DEU

Л r


ZliLJENJE
glasilo delovne shupnosti tovarne obutve Alpizia, živi
LETNIK 19
ŠTEVILKA 5
2iri,maj 1980
TITO ni umrl,
TITO je naše ŽIVLJENJE, ŽIVLJENJE pa ne more umreti
TITO
—	»Resnica je takšna, da je Tito odšel od nas, toda v vseh nas &ivi zavest, da smo tesno skupaj v neki eri, v nekem času, v nekem obdobju in da smo bili v njem prisotni.« (Pepca Kardelj)
—	»Znal je prebuditi in usmeriti energijo milijonov ljudi, da so delali čudeže.« (Vidoje Zarko-vič)
—	»Premalo je reči — Tito je človek epobe, kajti Tito je človek za vse večne čase. Premalo je reči — Tito je naft, jugoslovanski, kajti Tito je človek vsega naprednega sveta.« (Nikola Kmezić)
—	Beseda Tito je vse: ljubezen do svobode, zaupanje v človeka, zmaga, vera v lastne moči in boj, ki traja in bo trajal« (Brano Miljus)
—	»Nas in svet je zapustil človek, ki ga vsi poznajo, cenijo, spoštujejo in ga imajo radi. Odšel je človek, ki je bil večno mlad, sodoben in ki so ga razumele vse generacije. Človek, pri katerem tudi nasprotniki napredka niso mogli najti napake « (Todo Kurtović)
—	»Po Titovi smrti smo sicer postali revnejši, toda zakladnica velikih dosežkov dvajsetega stoletja je postala bogatejša, saj je dobila nov dragulj — Titovo delo « (Ante Budimir)
dogovarjamo se - dogovorili smo se
TOZD Obutev Žiri
Delovna skupnost skupnih služb
20. redna seja komisije za delovna razmerja TOZD Obutev 2iri je bila dne 25. 4. 1980.
Kotnisija za delovna razmerja je obravnavala prošnje za sprejem v delovno razmerje in odohrila sprejem delavcev, ki so končali Šolanje r.a %iri ter prinesli pozitivno zdravniško spričevalo. Ugodno je rešila tudi 2 prošnji za spre-
jem v delovno razmerje v obratu ROVTR, komisija pa ni ustregla 3 prošnjam za sprejem v delovno razmerje, ker ni več potreb po dodatnih delavcih. Jožefi Kune se izda odločba o OD in razporeditvi po 7. skupini, kot ji pripada po 17. členu Pravilnika. Komisija je obravnavala dve izjavi za prenehanje dela in jih rešila ugodno.
TOZD Plastika
16. redna seja Komisije za delovna razmerja za TOZD Plastika Žiri je bila dne 28. 4. 1980.
Komisija za delovna razmerja je obravnavala 4 prošnje za sprejem v delovno razmerje. :l rešila ugodno, s tem da bo uspešno tudi .4-mesečno poskusno delo. ena prošnja pa ni bila rešena v korist prosilca. Komisija pot rdi prerazporeditev delavcev v Plastiki Miran Ušeničtiik se razporedi za opravljanje nalog »samostojno brizganje manšet«, IgorStucin se (azporedi na delovne naloge »kontrola peta in napetnikov«. Marjan Trček in Kasim H ure-
mović se razporedita za opravljanje nalog »izvlačenje izdelkov iz penjenega polilirelana II —III«. Poskusno delo tovariša Miroslava Pivka in Branka Jerama, je bilo dobro ocenjeno. zato komisija sprejme sklep, da se sprejmeta v redno delovno razmerje za nedoločen čas. Komisija reSi pozitivno tudi dve odpovedi delovnega razmerja. Pod točko razno komisija obravnava izredne dopuste in odobri Kemalu Hus-kiču dne 8.4.1980 izredni neplačani dopust, Vinku Kopaču pa dne 21.3.1980 izredni plačani dopust zaradi udeležbe na sindikalnem seminarju.
21. redna seja komisije za delovna razmerja Delovne skupnosti skupnih služb je bila 30.4. 1980.
Komisija za delovna razmerja je obravnavala zasedbo prostih del in nalog točenje brezalkoholnih pijač, ker odhaja Francka KoSir v pokoj, zato sprejme sklep, da se ta dela objavijo na zavodu za zaposlovanje v Skofji Loki kot prosta. Prane Mlinar, 4165. se po prihodu iz JLA razporedi na naloge — planiranje in analize v finančno računovodskem sektorju. V razpravi o
TOZD Prodaja
24. redna seja komisije za delovna razmerja TOZD Prodaja Ziri je bila dne 29. 4. 1980
Na seji so bile najprej obravnavane prošnje za sprejem v delovno razmerje in sprejeti naslednji sklepi. V prodajalni Zagreb IV se sprejme v redno delovno razmerje ena prodajalka za določen čas 3 mesece. V prodajalni Zagreb II ni nastopila dela predlagana kandidatka, zato komisija sprejme sklep, da se v delovno razmerje sprejme nova delavka, s pogojem poskusnega dela 2 meseca. Zaradi težav s kadri v prodajalni Bjelovar — porodniški dopust, odhod v JLA, se odobri premestitev Petra Kolesariča, iz prodajalne Zagreb IV, v prodajalno Bjelovar.
V	prodajalni Jesenice je bilo zaposlenih premalo prodajalcev, zato se sprejme v redno delovno razmerje ena prodajalka za nedoločen čas, s pogojem poskusnega dela 3 mesece.
V	prodajalni Subotica je bila sprejeta ena prodajalka za določen čas, ker je le ta prenehala z delom, se sprejme v
delovno razmerje za določen čas nova prodajalka. Zaradi pomanjkanja delavcev st* v prodajalni Travnik sprejme v redno delovno razmerje za določen čas ena prodajalka. V prodajalni Celje se problem pomanjkanja delavcev, ki je nastal zaradi odhoda 4 delavk na porodniški dopust, reši tako, da komisija sprejme sklep, da se Dragica Gaberšek, ki je bila sprejeta na delo za določen čas, sprejme v delovno razmerje za nedoločen čas, v delovno razmerje za nedoločen čas pa se po končanem šolanju sprejme tudi učenka 3. letnika trgovske šole. Na predlog kolektiva prodajalne Ljubljana IV komisija potrdi prerazporeditve v višje skupine naslednjim delavcem: Marjeta Koc-jančič se razporedi za opravljanje nalog »prodaja obutve II«, Milka Tomažin, Anica Papež in Dominika Bilič se razporedijo za opravljanje nalog »prodaja obutve III«. Komisija odobri Anici Luznar, ki obiskuje dopisno administrativno šolo izredni neplačani dopust za dneve, ko opravlja izpite.
prenehanju delovnega razmerja sprejme komisija naslednji sklep: tovariš Martin KOPAČ, direktor delovne organizacije, preneha z delovnim razmerjem dne 30.4.1980 na podlagi sporazumne odpovedi delovnega razmerja, s tem da je dolžan povrniti obveznosti do delovne organizacije po sklepu Komisije za delitev sredstev sklada skupne porabe. Komisija je tudi sklenila, da se Antonu Kolencu odobri dne 16.4.1980 izredni plačani dopust zaradi udeležbe na razpravi na Sodišču združenega dela v Kranju.
S seje novega delavskega sveta delovne organizacije
Delo sindikata
na Colu
Do sedaj smo imeli na Colu le sindikalno skupino. Letos pa smo organizirali osnovno organizacijo sindikata, saj upamo, da bomo s tem, ko bo nova hala na Colu, postali TOZD in bomo imeli svoje samoupravne organe, v katerih bodo delavci enakopravno odločali.
Sindikat naj bi pripomogel k temu, da TOZD tudi dejansko zaživi z vsemi svojimi funkcijami, pravicami in dolžnostmi.
Osnovna organizacija zveze sindikatov sodeluje pri spejemanju samoupravnih sporazumov in dogovorov, ki dopolnjujejo sistem delitve po delu. Prizadeva si, da preko delegatov v delavskem svetu oblikuje sta-
liSća in usklajuje delo delegatov.
Do sedaj smo preko sindikalne organizacije že določili kandidate za delegate v delavskem svetu DO in izvedli kandidacijski postopek.
Velik pomen imajo samoupravne delovne skupine, katere vodja je hkrati delegat v delavskem svetu. To je predvsem pomembno zaradi obveščanja delavcev in zastopanja njihovih interesov.
Pogosto smo Se vsi premalo zainteresirani za reševanje problemov, ki se pojavljajo, včasih pa smo za tako delo tudi premalo idej-nopolitično usposobljeni.
Magda Kožman
dogovarjamo se - dogovorili smo se
Večji poudarel( kvaliteti
s prvim majem je prevzel dolžnosti individualnega poslovodnega organa — direktorja DO Tomaž Košir.
Tomaž Košir je bil rojen 12. novembra 1951. Po končani osnovni šoli je z odliko končal ekonomsko srednjo šolo. Kasneje je študiral na ekonomski fakulteti v Ljubljani in bil med najboljšimi študenti.
. 1- avgusta 1973 se je zaposlil v Alpini kot pripravnik. Se isto leto, 12. decembra 1973, je diplomiral. Pripravnik je bil do maja 1974, ko je postal ekonomski analitik. Slabo leto zatem, aprila 1975, je postal vodja oddelka za raziskavo tržišča, jeseni leta 1976 pa šef marketing sektorja, ^vgusta leta 1977 je prevzel dolžnosti vodje TOZD Prodaja, ki jih je opravljal do konca aprila letos, ko je postal direktor delovne organizacije.
Vmes je odslužil tudi vojaški rok (od avgusta 1978 do konca julija 1979).
Študira tudi na tretji stopnji ekonomske fakultete.
Pogovarjali smo se z njim
1.	Kako ocenjujete trenutno stanje v Alpini?
Pri oceni stanja moramo nujno upoštevati:
1)	izhodiščni položaj, ki nam ga daje zaključni račun ■n ki je slabši kot prejšnja leta
Poslovanje v prvem trome-*Gčju. za nas manj pomembnem, pa je bilo kar normalno,
2)	stabilizacijsko leto in le-to uravnavanja plačilne hilan-ce. To pa za Alpino pomeni omejitev kreditiranja s strani bank (tako za obratna sredstva kot za investicije) ter težave pri uvozu.
H	zima v čezmorskih
deželah, posledica katere so le-^"^.^anjša naročila od predvi-
2.	Kaj pa sam program Alpine — ali vemo, kam in kako naprej?
Menim, da se je v zadnjem ondobju program Alpine neka-K" izkristaliziral.
Vsi se dobro zavedamo, ka-'Pre omejitvene dejavnike mo-upoštevati; vemo, da bo v Zireh primanjkovalo delav-'^ev in drugo, poznamo položaj v čevljarski industriji, ki je nizko akumulativna panoga.
Prišli smo do zaključka, J*® je ekstenzivno širjenje iPo količini in obsegu) omejeno, zato pa bo nujno in-^nzivno delovanje. To je, izboljšamo tehnologijo jn organizacijo. Večji pou-aarek bo potrebno zlasti aati kvaliteti in v tem smi-tudi delno dopolniti plan. Vse to seveda brez šir-zaposlovanja. Edina K J™® pri zaposlovanju pa Oodo naši dislocirani obra-ki dopolnjujejo vrzeli v pomanjkanju zgornjih de-'ov obutve.
~A
vati s tehnološkim razvojem in najti izdelavo, ki bo cenejša od sedanje. V načrtu pa je .še izdelava trim copat.
V TOZD Plastika bo v bodoče velik poudarek dan orodjarni. Kar pa zadeva PU podplate je vprašanje še odprto. Za-
{' ф ф ф ф ф ф ф ф ф ф ф ф ф ф ф ф
5
'J
i I
Kvaliteti bomo morali posvetiti več pozornosti
Naj se ustavim nekoliko pri samem programu. Ugotovimo lahko;
1) lahki program je bil že
pred leti specializiran. Proizvodne zmogljivosti približno odgovarjajo zmogljivostim na-5e maloprodajne mreže in v teh mejah naj bi ostali.
2) športni program: prednost v razvoju bomo dali smučarskim čevljem. Pri njih naj bi obdržali približno dosedanji izvoz, medtem ko računamo na povečanje količine za domače tržiAče.
Tekaški čevlji so poleg smučarskih najpomembnejši izvozni artikel in na tem področju kar precej pomenimo, Se posebej v ZDA. Torej bomo tudi pri tekaSkih čevljih nujno morali spremljati in skrbeti za nadaljni razvoj. Izdelovali bomo Se obutev za po smučanju (apreski). Ker pa ima vsa ta obutev sezonski značaj, bo potrebno imeti Se dodatni program. Izdelovali naj bi delavske in planinske čev-
enkrat delamo s polnimi kapacitetami, problem je pa v tem, ker dobivamo ves material iz uvoza, izdelke pa v glavnem prodajamo doma.
Granulati, zaklopke, komponente za PU podplate so glavni materiali, ki jih moramo uvažati, izgledi, da bi se to izdelovalo doma, pa so slabi.
3. Kako pa naj bi vse te načrte uresničili?
Na organizacijsko-kadrov-skem področju bo potrebno zagotoviti sistem dela. ki bo omogočal čimvečjo možno vključitev znanja in sposobno-
Finančno gledano pa bi se pri uresničevanju začrtanega programa morali zavedati, da je »klasična Suštarija«, nizko akumulativna, zato bo nujna usmeritev v bolj akumulativne oblike in dejavnosti. Pri vsem tem pa smo seveda v mnogo-čem odvisni od splo.Sne stabilizacijske situacije.
