoliški Bukvami". Častno je za nas Slovence, da imamo v Ljubljani dva taka mojstra, ki se smeta s svojimi izdelki za cerkev povsod s ponosom pokazati.
(Za državnega nadpravdnika) v Gradci imenovan je sovetnik ondašnje nadsodnije dr. Viktor Leitmaier. Za sovetnika pri Graški nadsodniji imeuovana sta poleg sovetnika Ljubljanske deželne sodnije g. J. Ledeniga tudi še sovetnika Moric Wellspacher deželne sodnije v Gradcu in dr. Ottvvin Heiss deželne sodnije Koroške.
(„Hren contra Hren ali deželni poslanec v škripcih"), bi se lahko imenovala povest iz deželnega zbora, ko bi jo kdo ravno spisati hotel v poduk vsem tistim, ki bi radi poslanci postali, pa jim prave odločnosti manjka. Več o tem glej današnje sporočilo o včeranji seji deželnega zbora kranjskega.
(Snega) je ponoči toliko padlo, da ga je še nekaj nad dva čevlja na debelo. Posebno živo je po mestu, kjer so okoličani z vozmi in sanmi pritisnili, da ga hitro izvozijo v vodo. Po glavnih trgih zmetali so ga mestni delavci na kupe, da imajo ljudje in vozovi prosto pot. Na južnem ko lodvoru so najeli 300 delavcev, da ga bodo s poti spravili.
(Železnični promet) je velik sneg danes ponoči popolnoma vstavil, ker od tedaj pa do danes zjutraj do 9. ure ni bilo nobenega vlaka, ne iz Dunaja, ne iz Trsta. Še le dopoludne so zopet začeli vlaki prihajati. Poštni vlak, kteri popoludne dohaja, imel je čez dve uri zamude.
(Nov mešanec), oziroma tovorni vlak, z nekterimi vozmi za osobni promet, vpeljal se bode s 1. februvarjem med Št. Petrom in Ljubljano vsled prošnje dotičnih županstev pri južni železnici. Iz Št. Petra bo odhajal ta vlak Vsak dan ob 3. uri 5 m. zjutraj, iz Prestraneka ob 3. uri 24 m., iz Postojne ob 3. uri 53 m., iz Rakeka ob 4. uri 28 m., iz Logatca ob 5. uri 12 m., iz Borovnice ob 6. uri 15 m. in bo prišel v Ljubljano ob 7. uri 17 m. zjutraj. Cene bodo, kakor pri mešancu in se bodo dobivali tudi vožnji listki po znižani ceni za sem in tje.
(Občni zbor pevskega društva „Slavec") bil je v ponedeljek zvečer v čitalnični restavraciji dobro obiskan; zbralo se je okolo 45 Članov. Poročilo predsednikovo in tajnikovo je bilo živahno odobravano; iz blagajniškega poročila povzamemo, da ima društvo okoli 50 gold. gotovega denarja; za zastavo nabranega pa 237 gold. — V odbor so bili voljeni gg.: Ant. Jeločnik, za predsednika; J. Vidmar za podpredsednika; Janko Pajek, za tajnika; Franc Sakser, za blagajnika; za odbornike: F. Dekval, Ant. Jeršek, J. Kramar, Ant. Kavčič in Fr. Pregel; za blagajnične revizorje: Fr. Hribar in M. Jeločnik. — Med nasveti in interpelacijami nam je naznaniti, da je bil Ivan Meden izvoljen jednoglasno za častnega člana.	—r.
