F /$25* NO. 196 Ameriška Domovina A11/1E RI CA 111—HO ME1 0, MERICAH IN SPIRIT 'N LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., TUESDAY MORNING, OCTOBER 7, 1947 LETO XLIX-VOL. XLII DROBNE VESTI IZ SLOVENIJEj* - sprejela Kominterno (Došle preko Trsta) KURAT JANKO KOS UMRL. — Dne 29. julija je umrl v Ga-brijah na Vipavskem bruniški kurat Janko Kos. Rodil se je v Kobdilju ter je služboval v raznih krajih, pd leta 1927 v Branici, od koder je upravljal tudi Gabrije. Bil je skromen in ponižen duhovnik, povsod priljubljen. Gospod kurat je bil velik slovanoljub. Ogreval se je zlasti za slovansko Rusijo. Za slovanstvo se je navdušil na gimnaziji v Kranju pod vplivom profesorja msgr. dr. Jožeta Debevca. Naučil se je ruskega jezika in posebno pridno študiral dela velikega ruskega filozofa Solovjeva, ki je toliko delal za zedinjenje vseh Slovanov v katoliški Cerkvi. POTEGNJENI V PARTIZANSTVO. — Ko opisuje gori-ški “Slovenski Primorec” ranj-kega Kosa, pripoveduje, kako je tega dobrega moža bolelo, kako so bili njegovi ljudje potegnjeni v partizanstvo in potem tako mnogi po partizanstvu v komunizem. Na eni strani surovi laški žika. Zakaj? Očeta so ji fašisti |(0| VOJNO flflPOVCtl O noncmi 1 ionn nxal-nnK Tnlrnll " " 2. neusmiljeno pretepli. Iskali so še sina, da ga odpeljejo. Ta se je1 odločil, da gre raje v gozd. Pa je sestra objela brata: “S teboj grem. Nočem v ječo, ki me čaka po tvojem odhodu. In je šla ... To je govoril kot zastopnik lju(d. ske oblasti! — Svet je navajen civilnih porok. Tudi nekrščenih otrok. Toda v tem slučaju agiti-. v. , . , .. ra oblast državna oblast, proti fašizem, na drugi stran, part.- katoliški Cerkvi in njenim zakra-zam z gesli svobode Ljudje so|mentom Tako v|adni z ^sovražil, vse, kar je bilo v zvez. ;nik v jugosIaviji tudi zast opnik z grd,m laškim fašizmom m n,so nekak duhovnik komunističn; mogl, spoznat, v partizanstvu vere. Ali bo še kdo govoril o svo-komumstičnega ozadja. Bil. so bodi katoliške vere, če vladni za-zapeljam, potegnjen, v nekaj če- stopnik javno ada to vero. Večina delegatov pri skupščini hoče pa stvar najprej preštudirati New York— Dr. Fadhil Ja-In tako so odhajali drugi.” V mali, zunanji minister Iraka, je gozdu so jih dobili v roke komu- izjavil, da je četrta internacoina-nisti in po svoje obdelali. Faši- la komunistov — vojna napoved zem je pomagal komunizmu na' — to se pravi ideologična vojna, konjaf. \ | To je bila prva izjava delega- IZ VIPAVSKE DOLINE. — tov pri skupščini Zveze narodov. Sledeči slučaj kaže, kaj misli ko- pečina delegatov je sprejela vest munjzem in kako. je vsiljiv s svo- 0 oživljenju Kominterne kot uda- jimlnaukom. Pri nekem ženito-Irec Zvezi narodov, in njenem vanskem kosilu po izključno ci- konceptu. Večina delegatov pa Vilni poroki, je zastopnik okraja §e ni hotela podati izjave za jav-napi nevesti in jo pozdravil kot nost glede tega, ker hočejo to junakinjo, ki se je prva v vasi novo taktiko komunistov naprej o es a verskih predsodkov in se dobro preštudirati. Zasebno pa ala samo civilno poročiti. Da bi priznajo vsi, da jih stvar skrbi, bi govor še poučnejši, je zastop-1 Nek delegat iz Brazilije je re. nik okraja toplo priporočil, naj V , d j t t komu nikar ne da krstiti svojih otrok. I I JV“ n°V® P°tezakomu Tn lo------n w nlstov Pahnlla svet Prav kJ« je bil leta 1938. Nek drug delegat je pa izjavil, da je zdaj vsem jasno, zakaj ni bilo ožjega sodelovanja med zavezniki, ki so zmagali v zadnji vojni. sar niso do dna poznali. Mnogi '3SS2E3SRZin 2apOTedi’ne morda 381110 ka- v gozd Povedal je zgodbo :“De- slika Matere ^ g gy Gore set fnatov je šlo v gzod. A šlo je Gorici ima reg pogebno zgodovi. tudi moje najneznejse m najpo- no_ pjsajj smo ge 0 njej p0r0£a_ božnejše dekle, prava sveta Ne- _________(Dalje na 3. strann Namreč vero samo, njene nauke TAFT PODPIRA TRUMANA RADI ŽIVIL Cincinnati, 0. — Republikanski senator Taft, ki je prišel iz Trumanom glede varčevanja z živili. Taft je rekel, da s tem nima v vil> dg Južna Afrika ne verja_ mislih nikakega racioniranja, da me> da bi Zed. države zasledo- (ene mesu, žitu in drugim živilom so nekaj padle To je sledilo apelu predsednika Trumana za varčevanje živil Chicago. — Cene pšenici, koruzi, ovsu, sirovemu maslu, jajcem, goveji živini, jagnjetini in drugim komoditetam so bile včeraj nekaj nižje pri prodaji na debelo. Ta padec cen se je poja-javil takoj, ko je predsednik Truman apeliral na deželo, naj hrani pri živilih, da bodo cene padle in da bo ostalo več živil za lačno Evropo. Samo prašiči so ostali na prejšnji višini, če se niso celo nekoliko podražili. Prinesli so do $30 za 100 funtov. Ko je bila včeraj zjutraj odprta žitna broza, je padla cena pšenici takoj v začetku za 10 centov. Koruza je bila od 4 do 7 centov cenejša pri bušlju kot v . soboto. Oves je padel od 4 do 6 centov. O, joj, Zahvalni dan in Božič pa na četrtek Ne vemo, ali je predsednik Truman kaj mislil o tem, da pride Zahvalni dan na četrtek, ravno tako tudi božič in novo leto, ko je svetoval v nedeljo večer Ame-rikancem, naj ob četrtkih ne denemo na mizo pečene perutnine. In še celo na Zahvalni dan, ki ga imenujemo “čiken day," na katerega ni skoro nobena miza v Ameriki brez kurje ali puranove pečenke. Pravijo sicer, da so predsednika na to pozneje opozorili in da so zdaj tako odločili, da bo v tistih tednih pondeljek tisti srečni dan, ko se bomo vzdržali kurjih bederc. pa naj bi Amerikanci na vsak način prabili manj hrane. Rekel je, da upa, da bo Trumanov načrt uspel. Iz raznih naselbin Hackett, Pa. — Dne 11. sept. je umrl Joseph žavbi, star 61 let, doma iz Zlatopolja pri Kamniku, v Ameriki 35 let, član S. N. P- J. 28 let. Podlegel je raku, za katermi je bolehal osem mesecev. Tukaj ne zapušča sorodnikov, v starem kraju pa ženo, hčer in sina. Arma, Kans. — Po kratki bolezni je umrla Agnes Dolanc, stara 70 let, članica SNPJ, Ameriki okrog 40 let ves čas v Kansasu. Doma je bila iz župe, fara Dobove pod Kumom. Zapušča moža, pet sinov in dve hčeri, cepali od lakote). Poslanec Taber ni našel v Evropi nobene lakote Berlin. — Kongresnik John Taber iz New Yorka, je izjavil, da v svojem potovanju po Evropi ni videl nobenega podhranjenega človeka, zato ne vidi nobene potrebe, da bi