Narediti moramo vse, da bi opravili pomanjkljivosti, ki nam jemljejo dohodek.
Večji poudarek bomo dali kvaliteti in to v smeri zmanjšanja tako proizvodnega kot tudi tehnološkega škarta, ki je često previsok.
4. Kaj pa zaloge?
Zaloge so trenutno ogromne in nromijo našo finančno sposobnost. En del zalog izhaja iz sezonskega značaja programa, ki ga izvajamo. Se vedno pa ostaja drugi del, kjer bo s temeljito analizo stanja potrebno najti pravilne reSitve.
Seveda bo potrebno še marsikaj napraviti v smeri samoupravne organiziranosti, kjer naj bi se še posebno vključevale družbenopolitične organizacije kot pomemben dejavnik v družbenem razvoju odnosov v širšem smislu.
Razumljivo je, da je v naslednjem obdobju čas za reševanje tudi drugih žgočih vprašanj, zlasti v pogledu družbenega in osebnega standarda. To sfero bo treba razvijati, saj vpliva tudi na usj)e.5nost dela v sami delovni organizaciji.
Tudi na življenski standard delavcev ne smemo pozabiti
Ije, kjer bo tudi treba nadalje- mo.
sti ljudi, ki tu že delajo. Po drugi strani pa se moramo dobro zavedati, da je prihodnost na mladih in zato bo tudi potrebno poskrbeti, da bodo novi kadri optimalno vključeni v delovni proces. To Se posebej velja za Štipendiste, za katere naj bi se točno vedelo, na katerem področju dela računamo nanje in kaj od njih pričakuje-
To je torej nekaj osnovnih misli, osnovnih usmeritev novega direktorja DO Alpina, ki se tudi vklapljajo v srednjeročni plan družbe-no-ekonomskega razvoja naše delovne organizacije. Uresničitev tako zastavljenih ciljev pa bo odvisna prav od vsakega izmed nas.
Uredništvo
Kako ustvarjamo
Naše delo - porok stabilnosti
Za nami 8o prvi 3 meseci leta 1980 in 8 tem tudi pregled in ocena dela in poslovanja v tem obdobju. Samo po sebi se nam poraja vprašanje, kaj smo oziroma nismo uspeli v tem obdobju in kaj nas čaka v naslednjih mesecih letošnjega leta, leta za katerega bo značilna bitka za stabilizacijo in korenite spremembe na področju deviznega poslovanja in investicijskih možnosti
Ce poskiiSamo odgovoriti na vpraSiinje, kaj smo usju'li v prvih ;! mesecih in kakSne re/.ultale smo na nivoju delovne organi/a C i je kot celote do-segli. potem ne hom imel težav. Finančni rezultati namreč kažejo, da je bilo delo uspešno in da smo uspeli lanskoletni zastoj popraviti v pozitivno smer ol) približno 10'V večji produktivnosti glede na enako obdobje lanskega leta (zanemarili smo strukturo proizvochije) smo iztržili '135 milijonov novih din. kar pomeni IS'V več in tako v vseh TOZn presegli količinski plan proizvodnje oh približno enakem Številu zaposlenih, tako da je celotni kolektiv oh koncu marca Štel	zaposlenih, in
sicer:
TOZI) Obutev 7.iri	810
TOŽI) Obutev
Gorenja vas	170
TOZl) Plastika	129
rOZl) Prodaja	;W.)
DSSS	241
Kako smo uspeli prodati naSe izdelke v tem obdobju? Preko MPM je bilo prodano
IK f več oziroma 257.(XX) parov in s tem smo iztržili 116 milijonov NI), kar predstavlja .49 'V večjo realizacijo kot lani v tem času.
Angro prodaja obutve je bila v prvih .4 mesecih letošnjega leta zaradi pomanjkanja kapacitet manjša za 33 f in smo za 24.(XK) parov iztržili 14 milijonov NI), kar predstavlja 22 ^ manj kot lani, medtem ko smo plastičnih izdelkov prodali za 31 ? več in iztržili 21,6 milijonov NI).
Izvoz je hil zaradi dinamike vzhodnega izvoza v prvih 3 mesecih glede na letni plan izvoza simboličen. Izvozili smo le 5.893 parov, kar je vrednostno predstavljalo 3.073.000 NI) in je bil bistveno manjši (indeks 33) kot leta 1979. Vendar pa je bila taka dinamika pričakovana glede na letošnjo strukturo in posebnost izvoza.
Kaj kažejo podatki na področju nabave in zalog?
V tem obdobju smo vrednostno nabavili za 203 milijonov ND surovin in opreme, kar predstavlja v primerjavi z doseženo realizacijo 213, ozi-
Problemi prvega četrtletja v TOZD Obutev Žiri
2e na začetku poHlovnega leta, ko se je začelo obdobje »tabilizacije in novih zunanjetrgovinskih predpisov, je bilo jasno, da bo problemov v letošnjem letu več in s tem tudi slabši poslovni rezultat.
Od nas vseh pa je odvisno, kako bomo vse to prebrodili, da bo končni rezultat čim boljši.
Ce si ogledamo rezultate prvega obračunskega obdobja, lahko ugotovimo, da je rezultat zadovoljiv, toda cena za dosego tega je prevelika.
Že tako majhne serije smo morali večkrat drobiti zaradi pomanjkanja osnovnega materiala in sestavnih delov z domačega in tujega tržišča. Posledica tega pa je veliko premeščanje delavcev, s tem pa ustvarjanje precejšnjega nezadovoljstva v proizvodnih oddelkih.
Prav gotovo je slaba zima v Ameriki tista, ki se odraža v letošnjem poslovanju in v končni meri tudi v rezultatu.
Večji poudarek bomo morali dati kvaliteti in se začeti stabilizacijsko obnašati, kar je edino zagotovilo za dober rezultat in materialno osnovo za nadaljnje poslovanje.
Prav gotovo bomo morali dati več poudarka našemu proizvodnemu programu, ker moramo pri sedanji zasnovi držati prevelike količine končnih iz delkov na zalogi. S tem imamo vezana ogromna obratna sredstva, za katere plačujemo veliko obrestno stopnjo ter si tako zmanjšujemo možnosti za dober poslovni rezultat.
Jaka BOGATAJ
roma vrednostno .54 4 več kot v istem obdobju leta 1979. Ob istočasnem upoštevanju zalog na nivoju delovne organizacije oh koncu prvega tromesečja. ko so le te znašale 495 milijonov NI) ali približno 50 Tf več kot dosežena realizacija, je prav, da se nad tem resno zamislimo in preanaliziramo nujnost tako visoko angažiranih obratnih sredstvih.
Ce izhajamo iz srednjeročne proizvodnje usmeritve DO. to je športno-zimska obutev, potem 110 milijonov zalog gotovih izdelkov v skladišču gotovih izdelkov ni zaskrbljujoč.
Podatek o višini nedokončane proizvodnje 39 milijonov ND pa menim, da kaže na П".--usklajenost med planom proizvodnje in nabavo, kar v neposredni proizvodnji povzroča manjšo produktivnost in tako posredno znižuje finančni izkupiček.
Posebno pozornost pa bi bilo potrebno posvetiti zalogam surovin in materiala, ki
predstavljajo dobrih 20 ? zalog oziroma vežejo vrednostno 101 milijon ND. kar pomeni zalogo za vef kot 2 mesečno proizvodnjo.
Ravno tako bi kljub ugodnim tendencam in trendu zalog v MPM temu problemu kazalo posvetiti dodatno skrb.
Kaj pa OD?
Menim, da velja opozoriti da smo na tem področju v letošnjem letu uokvirjeni v reso-lucijska in zakonska določila, ki določajo počasnejšo rast le-teh v primerjavi z dohodkom. V obdobju prvih .3 mesecev leta 1980 smo to zahtevo izpolnili. Pri povprečnem OD 7.4И) ND. kar predstavlja 261? več kot v lanskih prvih 3 mesecih, v DO porabili .52 milijonov ND. To pa pomeni, da se je nivo povprečnih OD v prvih 3 mesecih povečal za 8? v primerjavi z lanskoletnim celoletnim povprečjem.
POPREČNI OD na zaposlenega po tozdih za RKDNO DRLO v I.TROMKRKC.IH 1980.
TOZD	1980	1979	INDKKS
Obutev Ziri	fi.784.9fi	5.521.88	123
Obutev Gorenja vas	e.399.12	5.216.12	123
Plastika	7.554.82	5.925.92	127
Prodaja	8.686.80	6,499.22	133
DSSS	8.177.26	6.348.16	129
Skupa j no	7.416.50	5.862.95	126
Uspehe v prvem četrtletju so obravnavala tudi vodstva družbenopolitičnih organizacij
Primerjava s konkurenco kaže, da je povprečni OD v Alpini največji, na kar v določeni meri vpliva situacija v TOZD Prodaja MPM, koder bodo korekture nujne.
Ob koncu je prav, da si bežno osvežimo, koliko smo z našim delom in odločitvami uspeli ustvariti akumulacijo.
Od 91 milijonov ND DOHODKA kar predstavlja 40 f več kot leta 1979 smo za pogodbene obveznosti (xlSteli 7 miljonov ND ali 111 več, tako da je ostalo ČISTEGA DO-
HODKA 68.3 milijone ND. To pa predstavlja 47 ? povečanje v primerjavi z enakim obdobjem predhodnega leta. In kako smo razdelili CISTI DOHODEK?
Za OD 52.3 milijone ND; za skupno porabo 6.3 milijone ND, tako da nam je za akumulacijo ostalo 9.6 milijonov ND, kar pomeni več kot 2x povečanje v primerjavi z letom 1979. '
In kaj nas čaka?
•Janez Bohinc
Kako ustvarjamo
Problematika TGZD Plastika v 1. četrtletju
Finančne podatke o poslovanju TOZD Plastika ste lahko pregledali v poslovnem poročilu za 1. tromesečje, zato se bom v tem sestavku dotaknil tehničnih problemov, ki so pogojevali neposredno delo v proizvodnji. Težave lahko- razdelimo v dve skupini;
dij
1) delovanje strojev in oro-
2) materiali
Dopisujte v glasilo
Vodja TOZD Plastika Jože Stucin
Težave pri strojih so bile predvsem v naslednjem:
Za zasledovanje in zapisovanje težav pri delovanju strojne opreme smo pripravili za vsak stroj »strojno knjigo«. Vanjo zapisujemo nepravilnosti, ki se pojavljajo med delom in ovirajo nemoteno delovanje.
Vrsta zastoja
~ neposredne okvare strojev ~ prekinitev električnega toka ~ prekinitev dotoka hladilne vode ~ okvare orodij
nepripravljena orodja Skupaj:
% izgubljenega časa
42,2% 2,3% 0,9% 8,4% 6,1 %
59,9%
Od razpoložljivega fonda ur smo jih okrog 23 % izgubili zaradi težav pri predelavi materialov in zaradi okvar strojev, tako da je časovni izkoristek strojne opreme 114. Vidimo lahko, da kar 42 ? izgubljenega strojnega časa odpade na neposredne okvare strojnih delov. 14,5 ? izgubljenih ur pa smo zabeležili na račun okvar ter nepravočasnega popravila orodij. Tudi prekinitve dotoka hladilne vode in električne energije niso zanemarljive, saj znašajo skupaj 3,2 ?. Na popravilo strojev in orodij lahko vplivamo, zato bo treba v bodoče več skrbi in pozornosti posvetiti:
a)	pravočasni ugotovitvi napak in motenj na strojih ter popravilu in odpravi napak
b)	pravočasni ugotovitvi in nabavi kritičnih strojnih delov, ki so najbolj obremenjeni in se hitreje obrabijo. To je že področje preventivnega planskega vzdrževanja, ki bi ga bilo potrebno vpeljati kot nov sistem dela.
c)	za mazanje strojev bi moral skrbeti oddelek mazanja v vzdrževalni službi. Poskrbeti bi bilo potrebno za količino in kakovost maziv ter plansko zagotoviti vse vrste mazalnih opravil.
d)	pravočasno moramo zagotoviti popravilo orodij, za kar naj bi bila zadolžena posebna skupina orodjarjev.
Naj navedem osupljiv podatek, da smo v oddelku ter-moplastike izgubili na enem od strojev Lotus v mesecih februarju in marcu pri enkratnem strojelomu kar 390 delovnih ur (zastoj od 28. februarja do 22. marca).
Pri materialih pa smo ugotovili naslednje težave;
—	za barvanje PU podplatov ni bila pravočasno nabavljena barva RT 15 — proizvajalec Sava Kranj. Zato je prišlo do zastoja v barvarni in s tem do težav na trgu zaradi nepravočasne dobave PU podplatov.
—	v mesecu januarju smo imeli izpad pri proizvodnji PU podplatov na vrtiljakih zaradi nekvalitetnega izocianata. To se je odrazilo v slabi kvaliteti PU podplatov in zmanjšani proizvodnji.
—	pri predelavi termopla-stov smo morali zaradi nepravočasne dobave granulata TP 1(K)/X preusmeriti proizvodnjo na druge artikle. Ko pa smo granulat dobili in pričeli s predelavo, so nastopile tehnološke težave (pri predelavi), saj ta material za brizganje artikla METEOR ni primeren zaradi prevelikih brizgalnih pritiskov. Pri tem obstoja nevarnost poškodb orodij in stroja.
Težave z materiali so predstavljale 40 T vseh izgubljenih delovnih ur. Vsekakor bomo morali vsi. ki sovplivamo na kvaliteto obeh dejavnikov, v bodoče bolj paziti, da bodo omenjene težave čim manjše.
