Ameriška Do zv h 1*. - is Jgel0tfL^7-s-om mumrn wie/% m— NO. 23 Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5i00 za I mesec« 44 Kanado in dežele izven Združenih držav: ^ $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: united Stales: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months »^nada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 23 Tuesday, Feb. 3, 1970 Vloga Nigerije v mednarodni politiki Prva obdobje nigerijske katastrofe je končano. Pleme Ibo je položilo orožje, obstoj nigerijske republike ni več v nevarnosti za dogledno dobo. Ali bo v Nigeriji zavladal pravi notranji mir, se še ne da napovedati. Pleme Hausa, ki sedaj gospodari, se je opijanilo od zmage; dostikrat ne pozna zmernosti do plemena Ibo, pa tudi ne do drugih plemen, tako se glasijo poročila nepristranskih opazovalcev, kar jih je sedaj v tej nesrečni deželi. Državljanska vojna je trajala dolgo in redki so bili trenutki, ko je bilo njeno stanje razumljivo. Ni bil namreč zmeraj jasen osnovni nagib za vojno, še manj pa interesi tujine na njej. Osnovni nagib za državljansko vojno izvira že iz rojstne dobe te države. Angleška kolonijalna politika je kratko-malo proglasila neodvinost Nigerije, ni se pa brigala, kako se bodo v njej sporazumevala razna plemena, posebno večja. To je pa za Nigerijo zelo kočljivo vprašanje, kajti pleme Ibo velja za najsposobnejše in je hotelo svoji sposobnosti priboriti primerno veljavo. Druga plemena pa s tem niso bila zadovoljna. To je rodilo medsebojno nezaupanje, iz nezaupanja se je rodilo sovraštvo, maščevalnost itd., končalo se je pa vse skupaj z državljansko vojno. Kakšne interese na Nigeriji je pa imela in ima še danes tujina? Tuje države ne vidijo v Nigeriji ljudi, vidijo le prirodna bogastva, posebno nafto. Nafta se nahaja predvsem na prostoru, kjer živi pleme Ibo. Za nafto so se in-teresirale vse velike države. Prednost je imela in ima še danes Anglija kot bivša kolonijalna oblast. Prednost je o-mogočena le tako dolgo, dokler Nigerija kot taka politično gospodari nad naftnimi polji. Zato je London dosledno podpiral nigerijsko centralno vlado, Amerika se je postavila na angleško stran, ni se pa hotela aktivno mešati v dr žavljansko vojno. S takim stanjem ni bila zadovoljna Sovjetska zveza. Zato je z veseljem zagrabila za priliko, da prodaja orožje centralni vladi; imela je pri tem dvojen dobiček: posli so bili dobri, obenem so pa rastle simpatije do Moskve pri večini afriških držav, ki je usmerjena centralistično: nobeni med temi državami ne diši ideja o federacijah na plemenski podlagi, vse držijo z Nigerijo in so proti Biafri. Le manjšina se je odločila za staRšče, ki se je zanj odločile pleme Ibo, hrbtenico te skupine tvorijo bivše francoske kolonije v Afriki, pa ne čisto vse. Angležem sovjetski interes na Nigeriji ni bil po volji, zato so pridno in krepko intri-girali proti Sovjetski zvezi. Pravijo, da z neuspehom, kajti sedaj pada sovjetski vpliv v Nigeriji in Afriki zelo hitro.. ne ravno v veselje moskovskim diplomatom. Proti Nigeriji je najbolj nastopala francoska politika. Tako jo je namreč usmeril že De Gaulle, ki je rad povsod preganjal “Anglosaksonce”. Pariz pa ni mogel spremeniti smeri svoje politike tudi po generalovem odhodu. Francoska gospodarska politika je odločevala. Ta je pa bila precej preprosta. Francija bi rada imela vsaj nekatera naftna polja pod svojo stalno kontrolo, kjer se ji ne bi bilo treba bati, da jo tuja konkurenca, predvsem ameriška in angleška, spodrine. Ker ni več francoskih kolonij, je skušala obdržati svoje pozicije v njih s primerno “neokolonialno” politiko, kar se ji je pa le deloma posrečilo. Tako se je zgodilo, da je a-meriški kapital vdrl v Alžirijo, Irak, Sirijo itd. To je prisililo Francijo, da se je vključila v posle z Libijo. Pri tem se je hudo mudilo, kajti postajalo je postopoma jasno, da bo francoska kombinacija z Biafro propadla. Ker je Pariz držal z Biafro, se je smrtno zameril Nigeriji. S Parizom vred se je Nigeriji zamerila tudi večina bivših francoskih kolonij, ki so se pod vplivom iz Pariza odločile za Biafro. Tako je postala državljanska vojna v Nigeriji nov povod za trenja v Organizaciji afriške edinosti, ki že tako precej težko životari. Z Biafro je potegnila tudi Portugalska s svojimi afriškimi kolonijami. Zato je tudi ona slabo napisana v Lagosu. Spretno je nihala politika na pol neodvisne Rodezije in čisto samostojne Južne Afrike. Obe državi sta igrali nevtralno vlogo, kolikor se je pač dalo, nista se pa radi Nigerije sprli z nikomur. Arabske države so seveda držale z Nigerijo, zato je Izrael stopil na stran Biafre. Zanimivo je, da se rdeča Kitajska vsa leta državljanske vojne ni nikoli