(Tedensko poročilo kraj carske poddružnice Narodnega doma" v Ljubljani.) Kakor nam poročajo naši poverjeniki, pristopili so k naši poddružnici z mesečnimi doneski tudi nekteri naši politični nasprotniki in pravi Nemci. Ne vemo, kaj jih je napotilo do te požrtvovalnosti, ali osobne razmere ali prepričanja, da si s zidanjem »Narodnega doma" v Ljubljani postavlja slovenski narod tisti ponosni spomenik, ki bode leta in leta pripovedoval tudi tujcem, da si je mali slovenski narod v občni kulturni zgodovini izbral sicer malo prostora; a tega nališpal z drobnimi in dragocenimi biseri. In hvaležni smo jim za te darove. Imamo pa tudi v obližji rojake, kteri so nam zvesti prijatelji in znanci; a kadar poprosiš tacega Slovenca, za mal donesek, pogleda te on melankolno v obraz, kakor bi ti dejal: »Prijatelj, velike so tvoje zmote!" — Res, siromašen je naš uarod slovenski in on ostane tak in ti poslednji naši narodnjaki, ako ne mislijo skoraj popustiti svojih —• dobrih nazorov, naj ostanejo vsaj prijatelji nam in naši poddružnici. Upamo! — Število razprodanih knjižic'je narastlo na 43, toraj za dve knjižici. Dobili smo ju pod štev. 32 in 350 (poverjenika gg. J. 0. in G. M.) obe iz Ljubljane. Lepo hvalo njima, kakor tudi onim, ki so nam poslali nekaj manjših svot, nabranih na krajcarske knjižice. Odbor.
(Mrtvoud) zadel je g. Valentina Telbana, posestnika na Brezovici, v ponedeljek dopoludne med deseto in enajsto uro. Telo mu je na polovico života popolnoma otrpnjeno, govor pa zaprt. To je v teku jednega leta že drugi mrtvoud pri tem gospodu.
(O vremenskem sporočilu.) Več častiti h gospodov izrazilo nam je željo, da bi radi imeli redno vremensko sporočilo iz Ljubljane. Radi jim ustre-žemo in ga bomo od danes nadalje redno donašali na poslednji strani.
(O štajarski železnici,) ki bo vezala Rogatec-Slatino z južno železnico, »Sfldst. Post" tako-le piše: Ge deželni odbor res želi Slatino zvezati z južno železnico, kolikor možno na sever, naj potegne progo do Maribora, ktera bi bila 24 km. dolga in ljudje že zadosti dolgo moledvajo zanjo in je na vsak način bolj umestna kakor pa zveza s Poličani. Omenjena železnica tekla bi po zemlji vse-skozi jako produktivni in bi se lahko sklenila z Zagorsko železnico. Kar je pa še veče vrednosti, je pa ta proga del nekdanje železnice Dunaj-Novi, ktere posamični deli so na Štajarskem že dodelani, za druge se je pa dovolenje izdalo za priprave. Proga Sla-tina-Poličani meri 13l/2 km., Poličani-Maribor pa 34 km.; toraj skupaj 4772 km. Proga Sv. Križ-Ptuj merila bi 29 km., Ptuj-Mari-bor 24 km.; skupaj 53 km. Ta proga bila bi sicer memo prve za 5'/» km. daljša, kar pa nima prav nobenega pomena, če pomislimo koliko korist imeli bi mesti Maribor in Ptuj; Slatina prišla bi
pa na ta način v direktno zvezo z Gradcem, Dunajem, Budapešto, z Zagrebom. Stroški bi res bili nekaj večji, za to bi pa prav za prav dve lokalni železnici imeli.
Razne reči.