Jože ŠTUCIN
Kateri falctorji so vplivali na četrtletni rezultat TOZD Prodaja
p	rezultat tozda
fodaja lahko ocenimo kar i;?!?.''"' predvsem glede na oko-žen ^ v katerih je bil dose-
У maloprodajni mreži smo v prvih treh mesecih letos pro-L po količini za 16 več utve kot v istem času lani, M	pa za 39 7 več.
eseca januar in februar sta mnogo boljša kot lani, bil mnogo slabši, ari*^" • tloher promet v janu-gotovo v tem, da se je ПР • •	podaljšala, ker
P' hilo snega. V februarju ' J® na promet vplivalo , znižanje cen zimske slak ^ marcu je bil promet , .predvsem zaradi tega, ker no vreme skrajno neugod-nKi.i'"® prodajo pomladanske n„j У?- Neugodno vreme se je "analjevalo tudi aprila. k„„ blaga v MPM so bile , "^®rca po količini 4% kar *0^ ph istem času lani, vr„j cenjujenio za uspešno. Po viSip"°^^\ k'lG zaloge 38 f jih cen	na račun viš-
Prodaja na debelo (grosistič-na prodaja) je bila v prvem tromesečju nižja kot v istem času lani, ker letos za sezono pomlad-poletje za grosiste nismo delali lahke obutve. Podobno je z izvozom, ki je bil prav tako nižji zaradi tega, ker v prvem tromesečju nismo proizvajali obutve za ZSSR, kar smo delali v prejšnjih letih.
Zaloge gotovih izdelkov v centralnem skladišču so po-rastle količinsko za 29? v primerjavi z istim obdobjem lani; vzrok za to je v tem, da smo letos v prvem četrtletju izdelali več zimsko-športne obutve za izvoz in domači trg na zalogo.
Prodaja izdelkov plastike je potekala normalno glede na proizvodne zmogljivosti.
Ce na kratko ocenimo predvsem rezultat prodaje v maloprodajni mreži, lahko rečemo, da je le ta kljub slabim vremenskim pogojem v mesecu marcu dober. Hkrati pa nas skrbi prodaja
poletne obutve, ker ugotavljamo, da kvaliteta ni taka, kot bi morala biti. Zavedati se moramo, da poznane pomanjkljivosti pri spomla-
dansko-poletni obutvi lahko povzročijo veliko neprodanih parov in s tem nepotrebno zalogo.
Tomaž Košir
v prvem tromesečju precej izostankov
v TOZD Obutev Gorenja vas smo izdelali v prvih treh mesecih letošnjega leta 97.930 parov zgornjih delov in s tem količinsko presegli plan, flnančno pa smo pod planom zaradi strukture artiklov. Uspeh bi bil lahko boljši, če ne bi menjali strukture izdelave, pri tej menjavi pa je bilo veliko priučitev in s tem manjši uspeh. Precej izostankov pa je
bilo tudi zaradi bolniškega staleža in porodniških dopustov. Zaradi tega smo izgubili v prvih treh mesecih letošnjega leta 1562 delovnih dni, od tega porodniški dopust 912 dni, 650 dni pa bolniški stalež. Ce tega izpada ne bi bilo, bi izdelalli 13.430 parov zgornjih delov več. Zaposlenih je bilo 170 delavcev.
VINKO BOGATAJ
Kako ustvarjamo
Dohodkovni odnosi in sistem skupnega prihodka v naši delovni organizaciji
Zakon o združenem delu, zakon o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka ter ostali spremljajoči zakoni so prinesli na področju odnosov med delavci v posameznih temeljnih organizacijah pomembne spremembe. Proizvodnim in prodajnim temeljnim organizacijam dajejo možnost povezovanja v primeru skupnih interesov na področju proizvodnje, prodaje, kreditiranja idr., na osnovi dohodkovne povezanosti.
V čem je razlika med novimi dohodkovnimi in »starimi« kupoprodajnimi odnosi?
JL..
Franci Mlinar razmišlja, kako ugotavljati skupni prihodek
V primeru kupoprodaje je posamezni suhjeki (proizvajalec, prodajalec) zaključil proces proizvodnje in realizacije s tem. ko je prodal svoj končni proizvod in to ne	ali je
ta proizvod namenjen končni potrošnji ali pa je sestavni del proizvoda viSje oblike. Skratka. ne zanima ga ali je proizvod družbeno priznan na trgu ali ne; nadomestilo za vložena sredstva in delo ter dohodek je prejel, .še preden je bila njegova proizvodnja ekonomsko upravičena.
Dohodkovno povezane so tiste temeljne ali delovne organizacije, ki združujejo sredstva in delo in pri tem proizvajajo in prodajajo skupni proizvod. Ta je vse ali del proizvodnih in prodajnih temeljnih organizacij pri horizontalni ali vertikalni soodvisnosti produkcijskega in prodajnega procesa. Vsi udeleženci so vezani na uspešnost realizacije skupnega proizvo-
da. V trenutku priliva sredstev z naslova prodaje skupnega proizvoda so vsi, ki so prispevali delež k proizvodu od skupnega dela in poslovanja, upravičeni do dohodka kot deleža pri razporeditvi skupnega prihodka. S tako ustvarjenimi prihodki temeljne organizacije nato samostojno razpolagajo in pokrivajo materialne in druge stroške, nastale pri proizvodnji skupnega proizvoda (ter ustvarjajo akumulacijo).
V naši delovni organizaciji so izpolnjeni pogoji, ki omogočajo prehod na poslovanje po načelu skupnega prihodka.
Proizvaja se enotni proizvod t .j. vse teme'j ne organizacije sodelujejo pri njegovem nastajanju in izgotovitvi. do kupca pa pride preko tozda prodaje. 'Tako sam proizvodni proces narekuje tesno povezanost in skupno proizvodno in prodajno politiko, kar se že vseskozi uresničuje skozi skupno dogovarjanje o vrsti proizvodnje, skupnem kratkoročnem in dolgoročnim planiranju ipd. Kljub tesnemu sodelovanju temeljnih organizacij pa te niso v pravi obliki vezane na uspeh prodaje in realizacije skupaj proizvedenega proizvoda. Posamezna TOZI) sedaj proda svoje proizvode naslednjemu tozdu in s tem zaključi svoj denarno blagovni tok. Neposredno ga ne zanima, kako bo njegov proizvod vključen v proizvodnjo naslednjega tozda m nato prodan na trgu. Iz tega sledi, da končni finančni rezultat posameznega tozda ne prikazuje njegove dejanske uspešnosti poslovanja kot enote. ki se pojavlja na trgu kot soudeleženec v proizvodnji proizvoda, proizvedenega s skupnim delom in poslovanjem.
Zunanji vplivi (trga, politike, cen . . .) tako ne vplivajo v enaki meri na proizvajalce skupnega proizvoda. Najbolj sta izpostavljena vplivom prodajni in pa končni proizvodni TOZD (Obutev Ziri), medtem ko TOZn Plastika ali Obutev Gorenja vas za svoje delo in vložena sredstva prejme to nadomestilo, ki je vloženo v končne proizvode, še preden so ti prodani kupcem. Topa pomeni, da sta delo in sredstva, vložena v proizvod, družbeno priznana že pred realizacijo na trgu po cenah, ki niso odvisne od razmer na tržišču.
Organizacijo poslovanja smo vseskozi spreminjali. Novi, boljši organiziranosti dela pa morajo slediti tudi novi, kvalitetnejši odnosi
med delavci posameznih temeljnih organizacij. To pa 8o dohodkovni odnosi. Z razvojem in spreminjanjem vsebine naše samoupravne socialistične družbe prihaja do menjave kupoprodajnih in kreditnih odnosov, vzpostavljajo pa se novi odnosi, ki se v praksi odražajo skozi združevanje dela in sredstev in proizvodnjo proizvoda s skupnim delom in poslovanjem.
Ti razlogi in sedanje razmere nam nakazujejo smer razvoja naSih odnosov v pogojih skupnega dela in poslovanja.
Vendar bo. oziroma je nujno predhodno preveriti vse ekonomske in vzporedne dejavnike in vplive pri vepljavi sistema skupnega prihodka.
Za vzpostavitev dohodkov nih odnosov skozi skupni prihodek smo se v naSi DO odlo-
še naprej kvalitetno dograjeval in izpopolnjeval, med drugim tudi s prehodom na računalniško obdelavo podatkov in ugotavljanje deležev posameznih udeležencev.
Predlagani sistem skupnega prihodka izvira iz predpostavke, da vsi proizvodni tozdi proizvajajo čevelj, ki se proda preko tozda Prodaja. Skupni prihodek je dosežen, ko TOZD Prodaja prejme plačilo za realizirane skupne proizvode Odprto vprašanje je še pri prodaji preko lastnih prodajaln, ker pri sedanji organizaciji in planiranju proizvodnje ni mogoče ugotavljati deleža posamezne TOZD v skupnem proizvodu. to je v posameznem paru obutve, ki se proda kupcu. Z ozirom na ta dejstva smo trenutno izdelali sistem, da je .skupni prihodek za proizvodne tozde dosežen v trenutku, ko se proizvodi odpre-mijo iz centrale v prodajalno.
Doseženi skupni prihodek v TOZD Prodaja bi se ugotavljal ločeno po posameznih prodajnih poteh. Delež posamezne TOZD bi se začasno razporejal ob prilivu sredstev, Z razporeditvijo bi se izdelal tudi
V imenu delavcev Alpine je v prisotnosti predstavnikov DPO in samoupravnih organov izročil dosedanjemu direktorju Martinu Kopaču spominsko darilo, delo slikarja Konrada Peternelja, predsednik konference zveze sindikata Alpine Vinko Kopač.
čili že pred letom s sprejetjem samoupravnega sporazuma o enotnih osnovah in merilih za ugotavljanje in razporejanje skupnega prihodka. Samoupravni .sporazum za razporejanje skupnega prihodka je prirejen na naše razmere poslovanja in je idejno oblikovan v obliki, ki omogoča spremljanje in ugotavljanje deleža skupnega prihodka udeležencev v posamezni enoti proizvoda. Dopolniti ga je treba še v nekaterih podrobnostih tehnične narave in knjigovodskega izkazovanja. Ta sistem hi se v prihodnosti
začasni oziroma končni obračun skupnega prihodka.
Razmerja med tozdi ter deleži posameznih temeljnih organizacij se oblikujejo skozi dogovorjeno ceno. Osnova tej pa so standardi porabe materialnih sredstev in dela v enoti proizvoda. Iz tega sledi, da so osnova oziroma temelj medsebojnih odnosov standardi porabe materiala in dela, izoblikovani v daljšem obdobju, oh upoštevanju tržnih zakonitosti.
Vpeljava takega sistema skupnega prihodka v obsto-(Nadaljevanje na 13. strani)
Kako ustvarjamo
Tokrat govorijo delavci in delavke TOZD Obutev Gorenja vas
Delavci tozda v Gorenji vasi so nekoliko oddaljeni od naših vsakodnevnih razprav. Kljub temu se prizadevno vključujejo v delo celotne delovne organizacije in lahko rečemo, da njihovo delo pomeni pomemben prispevek k uresničevanju naših skupnih ciljev.
Ob tem pa na delavca in njegove probleme pogosto pozabljamo. Pozabljamo v kakšnih razmerah delajo, kakšne so njihove želje, kako se vključujejo in živijo v krajevni skupnosti.
Prav zato smo se s tem sestavkom približali delavcem v Gorenji vasi, na drugi strani pa bralce seznanili z delom in življenjem v tem tozdu.
Izkoristili smo priliko, ko so delavci ravno obravnavali rezultate četrtletnega poslovanja in navezali pogovore s posameznimi delavkami in delavci. Poglejmo, kaj so nam povedali!
Vlasta Ferlan, sindikalna aktivistka:
Novo vodstvo je pravzaprav začelo z delom. Razumlji-V je, da je prva skrb sindikalne organizacije posvečena problemom delavcem, med katerimi so trenutno najvidnejši: bolniški stalež, delovni pogoji delavcev, osebni dohodki in stanovanjska	vprašanja.
Upam, da bomo s pomočjo Vseh ostalih sodelavcev uspešni in da bomo sproti razreševali ta pereča vprašanja.
slabe volje, po drugi strani pa vpliva tudi na storilnost in Skarte.
Prav gotovo bo treba poskrbeti tudi za to, da bo delovna usposobljenost delavk še večja, da ne bi prihajalo do tako velikega zmanjšanja storilnosti oh menjavah, kar poleg tega zahteva še doplačevanje.
Sicer pa lahko rečem, da je delo dobro organizirano, materiali prihajajo pravočasno, tudi normirec nas včasih obišče. Glede delovnih pogojev

Marija Pajer:
Opozorila bi na nekatere probleme v proizvodnji, ki t nastajajo ob menjavi ar-' i-u^'	je treba običajno
Veliko premeščati delavce na oruga dela, kar vnaša precej
bi omenila le prepih, ki ga hi bilo treba odpraviti.
Gabrijela Oman:
Zastopam sodelavce v delavskem svetu. To svojo nalogo poskušam kolikor je mo-
Marija Pajer: »Največ problemov je ob menjavah artiklov, ki se menjajo tako pogosto«.
goče opravljati, za kar pa moram v prvi vrsti dobro preštudirati gradivo, da se lahko pomenim s sodelavci. Več ljudi več ve in sklepi delavskega sveta bodo ob stalnem takem načinu sodelovanja kvalitet-
nejši in bolj v skladu s temeljnimi interesi delavcev.