se sklicalo izredno zasedanje kongresa za Marshallov načrt. Taber pravi, da je bil v Rimu, Trstu, Dunaju, Carigradu, Ankari in Berlinu, pa ni nikjer videl ljudi, ki bi bili lačni ali preslabo hranjeni. Evropejci, pravi Taber, niti sami ne jemljejo položaja preveč za resnega in ne delajo dovolj trdo, vsaj tako trdo ne kot ljudje v Ameriki. (Taber se je najbrže povsod ustavljal v hotelih in tam menda pa res ni videl ljudi, ki bi Oživljena komunistična internacionala je organizirana prod Zed. državam Razne drobne novice h Clevelanda in te okolicif ‘ || POKLEKNILA JE PRED VLAK PRED SMRTJO Chicago. — Neka nepoznana ženska je pokleknila na železniški progi in se nasmejala strojevodji v zadnjem trenutku, ko jo je vlak povozil do smrti. Tako poroča strojevodja Charles Thiede. Videl je, kako j« ženska stopila na progo Chicago & North Western železnice, se nenadoma obrnila in pokleknila. Gledala je v prihajajoči vlak in strojevodja je natančno videl, da se mu je ženska nasmehnila. Skušal je ustaviti vlak, pa je bil že preblizu ženski, je rekal. Viiinski se je spet spravil nad Ameriko v skupščini Najbolj bode Sovjete v oči ameriška pomoč Grčiji in Turčiji New York. — Sovjetski pomožni zunanji minister Andrej Euclid Rifle klub— V sredo ob 3 pop. bodo fant- .. . . . . .... , , . » je od Euclid Rifle kluba jemali Nanovo so jo organizirali zastopniki komunistov iz 9.3iovo od strelišča na močum-držav, 7 od teh jih je že zdaj pod ruskim vplivom. I kai;jevi ifarmi' Peiea k™™pir’ Glavni stan je v Belgradu.. Glavni cilj je boj proti bodo sodelovale. Naj se javijo “imperializmu Zed. držav” in pa ovira Marshallo-k raportu Jto4no ob ? p°po’dne vemu načrtu za obnovo Evrope. Moskva. — Vodstvo ruske komunistične stranke naznanja, da je bila organizirana nova komunistična internacionala (kominterna), ki ima namen iti v boj proti Marshallovemu načrtu oziroma proti izvedbi istega in proti “imperializmu Zed. držav.” Komunistični voditelji iz 9 evropskih držav so to novo internacionalo organizirali. Prejšnjo internacionalo so ruski komunisti razpustili leta 1943, ko so bili zavezniki zapadnih demokracij v boju proti Hitlerju. Zdaj, ko ne potrebujejo več zapadnih demokracij, so se zopet zbrali, da zberejo skupaj moč komunizma v Evropi. Od sovjetskega politbiroja sta bila na konferenci na Poljskem general Andrej Z d ha nov in Pravda, glasilo ruske komuni- Georgij Malenkov. Zdhanov je stične stranke, kot tudi komunistično časopisje po drugih evropskih mestih, naznanja, da so se bil med tistimi, ki so leta 1943 podpisali resolucijo, da se Ko minterna razpusti. Kominterno zbrali komunistični voditelji iz 9 je ustanovil leta 1919 Nikolaj evropskih držav “nekje na Polj skem” pretekli mesec, presodili svet, ki je razdeljen v ameriški in ruski vpliv ter ukazali otvoritev “informacijskega urada,” odkoder se bodo vodile vse komunistične akcije. Teh 9 držav, iz katerih so blii Lenin. Leta 1943 je Stalin izjavil, da se Kominterno razpušča z namenom, da se počisti pot v bodoče za sodelovanje narodov Ameriško legijo na obisku, vsega sveta. Na konferenci na Poljskem sta bila iz Jugoslavije podpredsednik vlade, Edvard Kardelj in Mi- Zveze narodov. Takoj mu je odgovoril Harry Lawrence, delegat iz Južne Afrike, ki je izja- BUDENZ VIDI V RUSIJI VOJNO NEVARNOST Canton, 0. — Louis Budenz, nekdaj urednik pri komunističnem glasilu Daily Worker, vidi formaciji nove Kominterne končno vojno med Sovjetsko Rusijo in Zed.' državami. Budenz, ki je izstopil iz komunistične stranke in se povrnil v katoliško vero, je rekel, da Rusija zbira zdaj okrog sebe satelite po Evropi in Aziji in ko se bo enkrat ekonomsko 1n vojaško čutila dovolj močno, bo napadla Zed. države. DAJ BRAT. DAJ SESTRA, SPOMNI SE BEGUNCEV S KAKIM DOLARJEM vale imperialistično politiko v Grčiji, kot jih obtožuje Sovjetska Rusija. Višinski je spustil svojo ploho zmerjanja na Zed. države en dan potem, ko je Moskva na- vaška, Poljska, Romunija, Bolgarija, Jugoslavija in Ogrska. Iz Moskve sta bila prišla dva zastopnika politbiroja. Ti komunistični voditelji nič ne skrivajo, da je njih namen in cilj razbiti, ako mogoče, načrt ameriškega držvanega tajnika Marshalla za obnovo Evrope, ustaviti in uničiti Trumanovo doktrino proti totalitarizmu in odprt boj proti znanila, da je bila v Varšavi takozvanemu “ameriškemu im- obnovljena komunistična internacionala. ' Višinski je posvetil napadu perializmu,” kar se že razume pod tem imenom. Ta “informacijski urad” ali na Zed. države govor, ki je tra- glavni stan nove internacionale jal 1 uto in 50 minut. Obtožil bo v Belgradu, glavnem mestu je Zed. države, da so dobile v Titove Jugoslavije. Tito je bil iz- roke popolno kontrolo grške žolan v Moskvi, torej je vodstvo vlade in da so spremenile Grčijo v ameriško vojaško bazo. Avstralski delegat Evatt je očital Sovjetski Rusiji, da ne prizna ogromnega napora Zed. držav v zadnji vojni, brez katerega bi osišče ne bilo strto. V zadnji vojni so se pokazale Zed. države, da pomagajo zaveznikom brez vsakega koristolov-stva, brez vsake sebičnosti zase, je rekel Evatt. Kominterna v tako dobrih rokah, kot če bi bilo v Moskvi. Pravda poudarja, da je svet, zdaj razdeljen v dve sferi, katero eno vodi Sovjetska Rusija, drugo pa Zed. države. Tem prišteva Pravda kot “izdajalce delavskega razreda” tudi sledeče: angleškega premierja Attlee-ja, francoskega premierja Ramadi-erja, vodjo nemških social demokratov. tovščino. Tretja obletnica— V sredo ob 7:15 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Josephine Crtalič v spomin 3. obletnice njene smrti. V bolnišnico— Mrs. Frances Kovačič iz 830 E. 237 St., se je podala v Glen-ville bolnišnico, kjer se bo danes podvrgla operaciji. Želimo ji, da bi jo srečno prestala. Druga obletnica— V sredo ob 8bo darovana v cerkvi Brezmadež. Spočetja na Superior in 41. cesta maša za pokojnega Matijo Urankar v spomin 2. obletnice njegove smrti. Pozdrav iz Pariza— Frank Mervar, lastnik Mervar Dry Cleaning Co., pošilja pozdrave iz Pariza, kjer je z Baragova pratika— V Grdinovi prodajalni, 8113 St. Clair Ave. lahko dobite Ba- jratiko za leto 19 terne v Belgradu bodo zastopniki vseh dežel, ki so bile zastopane na konferenci na Poljskem. Ničesar pa še ni bilo