vti-gala v nigerijsko tragedijo, to pa je ni oviralo, da ne bi vsem svojim nasprotnikom očitala politične sebičnosti. Amerika se je že v začetku državljanske vojne odločila za vlogo opazovalke. Bil je to prvi slučaj, da se njena diplomacija ni ravnala po željah ameriške naftne industrije. Ni nikoli tajila, da simpatizira z angleškim stališčem, in ga je tudi podpirala, kjer je to smatrala za potrebno. Ali je pleme Ibo samo odgovorno za svojo usodo? Zdi se, da ne. Bili so trenutki, ko bi se bil dal doseči sporazum, seveda ne tak, ki bi odgovarjal vsem ciljem plemena Ibo. Ko so taki trenutki nastopili, so pa prijatelji plemena Ibo odsvetovali vodstvu Ibo plemena, da se spusti v kompromisna pogajanja. Menda je posebno Pariz stalno odklanjal vsak nasvet za sporazum. V čem je bila glavna tragika plemena Ibo? Imelo je premalo prijateljev v afriških republikah. Tam vleče veter, ki ni ugoden željam posameznih afriških plemen, pa naj bodo želje še tako moralno upravičene, plemenite in koristne za plemena. To so diplomatje tujih držav dobro vedeli, zato so bili previdni v svojih stikih z Ibo plemenom. Niso se iz previdnosti hoteli zameriti na nobeno stran, skušali1 so pa lajšati trpljenje civilnega prebivalstva v Biafri. Da svojega cilja niso mogli doseči, so pa zopet odgovorni nb gerijski politiki v svojo kruto brezobzirnostjo, pa tudi vsi prijatelji Nigerije, ker niso bolj pritiskali na nigerijsko vlado, naj izloči civilno prebivalstvo iz državljanske vojne. To poglavje je še precej temno, se bo le polagoma razbistrilo. In tako je nigerijska državljanska vojna končana, njena tragika pa žal- še ne. Vojno namreč ni izgubilo le pleme Ibo, verjetno še bolj francoska politika. l x x x ax ^Y1'TTTrTYTYTYYYx^¥!3t ajlXAxlj Mnenja in vesti iz Železnega okrožja Piše Andrejček človeštvu in svetu nove sitnosti morno pobijanje, milijone ljudi in težave. Ko sem prav tole pred kratkim omenil sodraškemu Antonu je pa umrlo od lakote (1921-1922). Vse to so posredovali “svetniki” Lenin, Trockij in na Keewatinu, mi je on to poj stali manjši “priprošnjiki”. Ta-svoji sodraški modrosti od go vo-J krat so ocenjevali slovenski pri-ril takole; “Veš, Andrejček, to padniki to izzivanje: “Pomlaje-je pa takole: Moja teta se je večina Rusija se tako krepko refor-le pečala s prašičjo rejo, pa je mira v napredni in svobodni vedno tožila, da uši njene praši-jsmeri, da postaja vzor demokra-če nadlegujejo. Ko sem jo en-’cijam vsega sveta.” Na žalost, krat vprašal, kakšne uši pa ima- je čez 45 let naš narod na sebi jo prašiči? je odgovorila: Ko se čutil vso težo te “napredne” prašički rodijo, imajo majhne smeri. Če imamo v Katoliški uši, ko so pa veliki, imajo pa cerkvi osebe z manjšo ali večjo toliko častjo, znane svetnike, da celo velike uši, ki pa seveda bolj grizejo in ščipljejo, male. Pritrdil sem mu, da ima prav, da je res tako, vsaka stvar ima svoje vrste sitnosti in “uši”. Po lahko zavzemal Stalin Grozni, domače po sodraško povedano. kakor med angeli imamo arhangela Mihaela, Gabriela in Rafaela, bodo tudi v cerkvi ateistov imeli ‘nadsvetnike”. Prvo mesto bi Mrs. Mary Vodičar 847 E. 236 St. Euclid, Ohio 44123 Mrs. Mary Meljač 7820 Union Ave. Cleveland, Ohio 44105 Charles Hočevar 15916 Raymond Ave. Maple Heights, Ohio 44137 IZ NAŠIH VRŠI Duluth, Minn. V naši mrzli Minnesoti, posebno v njenih severnih krajih okrog kanadskih mej in okrog Superior jezera navadno zima ostro grize in striže. To je sicer že od nekdaj znano. To tudi pove vsakemu, ki hoče razumeti, s kakimi težavami so se borili naši slovenski misijonarji pionirji v teh krajih pred 100 leti in še več, ki so prihajali v te kraje in tod misijo-narili. Takrat niso imeli gorkih stanovanj, ki bi jih greli s plinom, ali električnimi tokovi. Gorkote in vse so si morali sami oskrbovati in proizvajati po načinih tistih časov. Takrat je bilo za take zadeve načelo: Pripravi si drva za zimo, če hočeš, da te ne bo zeblo o sv. Miklavžu, o sv. Treh kraljih, o sv. Antonu, o sv. Neži, o Svečnici, o sv. Matiji, o sv. Jožefu in še celo o sv. Juriju, kajti Starka Zima se še o sv. Juriju pri nas v Minnesoti spravi in ne začne “pokati” svojih reči za odhod iz teh 'krajev. Vse to so le nekake omembe, kadar govorimo o naši Minnesoti, ki so jo postavili res precej sem gori v severne kraje. Dobro pa je, da vedo drugi, kje smo, v kakih krajih in kako se nam godi v teh krajih. * KAKO GLEDAMO PRI NAS NA DRUGE ZADEVE? — To je važno vprašanje vsaj za nas, pa tudi za druge. Odgovor na to je, gledati je treba na razmere sedanjih časov tako, kakor se vse pojavljajo pred nami in med nami v teh časih. Kaj se pojavlja in kako se pojavlja, to pa moramo in morajo razumeti tisti, katerih se ta