j Ql^om >jVAND s-yitAtice.^ NO. 30 \v79^S Vi 5^AN IN SPIRIT KV>Ckliff^lne^Ooc} tANGUAG« ONLT __________O/j/q __________________ AMERIŠKA DOlViv^ . ^9? (ISSN 0164-680X) ■lieAk'lll—HO li jl. SLOVCNIAN Serving Cnicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, . HORNING N€WSPAP€I1 Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal', Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis. Florida, Ely, Pueblo, Rock Springs, *11 Ohio CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, MARCH 12, 1980 SZ: Sovjetski vojaki bodo ostati dalj časa v Afganistanu MOSKVA, . ZSSR. — Sovjetska časopisna agencija Tass je sporočila, da nameravajo ostati sovjetski vojaki v Afganistanu dalj časa in da so možnosti za odpoklic teh vojakov v doglednem času majhne. Vzrok, zakaj morajo vojaki ostati v Afganistanu, je vmešavanje ZDA v notranje zadeve te države. Vpletena v tej protirevolucionarni zaroti je tudi Kitajska, poroča Tass. Opazovalci v Moskvi sc mnenja, da so se odločili sovjetski voditelji, vztrajati do konca v Afganistanu. Druge države naj se tega zavedajo in se sprijaznijo s tem dejstvom. Nadalje, menijo analitiki, računajo Sovjeti, da so ZDA in druge države že storile vse, kar morejo, proti ZSSR, in da so njihovi protesti ostali brez učinka. Sovjetski vojaški poveljniki pa nadaljujejo s svojo o-fenzivo proti upornikom. Begunci, ki prihajajo v Paki-tan, govorijo o zračnih napadih in o prodiranju sovjetskih tankov tudi do najoddaljenejših vasi. Tanki in topništvo obstreljujejo vasi, ki jih Sovjeti smatrajo za uporniško u-smerjene, in jih uničujejo Prebivalci teh vasi ali umrjejo v teh napadih ali bežijo vstran. Mednarodne dobrodelne organizacije, ki pomagajo beguncem v Pakistanu, pravijo, da jih je že več kot 700,000 samo v tej državi. O številu afganistanskih beguncev v Iranu ni nobenih poročil. --------------o------ Nestrpnost judovskih skrajnežev povzročila pretep v Miamiju MIAMI, Ela. — Da so Judje nezadovoljni s politiko Carterjeve administracije na-pram Izraelu, ni nobena tajnost. Posebno so bili ameriški Judje ogorčeni nad napačnim glasovanjem ameriškega predstavnika v ZN glede resolucije, ki je zahtevala od Izraela, da bo moral odstraniti vse naselbine, ki jih je postavil na zasedenem arabskem ozemlju in zapustiti vzhodni del Jeruzalema. Med najbolj jeznimi judovskimi organizacijami je Judovska obrambna liga, katere voditelj je rabin Meir Kuhane. V zadnjih dneh je tkzv. JDL organizirala več protestov proti predsedniku Carterju in njegovim podpornikom. V mestu Miami, v Floridi, se je zbrala skupina pripadnikov JDL pred vrati nekega urada, ki so ga rabili Carterjevi podporniki za vodenje njegove volivne kampanje v tem mestu. Ko je nekdo odprl vrata, so vsi demnostranti vstopili v urad in začeli zmerjati Carterja in njegove podpornike. V tem razburjenem vzdušju je kmalu prišlo do pretepa. K sreči ni bil nihče ranjen. V New Yorku je skupina JDL demonstrirala proti načelnikom Carterjeve volivne kampanje Robertom Straussom. ki je šam judovske vere. Policaji so priprli o demonstrantov, rhed njimi tudi Meir Knhane, Novi grobovi Anne Hlad Preteidi ponedeljek je v Cleveland Clinic bolnišnici po daljši bolezni umrla 66 let stara Anne Hlad s 5700 Bonna Avenue, žena Johna “Lace”, mati Joyce, sestra Mary Am-bacher (pok.), Angele Gilbert, Josepha (pok.), Josephine Žabkar, Ldvvarda in Roberta (pok.). Pokojna je bila rojena v hiši na 5700 Bonna Ave. in je bivala tam vse življenje. Zaposlena je bila kot šivilja pri Blepp-Coombs Sporting Goods Inc. do svoje upokojitve leta 1974. Bila je članica Dr. Marthe Washington št.'38 ADZ. Pogreb bo iz Zelotovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v petek, 14. marca, ob 9.30 dopoldne, v cerkev sv. Vida ob 10.30, nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes zvečer od 7. do 9. ter jutri popoldne od 2. do 5. in zvečer od 7. do 9. Leonard J. Poje V Cleveland Clinic bolnišnici je po dolgi bolezni umrl 66 let stari Leonard J. (Cabby) Poje z 842 Alhambra Ave., rojen v Clevelandu, mož Genevieve, roj. Hebebrand, oče Jamesa (Tex.) in Dennisa, 3-krat stari oče, brat Lorette (pok.), Ciarencea, Geralda (Fla.) in Roberta, veteran druge svetovne vojne, zaposlen pri Gould Corp. (Clevite Div.) skozi 32 let, do svoje upokojitve leta 1975. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v soboto, 15. marca, ob 9.15 dopoldne, v cerkev sv. Odrešenika ob 10, nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo jutri zvečer od 7. do 9. in v petek popoldne od 2. do 5. in zvečer od 7. do 9. (Dalje na 3. strani) *4tt*4*+*+t**»*****»**»********‘ VREME Pretežno oblačno danes z naj višjo temperaturo okoli 38 F. Danes zvečer možnost naletavanja snega, jutri pa precej dežja. Najvišja temperatura okoli 42 F. Nobenega premika ni v pogajanjih v mestu Bogota BOGOTA, Kol. — Po nekajdnevnem premoru so se zopet začela pogajanja med teroristi-gverilci v zasedenem poslaništvu Dominikanske republike v tem mestu in predstavniki kolumbijske vlade. Opazovalci opažajo, da vlada skuša zavlačevati pogajanja, medtem ko gverilci postajajo bolj jezni nad počasnostjo teh pogovorov. Gverilci vztrajajo pri svojih zahtevah za izpustitev 311 levičarskih zapornikov, za 50 milijonov dolarjev v gotovini, za mednarodno objavo njihovega razglasa, ki govori o zločinih sedanje kolumbijske vlade ter končno,v za varen odhod vseh gverilcev v poslaništvu v tujino. Kot kaže, je vlada pripravljena sprejeti le zahtevo za varen odhod v tujino, o ostalih točkkh pa se pogajata obe strani. Tuji novinarji, ki čakajo na razvoj dogodkov v bližini zajetega poslaništva, opozarjajo na razne priprave kolumbijskih varnostnih organov za morebiten napad na poslaništvo. Vlada je že obljubila, da ne bo napadla poslaništva, ako gverilci ne bodo nič storili talcem. Zadnje vesti • Tampa, Fla. — Včeraj sol bile primarne volitve v drža-J vab Florida, Alabama In Ge-j orgia. Zmagala sta za repub-i likance Ronald Reagan in za demokrate predsednik Jimmy Carter. Reagan je tako dobesedno potolkel svojega glavnega nasprotnika Georgea Busha in ostale republikanske kandidate, da analitiki volivne kampanje napovedujejo, da bo bivši