rečeno glede zastopnikov iz Zed. držav in drugih držav v zapadni hemisferi. Resolucija komunistov obsoja Marshallov načrt za obnovo Evrope in Trumanovo doktrino za pomoč Grčiji in Turčiji, češ da je to samo orodje Zed. držav v kampanji za svetovno vodstvo. Vlada Zed. držav da je v rokah imperialistov, katerih namen je zasužnjiti ves svet. - Kaj smo mi rekli? Ko so komunisti v Moskvi maja 1943 razpustili Kominterno, je zapisala Ameriška Domovina v svojem uvodniku 26. maja 1943 med drugim tudi sledeče: “Kaj se skriva za senzacio-nelno vestjo iz Moskve, nas nqt briga. Ali tiči za to Stalinovo kretnjo to ali ono, nas ne zanima. Ako so se s tem komunisti samo potuhnili, nag tudi ,ne zanima. Kakor smo se znali otepati dozdaj komunističnih naukov, tako se jih obmo znali tudi v bodoče.” Slika je bila povzeta v Moskvi 20. julija, ko »e je vršila pred boljše viškimi oblastniki “fizično kulturna povorka.” Vidimo, da je v “delavski” državi glavna kultura v senci bajonetov. ’ogreb za pok. Petrom bo v četrtek zjutraj ob 8:45 iz Svetko-vega pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebovzete ob 9:30 in na Kalvarijo. Važna seja— Nocoj ob 7:30 je redna mesečna podružnice 14 SŽZ. Vrši se v navadnih prostorih na Recher Ave. Vse članice se pozivlje, da se gotovo udeleže. Denar je izgubil— Trgovec Joseph A. Siskovich, ki ima grocerijo in mesnico na 15802 Waterloo Rd. je nesel včeraj na banko $1,150 v gotovini in $680 v čekih. Ko je prišel v banko je videl, da je spotoma izgubil skoro polovico denarja, šel je nazaj in spraševal ljudi. Povedali so mu, da so videli dva moška, ki sta pobirala “mano.” Drugi, ki so pobrali nekaj drobiža, so mu vrnili komaj $25. Z)------ VoKtve v Posaarju so pokazale, da so ljudje za zvezo s Francijo Saarbruecken. — Bivša nemška provinca Posaarje, ki je pred 12 leti odglasovala, da hoče biti pri Nemčiji, se je zdaj obrnila in izvolila parlament, ki se je zavezal, da bo postala ta bo-To pove, da mi takrat nismo 'gata kotlina na premogu avtom-verjeli, da mislijo komunisti res-j ni del Francije, no, ampak da so se samo potu- Izid volitev je pokazal, da so hnili in bili “dobri,” dokler so ljudje več kot z 9 proti 1 za zdru-potrebovali orožje in hrano izjžitev s Francijo. Od 50 izvolje-Amerike. Zopet nov dokaz, da se. nih poslancev, jih je 48 kandidi-tudi v tem Ameriška Domovina j ralo na izjavi, da so za pridruži-ni motila, ki ni verjela v razpu- tpv k Franciji in ^>i)i radi tega stitev Kominterne. Razpu-stitivi Kominterne je šlo prav toliko vere, kot če bi kdo rekel, tudi izvoljeni. Kdaj se bo izvršila združitev s .Francijo je odvisno od izjave da je papež razpustil vse misijo- Rusije. Anglija in Amerika sta I se že izjavili za to, da Posaarsko kotlino kontrolira Francija. Nak, ribal pa ne bo, je odločila Waukesha, Wis. — Mrs. Regina Wright, stara 21 let, je zahteval, da on vso hišo poriba ter opere in zgladi vse perilo. Saj bi to ne bilo še tako hudo, je rekla, ampak prestajati ni mo-dobila razporoko od svojega mo- gla, da je vstal vsako jutro ob ža. Sodniku je rekla, da je mož petih in začel s hišnimi opravili. r W iVBRTflgA DOMOVINA, OCTOBER 7, 1947 OIKMM n» k (JAKU DDanO. Uit or) w5>ži»d auy natpfStoS^rSaKUT« «na HoiM»w___Zahvala in priporočilo t« mini m 11>i IMHHHI1 mhi mm timrmiH BESEDA IZ NARODA mi 11 n 11 r ■ “ ■ .« **■....11 ****** NAROČNINA Za Ameriko na lato HM; a Cleveland In Kanado po poW ■ e*® leto IM*. Za Ameriko ool leta MAO: aa Cleveland In Kanado po potu pol leta MM.___ Za Ameriko Jetrt leta HM: n Cleveland In Kanado P* poiti četrt leta *3.71. Za dveeland In ofcoUoo DoremetaWh: oelo *$££?»*** ^Te£Sv. BCBacRUTiON ratxs: United Btatee HM per J*»r: Cleveland and Canada M mali MM P* V*«- , _ D a MM for « montnr. Cleveland and Oe-oiuta Small MM for * monttrn V 8 HM fo» 3 month* Cleveland and Ca- neda 1» mail B.75 for 3 month*.____ Cleveland and euhurb* by Carrier HM per narMM for « month*. HM tor I month*, aerie coulee » pent* eanh. < T-------^i— matta. January *th HO*, at the Poet Offlee Cleveland. Ohio, under the Aet of March 3rd 1H*- No .196 Tues., Oct. 7, 1947 Najlepše in prisrčno se želim zahvaliti vsem državljanom 32. varde in onim, ki so mi s svojo aktivnostjo ob času primarnih volitev pripomogli do nominacije za mestno zbornico. Obljuljujem, če bom novembra pri glavnih volitvah v mestno zastopstvo izvoljen, da bom 32 vardo v vseh ozirih po svojih najboljših močeh, bogatih izkustvih, rešpektivno zastopal. V prošnji, da mi pri novem-berskih volitvah z Vašimi glasovi podelite ta mandat v mestno zbornico, se zahvaljujoč toplo priporočam William M. Boyd. Podrobmiia porodi* k dogodkom o Istri Pota in cilji komunizma Na kongresu so dali ukor onim rdečim organizacijam, katere so kazale že preveč nestrpnosti in so s tem odbijale meščane in kmete. Dali so navodila za akcijo: poudarjajte, da je ljudska fronita obrnjena le proti bogatim meščanom, da zastopa interese vseh kmetov, malih trgovcev, obrtnikov in siromašne inteligence. Trdite, da je treba odvrniti posledice krize od siromakov na bogataše. Borite se za pravico prostega združevanja, da tako dosežete prostost tudi za komunistično organiziranje.' Organizirajte borbo proti vojni in proti fašizmu, da zavarujete Rusijo pred napadi. Ne napadajte več armade, ne agitirajte zoper vojaško obveznost; pojdite vanjo, da zanesete med vojake komunistično mišljenje. Da si pridobite naklonjenost, nastopajte z ostrimi besedami proti draginji, p?oti novim davkom prijti redukciji plač, proti odpuščanju uradnikov. Zahtevajte podržavljeni e velikih podjetij, intrigirajte zoper policijo in predlagajte, naj se zamenja z odbori delavcev in kmetov. Govorite o tlačenih narodnih manjšinah in potegujte se zanje. Pridobite c«lo klerikalne organizacije. Tako hočejo ujeti lahkoverne množice, ki naj bi šle potem v ogenj za njihove vzore! Na kongresu so javno in jasno izrekli: “Taktika in cilj stranke sta nekaj povsem različnega. Zaradi nove taktike se zadnji cilj nič ne spreminja. Ta zveza je napravljena le za to, da se pripravi pot delavskim masam, katere bodo pod vodstvom komunistične internacionale izbrisale z zemeljske površine fašizem in Zveza Najsv. Imena ~aP1Osnwno in izhodno točkoTo odkrito priznali :"4azite na vsako zahtevo in željo mas. Zavzemite se zanje. Sedaj se moramo sicer uutaviti in se umikati, pa vse samo zato, da se, ko pnidečas, tem jačje zaženemo naprej. Kdor tega ne razume, ni komunist.’’ Na kongresu so posebno pohvalili Francijo, ki je znala v teni pravcu, doseči velikarakeuspehe. Res so se na Francoskem komunisti zvezali n. pr. s socialnimi demokrati; po nedolgem času pa so jih komunisti čisto pogoltnili ter spremenili v prave komuniste. Za socialisti upajo, da bodo prišli in padli še drugi; liberalci, nacionalisti, demokrati in celo mnogi klerikalci (kar vidimo, da se-je tudi v mnogih primerih res zgodilo). V namene organizacije te stranke se pošilja sedaj denar na vse strani. Časopisje igra tu glavno vlogo. (Tu opozarjamo na prevod kopije pisma jugoslovanske ambasade, priobčenega pred dnevi v našem listu in v katerem se govori o denarjiih fondih in dajatvah za propagando. Uredništvo.) Prostozidarsko se je združilo z rdečo internacionalo in z vso močjo podpira to akcijo. Vse, kar ni komunistično, jim je fašizem, vse to sramotijo in zapostavljajo. Vse, kar je v komunistični smeri, pa hvalijo in odobravajo raj v komunistični Rusiji. Širijo brošure in letale z gnusnimi napadi na vodilne katoliške in sploh nekomunistično navdahnjene osebnosti. V okrilju znanosti in akademske prostosti posebno zapeljujejo mladino na visokih in srednjih šolah. Najnovejša navodila, ki so prišla iz Moskve, poudarjajo posebno “penetracijo” mladine in katoliških organizacij (privrtanje v katoliške organizacije). Zadnje, kar; ki je v tej smeri izmislila Moskva, je pa nova konstitucija, nova uredba sovjetskega režima. V njej se Rusija deloma vrača na stara pota in zametuje načela, ki jih je tako slovesno proglašala v prvem desetletju. Nravnost, zakon, diu-žina, podjetnost, osebnost prihajajo spet vsaj deloma do svoje pravice. S tem še bahajo kot kdove s kakšnim napredkom in s tem vabijo lahkoverneže in površneže. Pod silo razmer so res marsikaj spremenili; ne bodimo pa tako kratkovidni, da bi verjeli in se dali zapeljati; besede o taktiki, ki se menja, in o cilju, ki ostane, so jasne! Kriv in kazniv je, kdor se še da zape-1 j aiti! Ob teh besedah, ki jih nismo govorili mi, temveč komunistični voditelji sami, naj velja vsem omahljivcem, polovičar-jem in bojazljivcem tale beseda nekega vodilnega moža: “V časih, kot jih danes doživljamo, veljajo besede: mlačni se izplju-jejo. Hudobija se dviga a nečloveško doslednostjo v viške in se ne boji nobene podlosti: njej bomo dorasli le, če vso popustljivost in polovičnost odvržemo in vse svoje moči osredostočimo > zapoved: “Ne boš imel drugih bogov poleg mene!” Ko pa pridejo prilizovalci in zapeljivci, ki pod krinko politike, dela, zboljšanja razmer skušajo pridobiti ljudi za skupno fronto, tedaj se spomnimo zgodbe o volkovih, ki prihajajo v ovčjih kožuhih. Ne verjemimo njihovim vabam. Po njih delih jih spoznamo! Dolgo že gledamo na ta dela in videli smo, da so taka, da nam je težko verjeti vanja. Iz tega vidika jih bomo gledali in' na tej tehtnici tehtali tudi v bodoče. Veliki Rus Dostojevski je rekel: “Zapad je izgubil Kristusa, zato bo propadel!" Žid Nietzsche, znani nemški filozof, ki je bil sam bogotajec, pa je rekel: “Boga ste umorili! Pa še ne veste, kaj ste naredili, kakšno morje ste izpraznili, kakšno sonce ste zavrgli; in ne boste vedeli, dokler se ne pogreznmo vsi v nič, v brezdanji nič Cleveland, O. — Zdi 3e mi, da že dolgo ni bilo nič v javnosti poročanega o delovanju naše slovenske zveze društev Najsv. Imena. Da nisem poročal, je bil vzrok v tem, ker sem bil preveč zaposlen v tovarni in pa neznosna vročina zadnje mesece. Zadnje zborovanje naše zveze se je vršilo v Barbertonu, O., v dvorani Presvetega Srca Jezusovega. Prav prisrčno smo bili sprejeti od tamkajšnjih članov, posebno pa od uradnikov društva Najsv. Imena, ki so nas kar pred dvorano čakali in nam segli v roke. Malo smo se med seboj pogovorili in povprašali, kdo si ti in kdo je ta, kajti prišli smo prvič skupaj v Barbertonu, odkar so se on-dotni član) pridružili naši zvezi Najsv. Imena. Razvil se je bil vesel pogovor. To je bilo prvič, da smo bili sknpaj člani Najsv. Imena iz petih slovenskih fara iz Barbertona in Cle- _____________,118«« zočih. Ob treh se je pričelo zborovanje. Najprej nas je pozdravil Rev. Anton Merkun. Podal je desnico v pozdrav vsem gl. uradnikom in nas prav prisrčno in v lepih besedah pozdravil v svojem imenu ter nam obenem sporočil, da g. župnika ni doma in da mu je naročil, da naj nas on pozdravi tudi v njegovem imenu. Prisrpen in iksre- no lep pozdrav nam je izročil v krasnih besedah Rev. Merkun v imenu cele župnije Presv. Srca Jezuosvega. Udeležba na seji je bila velika, čeprav je bilo sila vroče tisto nedeljo, so se Barbertonča-ili udeležili v velikem številu, da je bila dvorana vsa zasedena. Seja je trajala dve uri in več koristnih predlogov je bilo na dnevnem redu, ki so bili sprejeti v korist naše zveze. — Važen predlog, ki je bil sprejet se glasi: Skupno sv. obhajilo se vrši za vse članstvo drugo nedeljo v mesecu oktobru pri fari sv. Lovrenca v Newburghu. To je važno bratje in prosimo vas, da se udeležite v velikem številu prihodnjo nedeljo. Maša bo ob osmih in pri tej maši bo tudi skupno obhajilo za vse članstvo. Torej pridite od vseh fara: od sv. Vida, od Marije Vnebovzete, od sv. Kristine in seveda tudi iz Barberto-r.a od fare Presv. Srca Jezusovega. Naj ne bo nikakega izgovora, le delo ali bolezen je važen zadržek. Mi vsi smo v zvezi Najsv. Imena, torej člani katoliške organizacije. Bratje, če je kdaj potreba, da se skupno zberemo, je sedaj tisti čas, da pridemo skupaj pri sv. obhajilu in se javno pokažemo, da smo res pravi in dobri člani društva Najsv. Imena in zavedni katoliški možje in fantje. Naj bo torej v nedeljo; 12. oktobra v cerkvi sv. Lovrenca velika armada Kristusovih vojščakov. Bodimo ponosni, da smo člani društva Najsv. Imena in znak sv. Imena ponosno nosimo vselej na svojih prsih. Tukaj velja beseda Kristusova: Kdor mene prizna pred svetom, ga bom tudi jaz poznal pred svojim nebeškim Očetom *U»**w$--------------- Monsignor dr. Jakob Ukmar, doma iz Opčin pri Trstu, star 69 let, profesor v pokoju, a še vedno v