pojavljanja tičejo. Nekam zelo čudno se vse obnaša v našem gospodarstvu. Za vse je denarja kakor listja, za boj proti revščini ga pa ni. Revščina se pa širi in veča od dneva do dneva. Nič čudnega, ker vse se draži od dneva do dneva. Kar si včeraj kupil z enim dolarjem, moraš za tako blago ali kar je že plačati skoro četrtino več, za nekatere stvari celo polovico več, kar si včeraj plačal. Posebno cene živi jenskim potrebščinam skačejo gor in dol, kakor žabe, kadar se parijo. Pred par tedni so podražili z e 1 e n j avo. Glavnato solato so prodajali po nekaterih krajih po 45c glavo in več. Fino, sladko solato (Bib lettuce) celo po $1.19 funt. Skoro dražje, kakor boljši stejk. Pri mesu je prav tako. Nedolgo pred Božičem so pa poročali iz Oddelka za poljedelstvo, da so cene prehrani šle od leta 1968 navzgor za 5'< . Ali res samo za 5% ? Kaj še! Najmanj za 50so poskočile. Čudno je in za čuditi se je, da vlada vse to mirno gleda in nihče ne dvigne ne enega prsta, ve-rižniki pa naprej in naprej z navijanjem cen posegajo v žepe revnih. Kako dolgo bo šlo tako? Na drugi strani tudi vlada vodi čudno politiko. Za marsikaj doma omejuje naročila, uvaža iz inozemstva marsikaj, z na- Vsem iskren pozdrav! Andrejček Doživeli smo menom kakor pravijo, da “prijateljskih sosedov” ne odbije od sebe. Resni gospodarski strokovnjaki gledajo z zaskrbljenostjo na vse to. Tajnik zakladniškega oddelka Kennedy v Washingto-nu je že lajni večkrat opozarjal, da jadramo z inflacijo v težko gospodarsko bodočnost. Kakor izgleda, ga niso poslušali ne kongresniki ne senatorji. Samim sebi so dobro povišali plače in članom kabinetov. Odobrili še marsikaj drugega. Tudi davke so zvišali za socialne potrebe in vzdrževanja. Zraven pa poudarjajo, da vse to zahteva boj za omejitev inflacije. Kako? Inflacija se pa dviga in raste od dneva do dneva najprej in naprej. Konsumentom pa dela večje in večje luknje v žepih .. . Čudna gospodarska politika je to. * ZNANSTVENIKI NAPOVEDUJEJO IN PREROKUJEJO, da bo nastalo v prihodnjih 15 letih pomanjkanje živil v naših ZDA. Oddelek za kemična proučevanja društva “American Chemical Society”, je imel pred nedolgim sestanek v Duluthu, na katerem je nastopilo več znastvenih specialistov za kemijo in drugo. Med temi je nastopil tudi dr. Ed. C. Fuller iz Be-loita, Wisconsin, kateri je v svojem govoru resno opozarjal, da hitro rastoča in množeča se vse-vrstna industrija v naših ZDA porabi vse preveč vode in z raznimi kemikalijami jo tudi vse preveč okužuje, kar povzroča naraščajočo onesnaženje. Kriza, ki pri tem narašča in se množi, že okužuje jezera, reke, potoke itd. Zastruplja ribe in druge vodne živali in marsikje tudi rastlinstvo, kjer namakajo polja in vrtove s tako okuženo vodo. Dr. Fuller je omenil, da točas-no porabimo v naših ZDA nekako okrog 300 bilijonov galonov vede dnevno v industriji in za poljedelstvo. Zadnje čase uporaba vode narašča naprej in na-! prej in čez deset ali petnajst let se jo bo uporabilo do blizu 900 bilijonov galonov. Ker se velika večina vode uporablja pri izpiranju rudnin, raznih kemikalij in drugih predmetih, gre s tem izpiranjem ogromna količina o-kužene vode nazaj v kanale in vodotoke in naprej v jezera in morja. To pa okužuje vodo bolj in bolj, ki bo nevarna za vodne merske živali, po poljih pa za vse rastlinstvo in koncem konca tudi za živali, ki brez vode ne morejo živeti. Vode vse širom dežele hudo okužujejo tudi avtomobili, tovornjaki in letala. Zborovanje je bilo zelo važno. Glavni cilj in namen tega je najti pota, kolikor bo mogoče, da se onesnaženje voda in zraka omeji, ki povzroča vsepovsod zadnje čase velike skrbi. Tako je. Nove tehnične pridobitve in napredek na polju tehnike, ki so velike koristi na eni strani, prineso na drugi strani EUCLID, O. — Pred par leti smo na večernem sporedu postaje CBS, ki podaja na TV zvečer ob 6.30 dnevne novice Walter Cronkite, gledali pevski zbor, ki je izvajal “Requiem mrtvemu Bogu”. V “Cleveland Press”, 27. jan. 1970, pa je novica; “Atheist Mrs. O’Hair Establishes a Church”, kar nam po slovensko pove, da je ustanovila Cerkev. Austin, Texas. — Madaleine Murray O’Hair je pričela z vero za ateste (brezbožnike). Ona bo te cerkve škof, njen mož pa u-radni prerok in Mark Twain, humoristični pisatelj, ki mu A-merika veliko hvaležnost dolguje. Njegovo pravo ime je Samuel Langhorne Clemens (1835 -1910). Kaj je po svojem prepričanju bil, ne vem (Mrs. O’Hair ga smatra za ateista), bo prvi svetnik — “te nove vere”. Kot se v Cleveland Press-u o-menja, bodo lahko v tej cerkvi poročali, razporočevali, ona pove, “da bodo podeljevali zakramente in slišali spovedi. Ime nove cerkvene ustanove je težko po slovensko izraziti. Po angleško