kalifornijski guverner in konservativec Reagan strankin kandidat na novembrskih volitvah. Večina predsednika Carterja nad sen. Kennedyjem v Floride kjer je veliko volivcev judovske vere, je bila velika. Kennedyjeva kandidatura je tudi v resnih težavah. • New York, N.Y. — Predstavnik bivšega iranskega šaha Pahlavija je potrdil vest, da bo moral 60 let stari Pahlavi prestati nevarno operacijo v naslednjih dneh. Znano je, da ima šah raka. • Washington, D.C. — Arne-, riški tajnik za zunanje zadeve Cyrus R. Vance se bo sestal s člani preiskovalne komisije ZN, ko se vrnejo v New York. Tajnik išče podatke o razmerah v Iranu in kakšne so možnosti za nadaljevanje prizadevanj, da bi dosegli izpustitev talcev. KOVALNA KOMISIJA ZN V IRANU ČLANI ZAPUSTILI DRŽAVO Alžirske nafto kodo prodajali odslej le nekaterim državam ALŽIR, A1Ž. — Alžirska vlada se je odločila, da bo prodajala odslej svojo nafto samo tistim državam, ki so gospodarsko nerazvite in ki sledijo neuvrščeni zunanji politiki. Alžirija ne bo prodajala nafte nobenim industrijsko razvitim državam. O naravnem plinu, ki predstavlja pomemben del alžirskega izvoza energetike, niso rekli ničesar. Na Kitajskem * na|o Uidi ogromne zaloge dosegljivega premoga PEKING, Kit. — Po naj novejših podatkih, ki jih je objavila Kitajska, imajo v tej državi okoli 600 milijard ton dosegljivega premoga. Računajo, da bodo te zaloge zadostovale najmanj za naslednjih 500 let. Znastveniki pravijo, da bodo odkrili po vsej verjetnosti tudi nove zaloge tega goriva. Doslej so bile ZDA edina država, ki je imela na razpo lago tako ogromno količino premoga, da bi ga bilo dovolj za več sto let. ŽENEVA, šv. — Posebna petčlanska preiskovalna komisija Združenih narodov, ki jo je imenoval generalni tajnik te mednarodne organizacije Kurt Waldheim, da bi obravnavala iranske pritožbe proti režimu bivšega šaha Pahlavija in proti ameriški vlogi v Iranu v zadnjem četrt-stoletju, je včeraj odpotovala iz Teherana. Člani komisije so priznali novinarjem ob odhodu iz Irana, da je bilo njihovo delo neuspešno. Waldheim je pred tedni dosegel točen sporazum z iranskimi voditelji o sestavi in vlogi posebne komisije. Med drugim so Iranci sprejeli pogoj, da se bodo člani komisije sestali brezpogojno z vsemi zajetimi ameriškimi talci v poslaništvu. W a 1 d h e im in Carterjeva administracija sta tudi dobila vtis, da bodo talci izpuščeni kmalu po prihodu komisije v Iran. Vse obljube, ki so, jih dali Iranci, so preklicali po pribo ■ du komisije. Najprej so rekli Iranci, da talci ne bodo izpuščeni vsaj do aprila ali maja. Ajatola Homeini je izjavil namreč, da ima pravico odločati o usodi talcev le iranski parlament, ki pa še ni izvoljen. Nato so pa hoteli člani komisije srečati se s talci. Tudi do tega srečanja ni prišlo, predvsem zaradi spora med iranskimi voditelji samimi. Na eni strani sta bila iranski predsednik Abolhasan Bani-Sadr in zunanji minister Sadeg Gotbzadeh. Ta dva sta sicer politična nasprotnika, delala sta pa skupaj glede pravice komisije ZN do srečanja s talci. V petek in soboto je Gotbzadeh celo trdil, da bo sam šel v poslaništvo in prevzel odgovornost za talce. V tem ga je očitno podprl Bani-Sadr. Slika o sedanji Jugoslaviji in Sloveniji potom časopisa New York Times . iv. Apple in Darnton sta se za nimala za Titovega naslednika. Oba sta mnenja, kakor tudi večina ostalih analitike-.' jugoslovanskih političnih razmer, da sistem kolektivnega vodstva nima možnosti, obdržati se dalj časa. Slej ko prej se bo javil nekdo, ki bo postal očitno prvi med enakopravnimi. V Sovjetski zvezi po smrti Stalina so tudi uvedli sistem kolektivnega vodstva, čeprav brez takšnih uradnih oblik, kakor jih ima jo v Jugoslaviji. V nekaj letih je pa zmagal Hruščov, dokler ni bil odstranjen 1. 1964. Isto se je potem zgodilo z Brežnjevim. Sedaj je on v SZ prvi med enakopravnimi voditelji. V daljšem članku, objavljenem 18. februarja, je navedel Darnton nekaj podatkov o raznih vodilnih osebnostih v komunistični stranki. Poudaril je, da noben od teh nima vidne prednosti nad drugimi-Omenil je le, da v slučaju notranjih nemirov ali zunanjih pritiskov, bi se povečala vloga armade in policije. Ob- rambni minister je 64 let stari Nikola Ljutaičič. ki pa da je edini poklicni vojak v naj-višjem strankinem vodstvu. Darnton je tudi napisal članek, v katerem je obravnaval podrobnosti govora, ki ga je podal eden vodilnih srbskih komunistov, dr. Dušan Dra-gosavac. V tem govoru je p-pozoril Dragosavac, ki je sekretar strankinega predsedstva, o nevarnosti pojava “majhnih Titov”, že zdaj, je trdil Dragosavac na začetku februarja, imajo na razpolago v Jugoslaviji kandidate, ki potujejo po državi in govorijo tako, da bi radi postali majhni Titi. V Jugoslaviji je bilo samo en Tito,, je nadaljeval Drago-savac, in ne bodo začeli iskati novega. V svojem govoru o novih Titih, ni Dragosavac o-menil, koga je imel v mislih. V govoru, ki ga je objavilo tudi “Delo” v Ljubljani, je poudaril Dragosavac važnost in trajnost Titovega sistema kolektivnega vodstva. Darnton in Apple sta oba večkrat omenjala Staneta Dolanca kot možnega Titovega naslednika. Darnton je opozoril, da nima danes Dolanc tak vidni položaj,, kakor pred dvemi ali tremi leti. Pouda ril pa je, da je. Dolanc nadarjen, prizadeven in spreten ter da je še vedno član strankinega predsedstva. Med svojim obiskom v Ljubljani je R.W. Apple govoril o Dolancu z nekim ljubljanskim urednikom. Ta urednik j-e Apple-u svetoval: “Pazite na Staneta Dolanca!” Čeprav bi to lahko razumeli kot nekak ponos urednika na soro-jaka, je dejal Apple, je zanimivo, da je isto slišati tudi v Beogradu. “Lahko čaka in se zaroti," je rekel nek uradnik v jugoslovanskem zveznem sekretariatu za zunanje zadeve Apple-u. Splošno mnenje v beograjskih neuradnih, a dobro« poučenih krogih pa je, da o-stane Dolanc eden najbolj močnih in vplivnih politikov v državi. Poudarjajo, da mu je njegova večletna vloga v osrednjem partijskem vod-:, stvu omogočala navezovati stike s ključnimi osebnostmi v vsej Jugoslaviji. Pred tedni je bil Dolanc med redkimi voditelji, ki so obiskali Tita v Kliničnem centru v Ljubljani. Ta obisk je celo