službi na cerkveni sodniji v Trstu v zakonskih pravdah kot branilec nerazvezanosti zakona (defensor vinculi) je že sredi julija dobil od sv. o-četa posebno obvestilo in pooblastilo, da bo šel birmovat v cono B tržaške škofije. To pa je sprejel strogo zaupno in nihče ni do njegovega odhodp, dne 16. avgusta, tega zvedel v Trtu. Vendar pa je birma v coni B bila že tedne prej najavljena, le da niti duhovniki niti verniki niso vedeli, kdo bo bir-moval. Sv. stolica je želela, naj bi se birma, o kateri je bilo že toliko pisanja, brez vseh hrupnih priprav mirno izvršila po navadnem duhovniku, da-8i najuglednejšem, najbolj izkušenem in učenem, ki je slovenskega rodu. 16. avgusta ob 9:40 je dr. Ukmar odpotoval iz Trsta proti Pazinu, kjer je ob štirih popoldne z brzojavom prejšnjega dne že bil najavljen. Dr. Ukmar bi se torej, tudi če bi se hotel, v Herpelje-Kozini ne mogel ustaviti in imeti kak sestanek z duhovniki, kakor to omenja slabo informirani predsednik Hrvatske republike dr. Ba- noči ao prišli udarniki iz raznih krajev s krampi, motikami, koti in raznim orodjem. Msgr. dr. Ukmarja m njegovega spremstva še ni bilo tam. Pač pa se je zbralo nekaj okoliške duhovščine, ki je tam že pred birmo želela opraviti sv. mašo. Toda cerkev so udarniki že zdavnaj prej zastražili in niso vanjo pustili nobenega duhovnika in nobenih vernikov, ne otrok ne botrov. “Udarni- ziaatj ne, ker je med njo delivec birme, ki ga niso poznali, pa so ga hoteli ujeti že zunaj pred cerkvijo. Zlasti bi ga bili radi dobili v svoje kolo (ples), kjer bi z njim obračunali. To “plemenito" taktiko so zasledovali tudi drugod. V Kringo “udarnikov” ni bilo, ker bi se tam s Križani stepli. V Kringi se je popoldne birma mirno vršila. Iz Tinjana je prišlo tja kakih 50 o-trok. 20. avgusta je bila birma v Sv. Petru in Žminju skoraj I»c VVAW* --------- ----- _ — ' ------- ' )d“ __ da se izrazimo o njih 'brez motenj, 21, avgusta v Ce- najmileje.— ki jih je bilo ka kih 100 do 150, so namreč vedeli, da bo birma, niso pa vedeli, kdo bo birmal in zato tudi nobenemu duhovniku niso pustili v cerkev. Grozili so jim 3 koli in drugim orodjem, če bi se kdo drznil v cerkev. Končno so domačemu župniku Ban-ku, ki so ga udarniki poznali kot domačina, le dovolili, da je smel iti maševat in je maševal ob šestih zjutraj. Drugo duhovščino so prav surovo zavr nili. Medtem so se verniki ; birmanci vedno bolj množili, silili v cerkev in je med njimi in udarniki že prišlo do hudega prerekanja, bati se je bilo celo še hujšega. Domači župnik je šel k zaščiti, da bi napravil red. Poveljnik je dejal, da tega ne more. Zato je župnik takoj karič. Tudi ni res, da bi šele j apeliral na kotarsko oblast. In ob prihodu dra Ukmarja bil res je prišel gori sam predsed-narejen spored birmovanja. | nik kotarske oblasti Živko Gor-Red birmovanja je dr. Ukmar tan z avtom. Toda ta je takoj imel že teden dni prej v rokah, zapustil Tinjan, ne da bi bilo Zbiramo se za dobo od 17. avgusta do 7. septembra. Za poznejše birmo-vanje v Postojni (Postumia) meseca septembra je pričakoval prejem sporeda birmovanja koncem avgusta kar doli v Istro. V prvem obdobju do 7. sept. bi dr, Ukmar obiskal 44 krajev. To pa bi bilo mogoče le, če bi na dan imel birmo v dveh ali mmmm. i celo tretjikrajih in bi ga vozil četr^red o! poseben ivto Vje tudi bi, za videti, da je dal kaka varnostna navodila. V pričo župnika se ni hotel nič izraziti, pač pa je kmalu po svojem odhodu poslal k župniku nazaj fanta z izjavo, da je tam “500 oseb — (namreč udarnikov) in da ne more garantirati za iniren po- rah in Sv. Ivancu. Tukaj, v Sv. Ivancu, so pred cerkvijo plesali kolo, a do kakih hujših motenj ni prišlo; 22. avgusta je bila birma v Kubedu popolnoma mirno. 23. avgusta je bila birma določena za Buzet (Pinguente) in Cernico. Tu pa je prišlo do resnega incidenta. Vhod v cerkev se je v Buzetu izvršil še s slovesno procesijo, s križem na čelu, za katerim je šla duhovščina in birmanci z botri. Pričela se je maša msgr. dr. Ukmarja in tedaj se je zunaj cerkve že pojavila večja skupina, ki je začela vriskati, prepevati in plesati kolo. Po povzdigovanju pa ta druhal kar nenadoma Vare v cerkev. Ena skupina teh razgrajačev se zažene na kor, kjer napade cerkvene pevce, jih stira s kora in je sama sasedla kor; druga skupina pa je pritiskala proti oltarju. V cerkvi je nastal velik vrvež, krik in jok. Mnogi verniki so, zbežali ven, tolpa sama pa je podila ven otroke in botre. Ljudje so se razburili in v moških je kar vrelo. Zlasti pa je nastal velik hrup, ko je tolpa s kora začela metati najprej v prezbiterij na duhovščino in oltar paradižni- AL PA NE smo na šolskem dvorišču ali pa v dvorani in potem skupno odkorakamo v cerkev. Po sv. maši pa se podamo v spodnjo dvorano pod cerkvijo, kjer bo nekaj okrepčila za vse. Upamo in pričakujemo, da bo velika udeležba od zunaj in da bodo navzoči tudi v4.i člani in članice iz domače fare in se pokazali. — Starši ste prošeni, da sporočite to naznanilo svojim sinovom, da gredo vsi ob osmih k maši in sv, obhajilu. V imenu Najsv. Imena kličem vsemu članstvu: iskreno pozdravljeni! Vaš zapisnikar Anton Meljač. - --------o------- To in ono iz Girarda Girard, O. — Nehote sem kar tako po strani slišala, da se bomo 25. oktobra zopet enkrat pošteno zavrteli in sicer ob tej priliki na račun društva sv. Patri-ka KSKJ v Girardu, O. Ker je to slučajno prvi jesenski zabavni večer v naši slovenski naselbini, upam na veliko u-deležbo od strani članstva, kakor trdi vseh ostalih naših rojakov iz Girarda in bližnje okolice. In ker že to pišem, ne vem zakaj, ampak nekaj mi narekuje, „v ___________..... ... . čeprav ni moja navada, da bi se J poldne prispel v Pazin, to pripravljen. 