se bo imenovala “Poor Richard’s Universal Life Church”. Kakšni bodo nauki te cerkve, ne vem. Znano je, nje (Mrs. O’Hair) delovanje. Ona je uspela, da je najvišje sodišče ZDA prepovedalo molitev v šolah. Ne vem, če je pri obtožbi, da je protiustavno, kjer so o Božiču 1968 ameriški astronavti, ki so prišli v bližino Lune, čitali iz Genese Sv. pisma odlomek o stvarjenju, uspela. Če se prav spominjam, je Vrhovno sodišče to tožbo zavrnilo. Smo v čudnih zmedah, skoro bi človeka prepričali — iz znamenj, kar se sedaj v svetu dogaja — da gremo proti koncu sveta, ki ga nekateri napovedujejo (Bill Graham). Saj so besede velikega vidca preroka Izaije za današnje razmere dobesedno izpolnjene: Gorje vam, ki hudo imenujete dobro in dobro hudo, ki delate temo za luč, in luč za temo, ki delate grenko za sladko in sladko' za grenko. (Izaija, 5, 20) Kako bo svet osrečila nova vera, ki ji že “kanonizira svetnike”? Preteklost ji bi lahko pomagala, da za “svetnike” ne bo v zadregi, jih bo dovolj za vsak dan v letu. Preobširno bi bilo, če bi vse navajal, koliko “odličnih” lahko Mrs. O’Hair postavi v koledar. Nekje sem čital, da satan posnema Katoliško cerkev. Pojdimo k “svetnikom”, ki nedvomno zaslužijo njih častilci, da se priporočajo njih “priprošnji”. Če že ne vseh, teh se spomnimo: Hegel (1700-1831), ki je prvi vrgel krilatico v svet — država je bog, na katerem temelju sta Marks in Engels osnovala socializem (komunizem) s pristavkom gesla: “Država smo mi.” Prišlo je do revolucije v Rusiji; narod so vrgli v brato- ki so njegovi častilci (slovenski) takrat tako želeli — Stalina v Belo hišo! Ko je njegov naslednik Nikita Hruščev razkril in potrdil resnico — nam tedaj že znano, ki so “naši” zatrjevali, da je laž — odstranil njegovo truplo iz Leninovega mavzoleja, pa še prej, ko je Tita brcnil iz Ko-minforme, so utihnile želje, da bi Stalina ustoličili v Beli hiši — postaja pozabljen, le njegova hči Svetlana, ki je našla azil v Ameriki, je oživela spomin na tega “svetnika”, ki se je toliko trudil, da človeštvo prevzgoji v novo vero. Med “svetnike” bi spadal tudi Friderick Williem N i e t z c h e (1844-1900), ki je z odstranjevanjem Boga postavil “nadčloveka”, ki je po njegovem nauku nemški narod vzvišen nad vse. Po njegovem nauku sta Hitler in Mussolini prevzgajala vsak svoj narod. Kar je bil končen rezultat še s tem: Ko sta se spojila nacizem in komunizem v vidno celoto, se je zacementiralo prijateljstvo med Rusijo (komunizem) in Nemčijo (nacizem), smo doživeli vse grozote druge svetovne vojne. Pri Slovencih v Ameriki imamo tudi več kandidatov za ateistične “svetnike”, v poštev bi prišli Etbin pristan, Martin Konde in drugi. Ne vem, če je Mrs. O’Hair že mislila, da postavi “semenišče za duhovski naraščaj” za svojo ateistično cerkev, vem pa, da pred leti so se nekateri tu trudili za ustanovitev “svobodomiselne šole”, ki bi bila nekaka pripravnica za nadaljevalni “ate-stični teološki institut”. M. T. Maple Heights, O. — Drago uredništvo Ameriške Domovine! Zopet je prišel mesec februar, ko zapade moja naročnina. Ker mi je list zelo pri srcu, saj je v teku dolge dobe postal moj resnični prijatelj, prav rada obnavljam naročnino zopet za eno leto, in prilagam $2 za tiskovni sklad. Zavedam se, da list zasluži vso našo podporo, tudi če bi bila naročnina višja. Jaz hočem ostati zvesta Ameriški Domovini! Zahvaljujem se Vam za vso požtrvovalnost pri izdajanju lista in Vas prosim, da z Vašim delom nadaljujete. Vas prav lepo pozdravljam! Mrs. Josephine Gustinčič ♦ San Mateo, Calif. — Spoštovano uredništvo! Prejela sva Vaše obvestilo, da nama bo pretekla naročnina. Naj lepša hvala, da ste naju spomnili. Takoj Vam pošiljava ček za enoletno naročnino, ostalo pa za tiskovni sklad. Z Ameriško Domovino sva zelo zadovoljna in tudi prejemava jo v redu. Prav lepo se Vam zahvaliva za ves Vaš trud in se priporočava za v bodoče. Lepe pozdrave vsemu uredništvu! Štefan in Antonija Zelko * Wickliffe, O. — Cenjeno uredništvo! Priloženo Vam pošiljam ček za naročnino Ameriške Domovine, brez katere bi bila zelo težko. V njej je dosti zanimivega, splošnih in domačih novic iz vseh krajev, pa tudi lepi dopisi in povesti. Želim Vam dosti novih in stalnih naročnikov in Vas prav leop pozdravljam! Ann Snyder Prosimo, pomagaj}®! CLEVELAND, O. — Od župnega upravitelja v Hinjah pri Žužemberku č. g. Maksa Kozjeka smo podpisani prejeli pismo, s katerim se ta obrača na rojake in rojakinje v Ameriki s prošnjo za darove za gradnjo nove farne cerkve in župnišča. Obrnili smo se na naš list A-meriško Domovino, da prošnjo objavi in nam tako pomaga pri nabirki. G. župnik piše takole: “Dragim rojakom v Ameriki! V Hinjah pri Žužemberku smo še vedno