— Kakošno je na dnu morja. Odkar so začeli pokladati na dno morja telegratično žico, so tudi tukaj marsikaj našli, česar se niso nadejali; našli so med drugim, da na dnu morja bivajo ži-valice čisto različne od onih, ki so po zgornjem morji, sedaj so take živalice le v okamninah nahajali. Kako pa dobe živalice iz take globočine? Najprej izmerijo globočino. V ta namen spuste to-povo kroglo 30 fuutov težko na jekleni struni. Na stroji, ki se za to rabi, je naznanjeno število fa-thomov, (Faden, morski čevelj = 1'82 m.) in kadar pride krogla do dna, skrči se pero, ki je vtrjeno na vretenu. Kroglo puste na dnu. Potem vržejo mrežo, ki je privezana na štirivoglat železni okvir, ta se potopi v blato, v mrežo pa se nalovi vse, kar je tam blizo. Večkrat potrebujejo cel dan, preden mrežo, polno morskih prebivalcev iz dnu morja potegnejo. Mreža jih prinese cele škafe. Vse živali te globočine spadajo k okamnelim, t. j. takim živalim, ktere sedaj le poznamo kot okamnine in so ostanki starodavnih dob. Vendar to je še le začetek teh preiskovanj, in nadjati se je, da se bode našlo marsikaj zanimivega za zemljeslovstvo. Dosedanje preiskovanje je pokazalo, da je na dnu morja grez, ktero imenujejo po raztrtih lupinah nekega živalskega plemena globigerinin-grez. Ta grez je gosta, viš-njevkasta in prilepna, ker razen teh lupin ni mnogo druge sestavine vmes, samo tehiupin je pa grozno veliko. Včasih se nahaja vmes tudi meteorno železo. A na dnu morja ni skal niti peska. Zalivski tok (Golfstom) vtrga pri kraji pesek in led, a ne d& mu na dno pasti. Morsko dno pada na jugu od nove Anglije kakih 100 milj od brega le počasi, a potem neutegoma in je tako globoko, kakor je visok hrib Washington (Rigi novo-angleške Švice). Ta prepad morskega dna imenujejo zalivski prepad, ker je pod zalivskim tokom. Po dnu teh morji se preliva tako zvani Labrodorski tok, tudi poletu ni nikdar topleje kakor 38° (Fahrenheit) po zimi pa le 32°, = 3° do 0° (Reaumur). Vodena toplota se zniža z globino, tako da je na dnu povprek 34° F. Preiskovanje globine morja kaže, da po dnu morja ni gosta tema, marveč svetlikanje njegovih prebivalcev. Ko bi bili tudi 3000 čevljev pod morjem, bi videli sijajne bele luči, ki imajo goste sence in morsko dno razsvetljujejo. Koralni logi tudi tam globino razsvetljujejo. Prebivalci morskih globin imajo oči, tedaj jih morajo tudi rabiti. Gotovo je, da solnce v te globine nikdar ne prisije, oči teh živalic gledajo le svetlikanje morskih prebivalcev. Nektere teh živalic svetlikajo tudi, ko jih izvlečejo na površje.
Telegrami.
Dunaj, 20. jan. „Pol. Cor." naznanja iz avtentičnega vira Belograjskega, da ste novici o prenehanji zasobnega prometa na srbskih železnicah zarad prevaževanja vojakov in da bo Srbija poklicala drugi vojaški nabor 24. t. m. pod orožje, ker je Grarašanin zavrnil zahtevo velesil glede razoroženja, — nevtemeljeni. Da se morajo vojaki drugega nabora 24. januvarja zopet pod zastave uvrstiti, naročilo se jim je že tedaj, ko so jih odpustili domu. Orarašaninova odbitev ni z vojaki druzega nabora v prav pobeni zvezi.
Praga, 20. jan. Danes zvečer pričakujemo naučnega ministra Gautscha z Dunaja.
Beligrad, 19. jan. Da se je Srbija zahte-vanju velesil glede razoroženja vstavila, ni nikogar iznenadilo, da je pa polog tega še drugi nabor na 24. t. m. zopet na vojsko sklicala, zarad tega so se pa vsi in povsod spogledali. Dotični poziv zahteva da se morajo vsi vojaki druzega nabora dne 24. januvarja popolnoma oboroženi in za tri dni z živežem preskrbljeni pri svojih nabornih okrajih zbrati. Na ta način imela bo Srbija konec januvarja 120.000 mož prvega in druzega nabora pod orožjem.
Sofija, 19. jan. Bolgari so rekli, da takoj orožje odlože, kakor hitro bodo na Srbskem to pričeli, ali pa če so jim velesilo porok, da se Srbi potem no bodo zopet na njihovo zemljo zakadili, kakor so to pri prvem navalu storili.
Umrli tto:
15. jan. Jane« \Vagncr, pekovski pomočnik, 41 let,
Poljanska cesta št. 13, otrpnjenje možgan. — Ignacij Viinar, Čevljar, 70 let, Kolodvorske ulico št. 28, otrpnjenje možgan.
T u j c i.
18. januvarija.
Pn Maliču: Grof Zieliy, virtuoz na glasoviru, z Dunaja. — Kcs8el, tajnik, z Dunaja. — Horowitz, Sclmank, Hoffmann, trgovci, z Dunaja. — Molinc, zasebnik, iz Tržiča. •— Viljem Krausenok, trgovec, iz Trsta.