0 kakih pogojih glede botrov ali birmancev z delitvijo zakramenta birme dr. Ukmar z duhovščino sploh n( razpravljal. O tem je že dokaj prej zbor svečenikov sv. Pavla na skupni seji odločil, da botri in botre ne smejo biti tisti, ki žive v civilnem zakonu, ki nikoli ne hodijo k sv. maši in niti enkrat na leto ne gredo k spovedi. Glede članov jugoslovanske armade odnosno bivših borcev ali glede kakih mladincev na progi Šamac-Sarajevo, kot očita jugoslovansko časopisje, zbor sploh ni razpravljal. V dokaz za to priča praksa, ker so v mnogih župnijah, dokler se je birma še vršila, botri bili skoro sami bivši borci partizani, mnogi celo z znaki kladiva in srpa in jim tega niti delitev birme niti domača duhovščina ni očitala, ali ji« radi tega delala kake zapreke ali težave. Delivec birme je dnevno podelil birmo skoraj 700 do 1000 otrokom in je moral prav hiteti, da je na dveh ali treh različnih krajih to težko službo izvršil, kaj da bi se utegnil Ukvarjati še s takimi 'stvarmi. Ko je msgr. dr. Ukmar po- ! r___e prispel v Pazin, se je spuščala v politiko, pa vendar j najprej šel predstavit najvišji mi nekaj v moji notranjosti pra- j oblasti. Najvišjega predstav-vi, da bi bilo dobro, ko bi se kdo j nika ni bilo, pač pa je bil nje-izmed nas Slovencev oglasil v; gov namestnik, ki se je za to javnosti in priporočal sedanjega I predstavitev komaj zmenil, našega župana Clyde Helman-a j Naslednji dan, 17. avgusta, še za naprej. [ ie bila birma v Pazinu, Starem Mr. Heiman je zmožen za žu-; Pazinu in Grdem selu, 18. av-panski urad, ker on je za vse e-1 gusta v Breanu, Trvižu, Kaš-nak in ne gleda na posamezne j čergi; 19. avgusta bi .morala narodnosti. Zato pa bi bilo pri-. biti v Tinjanu in Kringi. poročljivo, da bi se vsak izmed j y Tinjanu pa je bila za ta nas Sovencev pravočasno regi-1 (jan napovedana tudi neka de-striral, da bo lahko šel 4. novem-; /algfcfl tekma. Že 'ob dveh po- bra v volivno košo in napravil i------------------------------- “X” pri imenu sedanjega župa- in glejte, kam sem zašla. Upam, na Clyde Helman-a. Saj med j da radi tega ne bo nikjer kake nami sploh menda ne bi bilo tre- zamere. Vas pozdravljam in ba zanj agitirati, ker ga imamo ■ vam kličem na veselo svidenje vri Slovenci, brez izjeme radi. j na veselici 25. oktobra v Sloven-No, hotela sem malo mimogre- skem domu v Girardu? de omeniti glede plesne veselice Emma Zore. tek birme.” Msgr. dr. Ukmar, j ke in gnila jajca. En paradiž-ki se je med tem z avtom pripe- nik je zadel mašnika monsig-ljal tik do Tinjana, je bil pra- inorja dr. Ukmarja v glavo, na vočasno obveščen o razmerah oltar pa je priletelo gnilo jaj-, .OH ce> ki se pa tam ni razbilo.'TOI- ' pa je nato vdrla pred oltar sam in tam ob duhovščini pričela plesati kolo. Moški in tudi ženske iz tolpe so se vsedli na sedeže v prezbiteriju, si prižigali cigarete, se smejali in se norčevali iz svetih obredov. Dr. Miroslav Bulešič, spremljevalec dr. Ukmarja, je opozoril to tolpo, naj se vendar zaveda, da je v cerkvi, da je tukaj Bog, pa dobi odgovor: “Kakav Bog, to ti je vrag!” Ženske iz tolpe ga napadejo, zakaj nosi talar: "Dokler boš nosil td obleko, boš narodni sovražnik!” On jim pa odvrne, da je izšel iz naroda, za narod je delal in še dela in bo vedno še naprej nosil to obleko. (Dalje prihodnjič) in tudi o izjavi predsednika kotarske oblasti. Nekoliko časa je razmišljal, kaj mu je storiti, potem se je pa odločil, da ne bi prišlo do kakšnega krvolit-ja, naj avto krene v naslednjo župnijo Kringo, kjer je birma bila napovedana za popoldne, češ, birmanci iz Titjana bodo lahko prišli k birmi v Kringo in v druge kraje. V Tinjanu birme ni bilo. Toda, kar je bilo vidno iz vedenja teh udarnikov, jim ni šlo za nobeno tekmo, temveč za oviranje birme. Niso se lotili dela, marveč so samo plesali kolo, vriskali, preklinjali. Vse je bilo že organizirano: nihče v cerkev, ne verniki, ne botri z birmanci, ne duhovščina. Ta Običajna vsakoletna kampanja za “Community Chest” se'bo vršila tudi letos in sicer v dneh od 20. do 30.-oktobra. Vsem vam je gotovo že znano, kakšne in koliko podpre deli ta dobrodelna organizacija v našem mestu, zato se pričakuje od vsakega posameznika, da tudi letos, kot vsako leto. prispeva v ta dobrodelni sklad po svojih močeh. ______________________ ___ Krščen denar POVEST Dr. Ivo Sorli Še celo pa se ji je prikupil si je mislil Martin; in še tiste popoldne, ko sta bila ostala sama, pa je prišel na vrata mal deček in ga je poklical ven. Kmalu se je Martin vrnil in je sedel zopet na svoj prostor. "Kaj je hotel?” je vprašala prežeče. "I, gor me vabijo k Močniku. Češ, da mi bodo dali dobrega vina in planipskega sira z belim kruhom. Pa ne grem. Saj sem že prej povedal, kaka je moja navada.” “Saj res niste napačen človek,” ga je pohvalila starka. In takoj nato se je pričela hudovati na soseda. Kak prevzetnež in napuhnjenec da je, pa da bi hotel vse sam pojesti. In kaka da je njegova žena in kak njegov sin. Pa bolj ko je govorila, bolj jo je godec zvesto poslušal. In Vsako toliko časa med njenim drdranjem se je polglasno začudil: “A tako je, tako je? — Hm, hm. .. ” Šilarica je mislila, da ji pritrjuje in je nepri-jatelje še z večjim veseljem o-birala; ali Martin je spoznaval iz njenega pripovedovanja vse druge stvari, nego je ona mislila; in je poslušal pazljivo samo, ker je tako polagoma izvedel vse, kar ga je zdaj bolj in bolj zanimalo. Namreč, da Močnik, to je posestnik lepe gostilne nad cesto, kamor so ga bili prej povabili, desetkrat več potoči nego Šilarica, ki mu je radi tega nevoščljiva; a da zatij najbrže desetkrat več potoči, ker ima desetkrat boljšo pijačo; da,se pri Šilarici zbirajo najbrže le kaki žganjarčki, gor k Močniku pa zahajajo vsi drugi vaščani in farani; da i-ma Močnik tudi veliko trgovino, največjo v župniji in da je sploh najbogatejši človek da- Vse to je Martin spoznal posebno tudi še iz njenega pripovedovanja o dolgi pravdi, ki jo je imela z Močnikom. Tako se večkrat zgodi, da hoče kdo pred drugim očrniti svojega zoprnika, pa se mu ravno narobe obrne, ne da samo poslušalec, ki je presoden mož, ne zagleda onega v črni barvi, nego spozna vse pogaeške tega, ki mu o njem pripoveduje in vidi, daje imel oni prav in ne ta ali kvečjemu vsaj nekoliko. Prav iz tega dolgega Šilaričnega govorjenja prot; Močniku je Martin sprevidel, da mora biti starka še bolj skopa ih stiskava kakor jo je že sam spoznal. Seveda ne bo hodil nihče pit te žvirce, ki jo starka prodaja za vino, pijančke, ki zahajajo k njej, je Močnik najbrže že ven vrgel. V teku pogovora je Martin starko še povpraševal, zakaj se sama toliko upira, ko ni več tako mlada; ali nima kakega svojega človeka, ki bi ji malo pomagal? ^4” Uj, je starka zastokala, da ni nič ne s posli ne s