brez farne cerkve in župnišča. Mašujemo v privatni hiši. Občinska dovoljenja za novo cerkev in župnišče zaenkrat v redu potekajo in upamo, da bomo vsaj maja 1970 že pričeli z gradnjo. Ker so naši farani revni, bo gradnja v veliki meri odvisna cd dobrotnikov v domovini in po svetu. Priporočamo se vsem krščanskim bratom in sestram za bratovsko pomoč. Za vse darove se že v naprej prav lepo zahvaljujem.” Tudi mi, spodaj podpisani, lepo prosimo naše rojake in rojakinje, da kaj darujejo v ta res dober namen, za gradnjo hiše božje in župnišča. Vsak dar bo hvaležno sprejet. V upanju na lep odziv Vas najlepše pozdravljamo! Mrs. Antonija Nemec 953 E. 237 St. Euclid, Ohio 44123 Ozadje nagle smrti Predsednica organizacije za prepoved -kemičnega in biološkega orožja Elizabeth Compton zahteva objavo podrobnosti o vzrokih smrti treh raziskovalcev, ki so proučevali tako imenovani živčni plin v raziskovalnem zavodu britanske vlade v Cornwallu. Kakor je izjavila, ji je o treh skrivnostnih primerih smrti pripovedoval eden izmed obolelih članov raziskovalne skupine. Predsednica organizacije trdi, da je vdova po enem izmed znanstvenikov izjavila, da je njen mož sodeloval pri “tajnem načrtu britanske vlade”. Znanstvenik, čigar imena niso objavili, je nenadoma zbolel in po šestih tednih umrl. Zaradi tajnosti svojega dela ni mogel zdravnikom natančno povedati, kaJ je raziskoval v laboratoriju. Kot uradni vzrok smrti so navedli raka na pljučih, vendar vdova ni smela pregledati izvidov in diagnoze. “Drugi dve žrtvi sta po urad-navedbah umrli za rakom nih na jetrih,” pravi Comptonova. Pri zdravljenju nadaljnjih dveh 'obolelih članov raziskovalne skupine v tem centru je precej težav, ker bolnika n> smeta točno povedati, kaki delo opravljata. Po besedah Comptonove je izjavil eden izmed zdravnikov, da so znanstveniki delali s strupenimi snovmi v neprodušno zaprtem prostoru. Nekaj poslancev, ki so seznanjeni s to trojno smrtjo — pravi'Comptonova —■ bo zahtevalo od vlade, naj pošlje inšpekcijo v ta raziskovalni zavod. KANADSKA DOMOVINA mesta je lahko videl, da gre kru- ka, kot jo slikajo ameriška o-ta državljanska vojna v Biafri h pozorila. Morda so novice iz a« koncu. Kljub temu je smatral za meriških virov le dodatno opra-potrebno, da to trpeče ljudstvo vičilo, zakaj ameriška letala to-obsodi z izjavo, da on kot tajnik; liko bombardirajo s svojih opo- Iz slovenskega Toronta Da bi bile misli drugih tudi naše misli ■ ; t Današnji uvodnik bo kratek: Dolgega pisanja ljudje ne berejo radi, ga sploh ne berejo. Bralci tudi ne vidijo radi, da bi jim kdo “pamet solil”, kot pravimo. So jim pa všeč kratke misli ljudi, ki so znani, ali ki so jih morda celo poznali. Preprosto povedane misli ljudi, ki so bile znane osebnosti v zgodovini, zelo pogosto padejo na rodovitna tla. Tole kratko pisanje torej spremlja želja, da bi veliko zaleglo. Naj bi povedane misli drugi bralec prilagodil sebi, svoji okolici, svojim razmeram in tudi svoji vesti. Dante je nekoč dejal: “Najbolj vroče mesto v peklu je prihranjeno za tiste, ki so v časih velikih kriz ohranili svojo nevtralnost.” Tolstoj pa je odgovoril gorečemu mladinskemu reformatorju: Preveč potu ste že prelili za svet. Če hočete svet poboljšati, je treba, da se najprej potite zase. Potrebno je, da se vi poboljšate, kolikor je sploh mogoče. Ni mogoče dati božjega kraljestva svetu, dokler ga ne daste sebi.” V koliko se je bistvo časov v zadnjih 20 letih spremenilo? “V štirinajstih mesecih je po avgustu 1968 odšlo v emigracijo nad 50,000 Čehov in Slovakov. Izbrali so isto, kar so izbrali slovenski begunci v letu 1945.” (S. s. s.) Letos se bomo v mesecu februarju spominjali smrti kardinala Stepinca, ki je odšel po plačilo komaj tri mesece za škofom Rožmanom. Takole je naročal pred smrtjo: “Zavedajte se, noben kompromis ni možen s komunizmom. Vem, da se v Sloveniji nekateri revčki trudijo dokazati, da je komunizem bliže evangeliju kot pa kapitalizem, ker mislijo, da je komunizem predvsem gospodarski sistem. Pa to je le krinka! Če jo snameš^se ti zareži nasproti demon, večni božji nasprotnik.” “Za nas ni kompromisa; če verujemo evangeliju in ljubemu Slovenci na Madagaskarju Oglasil se je g. Franc Buh C.M. in na kratko povedal, kako Slovenci “zase dajo” Madagaskar. Takole pravi: “Tudi zadnja pošiljka $600 je — kakor vse druge — priromala v prave roke in je tudi že razdeljena. Nekateri se vam bodo sami zahvalili, čeprav so se ustno preko mene. G. Stanko Cika-nek pride sicer šele prve dni februarja, a je prav, da ga malo denarja že tu čaka, saj je svojega vsega v Franciji porabil za nakup “vsega vraga”, kakor se on sam izraža v pismu. Torej v svojem imenu in v imenu sester, iz globine