Delavci v Gorenji vasi se stalno srečujemo z nekaterimi problemi, npr. stanovanjsko vprašanje je že zelo pereče, (Nadaljevanje na 8. strani)
Vlasta Ferlan dela na pripravi gornjih delov, sicer pa je aktivna sindikalna delavka
Gabrijela Oman kolikor mogoče dosledno zastopa delavce na delavskem svetu
Kako ustvarjamo
(Nadaljevanje s 7. strani)
potem so tu vozači in niz težav, ki oh tem nastajajo. Stanovanjsko vpraSanje hi morali reAevati nafrtneje, bolj v skladu s stahilizaci jskimi načeli, vendar v smislu odpiranja možnosti tiadal.jnega razvoja temeljne organizacije. Mislim, da hi namensko varčevanje, ki pa hi fie holj razSirili, lahko precej pripomoglo, da hi te težave hitreje odpravili.
Kar zadeva stabilizacijo, hi omenila, da ho res potrebno odrekanje na vseh ravneh, od vodilnih do delavcev na normi, če želimo uspeli. Prav gotovo pa se ho potrebno o vseh tistih vprašanjih, kjer so problemi, dobro in složno dogovoriti.
/
..... '/Г ;
Nada Oblak:
Delam v prikrojevalnici na normi, ki je včasih kar precej zahtevna. V službo se vozim vsak dan. kajti doma imamo kmetijo, drugače pa smo vsi zaposleni. Prav ta vožnja mi onemogoča, da bi se bolj vključila v družbeno delovanje v tozdu ali v mladinski organizaciji.
Milka Vidović:
»Osem mesecev delam v TOZD Obutev Gorenja vas in lahko o njej rečem vse dobro. Izvedela sem za možnost zaposlitve in prišla v Gorenjo vas. Kraj mi je prav tako všeč.
Zora Koemač, Viktorija Petrič, Joži Fortune iz Aivalnice
Nada Oblak pravi, da je norma včasih kar težka
Tudi norma se da kar dosegati.«
Viktorija Petrič:
»V Aipini delam že 20 let.« Glavno je. da so stroji dobri, da se ne kvarijo. Na srečo pa imamo dobre mehanike, ki okvare hitro popravijo. Norme pa so različne in ponekod se jih praktično ne da dosegati.
Tudi Zoran Kosmač in Joži Fortuna sta ugodno ocenili trenutno stanje v TOZD. Razmere so se precej izboljšale. Plani niso več tako razdrobljeni, kot so bili včasih. Tudi večjih težav s pomanjkanjem dela niso imeli. Zadovoljne pa so delavke tudi z malico.
Glede delovnih pogojev delavke menijo, da zrak niti ni tak problem, razen včasih. Precej pa trpijo oči. posebno pri strojih, ki nimajo dobre osvetlitve. Torej eden od problemov. ki ga kaže hitro reševati.
— Z vodilnimi se delavke dobro razumejo, odnosi med
njimi samimi pa so seveda različni.
Zora Kosmač: »Zadovoljne smo bile s srečanjem jubilantov Alpine — 14 nas je bilo v %ireh.«
Menijo tudi, da so osebni dohodki v Aipini dobri v primerjavi z drugimi OZD v kraju.
Joži Fortuna: »Se vedno pa so velike razlike med grupami. Včasih kakšno delo pade v prenizko grupo.«
- Delavke TOZD Obutev Gorenja vas so nam zatrdile, da so kar dobro obveščene. Redno dobivajo glasilo, informatorje pa tudi po zvočniku izvedo marsikaj.
Tudi Marija Subic dela tukaj že 20 let. Delo je precej različno, nekaj je tudi težkih artiklov. Za delo veliko bolje skrbe kot včasih. »Ne bi se zaposlila drugje, četudi bi mi bolje plačali. Sploh pa se ne bi marala voziti na delo kam drugam.«
Milka Vidović: kar dobro se počuti v Gorenji vasi
Marija Subic je ena najbolj izkušenih delavk v šivalnici
Kako ustvarjamo
Obračunovalke so potar-nale, da imajo OD prenizke, medtem ko je dela več kot dovolj. Spadajo pod finančni sektor, poleg obračuna pa se morajo ukvarjati Se s personalnimi zadevami. V %ireh govorijo, da jih je tu zaposlenih preveč, kar pa po mnenju teh delavk nikakor ni res, saj je dela več kot preveč, pa бе razdrobljeno je. Tudi med prazniki niso proste, ker je takrat treba zaključevati mesečni obračun. Prepričane so tudi, da se da v proizvodnji zaslužiti Več kot pa na njihovih de-'ovnih opravilih.
Ob koncu razgovora smo se pogovarjali Se z vodjem temeljne organizacije Vinkom Bogatajem:
»O samem uspehu v TOZD v prvem četrtletju ne hi veliko govoril, ker o tem piSem drugje.
Morda hi /,a začetek povedal le nekaj ugotovitev, ki zadevajo naSe delo tu v Gorenji vasi.
V zadnjem času smo v naAi delovni organizaciji povsod veliko investirali, le v Gorenji vasi ne. Vendar tudi tu ugotavljamo, da prostori ne ustrezajo več sedanjim zahtevam.
Obračunovalkam nikdar ne zmanjka dela
nekaj podatkov
za tozd obutev
gorenja vas
v prvem tromesečju so izdelali 97.930 parov zgornjih delov v vrednosti 15.000.000 din. Količinski plan so presegli za 24 %, vrednostno pa ga zaradi izdelave cenejših artiklov dosegli le 64%. Količinsko so naredili 7 % več zgornjih delov kot lani, oziroma vrednostno za 8 % več. Norme so presegli za 8.1 %.
Konec marca je bilo zaposlenih 170 delavcev, od tega 153 žensk ali 90 %.
Poprečni OD na zaposlenega 6.399,12 oz. 23% Več kot v enakem obdobju lani.
Kronološki podatki:
—	10.7.1964 - DS sprejme sklep o priključitvi Čevljarja Gorenja vas k Alpini in priključitev je bila 1.1.1965 tudi uresničena
—	l.maja 1971 od-Prtje novega obrata v "orenji vasi
—	Decembra 1976 samoupravna reorganizacija Alpine in ustanovi-
V TOZD Obutev Go-\jenja vas.
__ \ \ t
Vinko Bogataj, vodja TOZD Obutev Gorenja vas, išče nove organizacijske prijeme
Seveda hi kljuh temu iSe lahko zaposlili nekaj delavcev, če hi se za to zanimali,
V prihodnje načrtujemo gradnjo nove hale^ ki hi lahko sprejela 2.50 do 300 delavk in delavcev. Mislim, da hi bilo zelo koristno, da bi to realizirali do takrat, ko ho rudnik začel z delom s polno zmogljivostjo. Tu bodo zaposleni predvsem mofiki, pri nas pa bi se lahko zaposlile ženske.
Dejavnost v nafiem tozdu je zelo usklajena s proizvodnim programom TOZD Obutev v Zireh in zaenkrat nimamo ne potreb in želja za uvajanje dodatnih programov. Tako v tej delovni verigi prava vloga temeljne organizacije niti ne pride do pravega izraza. Za vse nas je najbolj pomemben le končni uspeh delovne organizacije.
Ce pogledamo nekatere druge probleme v Gorenji vasi, so seveda na prvem mestu norme, ki pogosto niso uravnovešene. Kot povsod imamo tudi v Gorenji vasi probleme s kakovostjo, kar pa je pogosto odvisno od samih surovin, usnja in drugih materialov, s katerimi delamo. Razmišljamo o posebnem sistemu samokontrole in možnosti za uvedbo spodbudnega načina nagrajevanja glede na kakovost.
Tudi nas je zadela stabilizacija in z njo vsestran-
Danica Patrićević že eno leto dela v šivalnici
sko odrekanje. Vendar menim, da smo prav pri nas, za razliko od drugih, v tem pogledu na boljšem, saj je od 170 zaposlenih v režiji 26 delavcev, kar je malo. Od leta 1973 je sedaj 5 ljudi manj, parov pa izdelamo ravno toliko.
Ce pogledamo našo kakovost, ugotavljamo, da ni dosti slabša kot v Zireh, ob tem da je v Zireh vedno na razpolago tehnolog, ki pomaga razreševati tekoče probleme.
Največji problem je seveda pri menjavi artiklov, ki se menjajo vsake dva in pol dneva, kar vpliva na storilnost pa tudi na kvaliteto. Nujno bo zato treba razmišljati o večji speci-
alizaciji in zmanjšanju vrst obutev, ki jih bomo delali.
Kot so omenili že sodelavci, je v Gorenji vasi velik problem dobiti stanovanje. Zaradi zakasnitve izdelave urbanističnega načrta, kasni tudi stanovanjska gradnja, s tem pa se manjSajo možnosti za dodatno zaposlovanje, ker ie vsi zaposleni nimajo reSenega tega vpraSanja.
Bolniški stalež je dokaj visok, na kar vplivajo sigurno tudi delovni pogoji, med drugim neprimerno ogrevanje, prepihi ipd. Kljub temu pa bi nastavitev revizorja liolniS-kega staleža po mojem mnenju vsaj deloma zmanjSala obseg bolniške. Pa Se nekaj predlagam:'revizor naj bi bil nagrajen po »učinku.«
razgovor za urednikovo mizo — razgovor
v razgovoru so sodelovali: Janez KOSMAČ — predsednik krajevnega sveta ZSMS v Žireh, Rudi KRVINA — predsednik OO ZSMS Alpina, Zvezdana KRALJ — 00 ZSMS Poliks, Franci JEREB — predsednik OO ZSMS na Osnovni šoli Žiri, Miran KAVČIČ - predsednik OO ZSMS Breznica in Janko BRODAR - sekretar OK ZSMS Škofia Loka.
Razgovor sta vodila Nejko PODOBNIK in Srečko ERZNOZNIK, zapiske je pripravila Anuška KAVČIČ.
1. Pred Dnevom mladosti najbolj razmišljamo o vlogi mladih v naši družbi. Katera vprašanja hi v Žireh predvsem morali razreševati hitreje, da bi se bolj množično vključili mladi? Janez KOSMAČ:
O teh vpraSatijih smo se že pogovarjali na predsedstvu krajevne konference socialistične zveze, ki naj hi pomagala razreševati določena vprašanja mladinske aktivnosti.
Mladi, ki obiskujejo srednje šole, niso vključeni v delo mladinske organizacije v kraju in bo v prihodnje to potrebno bolje organizirati.
V kratkem poteče tudi mandat članom krajevnega sveta, potrebno pa bo urediti tudi članstvo po osnovnih organizacijah.
Če pa ocenjujemo aktivnost mladih v kraju, lahko rečemo, da je le-ta kar zadovoljiva, predvsem če upoštevamo aktivnost mladih v raznih društvih, klubih ter samoupravnih organih v delovnih organizacijah in krajevni skupnosti.
Na žalost pa nimamo podatkov o tem, koliko mladih je vključeno v ta društva in organe, oz. nimamo poimenskega seznama po posameznih društvih in organih. Ti podatki bi nam predvsem služili za utrjevanje položaja mladinske organizacije nasproti drugim družbenopolitičnim organizacijam, samoupravnim organom v delovnih organizacijah ipd.
V preteklem obdobju se je jasno pokazalo, da je enakopravnost in enakovrednost mladinske organizacije kot družbenopolitične organizacije v odnosu do drugih DPO obstajala velikokrat samo na papirju. Vendar se v zadnjem času to izboljšuje.
Po drugi strani pa bi podatke osnovne organizacije ZSMS potrebovale za iskanje novih načinov, kako zainteresirati mlade za aktivno delovanje in kako okrepiti to aktivnost. Nenazadnje pa bi te podatke morali imeti tudi kot odgovor na trditve, da danes mladi sploh niso aktivni.
Vse to bi lahko uredili le z veliko pomočjo socialistične zveze, društev in klubov, v katerih tnladi delujejo. Vemo, da mladi so aktivni, vendar pa ne delujejo ■ pod imenom zveze socialistične mladine.
Druga stvar, ki bi jo lahko izvedli za izboljšanje aktivnosti mladih s pomočjo socialistične zveze delovnega ljudstva, je iskanje načina in področja dela mladih, kajti zavedati se moramo, da živimo v drugačnem času, kjer vladajo drugačni odnosi kot na primer po vojni. O teh načinih in o problemih smo enkrat že govorili in tudi nakazali njihovo rešitev. To bi lahko izvedli z anketo, za pripravo te ankete
pa je bilo zadolženo predsedstvo krajevne konference.
Predvsem na radiu %iri je lepo vidna oblika aktivnosti mladih, na družabno-zabav-nem področju bodo možne aktivnosti v obnovljenem domu Partizan, ki bo moral služiti temu namenu.
Kot sem že omenil, ho potrebno rešiti tudi organizacijsko vprašanje mladih, ki obiskujejo srednje šole. Študentje pa so uspešno vključeni in delujejo v klubu študentov.
Problematična je tudi povezava z občinsko konferenco ZSMS in ugotavljamo, da ni najboljša. Vendar je to verjetno obojestranska krivda. Dejstvo je, da smo kar precej oddaljeni od Škofje Loke in tu se že pojavi vprašanje časa, npr. kadar je sestanek, je naš delegat odsoten celo po-
Eoldne. Po drugi strani pa o potrebno rešiti tudi materialno stran, to je predvsem vračanje potnih stroškov delegatom, kar se sedaj še ne izvaja.
Problemi, obravnavani na predsedstvu občinske konference, imajo večkrat zgolj loški značaj, kar pa za nas in verjetno tudi za druge izven kraja Škofje Loke ni zanimivo.