svojci. Da je imela, da, hčer svoje sestre nekaj časa pri sebi — druge žlahte tako nima — ali je deklina pojedla, kar je videla in se ves dan samo lišpala. Kam pa bi človek prišel, ako bi hotel ves svet rediti? Prav začudil se je, ko mu je starka pod večer prinesla sama od sebe košček suhega sira in mu odrezala kruha. To sem se ji moral pa res prikupiti, si je zadovoljno mislil. Čakaj, čakaj, midva se že še pomeniva! Zvečer se je nabralo ljudi, da je bila izba polna. Pa še zunaj pred okni so stali. Martin je godel, vmes je šale zbijal. Piti bi bil imel, kolikor bi hotel, da se ni tako branil. Ši-larič; pa je od dela pot kapal s trde brade. A že, je godec skočil kakor zajec na-noge, brzo in spretno natočil, spet sedel, zaigral, povedal kako vmes, pa je od govorjenja in smeha bučalo v nizki sobi kakor v panju. Da niso bili ljudje trudni od dela, bi ne bilo kmalu konca nocoj. Tako pa so se zadnji razšli še pred deseto uro; in tudi Šilarica in Martin sta se odpravila spat. Starka je vzela luč in je pomignila godcu, naj gre za njo. Odpravila se je po škripajočih lesenih stopnicah pod streho— hiša je imela samo pritličje in podstrešje— in tam je odprla vrata v nizko čumnato, kjer je stala ozka postelja. “Saj sem mislil, da me vrže-te na kako seno ali slamo,” se je začudil Martin. “I, kaj bi hodili na slamo, ko je tu prostora,” ’je zagodrnjala; in celo luč mu je pustila, ko je odšla. Martin je zadovoljno pokimal za njo in se je spravil naglo spat. Premišljeval je še nekoliko časa in potem je že napol v spanju zamrmral: “Če pojde, pojde, drugače bo pa tudi prav. Ali poizkusiti se že izplača.” (Dalje prihodnjič) DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Doile preko Trsta) (Nadaljevanje s 1. strani.) li smo tudi, kako je bilo dogovorjeno, da preneso čudodelno podobo 7. junija v Solkan in po končanem misijonu 1. junija z vso slovesnostjo na sveto Goro. V noči od 6. na 7. junij pa je bila podoba ukradena iz goriške stolnice. Očividno je bilo, da to ni navadna cerkvena tatvina. Roparji so pustili ves nakit; odnesli so samo podobo. Zato je jasno, da so jo odnesli samo radi tega, da ne bi bila prenešena na sveto Goro. Slovenci so bili nad tatvino upravičeno razbrujeni. Goriški nadškof je zagrozil onim, ki so podobo odnesli s cerkvenimi kaznimi, če je ne vrnejo do 6. avgusta. Kljub vsemu temu do danes, ko to pišem, podoba še ni vrnjena. V AJDOVŠČINI SO ZAPRLI partizani trgovca Zdravka Repiča. Včasih je bil njih prijatelj. Očitajo mu, da je skrival razno blago. No, komunisti ga bodo rešili sedaj vseh posvetnih skrbi za blago. VELIKA RAZKRITJA. — Jugosovanski komunisti bodo morali zapustiti Koper in okolico, ker pripade svobodni tržaški državici. Predno odidejo se znašajo še nad vsakim, ki ne trobi v njihov rog. Pisali smo že, kako imajo na piki laške benediktince v Sičolah. Tam je majhen benediktinski samostan. V tem so, kot poročajo komunistični listi, napravili spet preiskavo in našli nekaj vina, žganja, moke in je rečeno, da je bilo vse to skrito, torej skrivanje blaga. Drugo poročilo pa pravi da so našli tudi fašistično literaturo in radio aparate. To bi pomenilo po partizansko, da je tistih par menihov hotelo prekucniti Tita. Naj so že našli malo boljše ali malo slabše žganje, malo boljše radijske aparate ali malo slabše, eno sledi iz tega, da je v komunistični državi vse sumljivo, če ješ in piješ in če poslušaš radio. ENOTNA KOMUNISTIČNA STRANKA V TRSTU. — 3. septembra so zaključili tržaški komunisti svoja zborovanja in razglasili, da je za novo tržaško državico ustanovljena ena enotna komunistična stranka. Slovenci in Lahi bodo tesno sodelovali v eni stranki, “da se ustvari,” kot sami pravijo, “iz Samostojne tržaške države oporišče za obrambo Titove Jugoslavije in demokratičnih sil Italije.” — Sami torej v naprej povedo, da se bodo vtikali v jugoslovanske in italijanske razmere. S tem so povedali, da je komunistična stranka v resnici ena za ves svet, odvisna od Moskve. ADAMIČEVO KNJIGO — “Obed v Beli hiši” je začel prinašati v prevodu “Primorski Dnevnik,” glavno glasilo komunistov na Primorskem, Tako je to komunistično glasilo vsem Slovencem povedalo, da je Adamič zvest sopotnik komunizma. Previdno bo seveda list izpustil tiste stvari radi, katerih je Adamiča pogra- žvepla. Da se poročilo lepše sliši, bil za predolgi jezik Churchill. JOHN ZIILKH INSURANCE AGENCY FRANCES ZULICH, «*ent Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo. IVanhoe 4221 18115 NEFF ROAD Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bonde in znamke. MALI OGLASI HIŠA NA SARANAC Coliinwoodska okolica Hiša za 1 družino, 6 sobyklet pod vso hišo, furnez, garaža, veliko dvorišče; cena $6500; takoj samo $200, ostalo kot najemnina. PORATH REALTY \ Mr. Mack RA 5777 GL 3514 (Oct. 7,9,10) MAKI Poceni naprodaj Naprodaj so vinski sodi vinske posode. Zglasite se po 4 uri popoldne na 6211 Carl Ave. Sgt. Walter F. Johnson iz Camben, Tem., ki je z U. S. okupacijskimi četami v Italiji, se je dal slikat s poševno stoječim stolpom” v ozadju v mestu Piša, Mija. Slavna ozadje morda v bodoče ne bo tako slikovit, ker lelajo še m načrtih, da bi stolp postavili v pravilno stojo. Boste pili skodelico ta|a! Od kje prav za prav dobivamo čaj, kako ga pridelujejo in kako ga pripravi j apo razni narodi in plemena? Prvotno so pridobivali največ čaja na ozemljih Kitajske, danes sta poleg teh otok Ceylon in Indija glavni pridobiva-lišči čaja. Medtem ko s« v Indiji in na Ceylonu poslužujejo za glavna dela strojev, so na Kitajskem obdržali še stari način obiranja z roko. Žene in otroci obirajo zgornje lističe čajne sadike in jih polagajo v bambusove košarice, ki jih imajo obešene' na ramenih. Da bi obiračem nekoliko olajšali težavno delo, pustijo zrasti čajne grmiče le poldrugi meter visoko. Cvetoče čajno polje je nekaj nepopisno lepega. Beli in svet-lordeči cvetovi spreminjajo polje v velikansko cvetlično gredo in opajajo vso okolico s svojim vonjem. Toda čajnih lističev se ne sme obirati že prvo leto po na-sajenju čajnih rastlin; šele ko so sadike stare tri leta, se lahko prične z obiranjem. V hladnejših krajih lahko potem obi-lajo vsak četrti mesec, medtem ko je v toplejših področjih, kakor n. pr. v Indiji