srca Bog povrni. Pred tedni so imele sestre bolničarke i z naše škofije svoje zborovanje v Farafangani — sedež škofije —, misijonarji pa tudi istočasno. Tako smo se zbrali, kar nas je slovenske krvi: šest, štiri sestre in midva z g. Silvom. Sestre so štiri in ne tri, kakor ste vi mislili. Sestra Marjeta je že od prej; njej se je pridružila s. Marija Božena. Ti dve sta v Farafangane in jih izdravnica sestra Justina obišče vsak teden. Sestra Terezija je pa tu pri nas v Vangaindrano. Kot sem omenil, smo se sestali in smo bili dobre volje; smeha je bilo čez mero. Pa to dobro dene. Zdravi smo vsi, razen zdravnice; to je pač ironija življenja. Ko bi ne bila zloraba Sv. pisma, bi rekel: “drugim pomaga, sebi ne more.” Pa je kljub temu veselega značaja. Značaj, to je polovico zdravja. Pravkar sem se vrnil iz Ma-nakare, kjer sem kupil cementa in železa; resno mislimo na gradnjo. Zadnjič sem imel dva gosta, pa sem moral jaz pobrisati v šolo, kjer je na koncu stavbe majhna sobica, da sem svojo sobo prepustil popotniku. Mislimo sezidati hišo z 12 sobicami, da bo vsak slovenski misijonar tudi potem, ko bo že na svoji postojanki izven Vangain-drana, lahko pogosto preživel malo mirnih dni tu v toplem o-zračju sobratov. In do ducata bomo verjetno prišli, če bodo naši škofje doma še naprej tako velikodušni in nam pošiljali Jezusu, vemo, da sta na svetu moči. Tudi lazaristi gro- dve fronti. Kot se je sv. Ignacij zjj0 z dvema za prihodnje leto. lepo izrazil, sta na svetu samo Bog daj! Vsem članom Barago-dva tabora, samo dve zastavi: božja in hudičeva.” (Tistim duhovnom, ki so ga pregovarjali, naj se vda v novo stvarnost, je odločno odgovoril.) “Vi ste dezerterji! Saj ste vendar svojemu škofu v roke prisegli, da se boste kot oficirji na božji strani borili za božjo zastavo. Vaša dolžnost bi bila, ostati na božji strani!” (S. s. s. II. 1.) Glede razpok med mladimi in starejšimi mogoče sledeča misel ne bo odveč. “Božje očetovstvo in ateizem (ateizem je brezbo-štvo, ki je v današnjih dneh utelešeno v komunizmu; op. dop.) vega misijonskega krožka želimo slovenski misijonarji na Madagaskarju sreče in miru, ki ga samo Bog more dati. Vas iskreno pozdravlja F. Buh.” venska pisarna. Končno je v tej knjigi toliko kulturnega bogastva, da bo vsakdo nekaj dobil: zapisi spominov, dokumenti, moderna poezija, umetniška priloga, kronika dela svobodnih Slovencev, opisi mož, ki so slovenske gore list in so se uveljavili v širokem in svobodnem svetu, opis poti na drugi planet ter še in še ... > Cena knjigi je $5.75. P. Money Order naj bo narejen na Slovenska Pisarna. Priporočamo se tudi, da bi pri naročilih po pošti priložili nekaj tudi za znamke. Na poti iz južne Amerike so tudi že težko pričakovane knjige III. del “Skozi luči in sence”. Cena teh pa bo $5.50 plus poštnina. Uprava Slovenske pisarne 618 Manning Ave., Toronto 4, Ont. L. Ambrožič st.: OBLJUBA DELA DOLU Prav gotovo je, da je v življenju mnogo trenutkov, ob katerih se človek ne more smejati. Se primeri doma v družini, kot v družbi z ljudmi izven doma, da pade nevšečna beseda, ki žali. Tak čas je treba samo pomisliti, da je tudi to le človeško, pa hitro pogaziti nejevoljo in zopet pokazati prijazen — če le mogoče smejoč obraz in čimprej naj bo vse pozabljeno. Se pa seveda dogodijo tudi krivice, ki se ne dajo kar hitro pozabiti. Pri takih je pa treba vse odpustiti, če se že pozabiti ne morejo — včasih niti ne smejo, ker bi s tem storili zopet krivico drugemu. So v tem mnogi slučaji. Ravno pretekli teden smo slišali vest, da je bila po 30 mesecih vojskovanja pregažena — premagana Biafra od nigerijske vojske. Že od vsega začetka teh žalostnih bojev smo z grenko žalostjo poslušali poročila o strašni lakoti teh! ubogih Biafra-nov. Saj so povedali, da je od lakote pomrlo nad dva milijona ljudi. Koliko pa od bombardiranja in pokol j a sovražnega vojaštva? In če pomislimo, kaj se v teh časih, ko se je njihova voj- je ravno nasprotno. Partizani so samo zdražili, da so izzivali nastop, nato se pa umaknili v gozdove, civilno ljudstvo pa pustili, da se je sovražnik nad njim maščeval. Spomnimo se tistih nesrečnih dni — tistega strahu, trpljenja, streljanja, požigov itd. Pa prenesimo to na afriške divjaške vojake, ki prav gotovo povzročajo še vse hujše grdobije v premagani Biafri. In še nekaj je, kar vzbuja poseben strah. Biafra je ena izmed najbolj civiliziranih dežel v Afriki in večina njih je katoliške vere. Nasprotna, nigerijska vojska je pa mohamedanska in poganska. Kako pa Turki in pogani sovražijo kristjane, ni treba poudarjati. In zato se je bati še hujšega maščevanja ob zmagi nad tem ljudstvom. Ob začetku, ko se je Biafra oklicala za samostojno republiko, je