vzbudil pozornost v sovjetskem poslaništvu v Beogradu, je poročal Apple, če- \ prav tega podatka ni pojasnil. Apple tudi ni pojasnil stavka, v katerem je trdil, da je prišel Dolanc na obisk k Titu skupno z nekaterimi drugimi voditelji, ki so znani kot Dolančevi n a s p r otniki. Apple je le citiral nekega u-'radnika, ki je rekel glede vsega tega: “To pomeni, da ga (Dolanca) ne morejo poriniti vstran in da jim je bolj všeč, ko vedo, kaj počne ” Dopisi Darntona in Apple-a kažejo, da je veliko nejasnosti. glede možnega razvoja dogodkov v Jugoslaviji in Sloveniji po odhodu' Josipa Broza Tita. Nasprotujoči si znaki onemogočajo vsako možnost zanesljivega napovedovanja tega razvoja. Edini izhod je torej skrbno zasledovanje vseh podatkov, ki prihajajo iz Jugoslavije in Slovenije in sicer brez predsodkov, v kolikor je to mogoče. Rudolph M. Susel Skrajneži v poslaništvu so prvič ' rekli, da bodo izročali talce uradni iranski vladi. Kmalu nato pa je prišlo do zastoja. Tuji opazovalci iranskih političnih razmer namreč menijo, da. je skrajna struja v revolucionarnem svetu spodbudila š t u d ente-skrajneže v poslaništvu, naj se uprejo Gotbzadehu in Ba-ni-Sadru, češ, da bo jih v tem boju podprl ajatola. In tako se je tudi zgodilo. Na posebnem sestanku revolucionarnega sveta je Horn,eini v celoti podprl stališč*.' skrajnežev in je govoril proti Bani-Sadru in Gotbzadehu. V izjavi, ki jo.je podal po tej seji, je Homeini govoril v prid vseh zahtev, ki so jih postavili doslej skrajneži. S tem je bila zapečatena usoda komisije ZN. Nobenega poročila Med svojim bivanjem v Iranu je preiskovalna komisija obravnavala veliko gradiva o zločinih in drugih prestopkih bivšega šahovega režima. Ko so člani komisije prispeli v Ženevo včeraj, so pa povedali zbranim novinarjem na letališču, da ne hod.j objavili nobenega poročila o njihovem delu. Najprej bodo morali Iranci izpolniti vse svoje obljube, ki so jih dali Waldheimu. V Beli hiši trdijo, da so razočarani, a ne presenečeni nad izidom' prizadevanj komisije v Teheranu. Kaj takega ni nič več novega za nas, je rekel eden Carterjevih svetovalcev. Splošno mnenje analitikov v Washingtonu, D.C. in New Yorku pri ZN je, da v Iranu še ni nobene centralne vlade. Vzporedna vlada skrajnežev je vsaj tokrat zmagala nad u-radno vlado BaUija-Sadra. Kar je zanimivo, je, da je notranje ministrstvo v Iranu prepovedalo napovedane demonstracije skrajnežev, ki bi se morale začeti jutri in se nadaljevati v petek. Opazovalci v Teheranu čakajo na izid tega najnovejšega spora med dvema glavnima strujama na iranskem političnem prizorišču. ^ PcgiOb tov octocssv mad Nikaragvo in Kubo se nadalpie MANAGUA, Nik. — Po strmoglavljenju samo držca Somoze lani je nova revolucionarna vlada vzpostavila tesne stike s Kube. Poleg rednih diplomatskih odnosov, sta državi podpisali več sporazumov o sodelovanju na raznih področjih. Najnovejši sporazum, ki obsega sodelovanje v letih 1980 in 1981. predvideva med drugim-, da bodo prišli kubanski učitelji in zdravniki delat v Nikaragvo, študenti iz Nikaragve pa bodo šli na šolanje na Kubo. K” mi j to nri trJfovHb. bi oglašuieio v tem listu! Svoji k svojini! Iz Clevelanda in okolice Kosilo MZA— Kosilo Misijonske Znam-karske Akcije bo v nedeljo, 16. marca v šolski dvorani pri Sv. Vidu. Poleg pečenih pisk in govedine bo tudi goveja juha. Vstopnice lahko naročite, ako pokličete Franka Kuhela na 881-5163, Janeza Prosena na 486-2394 ali Lavriševo na 481-3768. Krofe bodo naprodaj v soboto v društveni sebi svetovidskega avditorija. Seje ne bo— Podružnica Slovenske ženske zveze št. 10 ne bo imela svoje seje v nedeljo, 16. marca ampak v nedeljo, 23. marca, ob 2. popoldne v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Vse članice so vabljene. Tiskovnemu skladu— Rev. Beno Korbič, Greenfield, Wis. je daroval $12 v tiskovni sklad Ameriške Domovine. Prav tako je daroval g. Martin Vraničar, Stockton', Kal. $12 Ameriški Domovini. Naš dopisnik g. Jože Vrtačnik, Cleveland, O. je daroval $12 v tiskovni sklad. Četrti darovalec $12 je pa g. Frank Lovšin z E. 72. St. v Clevelandu. Vsem darovalcem se prav prisrčno zahvaljujemo! Povišanje davkov?— Clevelandski župan George V. Voinovich pravi, da potrebuje mesto več denarja. Predlagal bo clevelandskim volivcem povišanje mestnega dohodninskega davka od sedanjega-1.5% do 27». Komaj februaria lani so volivci povišali ta davek od 1'< do 1.5%. Takrat je t.rdil župan Dennis J. Kucinicb, da bodo s tem finančni problemi premagani. Cdločili se bodo volivci sami glede novega povišanja. --——o------- Lelos napovedujejo znatno podražitev v cen' gazolina W A S H I NGTON, D.C. — Zvezno tajništvo za energetiko napoveduje, da bo cena gazolina ob začetku 1. 198! dosegla $1.50. Sredi tega leta se bo cena tega , goriva že približala tej višini. Tajništvo meni, da bo dovolj gazolina za avtomobilska potovanja letos poleti, vozniki se pa bodo držali doma, ker ne bode hoteli plačevati do $1.50 za galon te tekočine. Strokovnjaki v tajništvu že opažajo, da Amerikanci porabijo manj gazolina za svoje avtomobile. Temu dejstvu pripisujejo več vzrokov. V prvi vrsti je cena sama, ki postane previsoka za marsikatero družino in posameznika. Najnovejši avtomobili, ki jih izdelujejo v ZDA in vozila, ki jih uvažajo iz tujine, so bolj varčni z gorivom. Nekateri Amerikanci pa se odpovedujejo uporabi avtomobilov, ker hočejo s tem prispevati svoj delež k varčevanju energije. Kljub vsem naporam predvidevajo vladni strokovnjaki nenehno rast cene gazolina, kurilnega olja in drugih za a-meriško družbo pomembnih naftnih izdelkov. Nobenega dvema ni, sklepajo, da je podražitev. cene nafte naivec.;’ prispevalec k rastoči inflaciji v ZDA in po svetu. \ RMERTSKA DOMOVINA, MARCE 12, 1980 Ameriška Domovina /V-Vlt 1/ I <- "1 V— M* » Al I G117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA -(ISSN 0164-680X) James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor Published Mon., Wed., Eri., except holidays and 1st 2 weeks in July NAROČNINA: Združene države: $28.00 na leto; $14.00 /.a pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav: $40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja: $10.