Primanjkuje pa tudi pobud in orgainzacijskih usmeritev s strani vodstva občinske konference. Pojavljajo se nerešena vprašanja, kaj sploh je krajevni svet, kako naj deluje — ni nikakršnih navodil, poslovnika o delu, delamo le po svoji vesti.
Menimo, da bi vodstvo občinske konference lahko to uspešneje uredilo.
Funkcionalnost doma Partizan je razmeroma široka. Ali ste se na svetu že kaj pogovarjali, kako bi mladini organizacijsko preko ZSMS omogočili, da bi imela širši vstop preko vseh vzgojnih, izobraževalnih in ostalih zanimivih dejavnosti?
Janez KOSMAČ;
Na krajevnem svetu smo že obravnavali ta problem in tudi priganjali, da bi adaptacijo čimprej končali, ker smo vedeli, da bodo prostori namenjeni predvsem za družabno življenje krajanov. Svoje prostore pa bodo dobili tudi klubi in društva, v katerih je dejavnost mladih dovolj opazna. Hkrati pa se postavlja tudi vprašanje najemništva. ki še ni razčiščeno.
Rudi KRVINA:
Menim, da je prostor, ki je bil pred časom že namenjen mladini — to je mala sejna soba, ki pa si jo je prilastila DPD Svoboda — zelo primeren za dejavnost mladine in to
ne samo za zabavne prireditve, temveč tudi za družbenopolitično delovanje mladine. Vse družbenopolitične organizacije v kraju in občini bi morale »prepričati« upravljalce Zadružnega doma, da je čas, da se tudi mladini nameni nek prostor, ki bi ga ustrezno opremili in vzdrževali. S tem bi prav gotovo povečali aktivnost mladine.
Ali so v okviru krajevne koordinacije mišljene kakšne akcije mladih zunaj ali znotraj kraja?
Janez KOSMAČ:
Glede delovnih akcij je stanje naslednje:
Delovne akcije oz. delovne brigade organizira vsako leto občinska konferenca ZSMS. Žirovski mladinci se teh akcij udeležujejo v mejah svojih možnosti. Glede lokalnih delovnih akcij še ne vemo, kako bo, obstajajo pa možnosti za naprej, če bo le dobro izpeljan program krajevne skupnosti, skušali se bomo namreč vključiti v operativni program krajevne skupnosti. Menim, da je možno organizirati take akcije, predvserri sedaj, ko se bo gradilo telefonsko omrežje za celotno krajevno skupnost in prepričan sem, da bodo mladi radi sodelovali.
Glede programa dela bi omenil, da dobimo program dela občinske konference, vendar smo že ugotovili, da povezava in zainteresiranost s strani občinske konference ni zadovoljiva.
2. Kateri so osnovni interesi mladih v Alpini?
Na katerem področju se predvsem	vključujejo;
kakšna je vloga mladih v samoupravljanju?
Rudi KRVINA:
Mladina je organizirana v eni osnovni organizaciji, kar pomeni, da je za vse temeljne
organizacije eno samo predsedstvo, ki je sestavljeno iz predstavnikov vseh TOZD. Delo je razdeljeno v pet komisij, pokazala pa se je potreba,
razgovor za urednikovo mizo — razgovor
da bi ustanovili Se dve komisiji — to je za kadrovska vprašanja ter komisijo za družbenopolitično delo, ker menimo, da je družbenopolitično usposabljanje mladih v zadnjem času zamrlo tako v kraju kakor tudi v občini. R strani občinske konference je enkrat letno organiziran seminar, ki pa nima pravega učinka.
Da pa je delovanje mladih v kraju zamrlo, je vzrok tudi v finančnih težavah, .saj smo praktično brez denarnih sredstev.
Mladi v Alpini delujejo in 8o zastopani prav v vseh samoupravnih organih, precej jih je tudi članov Zveze komunistov, čeprav lahko ugotovimo, da je članov Zveze komunistov v Alpini zelo malo in je nujno
Cotrebna akcija vseh druž-
enopolitičnih organizacij v delovni organizaciji, da se stanje na tem področju izboljša.
že ugotavljamo, da smo uspeAno zastopani v vseh samoupravnih organih in družbenopolitičnih organiza-^i.iah, pa moramo povedati, da ■le delo mladih v mladinski organizaciji slabše.
J*ri organizaciji raznih akcij (delovnih akcij, prireditev) ali pri pomoči oh raznih prirede-tvah opažam, da smo za to pripravljeni vedno le eni in isti.
V Alpini je okrog 450 delav-starih do 27 let, vendar se zgodilo, da sva kljub zelo dobri obveščenosti prišla na delovno akcijo za ureditev okolice Partizana le dva mladinca iz naše delovne organizacije. Vse preveč je raznih izgovorov, izmikanj — skratka nezainteresiranosti.
2e v tem mesecu pa imamo v načrtu reorganizacijo mladinske organizacije v Alpini, tako da bi iz ®ne osnovne organizacije ustanovili osnovne organizacije ZSMS po temeljnih organizacijah in DSSS. Tako bo nam mladim dana mnogo večja možnost neposrednega vključevanja v delo družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov. Dejstvo pa je, da_ bo delo učinkovito le v primeru, da bo vsak mlad Človek v Alpini prišel do spoznanja, da se lahko interes mladinca ali skupi-mladincev uveljavi tudi ^ tej naši družbenopolitični organizaciji, ki je enakopravna z vsemi drugimi (družbenopolitičnimi organizacijami v kraju in občini.
Kakšen je resničen vpliv n^ladih na odločanje? Kako ocenjujete delo omenjenih komisij?
Rudi KRVINA;
Mislim, da je vpliv ravno takšen kot drugih ljudi, ker smo že omenili, da so mladi aktivni prav povsod, vendar ne nastopajo pod imenom mladinske organizacije.
Komisije so bile ustanovljene pred tremi leti in moram reči, da so v začetku zelo dobro delale. To so komisije za splošni ljudski odpor, komisija za obveščanje, komisija za mladinske delovne akcije, komisija za šport in rekreacijo ter komisija za kulturo.
Na primer komisija za kulturo je imela nalogo, da .se poveže z DPD Svobodo, kar je nekaj časa uspešno izvajala, organizirano je bilo tudi nekaj prireditev.
Tudi komisija za šport kar uspešno dela in organizira razna tekmovanja. Komisija za mladinske delovne akcije je bila le delno uspešna, kajti razne delovne akcije, ki jih je organizirala v kraju, niso bile številčno dovolj močne, uspelo pa nam je pridobiti mladinca, ki se je udeležil zvezne delovne akcije.
Komisije so sestavljene tako. da bi bile sposobne skrbeti za dejavnost mladih na določenem področju. Družbenopolitično delo pa ni posebno mteresno področje mladih, ampak ima bolj izobraževalni značaj. Sodelovati bo potrebno z več mladinskimi organizacijami izven našega kraja, da se tako izobraževanje organizira skupno v enem kraju.
3. Ste nosilci letošnje proslave Dneva mladosti v Zireh. Kako ste se lotili dela? Kaj Se delate v vaši delovni organizaciji?
Zvezdana KRALJ:
Tudi v naši delovni organizaciji imamo delo razdeljeno po komisijah, ki jih je omenil že tov. Krvina. V začetku smo imeli vse te komisije, vendar
nekatere niso delale, zato smo letos izvolili samo člane komisije za šport, komisije za mladinske delovne akcije in komisije za kulturo, ki pa je v zadnjem času tudi najbolj delovna, saj pripravljamo program za praznovanje Dneva
mladosti. Zaprosili smo tudi vse ostale družbenopolitične organizacije, da hi .sodelovale ob tem.
Prve uspehe smo dosegli že s pobudo za sodelovanje na žirovskem radiu, s pripravo samostojne oddaje. Menim, da je to lepa spodbuda za vse naše mlade delavce. Mišljenja sem, da hi morali hiti Se bolj tesno povezani s krajevnim svetom, s tem da hi se pogosteje sestajali. V naši delovni organizaciji imamo manjše število mladincev, tako da so vedno eni in isti aktivni, vemo pa, da se ta problem pojavlja povsod in ne samo pri nas. Pri nas je problem tudi terensko delo.
5. Kako izgleda delo mladih na vasi, konkretno na Breznici?
Miran KAVČIČ:
Kljub temu, da je v naši vasi le 8 mladincev, lahko rečem, da smo kar aktivni, da držimo skupaj in če se nekaj zmenimo, tudi naredimo. Vendar smo še
premalo povezani z žirovsko mladino. Naše delo je bilo v zadnjem času usmerjeno predvsem v popestritev družbenega življenja mladih na vasi. Tako smo sami uredili prostor, v katerem imamo DISCO klub, v katerem se sestajamo oh prostem času.
Pripravili pa smo tudi nekaj delovnih akcij na vasi — pomagali smo pri kopanju jarkov za položitev cevi za vodovod, imeli smo tudi akcijo za izgradnjo hidranta, pomagali smo pri ureditvi poti, ki pa ostaja še vedno največji problem. Nasploh so povezave z dolino slabe. Prav zaradi tega pa nastajajo še drugi problemi, npr. odhajanje mladih v dolino. Vsak se boji začeti z gradnjo doma na Breznici, ker so tu ekonomske možnosti razvoja manjše kakor pa v dolini. Tudi kmetije propadajo. Sedaj sta na Breznici le Se dve večji kmetiji, dve pa sta brez naslednikov. Ena kmetija se ukvarja tudi s kmečkim turizmom in prav tu opažamo, da
ljudje radi zahajajo v našo vas, zato hi bilo pametno, da bi se v tem smeri še razvijali.
Seveda pa nam bo morala tudi širSa družbena skupnost nuditi potrebno pomoč (krediti), da hi se na področju kmečkega turizma še bolj razvili.
4. Katere so osnovne dejavnosti mladinske organizacije na vaši šoli?
Franci JEREB:
Takoj na začetku leta smo imeli konferenco, na kateri smo izvolili člane in odbor ter izdelali tudi program dela, po katerem bi se ravnali.
Mladinci iz osnovne šole smo tudi pomagali pri raznih delovnih akcijah kot so:
—	ruvanje žehljev pri domu Partizan in urejevanje okolice
—	skupaj s pionirsko organizacijo zbiramo star papir in steklenice
—	25. maja bomo tudi sprejeli pionirje 7. razredov v mladinsko organizacijo
—	pomagamo pri čiščenju okoHce
Dobro imamo razvite izven-šolske dejavnosti in se udej-stvujemo v raznih krožkih.
Prirejamo pa tudi plese, ki jih organiziramo oh petkih zvečer od 19. do 22. ure,
V začetku leta smo se tudi pogovarjali, da hi organizirali dopolnilni pouk za učence, ki se težje učijo, vendar ta oblika dopolnilnega pouka ni zaživela.
To so glavne dejavnosti mladinske organizacije na naši šoli.
6. Kako ocenjujete delo OO ZSMS na Žirovskem? Kakšno je sodelovanje med osnovnimi organizacijami in občinsko konferenco?
Janko BRODAR:
Alpina, Kladivar, Poliks še kar dobro delajo, Mizarstvo pa slabše. Prej je delovala še 00 v »KGZ« Sora, sedaj pa so povezani v Skofji Loki, a takšen način dela ne uspeva najbolj.
Med pomanjkljivostmi bi omenil slabo kadrovsko politiko. Sej v Skofji Loki se delegati ne udeležujejo ali pa zelo malo. Zato so žirovski mladinci o akcijah tudi premalokrat obveščeni takorekoč iz prve roke. Problem je tudi, ker ni mentorjev za delo mladih.
Preveč tudi pozabljajo na mlade od 15.—18. leta. Mladi delujejo v osnqvni Soli, ko pa jo zapuste, so do 18. leta prepuščeni sami sebi.
Ce bi bila ustanovljena osnovna organizacija v kraju, bi bile stvari bistveno drugačne. Lahko pa rečem, da pri izbiri brigadirjev za mladinske delovne akcije v Zireh ni problem.
Delegati iz Žirov sc na sestankih občinske kon-(Nadaljevanje na 12. strani)
razgovor — razgovor KakO UStvarjamO
(Nadaljevanje г 11. strani)
ference počutijo nekako odveč, premalo se govori o problemih mladine v Žireh.
Janko BRODAR:
Mofjoi'c je prej to bilo res, swiaj pa npr. na sejah predsedstva obravnavamo tudi gradivo za seje družbenopo-liti(*net;a zbora in lahko dajemo pripombe, (lovorili smo tudi o lokalni radijski postaji in po svojih močeh vplivali na občinsko konferenco SZDL. da se stvar čimprej reSi.
7,irov(i mislijo, da nismo zainteresirani za njihovo delo. kar pa ni res.
Rečem pa lahko, da sta bili v Železnikih in Skofji Loki veliko bolje organizirani javni razpravi pred kongresom ZSMS v Novi (lorici. V Z ire h se je le malo mladincev udeležilo organiziranega posveta.
Dobro bi tudi bilo, da bi se бе posebej dobivali s predsedniki krajevnih svetov, potrebno pa bi bilo organizirati tudi skupen sestanek z ostalimi DPO v kraju.
Za sedanje vodstvo v Zireh pa menim, da je preobremenjeno.
Glede na dejavnosti, ki jih izvajajo mladi v društvih, se zastavlja vprašanje, katere konkretne aktivnosti naj bi se opravljale znotraj osnovnih organizacij ZSMS?