Pri Slonu: Ljudevit Badirich, zasebnik, z Dunaja. — Lorenc Brunelli, zasebnik, iz Trsta. — E. Walmarin, trgovec, iz Trsta.
Pri Bavarskem dvoru: Ignacij MantI, posestnik, z družino, iz Traunika. — J. Walwasini, konjski kupec, iz Monze.
Pri Južnem kolodvoru: Jurij Schiller, trdovoc, % Dunaja.
Pri Avstrijskem, caru: Gustav Hontschitz, krošnjar, z Dunaja. — Janez Korče, zasebnik, iz Cerknice. — Pribro-vec, posestnik, iz Krope.
Vremensko »poročilo.
a M «	Čas	Stanje		Veter	Vreme	Mokrinc na 24 ur v mm
opazovanja		zrakomera v miu	toplomer po Celziju			
19.	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.	721-46 721-01 719-76	—	3-6 -	2-0 — 2-2	brezv. si. zah. si. szh.	megla oblačno sneg	22-50 snega
Oblačno, popoludne sneg. Srednja temperatura —2'6°, za 0'6° pod normalom.
Bunajmika borza.
(Telegratično poročilo.) 20. januvarija.
Papirna renta 5% po 100 gi. (s 16% davka) 84 gl 10 kr Sreberna ., 5% „ 100,, (s 16% davka) 84 „ 15 „
4% avstr. zlata renta, davka prosta ,	111	„ 50	,
Papirna renta, davka prosta ,	101	„15	„
Akc-ije avstr.-ogerske banke . .	871	„• —	„
Kreditne akcije............296	„ 60	„
London.......126	„ 15	„
Srebro.......—	„ —	„
Francoski napoleond......9	„ 99	„
Ces. cekini . . . . . .	5	„ 91	„
Nemške marke	61	» 80	„
V »Katoliški Bukvami'' v Ljubljani
(3)	se dobiva
Okrožnica
Njih Svetosti papeža Leona XIII.
o
krščanski uravnavi držav.
Obsega 32 strani v osmerki in velja 6 kr., kdor jili naroči več skupaj jih dobi še ceneje.
Učenca ali praktikanta
takoj sprejmem v svojo prodajalnico z mešanim blagom; deček, ki je dovršil 14. loto in saj drugi gimnazijalni ali realni razred, mora biti dobro odgojen in s pošteno hišo; zdrav, čvrst, brez kake telesne napake: Ponudbe naj se pismeno naravnost meni pošljejo!
Fr. Ks. Goli,
(1)	irgovcc v Idriji.
SPIT Z E N
Kongo - cevke.
Najnovejše /.a kadilce, kar ni prav nič zdravju Škodljivo.
Veljii jih 100 le 85 kr. in so pripravne za vsakega, naj žo kadi cigarete, smodkenli viržinke. Razpošilja jih raznovrstno proti povzetji	(4)
tovarnična zaloga Julija Weiss-a
na Dunaji, I., llotlieiitliiiriHstvasse JVr. 33.
Surova vazelina
(Roh-Vaseline),
neka rudninska mast, ki jo najboljše mazilo za usnje iu jermenje, ker tudi šc tako trdo usnje takoj voljno in mehko stori, ga obvaruje, da se ne premoči, ne strohni in se ne osuši ter postane s tem mazilom bolj trpežno.
Surova vazelina jo tudi dobra za vso mazanju
podvrženo orodje. Izvrstno je to mazilo tudi za mazanje
n	m	mm m a	■	»j	U
5
{]	konjskih kopit,	fj
kar spričuje vis. c. kr. ministerstvo s svojim razglasom
12. julija št. 2030 in priporočila mnogo živinozdravnikov. Naj bi se toraj vsakdo o dobroti tega mazila sam prepričal. Velja v kositarskih škatljah 10. 35, 50 in 80 kr. po velikosti. Trgovci jo dobijo po znižani ceni. Za obilno naročevanjo se priporoča
FRANC RUS,
(i)	zaloga surove vazcllnc
v Novem mestu.