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $15.00 na leto. SUBSCRIPTION RATES: United States: 1' , $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: 1 t ■ . 1 $40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year pričevalci vred, da je bil Tito med organizatorji barcelonskih iger. Kot agent kominterne pod poveljstvom Stalina v Moskvi je deloval v nekem hotelu v Parizu za uspeh barcelonske olimpiade; po njenem polomu pa je na skrivaj organiziral — po nalogu kominterne in Stalina — dotok komunističnih prostovoljcev iz vzhod-no-evropskega prostora za komunistično zmago v španski državljanski vojni, zmago, ki je ni bilo. Tistim, ki še sedaj niso na jasnem glede notranjega bistva in značaja revolucije in državljanske vojne v domovini, naj bo pri tej priložnosti povedano enkrat za vselej: narod v Sloveniji kakor tudi narodi v drugih pokrajinah Jugoslavije so se v ogromni večini uprli Titu kot zgoraj opisanemu agentu kominterne pod Stalinovo komando; odklonili so in se z orožjem zoperstavili revoluciji, ki ji je bil namen po vojni uvesti vlado tega agenta kominterne pod Stalinovim poveljstvom. Izobraženi vodilni krogi so natanko vedeli za Titove funkcije v komunterni, kakor tudi za naloge, ki so mu v Jugoslaviji bile naložene iz Moskve. V interesu naroda so se odločili to preprečiti. Da niso uspeli,-je odgovorna medvojna politika Anglije in Amerike. v‘* L. P. Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio IS No. 30 Wed., March 12, 1980 Beseda iz naroda... Olimpiada in politika Ko je ameriška vlada po sovjetskem vojaškem vdoru v Afganistan pozvala atlete svobodnega sveta in njihove vlade, naj se iz protesta ne udeležijo letošnjih olimpijskih iger v Moskvi, je svetovno javno mnenje zagnalo zelo glasen vik in krik, da se v mednarodno športno gibanje vnaša politika; zatorej je treba odločno odkloniti idejo o bojkotu in predlog, naj bi se za atlete, ki bi odklonili udeležbo v Moskvi, posebna olimpi-ada priredila v kakem drugem kraju, če bi ne bilo mogoče odložiti ali preprečiti iger v Moskvi. Argument, ki se ga obilno poslužuje tudi Mednarodni olimpijski odbor, se vrti skoraj izključno okrog mešanja politike v športno delovanje, kar da je edinstveno v zgodovini olimpiad in-nedopustno. Posebno glasni so pri tem ko-muristi, ki obvladajo znaten del javnih obveščevalnih sredstev. Nedavno je zagledalo beli dan izvirno poročilo h Barcelone v Španiji, in v zvezi z zgoraj povedanim o-pozorilo svet na dogodke, ki so se tam odigrali v neposredni zvezi z olimpiado 1. 1936 v Berlinu. Kominterna je sklenila, da se mora prirediti vzporedna “ljudska” olimpiada v Barceloni, sedežu katalonske‘provincialne vlade, ki je bila v republikansko-komunističnih rokah. Antonio Agullo, danes 77 let stari organizator ljudske olimpiade v Barceloni, je izjavil avtorju poročila, da je “ideja izšla iz malih športnih klubov v mestu, katere so komunisti uspeli infiltrirati. Bila je komunistična internacionala, Komintern. ki je to organizirala.” Drugi pomočnik, tudi še živeči Esteban Morero, je potrdil pretežno vlogo Kominterne in dodal: “Ljud-m pi avijo. nai šport ne bo političen, toda Ljudska c-limpinda je bila zelo politična. Jaz razumem, kar danes delajo Carter in Združene države, ne samo razumem, ampak tudi podpiram.” V tedanji Barceloni, polni anarhističnega in revolucionarnega navdušenja L 1936 je bil vodilna sila v športnih organizacijah mlad komunist Andres Martin, glavni tajnik športne federacije. Pod njegovim vodstvom je 'prinesel športni list/Mundo Denortivo poročilo in fotografijo iz Moskve o “glpriozni epohi Stali-•novega korakanja pred Leninovim grobom”. Celotno akcijo za , ( J N * . . I | • J • X r. : . f V tudi večkrat do sitega nahranil.. Zato je to družino tudi vselej ohranil v naj lepšem spominu. Leta 1914 sta šla Frank Jakšič in Anne Grdina skupno pred oltar, ko sta se v cerkvi sv. Vida poročila. To poroko je opravil č. g. John Oman, ker je bil takrat župnik cerkve sv. Vida odsoten. Tako se je pričelo novo družinsko življenje Franka in Anne Jakšič, ki sta imela v zakonu štiri otroke: Franka, Richarda, Jamesa in hčer Genevieve, por. Drobnič. Frank Jakšič je znal dobro citati slovensko. Bil je veliki ljubitelj Slovenije, kjer se je rodil in- kot majhen otrok slišal govoriti samo slovensko. Prvič je šel Frank Jakšič v Slovenijo na obisk 1. 1920 z Jakobom Debevcem in Rudijem Perdanom. V domovini so delili ljudem pakete, katere so jim iz Clevelanda poslali njihovi sorodniki. To so bila zaželjena darila našim Slovencem po končani prvi svetovni vojni. Ob 25-letnici njune poroke leta 1939 sta Frank in Anne Jakšič skupno potovala v Slovenijo in sta ostala tarn dalj časa na obisku pri svojih sorodnikih. Nikjer nismo bili slovenski begunci prijazneje sprejeti kot pri Jakšičevi družini! O vsem tem bi se lahko napisala lepa knjiga. Ko sem bil podpisani večkrat težko bolan ali nesrečen, sta mi bila izmed najbližjih po svojih dobrih delih pok. Anton Grdina in Frank Jakšič. Ko se je v naši družini rodil zadnji otrok Rudy, ga je krstil naš škof dr. Gregorij Rožman, ki sta ga k nam z avtomobilom p r i peljala g. Frank in Anne Jakšič. Ko so se navedeni trije skupno vračali domov, so šli v bolnico obiskat pok. Antona Grdino, ki je bil težko bolan in j c nato kmalu umrl. Podpisani se večkrat počutim duševno nepopolnega, ker mi, tukajšnji Slovenci, pozabljamo na one velike slovenske može, ki so nam pomagali, da smo se lahko za’ stalno naselili v to našo blagoslovljeno Ameriko. Jože Vrtačnik ------o------ Mcija za Slovenski kulturni center v Lemontu BERWYN, 111. — Pokojni dr. Janez Ev. Krek je že pred prvo svetovno vojno pri raznih zborovanjih in na sestankih za ustanovitev kake hranilnice ali gospodarske zadruge v Sloveniji rad uporabljal v svojih govorih te-le besede. “Gospodje, vsa umetnost Teži v tem: Začeti je treba!” Na te besede sem se spomnil, ko sem lansko leto slišal o načrtih, da bi Slovenci iz Chicaga, Jolieta in okolice zgradili svoj Slovenski kulturni center v Lemontu, Illinois. Torej začetek je tu, vsa čast in priznanje začasnemu odboru za pričetek te akcije. V teku so pogajanja s