Verjetno bi kak.^nih 70 dela zavzemalo sestankarstvo — obravnava gradiv za javno razpravo. za seje zborov, spremljanje tekočih problemov ipd. Poleg tega pa pridejo v poštev .4e npr. delovne akcije, organizacija proslav, .sodelovanje v mladinski pohodni enoti, obujanje tradicij NOB. Problem pa verjetno izhaja že iz osnovnih ^ol. ker mladih ne zainteresirajo že takrat za delo v ZSMS.
Kakftne ukrepe nameravate izvajati za izboljšanje delovanja mladih v Zireh?
I'otretnio bo vzpostaviti zvezo z ostalimi DPO v kraju -iipr. ko so v Akolji Loki začeli na Zvezi komunistov obravnavati probleme mladine, se je situacija precej izboljSala. Tako kot v %ireh je v celotni občini največji problem glede mladinskega delovanja prostor. Republiški problem pa je, da ni nikjer zapisano, kaj naj dela koordinacijski svet v krajevni skupnosti.
Zaključek:
Mladi v Zireh so aktivni. Toda njihova aktivnost poteka izven okvirov osnovnih organizacij ZSMS. Mladim bo torej treba pokazati in dokazati, v čem je namen in pomen delovanja v osnovnih organizacijah zveze socialistične mladine.
Upravičeno pa bi bilo tudi pričakovati pomoč s strani občinske konference ZSMS, saj navsezadnje njeno delo prav tako ni uspešno, če ne delujejo uspešno osnovne organizacije po vsej občini.
Iz razgovora se je pokazalo kar precej odprtih vprašanj, nakazanih je bilo tudi nekaj možnih rešitev. Sedaj ostaja »samo« še, da jih uresničimo.
Ekonomski izrazi
Delovno razmerje
Razmerje med delavci v združenem delu. Združevanje delavcev je svobodno, kar pomeni, da delavec samostojno določa, s kom in kdaj bo združil svoje delo z družbenimi sredstvi. Delavec je sklenit delovno razmerje. ko da pismeno izjavo, da je seznanjen s samoupravnim sporazumom o združitvi dela delavcev v temeljni organizaciji, s .samoupravnim sploSnim aktom, ki urejuje delovna razmerja, in drugimi akti. ki urejujejo njegove pravice in obveznosti, ter s statutom. Delavec mora dati izjavo, da se z zgoraj navedenimi samoupravnimi akti strinja. Delovno razmerje lahko sklene za nedoločen ali določen čas.
Družbeni dogovor
Samoupravno dogovorjena pravila ravnanja pri uresničevanju SirSih družbenih interesov med družbenopolitičnimi skupnostmi. samoupravnimi interesnimi skupnostmi, gospodarskimi zbornicami, sploS-nimi združenji pa tudi med samimi OZD. Z družbenimi dogovori se urejajo družbenoekonomski odnosi Sir-Sega skupnega pomena. Usklajevanje družbeno-
ekonomskih odnosov prihaja v poStev zlasti na področju načrtovanja, politike cen, razporejanja dohodka ter delitve sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo delavcev, mednarodne menjave, politike zaposlovanja in varstva človekovega okolja.
Realizacija
V gospodarskem smislu prodaja blaga, spreminjanje blaga v denar, je v bistvu merilo družbene koristnosti proizvodnje, ker se Sele po realizaciji vidi, v koliko je družba priznala koristnost vlaganja sredstev in troSenja delovne sile.
Samoupravni sporazum
Samoupravni splošni akt, ki rabi kot sredstvo odločanja. S samoupravnimi sporazumi se urejajo družbenoekonomski odnosi delavcev. r^odročja, ki jih urejajo samoupravni sporazumi. so: dohodkovni odnosi, osnove in merila za razporejanje dohodka in delitev čistega dohodka ter delitev osebnih dohodkov, upravljanje z družbenimi sredstvi, združevanje organizacij združenega dela.
V novi huli bodo začeli z notranjimi deli
Zakaj je toliko podplatov v »rezervi«
Kako ustvarjamo
Dohodkovni odnosi...
(Nadaljevanje s 6. strani)
ječi način poslovanja in evidence ne bi prinesel željenih rezultatov in realnejših odnosov med TOZD. Lahko se sicer pohvalimo, da smo pripravili sistem, po katerem bi lahko že danes ugotavljali (brez uporabe računalnika) in razporejali skupni prihodek, vendar bi 9e to odražalo v dodatni zaposlitvi v okviru finančno-računovodskega sektroja •n skladišč, poslovanje in odnosi med temeljnimi or-garnizacijami pa bi ostali na isti ravni. To pa ni cilj dohodkovnih odnosov na osnovi skupnega prihodka, marveč je treba zgraditi kvalitetnejše in trdnejše medsebojno odnose s proizvodnjo in prodajo skupnega proizvoda, ki bi se potem jasno odrazili skozi ugotavljanje in razporejanja skup-nega prihodka. Ali po do-jnače: s pravilnejšo razdelitvijo »pogače« (dohodka) tako v dobrem kot tudi v slabem. Dohodkovni odnosi so zelo široko področje. ki se porajajo na vseh področjih poslovnega procesa, od nabave do prodaje proizvoda.
. Ob graditvi knjigovcnlskega sistema dohodkovnih odnosov "3 osnovi skupnega prihodka naleteli na vrsto pomanjkljivosti obstoječega sistema, K' predstavlja resno oviro za pristop na odnose, ki jim je osnova skupni prihodek. Zato ne "O odveč, da za razmislek in napotilo nadaljnih akcij izpostavimo najpomembnejše: „a) Vpeljava OBRACUN-^кк KALKULACIJP: kot testiranje in usklajevanje nor-iTiativne porabe materiala in ki jim strokovno pravimo 'STANDARDI. Predvidena in nato avtomatično priznana ^'sja poraba omogoča viSje prikazovanje vložka in s tem pravico na udeležbi v dohod-д"^П| »pogači«. To pa omogo-^a TOZD prisvojitev rezulta-^'^^tujega dela v Škodo druge
Istočasno hi nam služila za "^tavljanje uspeSnosti proiz-'Klnje posamezne serije, skupine artiklov oziroma izdelkov.
1') Ugotavljanje gospodareča ravnanja posamezne te-•Jl^ljne organizacije s proizvo-I prehodnega tozda, ki jih je Pi'Pjela v obdelavo, kar se v ončnem rezultatu odrazi kot tat ' .'^^abSi finančni rezul-temeljne organizacije.
C) Spremeniti sistem zaje-
anja stroškov iz stroškovnih ; na stroškovne nosilce — ®lke. Topa nujno zahteva
vpeljavo povsem drugačnega stroškovnega knjigovodstva.
č) V sistem skupnega prihodka se mora vključiti tudi sistem nagrajevanja. Stimulirati bi se namreč smela le uspešnost dela posameznika ali skupine v sorazmerju s kvaliteto opravljenega dela.
d) Z odpravo pomanjkljivosti pri skupnem poslovanju in sodelovanju hi se sčasoma izkristalizirala vloga in odgovornost temeljne organizacije in s tem omogočilo vpeljavo nagrajevanja po uspešnosti poslovanja temeljne organizacije kot osnovne gospodarske celice.
Zavedati se moramo, da posameznik vsem tem problemom ne bo kos, da je to široko področje, ki zahteva vključevanje nas vseh, predvsem pa tistih, ki so odgovorni za organizacijo in poslovanje za posamezno področje. Glede na našteta dejstva menim, da v tem trenutku konkretizacija sistema skupnega prihodka v praksi ne bi bila smotrna, ker ne bi prispevala k izboljšanju odnosov, temveč bi bila sama sebi namen in ne bi imela dohodkovnih koristi za posamezno TOZD.
Najprej moramo namreč razčistiti vprašanje obračunske kalkulacije in drugih manjših spremljajočih sprememb tudi v odnosih in jih potem povezati in vključiti v sistem. To pa bi kazalo storiti čimprej.
Zavedati bi se morali, da prvi pogoj resničnih dohodkovnih odnosov ni v tehniki ugotavljanja in razporejanja višine skupnega prihodka, temveč v preobrazbi naše miselnosti do lastnega in tujega dela, ki temelji na resničnih neiz-koriščevalskih odnosih.
Franci Mlinar
Marjan Kosmač, predsednik sveta KS Gorenja vas:
»Zadnje 2 — 3 leti imamo 8 TOZD Obutev Gorenja vas kar dobre odnose. V srednjeročni načrt smo vključili tudi njihov plan razvoja in ga skupno analizirali.
Žal pa je le malo delavcev Alpine vključenih v delovanje družbenopolitičnih organizacij in društev, organov kra-
jevne skupnosti, delegacij SIS.«
V Gorenji vasi je zaposlenih 49,5 % vseh ljudi, od tega samo okrog 800 v kraju, ostali pa se vozijo na delo v Škofjo Loko. Zato si seveda želijo, da bi OZD razširile svojo dejavnost in obdržale krajane doma. »Pri tem pa je problem resolucijska omejitev glede	zaposlovanja.
Prav bi bilo, da za srednji del Poljanske doline ta omejitev ne bi veljala.«
»Poljanska dolina je bila tako rezervat delovne sile, da sedaj zanjo ne bi smela veljati določila resolucije o stopnji zaposlovanja«, pravi Marjan Kosmač, predsednik sveta KS Gorenja vas

Razpravo o rezultatih v prvem četrtletju sta v Gorenji vasi vodila Vinko Bogataj in Tone Eniko
Važno je da vemo • Važno je da vemo • Važno je da vemo
Seznam delavcev S 30 oziroma 20 let skupne delovne dobe
TiWWWWhViiWWWWWWWWWWWWWWWWWWhirTiWWWWWhViWWWrjVA^^
k
Tole so že veterani s 30 let delovne dobe
г	\
DELAVCI S 30 LET SKUPNE DELOVNE DOBE
V_)
Delovna skupnost skupnih služh:
Novak Kajetan Grešnik Maks Pivk Vladimir Poi janSek Franc Ušeničnik P'ranc Ušeničnik Stanko %akelt -Janez
TOZD Obutev Ziri:
Berlec Otilija Cadež Viktor Citu'j Marjan Eržen Franc Jerel) Peter Jesenko Jane/.
•Justin Marija Kavčič Marija Mlinar Valentin Novak Slavka Oblak Frančiška Ovsenk Janez Trček Franc
TOZD Plastika:
Dolenc Pavel Kniko Viktor 1'odohnik Janez USeničnik Vinko
TOZD Prodaja Žiri:
Antonovič Milovan Blekač Darinka — Biirjek Stanislav Drmota Adolf — %iri Grošelj Franc Lekič Mahnuid — Mlinar Jože Grešnik Alojz Sorn Cirila — Jesenice
Zrenj. Velenje
Sarajevo
TOZD Obutev Gorenja vas: — ni primerov
r	\
DELAVCI Z 20 LET SKUPNE DELOVNE DOBE
V
J
Delovna skupnost skupnih služb:
Burnik Julijana Demšar Janko
Demšar Vera Hribernik Marija Jalšovec Anton Jerel) Nada Jesenko Marjana Kosmač Ladislav Trček Silvo Vehar Frančiška Vehar P>ida-Marija
TOZD Obutev Žiri:
BekšIvanka Bogataj Jakob Burnik Gabrijela Drmota Angela Eniko Milka Fakin Stanislava Grošelj Julijana Gruden Vida Istenič Frančiška Jereb Alojzija Jereb Marija Jesenko Kajetan Jurca Marija Justin Ivanka Kastelec Anton Kavčič Francka Kavčič Stanislava Kogovšek Marija Kolednik Antonija Kosmač Jožefa
Mlakar Antonija Modrijan Pavla Naglič Anton Naglič Ivanka Novak Matilda Oblak Franc Petrovčič Vida Pišler Vida Pregelj Amalija Prosen Ana Pustovrh Pavla Šubic Stanislava Tratnik Antonija Tratnik Ivana liršič Viktorija Vegelj Amalija
TOZD Plastika:
Alič Ciril Frelih Vinko Jereb Franc
TOZD Obutev Gorenja vas: Beras Silvija Cukman Ljudmila Demšar Stanislava Kisovec Stanislava Martinčič Marija Mlakar Frančiška Pajer Marija
Važno je da vemo
Važno je da vemo
Važno je da vemo
A


Љ<*-

:l. >:r	:'
1 1 " . T
Letošnji jubilanti z 20 let delovne dobe
Perko Ana jVternelj Silvestra petrif Viktorija Pustovrh Frančiška Piistovrh Ana Suhic Marija Tavčar Marija
TOZD Prodaja;
Rerič Marija Jakupovid Božana Klemenčič Anton Kokot Ljubica
Kričkovir Dragica — Bgcl. I.. 1. Nedeljkov Marija — Novi Sad Novak Anton — Ljubljana Novost'lac Stjepan — Zagreb Novoselac Stjepan. — Zag, L Ogrin.Jože — Kranj Poljanšek Jože
Peternelj Stanislava — fikofja Loka
Raca Pero— Travnik Sarajevo Rubin Krnica — Maribor
Trifunović Ivanka — Bgd. L — Zagreb IL Zuro Vjekoslava — Split

Jubilejno nagrado se prejeli vsi delavci, ki bodo v času 1 1.1980 do 31. 12. 1980 izpolnili 20 oziroma 30 let skupne delovne dobe. Podelitev nagrad je bila v soboto, 26. 4. 1980 ob 11. uri v jedilnici delovne organizacije.