imela 12 milijonov ljudi. Dva milijona jih je pomrlo od lakote, dva milijona se jih zvija v zdanjih krčih od lakote in če ne pride hitra pomoč — kar pa nič ne kaže — jih bo v nekaj dneh pobrala smrt. Pa pobiti in poklani med vojsko — in sedanje klanje in pobijanje :.. Koliko jih bo še ostalo, ko se bodo vnesli in pomirili — je veliko vprašanje. Najbrž ne bomo kmalu zvedeli točnega števila preživetih v Biafri. Taka je usoda malih narodov ali — plemen v Afriki in drugje po svetu. Pri tej biafranski nesreči mi nehote misli krožijo nad našo Slovenijo, potem pa nad onimi, ki tako brezglavo udarjajo na struno samostojne slovenske države. Kako nepreračunljivi so ti ljudje. Pred kratkim smo brali v A.D. zelo tehten članek izpod peresa P. K. (Peter Klopčič?) o tem, kaj bi nastalo, če bi se Slovenija proglasila za Samostojno državo. Naj bi oni, ki rinejo z glavo skozi zid in ki so brez pravega zrajtala, ta članek večkrat prebrali in naj nikar ne razbijajo jugoslovanski okvir, da ne bo prišlo do nesreče. Biaf-raje po oklicu samostojne države (bilo jih je 12 milijonov) preživela 30 mesecev, ves čas v stalnem boj u za obstanek in bila poražena. Kaj pravite, ali bi ska podala in razpršila na vse mogoče kraje, civilno ljudstvo Slovenija v takem slučaju — če pa puščeno na voljo sovražnim'bi se oklicala za samostojno — vojakom-četam, ki lahko prosto počenjajo, kar se jim zljubi, kaj obstala tri mesece? Zelo dvomim. Morda še tri tedne ne. La- vse se tam dogaja? Bog ve. Tisti, hi bi takoj spravili v tek dovolj ki smo okušali še doma razne la-J tankov, ki jih imajo pripravlje- ške in nemške hajke proti ne nedaleč od jugoslovanske partizanom — so rekli. A bilo!meje — v pogon in toliko bomb- Zbornik Človek ne ve, kako bi mogel dovolj iskreno pripor očiti to knjigo slovenske emigracije, ki se imenuje ZBORNIK za leto 1969. Kako škoda bi bilo, če bi kakšen izvod ostal neprodan. Škoda na dve strani: Tisti, ki so knjigo pripravili in izdali (Svobodna Slovenija v Buenos Airesu), eden izmed urednikov in Ateizem ubija smisel za božje ^ očetovstvo. In sicer mislimo tu' Saračev pri tem delu že v večna praktični ateizem, ki se kaže nosti Plačilo za svoje garanje, ti-v življenju, ki dejansko poteka, sti Pravim, ki so knjigo pripra-kakor da bi Boga ne bilo . . . vili in jo izdali, so imeli z njo Kjer pa ni nič svetega, nič glo- v&hke stroške in prav nikakega bokega, nič večnega, kjer ni no-!osPbnega zaslužka. Kdor bo tranjega življenja, kjer veljajo knjigo kupil, naj se zaveda, da edino zunanja dejstva, otipljive ho s tem pomagal samo plačati t ari, vidni uspehi, gospodar-uresničitve, materialne u-. inosti, kjer se je zbrisala vsa-sled človekove udeležbe na božjem življenju, tam končno nobena avtoriteta ne obstane, tudi znanstvena in umetniška ne, še manj pa politična. (Dr. M. Komar, Zbornik 1969). Želja naj zaključi naštevanje misli, ki so še danes življenska modrost; želja pa je, da bi ta stroške. Od neprodanih ZBORNIKOV pa bodo imeli škodo tudi Slovenci. Neki slov. izobraženec, ki nekaj let ni kupoval Zbornikov, je končno lani priznal, da je s tem zgrešil veliko dobrih drobtin. Tega se je zavedal šele, ko mu je Zbornik za leto 1968 zopet prišel v roke. Zaradi vsega tega bi prosil bralce teh vrstic, naj pomagajo modrost navdihovala naše misli Pr°dati to malo pošiljko Zborni-in vodila naše delo. |kov> ki jih ima na prodaj Slo- OGENJ BRUHA — Harry, eden stare vrste “čarovnikov”, kaže svoje sposobnosti, na “Srednjeveški razstavi” v Parizu. Razstavljeno ima vseh vrst orodje in pripomočke iz srednjega veka. Na sliki ga vidimo, ko izdihava ogenj in dim. 1 nikov — če bi sploh za to bila potreba, — da bi v nekaj dneh pregazili Slovenijo. In kdo bi se jim upiral? Nihče — ker nima nobenega vojaštva. In tudi kaj bi zmogli nasproti toliki armadi, ko jo lahko postavi Italija. Morda kdo pričakuje, da bodo prišli na pomoč Arrierikanci... Nikar naj ne pričakuje kdo kaj takega. Še s prstom ne bodo mignili. Lahi bodo rekli, da morajo zasesti in zavarovati, da ne bi prišli Rusi na Jadransko in po njem v Sredozemsko morje. In ves svet bi jim verjel. Narod naš bi pa utonil v laškem morju — najbrž za vedno. Kdo bi ga o-hranjal? Skozi vsa prejšnja stoletja je ohranil slovenski jezik kmet. Vsa jara in višja gospoda je odpovedala in se vdajala tujcu — le kmetje so držali in nam ohranili sloven sko govorico. Kdo ga naj sedaj ohranja, ker kmeta skoraj več ni v Sloveniji. Kar ga je še, pa zelo hitro izginja. Stari mrjejo, mlajših pa nihče več noče delati na polju. Zgodilo bi se z našim narodom tisto, kar je Marija napovedala v Fatimi — namreč, da bodo mnogi narodi zginili s sveta, če se svet ne bo spokoril. Zdi se, da so tisti, ki poskušajo