slovenskimi frančiškani v Lemontu za odkup zemlje, na kateri bi se bodoči center pričel graditi. Takoj ko bo sklenjena kupna pogodba za zemljišče, bo treba začeti zbirati potrebni denar za plačilo te zemlje. Upamo tudi, da bodo očete frančiškani, kot so doslej, tudi v bodočnosti imeli razumevanje za to akcijo ter jo na svoj način podprli in ji pomagali. Je pa tudi veliko odvisno od nas Slovencev, kako bomo to akcijo podprli, da ne bomo stali ob strani, ampak celo stvar podprli tudi finančno, kadar bo prišel čas in potreba za to. Smo že itak malo pozni, ko vidimo, kaj so že Slovenci drugod po Združenih državah in Kanadi naredili in zgradili. Zato je naša velika dolžnost, da to delo za Kulturni center res podpremo in pomagamo, vsak po svojin močeh. Kako bo cela stvar napredovala, bom še od- časa do časa poročal. Ludvik Jelenc ------o------ Ameriški Slovenci pomagajo pri obnovi slovenske cerkve MILWAUKEE. Wis. — Za popravilo cerkve sv. Martina na Laškem so darovali: $50: Antonia Jovle, Mil- waukee, Wis. Po $30: N.N., Milwaukee, Wis.; Frank Čelig, Milwaukee, Wis. Po $25: Frank Mernik, Franklin, Wis.; Fred Flor-yance, Brookfield, Wis. Po $20: Frank Menchak, Milwaukee, Wis.; Angelino • Floryance, Milwaukee, Wis., Ludvik Kolman, Waukegan, 111.; Stanko Mrak, Gary, Indiana; Mr. in Mrs. Martin Simčič, Franklin, Wis. Po $10: Frank Rozina, Milwaukee, Wis.; Mici Coffelt Milwaukee, Wis.; Theresa Koshak, Milwaukee, Wis.; Albert Zigoy; Milwaukee, Wis.; Jože Ornik, Milwaukee, Wis.; Mike Grdadolnik, Greenfield, Wis.; N.N., iz Ohia. Pp $5: N.N., Milwaukee, Wis.; Stanley Križan, Milwaukee, Wis.; Rev. Ber.o Korbič, Greenfield, Wis.; Cecelia Rems, Greenwich. Conn. Vsem darovalcem iskrena hvala za tako izdatno pomoč. Ako bi katera oseba še .že-' lel^ kaj darovati v ta dober namen, še lajko pošlje na ista imena in naslove: Antonia Jovle 3301 So. 93 St.. Apt. 102 Milwaukee, Wis. 53227 Mary Mernik 7390 So. 49th St. Franklin, Wis. 53132 Frank Menchak 933 So. 11 St. Milwaukee, Wis. 53204 Od g. župnika sem že prejela obvestilo, v katerem se vsem zahvaljuje za to dobrotno denarno pomoč, katera jim veliko pomeni za popravilo cerkve na Laškem. Bog naj vsem skupaj obilno povrne. S hvaležnim pozdravom Jože Horvat, župnik Laško Poročilo napisala: Antonia Jovle ------o------ Pismo z Otoka London, Vel. Brit. — Cenjeni upravi Ameriške Domovine v Clevelandu! Danes (28. januarja —op. ur.) sern prejel Vaš list z dne 10. decembra 1979, v katerem sporočate smrt blage gospe Marije — nekdaj v Vašem listu Micke —- Debevec, žene pokojnega, vrlega Jake Debevca. Sedaj že skupaj oba uživata večno srečo in veselic pri Bogu in dobra žena vrlemu Jaku kuha ajmoht, katerega je v šali Vašega lista večkrat omenjal. Ob njeni smrti Vam vsem izrekam prav iskreno sožalje, Boga pa prosimo, da,nakloni nam Slovencem še mnogo tako dobrih, požrtvovalnih narodnih delavcev, kakor sta bila oba pokojnika. Prav iskreno Vas vse pozdravlja Vaš Peter Selak Darujte v tiskovni sklad Ameriške Domovine! IZ NAŠIH VRST Euclid, O. — Cenjeno ured' ništvo! Priložena je denarna nakaznica za celoletno naroč' nino, $2 sta pa za tiskovni sklad. Jaz sem naročena na list že 55 let, in ga bom ša brala, dokler živim, ako bodo oči ostale zdrave! Časopis redno dobivam, ker mi ga prinese Benedejčičev fant, k> pride domov iz šole. Veliko uspeha vam želim in da bi Ameriška Domovina izhajala še veliko let! Pozdrave vsem! A. Godlar Flushing, N.Y. — Cenjeno uredništvo Ameriške Domovine! Tu vam pošljem naročnino za eno leto za časopis ki ga prav rada prečitam, •N sta pa za list. Najlepše pozdrava! Frances Shugor Milwaukee, Wis. — Pošiljam denarno nakaznico za $30 P' naročnino za leto 1980, za h' skovni sklad pa $2. Veliko '-1' speha in pozdravljeni! Alois Galič ❖ Gilbert, Minn. — Arherišk1 Domovina! Priloženo van1 pošiljam ček za obnovo na' ročnine za eno leto za Ib1 ‘Ameriška Domovina’. S spoštovanjem! Vladimir Sesek ❖ Euclid, O. — Spoštovani a' rednik Ameriške Domovine-V pismu boste dobili ček 'J $30 za leto 1980. Obenem A Vam prav lepo zahvalim za redno pošiljanje Ameriške in za ves Vaš trud, ki ga 111 malo. Še enkrat lepa hvala! Rose Vičič Cleveland, O. — Pozdrav' Ijeni vsi v uredništvu! Olr navijam naročnino za milijonarja g. Franca Bratino 111 tudi lastno naročnino. Z A' meriško Domovino sem zad()' voljen, )e da ga težko bercn’-' To pa ni nič čudnega, ke; sem 1. februarja dopolnila ^ let. Vas vse lepo spet p‘r zdravljam, preostanek v če ku je pa v podporo listu. Jennie Stefanic Sudbury, Ont. — Spoštovani! Prilagam ček za eno let;l; kar je več, je pa za tiskov C sklad. Lepše bi bilo, če 'J' prihajala Domovina bolj reT no in preje. August Skubic Miami, Fla. — Cenjen1' Več let sem naročena na A' meriško Domovino. Tudi m'-1' ji otroci so znali brati slove11 ; sko. Moj stric je bil Jok1' Strajnar, ki je večkrat s pc' nosom povedal, da je bil C' den prvih naročnikov An11’ riške Domovine. Mislim, tl‘1 je takrat imel ta časopis dr11' gačno ime. Živeli smo v Clevelandu od 1. 1920 do 1930-Mary Nagode Painesville, O. — Spoštovano uredništvo! Hvala lepa opomin, da mi poteče naročnina. Priloženo vam pošiljk1' nakaznico za eno leto. osta111 je pa za tiskovni sklad liN;1' Prav lep pozdrav pošilja-”’ vsem, od uredništva do ra/-' ^ našalcev in bralcev lista. Matevž Založnik * Cleveland, O. — Spoštov'«1 ni urednik! S pismom Va”1 pošiljam $10 za petkovo -meriško Domovino. Hvala ' ' redno dostavo. Jaz sem do goletna naročnica. Želim Va” ^ obilo uspeha in veliko nov”1 , naročnikov! Mary Koljat - Y AimmmM: mmomim, ^ marci t 12, is«j J Iz slovenskega Toronta OLIMPIJSKI ODMEVI. Še o “Oznanilih” Zadnjič — pred nekaj tedni — sem pisal na tem mestu o tem, kaj oznanjajo tisti lističi, ki jih ljudje prejmejo vsako nedeljo v svojem verskem središču, v cerkvi. To seveda velja za tiste, ki se ne izogibajo tega središča, ki jim je vsakotedenski obisk postal potre ba, potreba življenja. Samo v tem primeru so preskrbljeni z vsem, kar jim more nuditi skupnost in bodo vedno na tekočem z oglasi in z novicami, ki jih prinašajo Oznanila. Življenje pa je naneslo, da zaidem tudi v kako drugo skupnost, se pravi, da sem če-sto nedeljski