штт
Šenčur so nastopile delo v obratu Rovte, v TOZD Obutev Ziri so se zaposlili iz CAlC Mirsad Sarvan, Dragan Gligo-revič, LjubiSSa Durič, Sonja Stefančič, Olga Mikuž, Miriam Baje, Silva Likar, Geno-vefa Rupnik, Ivo Milardovič in Marjari Kozel; v šivalnici je nastopila delo Ferida Cejvano-vič, NK delavka. V TOZD Prodaja Ziri so se zaposlili Eva Varga in Borika Savič v prodajalni Subotica, G racija To-lič v prodajalni Zagreb IV, Vital Justin v prodajalni Ziri, Kata Kulaš v prodajalni Zagreb II in Ljubica Korbar v prodajalni Jesenice. V delovni skupnosti skupnih služb je nastopil delo po prihodu iz JLA Franci Mlinar, v TOZD Obutev Gorenja vas pa Marija Bogataj, učenka na CSiC.
V	TOZD Plastika sta z delim prenehala Alojz Cigale in Janez T reven, v TOZD Obutev Gorenja vas pa Štefanija Ježek.
V	Delovni skupnosti skupnih služb je prenehal z delom Martin Kopač, v TOZD Prodaja — prodajalna Ajdovščina pa Jože Mikuž zaradi odhoda v JLA.

Jiraa Dolenec referent ®'ovna razmeija
v mesecu aprilu in prvih dneh maja so nastopili delovno razmerje predvsem učenci CSiC, ki so končali šolanje, nove delavke so se zaposlile v Rovtah, nekaj zaposlitev je po ostalih TOZD, zato se je število povečalo za 24 novih delavcev. V tem obdobju pa je prenehalo delovno razmerje 21 delavcem.
Delavke Vincencija Kogov-šek, Brigita Kavčič, Irena Cepič, Jožefa Logar in Olga
^&cočiLi 60 &e-
Marija Jelovčan, Drafjica Benedik in Janez Kokelj iz TOZD Obutev Ziri; Karmen GroSelj, Majda KogovSek in Franci More iz DSSS; Darinka Novak iz prodajalne Murska Sohota in Radmila Disič iz prodajalne Skofja Loka II TOZD Prodaja Ziri.
Na novi življenski poti želimo vsem veliko sreče in medsebojnega razumevanja.
Važno je da vemo • Važno je da vemo • Važno je da vemo
Iz naših prodajaln
Pišejo nam iz Maribora
Poslovalnica АГ^РШЕ v Mariboru je majhna prodajalna, ki že od otvoritve 1962. leta vztrajno privablja kupce. V 18 letih smo prešli že skoraj vse razvojne stopnje, premagali nič—koliko težav in tako postali priznana in dobro obiskana prodajalna. Ime Alpina si je v mariborskem seznamu trgovin z obutvijo prav gotovo pridobila vidno mesto, kljub temu, da imamo precej konkurentov in kljub temu, da je naša prodajalna na Koroški cesti zelo odmaknjena od središča Maribora. Seveda se je naš kolektiv v teh letih za to tudi zelo potrudil. S kako-
stor 1Г) kv, m, pri čemer mnogo odpade na opremo. Tako že nekaj kupcev ustvarja Knefo. in s tem je tudi postrežba zelo otežko-fena. Ta problem se seveda Se stopnjuje v fasih velikega povpraševanja. Hudo pa je tudi s prostorom za skladi.5(^enje. ki ga imamo komaj toliko da lahko spravimo izvensezonsko obutev. Ko prevzamemo nove pošiljke blaga, je prodajalna prenatrpana s kartonskimi škatlami, ki dajejo prodajalni sami videz skladišča, kar seveda slabo vpliva na potrošnika, ki pričakuje več prostora in možnosti za ogled in izbiro. Prav pomanjkanje prostora je tudi vzrok, da ne moremo naročiti vseh vrst blaga npr: gumijaste- obutve.
vostnimi proizvodi privabljamo vedno nove kupce in tako v zadnjih letih presegamo plan. Tudi letos je prodaja uspešna in četrtletni plan je že presežen. Ob otvoritvi v septembru 1962 je poslovanje v naši trgovini prevzel Pavel Macun. Sedaj nas je sedem. Anica Holl je prevzela dolžnosti poslovodje v letu 1976, pomočnice pa smo Emeri-ka Marzidovšek, Ema Rubin, Danica Wolf in Emilija Slavinec, imamo pa tudi dve učenki Jo-lando Kokot in Manuelo Sziranko.
Dobro se razumemo med seboj, s skupnimi močmi re.Sujemo probleme, ki smo jim kos, žal je še danes problem prostor, toda še vedno upamo, tla se bo to vprašan je razrešilo. S skladiščnim prostorom meri naša prodajalna borih 60 kv. m, sam prodajni pro-
Vendar se je v zadnjem času pokazala priložnost za pridobitev novih skladiščnih prostorov v podaljšku skladišča naše prodajalne.
Ce bomo uspeli te prostore dobiti, za kar so se pokazale vse možnosti, se i)o lahko povečal tudi prodajni prostor, imeli pa bomo tudi možnost ureditve sanitarij.
To bi bila že druga obnova naše prodajalne po I. 1973, ko smo prodajalno samo na novo opremili, prostor pa je ostal nespremenjen, S pridobitvijo novih prostorov bi prerojena, modernejša prodajalna še bolje zaživela, kupcem bi lahko poleg ustrežljivosti nudili tudi več udobja in še večjo izbiro in tradicija dobre prtKiajalne, znane predvsem po smučarski in planinski obutvi hi se nadaljevala,
ALPINA
Prodajalna Maribor
V POKOJ ODHAJAJO
Dolgoletnim sodelavcem Vencenlavu Mrlaku, Viktorju Nevedi, Leopoldi Trček, Veroniki Zakelj in Mariji Podobnik, ki odhajajo iz naše delovne sredine zaradi upokojitve, želimo Se veliko zdravih let. zadovoljstva in čimholjšega počutja doma.
Veronika Zakelj, Leopolda Trček in Viktor Neveda na razgovoru pri direktorju ob odhodu v pokoj
Tudi Marija Podobnik odhaja v pokoj
Franc More je tudi prenehal z delom zaradi upokojitve
J %%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%
Važno je da vemo • Važno je da vemo • Važno je da vemo
Razvoj družbenih dejavnosti je osnova razvoja gospodarstva
v začetku maja so predstavniki skupščine občine Skofja Loka na tiskovni konferenci predstavili potek priprav za investiranje v vzgojno izobraževalne objekte v naši občini.
Prav razvoj na področju vzgoje in izobraževanja predstavlja temelj, na katerem bo možno uspešno uresničevati zastavljene načrte gospodarskih kot tudi negospodarskih dejavnosti.
Ohfina fikofja Loka je trenutno na 9. mestu med slovenskimi občinami v razvoju gospodarstva, na približno .10, mestu pa v razvoju družbenih dejavnosti. Položaj na tem podrwf ju je Se težji, ker Število prebivalcev v občini naraSča hitreje, kot je bilo predvideno.
Zato smo priSli v položaj, ko .je nadaljnji gospodarski razvoj ogrožen zaradi nazadovanja negospodarskih dejavnosti (vzgoja in izobraževanje, kultura, zdravstvo, itd.).
V smernicah srednjeročnega plana razvoja občine smo dali prednost vzgoji in izobraževanju, saj se vsi zavedamo, da hrez dobro usposobljenih kadrov tudi gospodarstvo ne mo-fe biti uspeSno.
Za ureditev vzgojno-izobra-ževalnih objektov za saniranje najbolj žgočih ran hi nujno potrebovali preko 400 milijonov Ndin.
Z vsemi dosedanjimi prispevki hi jih lahko zbrali le okrog 2/3, za pridobitev ostalega dela sredstev pa ni praktično nobenih možnosti. Prav zato je utemeljen predlog, da bi preostalo eno tretjino pokri-" iz sredstev pridobljenih s ^samoprispevkom.
Referendum za uvedbo občinskega samoprispevka Za šolstvo bo predvidoma razpisan za 22. junij 1980.
Delavci in delovni ljudje ''ej bi odvajali 1,5% od osebnih dohodkov. Samoprispevek bi se uvedel za dobo petih let, to je od 1-1.1981 do 31.12.1985.
To so torej nujne družbe-ne potrebe in možnosti.
Kakšne pa bi bile posledi-neuspelega referenduma?
Resno bi ogrozili normalno delo na osnovnih šolah ;n v centru za usmerjeno Izobraževanje, s tem pa tudi nadaljnji gospodarski in
užbeni razvoj naše občine.
.^oglejmo nekaj številčnih podatkov:
Skupna investicijska
•■ednost objektov, ki bodo
1. ustvariti pogoje za preobrazbo srednjega in poklicnega
od 1,4 na 361 (prvi bosta v to preSli podružnični Soli v Draž-goSah in Sovodnju)
—	zajetje učencev v podaljšano bivanje povečati od 11,8 na 14?.
Obdobje 1986 - 1990:
—	zajetje učencev v celodnevne osnovne Sole povečati na 7.5 1
dograjeni do leta 1986, znaša po oceni v cenah iz leta 1979 415 milijonov din. Od tega zneska naj hi s нато-prispevkom zbrali 131 milj. din, ostala sredstva pa se hodo zbrala iz naslednjih virov: združevanje sredstev pri občinski izobraževalni skupnosti v obdobju 1981 do 1985 — 237 milj., koriščenje združene amortizacije šol — 12 milj., krediti iz sklada vzajemnega kreditiranja v osnovnošolski prostor pri izobraževalni skupnosti Slovenije — 8 milj., krediti pri Ljubljanski banki — Temeljni banki Gorenjske — 13 milj. in z neposredno menjavo dela z organizacijami združenega dela — 14 milijonov.
Na področju zajetja učencev v celodnevno šolo je občina fikofja Loka бе1е na 48. mestu med 60 občinami v Sloveniji. Glavna ovira razvoja celodnevnega pouka v osnovnih Šolah predstavljajo večizmenski pouk in pomanjkanje ustreznih prostorov za pripravo hrane, za uživanje hrane ter prostorov za izvajanje telesne vzgoje in rekreacije učencev.
Osnovne Sole v občini imajo daleč preveč pouka v drugi in tretji izmeni (popoldne) — to Se posebej velja za OS Padlih prvoborcev 2iri in OS Peter Kavčič fikofja Loka, ki se s 40 % oz. 4,1 ? zelo približujeta najvišjemu možnemu odstotku na tem področju, ki znaSa 56?.
Za omenjeni šoli in tudi za nekatere podružnične Sole je ugotovljeno, da je standard prostorov prenizek, oprema dotrajana in povsem nezadovoljiva. Gimnazija in fiolski center za kovinarsko in avto-mehaniSko stroko delujeta v občutno pretesnih, slabih in neustrezno opremljenih prostorih, šolski center pa prav del
tako nima ustreznih delavnic.
Z dolgoročnejšim programom investiranja v vzgojno-izobraževalne objekte pa želimo uresničiti naslednje cilje:




V počastitev OF in delavskega praznika so mladi priredili tekmovanje modelarjev.
fiolstva v usmerjene) izobraževanje
2.	ustvariti pogoje za prehod na celodnevno obliko dela v osnovnih Šolah, pri čemer bo potrebno:
—	odpraviti večizmenski pouk
—	izboljšati standard prostorov in opreme
3.	ustvariti ustrezno mrežo vzgojnoizobraževalnih ustanov glede na posehtev
4.	urejevati zaklonišča za Šolske otroke
Pri izvajanju celodnevne oblike dela v osnovnih Šolah pa smo si zastavili tele cilje:
Obdobje 1981 - 1985:
—	zajetje učencev v celodnevno osnovno Solo povečati

V obdobju po letu 1990 pa
naj bi v vseh osnovnih Šolah že uvedli celodnevne oblike pouka.
/-
V okviru programa, ki bi ga izvedli 8 pomočjo sredstev iz samoprispevka bi na osnovni Soli Padlih prvoborcev 2iri zgradili dodatne prostore in Športna igrišča v vrednosti 38 milj. din.
Gradnja bo potekala v obdobju 1982— 1983.
Po načrtu naj bi v ži-rovski šoli že v obdobju 1983/84 odpravili večizmenski pouk, s tem pa bi izginile tudi težave mnogih staršev glede varstva otrok.
MiSo CEPLAK
Delegati SIS se usposabljajo za svoje zahtevno delo
»Ren da »!iuStariJa(( ni poKcbno donosna panoga«. meni Franc Naglif. »vendar bodo ljudje čevlje potrebovali vedno. Prav (jotovo pa .se bo potrebno v tovarnah dofiovarjati. kaj sploh delati, da se bo kaj zaslužilo.«
Franc sodi med prve delavce Planike, pravzparav med njene f'raditelje.
Izučil se je v Ciimarski zadrugi, kjer se je tudi za-ро.чШ leta 1940.
»Tu so bile delovne razmere tedaj kar dobre. Delali smo sicer od 7. zjutraj do 12.. popoldne pa tja do 20.. 21. ure. Vajenci smo seveda še vse pomedli in pospravili. Zaslužek vajenca se je gibal od 10 dinarjev v prvem letniku do 30 dinarjev v tretjem letniku. Pomočniki so zaslužili več. okrog 1000 din mesečno. Tako je bilo tja do spomladi leta 194,'1. ko sem namesto v nemi^kt) vojsko odšel v partizane, v Zirovsko četo.
Med drugim nem bil tudi kurir pri tovariHu Maksu Peternelju no pokrajinskem komiteju. Potem sem bil ranjen in odpeljali so me preko Zirovskega vrha in Kladij v Žiri. kjer sem okreval do konca vojne, saj je bila rana kar težka.«
Takoj po vojni je odšel v šolo za strokovne učitelje v Ljubljano. Potrebe industrije pa so bile tedaj velike in razmeščen je bil v tovarno čevljev v Kranju kot mojster šivalnice in montaže.