možno obirati že po tritedenskem presledku. Kakor se pogosto napačno smatra, ne izhajata zeleni in črni čaj od dveh različnih rastlin, temveč povzroča razliko v barvi le predelovanje lističev po obiranju. Za črni čaj pustijo lističe tako dolgo na lesah ležati, da so suhi in voljni. Preden jih dajo po kvašen ju v veliko peč sušiti, opravijo lističi proces vrenja. Pri zelenem čaju pa je proces sušenja in vrenja popolnoma izpuščen. Obrane čajne lističe enostavno po-suše v velikih pečeh in tako o-stanejo šaaalesJ-.Kakor vidimo ne zavisi barva čaja od gotove sadike in tudi kakovost čaja zavisi prav tako predvsem od predelave, čeprav se lahko držimo pravila, da je čaj iz višje ležečih pokrajin okusnejši kakor iz njžje' ležečih plantaž. Kar se tiče pripravljanja čaja, je skoraj nemogoče verjeti, s kakšnimi doaatki skušajo razni narodi in plemena zboljšati svojo skodelico čaja. Pri nas kakor tudi v drugih evropskih In vendar pripravljajo vaščani v Turkestanu svoj “čaj” na ta način, da kuhajo zelen indijski čaj tako, da nastane čisto temen, nato pridajo soli in ovčje masti, včasih tudi nekaj narezanega kruha in vse skupaj jedo kot poobedek. Budistični pridigarji, ki popijejo dnevno do 70 skodelic čaja, pripravljajo čaj na tak način, da bi pri naših gospodinjah gotovo vzbudil gnus, če bi ga poznale. Tibetanci ljubijo prav tako kot mongolska plemena čaj, ki je stisnjen v obliko opeke. Takšna kocka čaja sestoji iz čajnih lističev, majhnih vejic in čajnega prahu. Ko hočejo pripraviti “čaj,” tedaj odlomijo košček in ga polože v kotel z mrzlo vodo. Nato pridajo pest sode 'ali lesnega pepela in pustijo vse skupaj kuhati nekaj ur. Potem precede vse skupaj skoži gosto platno v sodček, da se vse dobro zmeša. Končno natočijo prstene skodelice s tem čajem in to u-živajo. Ruski način, dodajati čaju limonov sok ali samo lupinico, je tudi pri nas udomačen. V Angliji, kjer morda popijejo največičaja izmed yseh držav v Evropi, je tak čaj nepoznan. Saj pije 90 do 100 odstotkov Angležev čaj izključno samo z mlekom in sladkorjem, razen onih dam, kj se boje za vitko linijo. Te uživajo čaj brez dodatkov. 1 Na Japonskem in v raznih predelih Kitajske navadno čaj najprej zdrobe in ga poparijo. Navadno pijejo čaj kar tako, le ponekod ga precede. V Perziji zopet pustijo čaj tako dolgo kuhati, da je črn, nato mu dodajo dišavnih klinčkov, janeža in sladkorja. S kakšnimi skromnimi sredstvi pa pri nas pripravljajo o-kusen čaj, bi vam lahko povedal gozdar, kamnolomec, lovec in planinar. Mnogokrat v življenju je morda že napravil iz dračja ogenj, pristavil kar v . kakšni aluminijasti posodi ali celo v konzervni škatlji studenčnice, vrgel vanjo nekaj čajnih lističev, odlil, dodal sladkorja in morda še žganja in okrepčil-na pijača je bila gotova. Ali pa naše gospodinje! Čim vstopi gost v hišo, že prasketa v štedilniku in mimogrede postavi med pogovorom vonjajoč čaj na mizo, ki je okusen tudi brez vseh dodatkov, le sladek naj bo. Toda, če boste vprašali An- DELO DOBIJO Službo dobijo V službo se sprejme zakonski par, ki bi čistil gledišče. Morata biti zanesljiva in morata znati kuriti avtomatični stoker. Plača je $50 na teden. Zglasite se po 6 zvečer v Yale Theatre St. Clair in E. 82 St. (g) Moški in ženske za delo Potrebujemo osebe za finiša-nje lesa. Predznanje ni potrebno. Plača od ure in plača od kosa. Zglasite se v F. Zimmerman Co. 2040 West 110. St. ženske za čiščenje Stalno delo podnevi Plača Zglasite se v Employment Office 7. nadstropje THE MAY CO. (197) Lepa služba Sprejme se dekleta za delo v uradu; predznanje ni potrebno; 5 dni v tednu. Plača. The Red Rock Bottling Co. 1361 E. 55. St. (199) MALI OGLASI Soba se odda Odda se opremljena soba mlademu poštenemu dekletu. Vprašajte na 1245 Norwood Rd. -(196) Hiša naprodaj Naprodaj je hiša za 2 družini, 6 sob vsaka. Se lahko takoj vselite. Vprašajte na 4501 St. Clair Ave. telefon EN 1716. deželah je v navadi kot dodatek g]eža, Tibetanca, Perzijca, Ja čaju sladkor, rum, žganje, vino, limona, mleko itd. Narodi drugih kontinentov pa se poslužujejo celo soli, ovčje masti, dišavnih klinčkov, janeža in na koncu koncev celo sode in lesnega pepela. T.oda posamezna plemena ne pijejo samo čajnega odcedka, temveč uživajo tudi čajne lističe. Neverjetno, boste dejali. ponča itd., zakaj pripravlja je $17,000. Pokličite čaj ravno na tak način, vam bo gotovo zatrjeval, da je to edino pravilen način, da zadobi čaj pravo aromo. In nikar ga ne skušajte prepričevati, da je čaj skuhan po vašem načinu mnogo okusnejši. Ne bo vam verjel nikdar. - r ' ! ■IHH iiwu VITAMIN capsules your buy word rittirr r* < i* 4* laqr CowbIbM **» M ta* **r T-****? i 4 toajtffey. Wi CONVlNtHCl. v, w »6 W** **■ * Vta* e*«**- Mim uknatoub. mc. Preša naprodaj Naprodaj je mala preša za grozdje. Pokličite HE 6512. (198) Avto naprodaj Chevrolet izdelka, leta 1939. Vprašajte na 4017 St. Clair Ave. • h®7) & Pojdite za drugimi k ACME HARDWARE APPLIANCE 7002 St. Clair Ave. EN 3880 Ekspertna radijska postrežba Dopeljemo na dom Posestvo naprodaj Naprodaj je na St. Clair Ave. blizu 74. ceste posestvo, katerega poseduje lastnik več kot 25 let; vse v izvrstnem stanju. Poslopje je 34x44 čevljev s kletjo; zelo pripaven prostor za mesnico, gostilno ali prodajalno z mehko pijačo. Zraven je hiša 'B sob „s posebno kletjo. Nanovo barvano. Novi lastnik lahko živi v hiši in odda trgovski prostor. Vsako poslopje zase. Cena MALI OGLASI Pohištvo naprodaj Naprodaj je Buffet in miza za jedilno sobo. Vprašajte na 6511 Metta Ave. Išče stanovanje Poslovodja, žena in hčer, ki je višji šoli, nujno potrebujejo hišo ali apartment z 2 spalnica Bi oskrboval hišo. Pokličite Mr. Martin pri Snyder Electric Co. LA 3411. (x) Pozor, čikažani! Proda se po zmerni ceni 2 hiši na eni loti; spredaj je urejeno za trgovino in tudi stanovanje; parna gorkota; zadej je pa hiša z dvema stanovanjema. Vse v dobrem stanju. Slovenec ima prednost, da kupi. Za podrobnosti se obrnite na lastnika Frank Bas-kovec, 1916 W. Cermak Rd., Chicago 8, 111. (197) * Soba se odda Odda se opremljena soba za moškega. Naj se zglasi na 1070 E. 61. St. spodaj. Mr. R. Polak Fraser Realty Co. 910 Guardian Bldg. CHerry 6213. (99) se bo vršila v novembru. Palača, ki nam jo kaže