gost v kaki drugi cerkvi. Posebno mi je pri-rastla k srcu mala župnija sv. Columbkilla zunaj na deželi. Obsega fcamo kakih 90 družin, ki se povečini držijo svoje zemlje in iz nje črpajo vse ali vsaj večino tega, kar potrebujejo za življenje. Njihova cerkev se ne šopiri z bogastvom. Njeni denarni fondi so prej revni kot obilni. Videti pa je tako v njej kot na njej, da jo imajo ljudje radi, da jim je prijeten duhovni dom. Življenje okrog nje in v njej je živahno in lepo urejeno. Čeprav maloštevilni, farani ne spijo, temveč sodelujejo. Župniku pomagajo tako pri liturgiji, kot pri vzgoji mladine in samih sebe, da se duhovno izobražujejo. V svoje središče prihajajo tudi med tednom in to celo iz oddaljenih naselij. Tudi to malo občestvo ima svoja Oznanila. Poudarim SVOJA. V bistvu so ta Oznanila podobna vsem drugim. Na notranji strani govorijo o delovanju farnega občestva, o sv. mašah, o službah faranov, ki jih tisti teden doletijo, in podobno. Zunanji del “Oznanil” je tudi napolnjen z “oglasi”. Toda ti oglasi ne pripovedujejo, kdo popravlja avtomobile in jih 'zavaruje, kdo lepša zobe, kdo prodaja meso in kdo kislo repo, kje se dobi poceni hiša in kje posojilo, kdo je zlatar in kdo postavlja hiše ... “Oglasi” teh Oznanil so tudi naravnani na ta svet. Ozirajo se tudi na človeka in na njegove potrebe. Upoštevajo, da človek stopa v tem življenju po kameniti poti in po hrapavi zemlji. Pvazlika v teh “oglasih” je pa v tem, da nikdar ne zgubijo izpred oči človekovega pravega cilja. Ne hodi človek po tem zemlji zaradi mesa, zlata, avtomobilov, hiš in buzinesa, ker “ne živi samo od kruha, temveč od vsake besede, ki pride iz božjih ust.” In ta beseda vodi človeka po tej zemlji, da dospe k Očetu v večna bivališča. Kako potovati, da cilj ne zgreši? To je vsebina teh “o-glasov”, ampak vprašanja in odgovori. Popotniki te solzne doline stavijo vprašanja, duhovni oče pa odgovarja. Npr.: Mlad fant grdega obraza, ki se mu sovrstniki posmehujejo, piše o tem življenjskem problemu in išče pri duhovnem očetu tolažbe in razumevanja. Dekle vprašuje, koliko rnora vsak teden prispevati od svojega zaslužka 'za cerkev. Nesrečni mladenič pove, kako se on in starši v ničemer ne razumejo, da vlada med njimi tiha togota in če-s.to prefekanje. Mladenka bx rada vedela, če je samomor res tako velik greh. Otroci, ki imajo starše alkoholike, kli- čejo po pomoči in iščejo nasveta, kako uravnavati svoje lastno življenje. Delavec bi rad imel razlago cerkvenega nauka o kapitalizmu in delu. Odrastla oseba steguje roke, da bi ji duhovni oče pomagal dvigniti se do svetosti v vsakdanjem življenju. In še in še. Kolikor je dni in kolikor je ljudi, toliko je duhovnih potreb. Duhovni oče pa odgovarja: poučuje nevedne; kaže, smer tistim, ki so se zgubili; prižiga luč spoznanja njim, ki živo v temi zmot; dviga duha k d u h o v n im dobrinam vsem materialistom; opozarja lah-koživce na nevarnosti; kliče k zvestobi omahljivce ... To so njegovi “oglasi”, oglasi duhovnega očeta, ki ve, kaj vse je na tem svetu resnično potrebno. Tretjina leta Bilo je lani 30. septembra, ko smo zaključili finančno leto Žup. Hranilnice in Posojilnice Slovenija. Kako čas hitro beži. Vpisali smo dividende, pripravili občni zbor in ga izvedli, razposlali T5 papirje in tako je v vsej naglici minula prva tretjina finančnega leta. Smo že v polnem zagonu poslovne dobe 1979/80. Eni napovedujejo, da bo bridka, da bo rastla draginja in padala vrednost denarja, z njo pa tudi narodna storilnost. Drugi pa vse skupaj slikajo manj temno. Pogled po svetu pa pove, da se nikjer na svetu človeštvu ne obeta nič dobrega. A življenje teče svojo pot naprej. ŽHP Slovenija je v prvi tretjini svoje poslovne dobe pokazala isto vitalnost kot prejšnja leta. Ta vitalnost se kaže v naslednjih številkah: Čez 40 novih .članov; 12 milijonov dolarjev denarnega prometa, en milijon in pol hranilnih vlog ter $253,000 kosmatega dobička. Podružnica v Hamiltonu je tako dobra stvarnost, da u-pravni odbor misli ng dve novi podružnici v bližnji bodočnosti. Iz uprave ŽHP. Slovenija Napori in uspehi misijonskega zaledja Zanimanje za delovanje misijonov je še vedno živo med ljudmi. Nekateri v svoji gorečnosti celo trdijo, da je to zanimanje misijonov najbolj važna akcija in najbolj potrebna tudi. Baragov misijonski krožek v župniji Marije Pomagaj med Slovenci v Torontu še vedno nosi baklo ie zavesti. Člani in članice se zbirajo redno vsak mesec na sestanke, ki so istočasno tudi seje, ker vse odločitve delajo vsi člani. Tudi vse akcije planirajo vsi in jih vsi tudi izvajajo. To je drobno delo, ki nikoli ne prestane, ki nima počitnic, kakor tudi delo misijonarjev v tujih okoljih in včasih tudi v nevarnih okoliščinah nima prestanka, nim-i odmora. Članom krožka stalno dopi-- suj e jo misijonarke in misijonarji in jim poročajo o svojem delu in o stanju dežele, kjer se nahajajo. Tako so v krožku stalno obveščeni Iz prvega vira. Sestanki krožka so tako rekoč neke vrste šola. ki širi splošno izobrazbo. Poleg drobnega dela pa krožek stopi tudi pred javnost vsaj parkrat na leto. V postu je vsako leto ena nedelja, ko v župniji Marije Pomagaj članice krožka prevzamejo kuhinjo in strežejo lačnim cel dopoldan; enim zajtrk, drugim kosilo, yuaes pa malico. Telesne dobrote so tudi naprodaj, da jih obiskovalci odnesejo domov. Med najbolj zaželjenimi dobrotami je domače pecivo in krvavice. Teh dobrot navadno zmanjka. Tako je bilo tudi v nedeljo, 2. marca, ko je bila dvorana pri Mariji Pomagaj skoraj celo dopoldne zasedena. In ta akcija Baragovega misijonskega krožka je prinesla čez $1,400. Vir dohodkov je bila kuhinja, darovi in srečelov. Sedaj bo pa imel blagajnik dosti dela, ko bo te darove razpošiljal slovenskim delavcem v misijonskem vinogradu. Vsem, ki so darovali, vsčm, ki so se žrtvovali, vsem, ki so prispevali, naj bo tudi na tem mestu izražena topla za hvala in priznanje! Por. B. M. Krožka ----—o------- Vabilo na koncert TORONTO, Ont. — Na Cvetno nedeljo, 29. marca, ob 7.30 zvečer bodo “Fantje na vasi” podali koncert sio-^venske narodne in umetne pesmi. To bo drugi koncert v Torontu v dveh letih njihovega obstoja. Že ob prvem nastopu