Leta 1948. pred začetkom gradnje Planike, je odšel na specializacijo v Češkoslovaško. Po 6 do 7 mesecih se je zaradi in-formbiroja vrnil domov in se zaposlil v Standardu, ki
je bil predhodnica Planike. Z odločbo je kmalu nato odšel na generalno direkcijo, kjer je delal na področju napredka proizvodnje oziroma kvalitete. Plariika se je tedaj že gradila in posamezni obrati so se postopoma vselili v nove prostore, tako da je julija 195.3 že na.stal kombinat usnjarsko predelovalne industrije.
Kakšne so bile razmere v organizaciji dela tedaj in kaj menite, kakšne spremembe smo doživeli od ta-kratf
»Lahko rečem, da smo s Češkega prinesli precej znanja. Zelo dobro smo uredili modelarno in razvoj in tudi delitev dela je bila že tedaj kar smotrna. Tudi standardizirali smo marsikaj v zvezi s proizvodnjo že leta in to je bilo napredno.«
Za največji uspeh si šteje delo v obratu na Breznici. ki je v desetih letih, kolikor je bil njegov vodja postal tozd z 200 zaposlenimi delavci. ki delajo izredno kvalitetne zgornje dele.
Vmes sem poleg vsega drugega dela. tudi poučeval na čevljarski šoli v Kranju. Kar. vesel sem bil. ko so bili Zirovci vedno med najboljšimi slušate-Iji.« pripoveduje .W-letni rojak.
Ob vsem tem vsestranskem strokovnem delu je na.šel čas za široko družbeno in društveno dejavnost. Dolga leta je bil predsedn i k dela i skega sveta, sekretar zveze komunistov. član Mestnega komiteja ZK v Kranju, raznih komisij ipd.
Veselilo pa ga je tudi kegljanje in šah: vodil je precej časa obe sekciji, ki sta kasneje prerasli v športno društvo Planika.
Z očmi se sprehodim po sobi. Panorama žirovske-ga slikarja 'Jožeta Primožiča. ki je naslikal stare Ziri. je ves čas in vsakomur na očeh. .'M let je Franc že od doma. V Kranju si je ustvaril prijeten dom in družino, vendar mu mi.sli še poletijo na »IJšnkanc«.
Tekst: Nejko Podobnik
Foto: Bripita GroSel j
Od tu in tam
Od tu in tam
V Žireh ženski pevsici zbor
Kdor poje - slabo ne misli. Ce je temu ljudskernu pregovoru verjeti, potem so v Žireh veseli in dobrosrčni ljudje.
Moško zborovsko petje je v Žireh dobro razvito, saj delujeta kar dva zbora: moški pevski zbor Alpina in Združeni zbor žirovskih podjetij. Kaj pa žensko zborovsko petje?
Včasih je bilo bolj dejavno kot moško zborovsko petje. Pred leti pa je ta dejavnost s prenehanjem delovanja ženskega pevskega zbora Alpina zamrla. Zato je na pobudo SZDL in kot rezultat sanacijskega programa DPD Svoboda Žiri bilo sklenjeno, da se ustanovi ženski pevski zbor. Imenovan je bil pripravljalni odbor v sestavi: Ida Oblak — Alpina, Anuška Kavčič — Alpina, Lija Cajnkar — Etiketa, Karla Bernik - Osnovna šola, Marija Gantar -KOZ Sora, Jana Trček — Kladivar, Simona Loštrek — Poliks.
Pripravljalni odbor je izvedel anketo, ki je pokazala, da je v Žireh veliko zanimanja za žensko zborovsko petje. V zbor se je vključilo kar 50 pevk iz vseh delovnih organizacij v kraju.
Z delom smo pevke začele zelo resno. Dvakrat tedensko se redno udeležujemo vaj. Pripravljamo se že za prvi nastop, ki bo konec maja na reviji pevskih zborov v Železnikih. V Žireh pa .че bomo s samostojnim koncertom predstavile oh krajevnem prazniku. Kljub problemom, ki nas spremljajo (tu mislim na finančna sredstva), smo se odločile, da nabavimo enotne obleke. Upamo, da nam bodo osnovne organizacije sindikata s finančno podporo pri tem pomagale. Za uresničitev široko zastavljenega programa imamo obilo dobre volje. Upamo, da bomc ' delom lahko nadaljevale tako. kot si to vse želimo.
Marija Koftir
o z
Ženski pevski zbor pod vodstvom Slobodana Poljanska pri vadbi
ŽENSKI PEVSKI ZBOR DPD SVOBODA
Oblak Ida Kavčič AnuSka Pečelin Martina KoSir Marija Ovsenk Helena DemSar Hilda G or j up Dragica Gorjup Danica Bogataj Meta Cankar Hermina Burjek Anka Filipič Staži D in a Vončina Kavčič Ivanka Pagon Andreja Albreht Francka Podlesek Anica Cajnkar Lija Novak Mojca Filipič Irena
Pečelin Marija Naglič Mira Albreht Marijka Starman Spela Oblak Irma Andreuzzi Ljudmila Trček Jana Slabe Irena Bogataj Vida Erznožnik Jožica Xekelj Helena PoljanSek Adelina Bernik Karla Grošelj Metka Demšar Nataša
Mezek Alenka Erznožnik Marta Trojar Jana Bogataj Metka Mlinar Andreja Mlakar Jelka Gantar Marija Podobnik Marija Erznožnik Maksa Kopač Marija Božič Minka Demšar Danica Loštrek Simona 2ekelj Valči fiorli Vida
Pevovodja: Slobodan Poljanšek Korepetitor: Cadež Tone Glasbena spremljava: Irena Poljanšek
To je naš kraj
To je naš kraj
To je naš kraj
Nogomet v Žireh
Vsem so znani problemi, ki spremljajo manjše Športne klube na podeželju skozi vsa leta delovanja. I.etos pa bo še
»Zdaj delavci v združenem delu čedalje bolj celovito in uspešno uresničujejo položaj svobodnih in enakopravnih upravljalcev svojega dela ter pogojev in rezultatov svojega dela. Ustava in zakon o združenem delu sta postala močno orožje v njihovem boju proti Se vedno navzočim odporom razvoju samoupravljanja, proti tehnokratizmu in birokratizmu ter drugim podobnim težnjam in pojavom, nasprotnim samoupravljanju in družbeni lastnini. Zdaj se ti odpori, težnje in pojavi lažje in uspešneje premagujejo, samoupravni položaj delavcev pa se stalno krepi.
TITO
(Iz referata predsednika ZKJ na XI. kongresu)
Boljše izbire po trgovinali
v mesecu februarju 1980 je svet potrošnikov oddal skoraj ^ Vse žirovske trgovine anket-'ističe, na katerih je bilo ^фкај vprašanj glede zadovo-'Jivosti preskrbe v %ireh in ne-■^зј vprašanj glede želja po-^^nikov. Vsem, ki so v tej anketi sodelovali, se ob tej pri-'•ki zahvaljujemo.
Izid je zelo zanimiv. Skoraj ki so anketni listič izpol-"'11, so bili mnenja, da je postrežba v %ireh zadovoljiva, da pa pogrešajo nekatere specializirane trgovine kot so knjigar-na, delikatesa, nogavičar ipd.
da bi v obstoječih tr-Rovinah bilo več kvalitetnega jnesa, rezanega cvetja, več konfekcije. Največ jih je tudi odgovorilo, da hi bila družbena prehrana potrebna. Mnogo PMpomb je tudi na prodajo mesa v Marketu in sicer zato, ker mora prodano meso fnesar sam obračunavati in potrošniki so mnenja, da je me-
sar preobremenjen in da bi zato moral dobiti vsaj v »Spi-cah« pomoč. Potem bi odpadle tudi napake pri tehtanju in računanju, kar potrošnike zelo moti. Pripomba potroSnikov je tudi zaradi prepozne dobave kruha po trgovinah, saj ga včasih ni .Se oh 14. uri.
Vemo, da so nekatere pripombe potrošnikov upravičene, zato se moramo potruditi vsi skupaj, da bi sedanje stanje izboljšali, vsaj kar je v naši moči.
Ker je nekatere zanimalo, kdo so sploh člani sveta potrošnikov, vam to v tem članku še enkrat sporočamo in sicer:
Anica Cokan Peter Jereb,
Marija Justin Vinko Kavčič Majda Kopač Angela Jezer.šek Milka Mihevc Antonija Reven Jelka Zaje
Prepričani pa smo, če bi se želje tistih, ki si prizadevno za gradnjo blagovne hiše v Zireh, uresničila, bi s tem ustregli želji mnogih naših potrošnikov.
Ce bomo rešili problem glede pomoči mesarju, če bo kruh v prodajalnah pravočasno in po želji potrošnikov in če se ho ponudba oziroma izbira po naših trgovinah vsaj malo izboljšala, je anketa s tem dosegla svoj namen.
Anica Cokan
ZA MRLIŠKO VEŽICO SO DAROVALI
Sodelavci Ivanke Bogataj ob smrti mame Marije Kogovšek 500.— din
Sodelavci Franca Ko-govška iz Alpine ob smrti mame Marije Ko-govšek 820.— din.
težje. Tudi pri našem delu so prisotne posledice ukrepov, ki se odražajo v besedi »denar«. Imeli ga bomo, ampak le toliko, da se lahko udeležimo prvenstvenih tekem. Glede opreme pa je drugo vprašanje. Najbrž bomo morali seči v lastne žepe, če bomo hoteli, da bodo naši tekmovalci igrali z ustrezno opremo.
Kljub težavam pa delo v klubu poteka normalno, še več, težimo za tem. da bi čimveč ljubiteljev nogometne igre vključili v tekmovanje.Pripravljamo ekipo, selekciji kadetov Poljanske doline, ki naj bi pričela s tekmovanjem jeseni. Večjo pozornost bomo posvetili tudi mlajšim pionirjem, kolikor bo osnovna šola prevzela vadbo in tekmovanja starejših pionirjev. Osnovne šole naj bi postale nosilec pionirskega nogometa v občini, ti naj hi predstavljali svoje šole v okviru tekmovanja v občinski nogometni ligi. Uvedba nogometa na osnovno šolo v 2ireh hi predstavljala velik napredek v množičnosti in popularizaciji nogometa v Žireh. Za ta korak smo člani kluba pripravljeni z vsemi svojimi močmi prispevati in pomagati osnovni šoli.
Trenutno sodelujemo v rekreacijskem tekmovanju z dvema ekipama v medobčinski nogometni ligi. Smo sredi spomladanske tekmovalne sezone. Oglejmo si, kakšne rezultate je dosegla članska ekipa. Nogometni klub Kondor smo premagali v gosteh z 1:0, doma smo igrali z Gorenjo vasjo 2:2, rezultat z NK Bohinjem B je bil 4:2 v našo korist. Glede na dosežene rezultate je naš cilj dobro igrati še naprej in se srečati z zmagovalcem skupine A ter zaigrati v finalni tekmi za medobčinskega gorenjskega prvaka. Pioniiji tekmujejo s spremenljivo srečo. Premagali so pionirje NK Kondorja, doma pa izgubili s pionirji NK Gorenja vas.
Tudi sodelovanje kadetov in mladincev v selekcijah je zelo uspešno. Mladinska selekcija, ki igra pod vodstvom NK Alplesa, je v vrhu lestvice, saj niza zmago za zmago. Kadetska selekcija, ki igra v Skofji Loki, pa se je uvrstila v sredino lestvice.
Ugotavljamo lahko, da se bo nogometna igra v Zireh še nadalje razvijala, saj med mladimi ne manjka zagnanosti, prisotnost številnih gledalcev na tekmah pa še bolj spodbuja k delu, saj se s takim obiskom ne morejo pohvaliti niti klubi, ki tekmujejo na dosti višji ravni.
Franci Mlinar
To je naš kraj
To je naš kraj
To je naš kraj
Kako smo praznovali
Dan OF in delavski praznik smo letos praznovali dokaj široko. V 2ireh je bila osrednja občinska proslava, ki je bila še posebej posvečena misli in delu tovariša Edvarda Kardelja. Sledilo je še niz drugih prireditev.
У1?


m
Izkazale so se tudi kmečke žene. Organizirale so razstavo ročnih del, ki je bila zelo dobro obiskana
Iz 2irov je krenila lokalna štafeta mladosti
Planinci — fotografi so praznovanje popestrili z razstavo svojih del
Letošnjo proslavo, ki je bila združena s podelitvijo srebrnih znakov zveze sindikata in priznanj OF, so obogatili tudi gostje, pevci iz Slovenskih Konjic
C-—\
»DELO - ŽIVLJENJE« je glasilo ALPINE, tovarne obutve 2iri, Stara vas 23, n.sol.o., ki ima v svoji sestavi TOZD Obutev Žiri, TOZD Obutev Gorenja vas, TOZD Plastika 2IRI, TOZD Prodaja 2iri in Delovno skupnost skupnih služb. Ureja ga uredniški odbor: Stane Car, Anton Eniko, Srečko Erznož-nik, Marija Kaetelec, Tončka Oblak, Marta Pivk, Anuška Kavčič — tehnični urednik, Nejko Podobnik — odgovorni urednik. Izhaja mesečno, naklada 1800 izvodov. Fotografije: Brigita Grošelj. Tiek KT Gorenjski tisk, Kranj
s_V