pred enim letom smo videli, kako slovenski človek še vedno uživa ob slovenski pesmi, saj so tako disciplinirano poslušali, da smo pevci res lahko zbrano sledili pevovodju in čim bolj učinkovito izvajali vsako pesem. Da bb f>‘a' malo spremembe, smo za ta koncert povabili za sodelovanje fante iz sosedne vasi, res same lepe, mlade in postavne fante. To so “Fantje na vasi” iz Clevelanda. V clevelandski soseski so ti fantje dobro poznani. Pa tudi tostran meje so že nastopali. Pred letom dni so imeli koncert v Hamiltonu. Dragi rojaki iz Toronta in okolice, sedaj boste imeli priliko, da jih boste tudi vi lahko videli in poslušali. So na zelo dobrem glasu. Povsod, kjer so nastopali, so dobili zelo, zelo dobre ocene in pohvale. Posebne pohvale so vredni še zato, ker so vsi iz nove generacije, v Ameriki rojeni. Peli bomo nekaj pesmi skupaj (to bo donelo!), v glavnem ima vsak zbor svoj program. Bo tudi prjzor, seveda v pesmi. Dragi rojaki in rojakinje, če želite preživeti veger ob slovenski pesmi in po koncertu ob kramljanju z. gosti iz Clevelanda in drugimi znanci, pridite 29. marca ob 7.30 zvečer v dvorano Marije Brezmadežne na 739 Browns Line in vam zagotovimo, da se ne boste kesali. Vstopnice so že na razpolago pri vseh članih zbora. Če želite kakšne informacije, kličite: 742-4796 (predsednik) 251-2358 (pevovodja) Na svidenje! Louis Rigler, preds. ISKRICE Neugledne žene. so vedno ljubosumne na svoje može, lepe nikoli. —Oscar Wilde sl: Neprestano govoriti in ničesar povedati je bila nekdaj največja, odlika govornika. -^-Platon LETHBRIDGE, Alta. — 13. zimske olimpijske igre so zgodovina .. . Ker ste, če vas je zanimalo potekanje teh, igre same lahko zasledovali dnevno, ne bom podrobno o-menjal vseh imen zmagovalcev in zasedenih mest. Omenil bom le nekaj obrobnosti, ki vsem morda niso bile razkrite, a so zanimive, da.bosta sami uvideli koliko priprav, ljudi in stroškov je vezanih na uspešno organiziranje takihle dogodkov, četudi le vsako četrto (tj. prestopno) leto (in kako nemogoče stvari žele tisti, ki hočejo prestaviti letne olimpijske igre iz Moskve kar drugam, ker je organizacijsko nemogoče radi prekratkega roka, števila športnih panog, sodnikov, stanovanjskih potreb, varnostne službe, kar zahteva tisoč: sposobnega treniranega osob-ja, da je izvedba možna in zadovoljiva.) Vsako tekmovanje prinese presenečenja ih razočaranja. Tudi olimpijske igre. Te tembolj, saj so se mnogi tekmovalci pripravljali nanje dolga leta in se te tekme vrše le vsako četrto leto. ❖ ■' Veličastno je bilo vkorakanj e'zastopstev sodelujočih narodov; 1470 atletov se je razvrstilo za zastavami 3G-tih sodelujočih držav, ki so se pozneje pomerili v tekmovanjih v 7-ih zimsko-športnih panogah. Ponosna mladina, izbranci lastnih narodov, nasmejanih pa tudi zaskrbljenih obrazov! Medna rodno srečanje mladih in nadebudnih, velikih in malih, a v vseh. neustrašeno srce željno borb in zmag ... Ko se je stadion po vkorakanju umiril, so spustili na stotine golobov (bili bi naj znanilci miru in soglasja med mirnimi narodi), tisoče raznobarvnih balonov, z bakljo ki je prinesla olimpijski o-genj iz daljne Grčije, so prižgali olimpijski ogenj in o-tvorili olimpijske igre. Res veličasten pogled, ki vzvalovi srce in pomirja misli. ❖ Organizatoi’ji so takoj prve dni naleteli na skoraj nepremostljive težave: organizacija prometa je skoraj povsem zatajila. Po načrtih so olimpijsko središče omejili z nevidnim krogom 15 milj, kamor ni bilo dovoljeno s privatnimi vozili, le uradna so smela preko teh meja. Tako so morali gledalci pustiti lastna vozila zunaj meja, od tam pa naj bi dnevno prevažalo gledalce menda 400 avtobusov ... Pa je prve dni delovalo menda le okrog 100 teh vozil, ki seve niso bila Los navalu, saj so računali, da bo tako dnevno prepeljano med 25 do 50'tisoč gledalcev do in od tekmovalnih mest. Dolge vrste čakanja, večina s kupljenimi vstopnicami, ni mogla pravočasno ali pa sploh ne do tekmovalnih prog, sankališč, drsališč itd. Kdo bi se ne jezil, razočaran in zaradi nepredvidenih zastojev , ogoljufan? * Tudi zima ni sodelovala s prireditelji iger, premalo sn— ga je bilo in umetno delan sneg je moral nadomestiti naravnega z neba. S tem seve je bilo ogromno dela, skrbi in seve stroškov, saj je vsak dan proizvajanja umetnega snega stal 20 tisoč dolarjev. So pa res preskrbovali s snegom vse tekmovalne strmine. No, nekaj dni pred začetkom samih iger je pa ponagajalo še nebo in nasulo kar prida količine na že dokončno pripravljene proge. Seve je bilo z nekaterih prog potrebno sneg očistiti, spet več in nepotrebnega dela. Tudi med večino tekmovanj je snežilo, včasih v resne ovire tekmovalcem. Seve trgovska žilica ojb prilikah, kjer se da brž, pa četudi umazano, zaslužiti, ne miruje . .. Ker je bilo marsikje gostov manj, kot so obetali, so seve navijali cene, lačni je moral pač plačati zahtevano. Skromno kosilo: juha, pečenka in prikuha $28, zraven pa 15% serviranega davka in 7% državne takse ... Kava in tople pijače: skodelica najmanj dolar, hrenovka na trdi žemlji $2. Pijače so nudili po podvojeni ceni, pivo, ki je menda uradna pijača žejne Amerike, pa kar potrojeno... Prenočnin ni bilo možno najti bližje kot nad 15 km izven olimpijskega središča in tam je stala ena nočnina do $55. Olimpijski spominki pa so rastii v ceni s številom povpraševanja. Tudi vstopnine k gotovim prireditvam so bile visoke, zlasti tam, kjer so bile razprodane (umetno drsanje in hokej, na črni borzi do $100). Za povprečen žep torej tudi v prestopnem letu prezasoljeno. Drugi teden iger je gladko steklo tudi prevažanje ljudi. Vse te negativnosti so pa le malenkost, ker pohvaliti je potrebno v splošnem dobro organizacijo in kar gladek potek tekmovanj samih. In npr. za jugoslovansko zimskošportno organizacijo, ki bo morala organizirati 14. zimske olimpijske igre 1. 1984 v Sarajevu in okolici, so bili vsi spodrsljaji dobra šola. Tudi za olimpijsko zastopstvo Ka-' nade oz. mesta Calgaryja, ki se poteguje za priredbo 15. - iger 1. 1988. Skratka: Za obiskovalce in gledalce so olimpijske igre velik luksus in smo tisti, ki smo mogli slediti vsem tekmovanjem na večjih televizijskih zaslonih, zadeli poceni terno, na toplem in brez mu-je smo v copatah in naslonjačih sledili prav vsem dogodkom, kar celo tistim v samem Lake Placidu ni uspelo, ker si gledalec lahko le pri eni tekmi, teh pa se je vršilo istočasno in na različnih prizoriščih več ... Res je, da smo bili takile predpečkarji oškodovani za vse napetosti in vzhičenja na tekmovalnm mestih samih, pa vsem in za vse ni nikoli nikjer . .. ' . * Politična nesigurnost v sve tu pa že od letnih olimpijskih iger v Monakovem pred dobrim. desetletjem narekuje skrbno pripravo varstvene službe. Pa je' bilo to skrbno: pripravljeno in dbbro organiziranje komaj kje vidno. Samo nekaj številk v dokaz skrbnosti: Varstveno je sodelovalo 700 “state troopers”, , 600 “National guardsmen”, neznano število FBI in napovedano število “tajne službe”, nad 100 članov prirodne zaščite in še nad 700 članov “Security guards”. Stanovanjske prostore atletov in vodstev je obdajala dvojna električna žična ograja (po tekmah bodo ti prostori državna jetnišnica). In vse to je stalo olimpijske organizatorje menda $850,000, kamor pa niso vštete plače državnih in podobnih uslužben-' cev. In koliko glavobola je s pripravo in organizacijo take zaščitne službe? * Ker pa gre prijateljstvo (ne samo ljubezen) tudi skozi želodec, so organizatorji zlasti za to res poskrbeli. Nad .200 študentov je skrbelo samo za postrežbeni nadzor v jedilnicah, ker so računali, da takle zimski tekmovalni atlet potrebuje 6000 kalorij dnevno Poslušajte številke, ki naj povedo skrbno. pripravo hrane: 140 ton sladkarij, 32 ton raznega mesa za pečenke, zrezke itd., 8 ton banan, 10 ton “pa-šte” in 8 ton slanine, za splakovanje vseh teh pospravljenih dobrot pa 50,000 galonov kave. Prireditelji so računali, da jih vse to ne bo stalo na posameznika več kot $7 dnevno. Zajtrk so nudili 700 športnikom naenkrat v samopostrežbi, poleg vedno svežega kru-/ha in sladkarij 7 različnih jedi. V glavnem niso servirali belega kruha. Izbira jedi je bila v soglasju z različnimi zastopniki narodov v p r e dorganizacijskih srečanjih. Da se v olimpijski jedilnici ni stradalo, je bila vedno možna izbira: 3 solate, 2 juhi, 4-5 glavnih jedi, 7 ze-lenjadnih vrst in sadja, ter 3 vrste dezertov. Za vse to pa so-posamezni olimpijski odbori plačali za sobe in prehrano samo $27.50 dnevno za enega člana. i Da vse omenjene priprave potrebujejo spretno in podrobno ter dolgotrajno organizacijo, je menda sedaj lažje razumljivo, zakaj Mednarodni olimpijski odbor poveri priredbo iger 6 let pred rokom iger samih. Prihodnjič se bom dotaknil nekaterih tekmovalnih zanimivosti, presenečenj in razočaranj, pa tudi slovenskega zastopstva, ki je zastopalo Jugoslavijo in njene barve. Krpe ZA SMEH “Le kako ti je uspelo, da si postal milijonar?” “Težko je šlo. Najprej sem kupil eno jabolko in ga prodal dvakrat dražje. — Potem sem kupil dve jabolki in ju tudi prodal dvakrat dražje. Tako sem nadaljeval. Potem mi je umrl stric in mi zapustil milijon.” NOVI GROBOVI (Nadaljevanje s 1. strani) Anthony Krantz V St. Augustine Manor ne-govališču je umrl' 70 let stari • Anthony Krantz z 974 E. 176 St., samski, rojen v West Newtonu, Pa., od koder je prišel v Cleveland leta 1940, brat Ann Schuster, Jule, Matilde, -Jacoba, Augusta in pok. Lud-wiga in Edwarda, zaposlen pri Graphite Bronze (Clevite) Corp. dokler ga ni očesna bolezen prisilila, da je šel v pokoj. Na mrtvaškem odru bo danes zvečer od 7. do 9. v Želetovein pogrebnem zavodu na 6502 St. Clair Ave. ter jutri dopoldne ob 10. Pogrebni obred bo v Želetovem zavodu ob 10.30. Pokojni bo pokopan na pokopališču West Newton, • v Pennsvlvamji. Edward Stupar . Pogreb pok. .Edwarda Stu- ' par j a bo iz Zel etovega pogrebnega zavoda na E. 152' St. jutri ob 8.15 zjutraj, v cc/kev Marije Vnebovzete ob 9, nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes popoldne od 2. do 5. in zvečer od 7. do 9. Druge podrobnost! smo objavili v ponedeljek- MALI OGLASI Beautiful House For Sale Cheslerland 8243 Merrie Lane Take 306 to Mulberry, west to Lyman to Mary Lane. GAS HEAT! 4 bedrm split, 1V2 acre wooded lot, fireplace, built-in, & micro oven, full basement, $82,900. Transferred owner will consider all offers. For appt., Elaine Bullock, 729-9258. DOLORES C. KNOWLTON INC, REALTORS 729-1971 (X) BY OWNER Euclid Ranch) just West of E. 250 St., 3 large bdrms,, 2 full baths, remodeled large kitchen, full divided basement, 21/> car detached garage, brick patio/gas grill. Move in condition. $62,900. Call 261-4995 after 6 pjn. (x) OWNER WANTS OFFER Near St. Christine’s in Euclid. Large rooms, basement and 2 car garage. Big value, low price! Call Ellen Forrester at 481-8287 or RYBKA REALTY 261-6300 (27-31) FOR RENT 1 bedroom suite, up. Off 60th and St. Clair. Call 442-4386 evenings only bet. 5 & 7. (26-30) FOR SALE Lake Shore, Westropp, 2 Family. 5 Rooms down, 6 up. 2 Car garage. For immediate sale. $28,900. Call 951-3530. FOR SALE Euclid, Ohio. Building lot, zoned 2 family, Goller Ave. $12,900. Call 951-3530. (27-33) HOUSE FOK SALE Single home. Remodeled. 3 Bedrooms, 119 baths, 3 car garage. St. Vitus area. Cali 881-1172 (28-32) Help Wanted Housework. General, 1 day a week. Reliable. In Euclid, Ohio — on bus line. 731-8901. (29-31) BY OWNER Euclid, 3 bedr. brick ranch, attached garage; move in condition. Open Sat. & Sun. 1-5 p.m. 556 Hemlock Dr. Call 731-8051 after 4:30 p.m. (29-31) SLOVENSKI KOVANCI Zlati in srebrni: prodaja in nakup. Prodam zbirko zlatih kovancev in 3 zbirke znamk, nerabljene: Jugoslavija od 1918 do 1978. Peter Urbanc, 1 Daleberry Place, Don Mills, Ont. M3B 2A5 (24,27,30,33,36,30) FOR SALE — EUCLID _ BY OWNER Solid Brick Ranch. 3 Bedrooms, dining room, 1‘9 baths, finished rec room in basement.. 219 car attached garage. In ground pool. Low 150's. 261-1135 (30.:; D Help Wanted English, Slovenian speaking lady to care for partially bedridden woman. Part time. Off E. 185 St. 531-5381. (30-32) WANTED TO RENT Young woman wants .2 or 3 furnished rooms, pref. in a home in St. Vitus afrea. ‘References. Call after 1 p.m. 881-6332 (30-31) AMillUŠiCA DOMOVINA, MARCH 12, lyau r-Y Y oocietjr &m mrum &nrve JOUET, 1L C