razbiti jugoslovanski okvir — groboko-pi našega naroda. Hudo je, kadar se zberejo ljudje, ki se imajo za najbolj brihtne. In namesto, da bi svojo namišljeno brihtnost naravnali v pravo smer, pa jo v tako napačno, da bi jim tega nikdar ne prisodili. Zdi se, da se ne znajo uveljaviti na noben drugačen način, kot da brez zrajtala udarjajo v slepo, pa čeprav za ceno narodnega pogina. Možno je tudi, da Rusi prehitijo Lahe. Kako bi pa to bilo? Kako bi to izglodalo? Morda ne dosti boljše — na vsak način pa v toliko slabše, da bi prišli pod komunistično državo, ki bi nam poleg svojega jezika, ki bi ga kot Slovani gotovo rajši sprejeli kot laškega, — prinesli tudi svoj komunizem, ki sicer ni nič slabši kot je sedanji v Sloveniji pod Jugoslavijo, — a je gotovo močnejši in trdnejši. Tako bi prišli iz dežja pod kap in narod bi utonil namesto v laškem — v ruskem morju. In prav gotovo je, da bi nas nihče ne reševal. Zato moramo biti skrajno previdni in pazljivi, da se ohranimo. Vsaka sprememba nas lahko vrže iz tečajev v pogubo. Preveč močne sosede imamo in vsi so na moč požrešni in lačni naše zemlje. Smo pač na takem prostoru. Kar poglejmo nazaj v zgodovino in videli bomo, da so nam pri vsakem mešetarjenju okrnili meje Slovenije. Če se v današnjem času kaj spreobrne, nam pa ne bodo meje le okrnili — pač pa bodo naše meje sploh zbrisane z zemljevidov. Je pa prav gotovo možno, da bi Slovenija lahko živela samostojno. Slovenci so sila pridni in pridobitni ljudje. A predno bi j g kdo oklical, bi moral imeti garancijo, da jo bodo sosedje pustili pri miru. Kdo bi dal tako garancijo? Kdo? Za sedaj je treba to misel pustiti pri miru in počakati, če pride do združene Evrope. Mogoče bi takrat nastal tak položaj, da bi se dalo govoriti o kaki samostojnosti. Morda? Na svetu se marsikaj naredi, kar človek ne pričakuje. Kakor pa danes izgleda, je do združene Evrope še dolga pot. Zato mi hranimo le idejo za samostojno Slovenijo — vse drugo pa prepustimo času, agilnosti takratnih Slovencev in božji Previdnosti. Vse drugo bi nam bilo v pogubo. Ravnokar berem v goriškem “Katoliškem Glasu” sledeče: “Glavni tajnik Združenih narodov U fant je pretekli teden o-biskal tudi Nigerijo. Na licu ZN odklanja kakršnikoli odcep in da so meje držav, ki so se enkrat vključile v ZN, ne smejo več spreminjati.” Čeravno je taka izjava — generalnega tajnika U Tanta — skrajno krivična, pa vseeno jo lahko vzamemo za zgled, koliko možnosti imamo za odcep od Jugoslavije. Poleg tega pa še to: Nigerijo so postavili Angleži in nič niso vprašali tri velika plemena, ki Nigerijo sestavljajo: mohamedanski Hausa, poganski Joruba in krščanski Ibo (Biafra). Izkazalo se je, da je sožitje teh plemen nemogoče. Pa je kljub temu padla taka izjava. Jugoslavija je stopila v ogranizacijo ZN kot že daljši čas obstoječa država; zato bi bili ZN še bolj proti vsakršni spremembi meje v Jugoslaviji. Posebno bi bila še proti kaki spremembi ravno na prostoru, na katerem stoji naša Slovenija. Ta prostor je svetovno važen; zato se nikar z ničemur ne prenaglimo in pazimo, da ga ohranimo zase, oziroma za poznejše rodove. Ohranimo jim našega duha, jezik — materin, vse drugo je maškarada. (Dalje sledi) rišč na Tajskem rdeča oporišča v Laosu in zakaj Amerika tako izdatno podpira laoške oborožene sile. Najbolj hladnokrvni so ostali vojaki plemena Meo, ki 'bodo nosili tudi glavno težo bojev s komunisti, ako res pride do napada, kar se bo pa v par tednih lahko videlo. Husak ne bo dopustil sodnep preganjanja Gustav Husak je v govoru pred Centralnim komite-tom KP ČSR trdil, da je bila odstranitev “antisoci-alistov” potrebna, pa izjavil, da partija ne bo vpri-zorila proti njim sodnih procesov. PRAGA, ČSR. — Pretekli teden je prišlo do večjih sprememb v Centralnem komitetu Komunistične partije Češkoslovaške in v njenem prezidiju, pa tudi v sami vladi, kjer je dosedanjega p r e d s ednika Oldriha Čemika n a d o mestil Lubomir Strougal. Gustavu Husaku se je posrečilo, obdržati večji del položajev, četudi je moral v nekaterih zadevah popustiti pristašem stalinizma. V govoru pred Centralnim komitetom je objavil politično zmago nad vodniki kratke liberalizacije leta 1968, izjavil, da je bila čistka v liberalnem krilu Partije in odstranitev njegovih pristašev z vodilnih mest Partije in javne uprave nujna in potrebna. Pokazal je dosti jasno, da bo s to čistko nadaljeval. Izjavil je, da odstranitvi “an-tisocialistov” iz služb in Partije ne bo sledilo njihovo sodno preganjanje, kot jih pozna svet iz stalinstične dobe. “Mi ne bomo padli tako globoko, da bi vpri-zarjali sodne procese z izmišlje-njmi obtožbami proti političnim nasprotnikom”, je dejal Husak. On je bil sam žrtev takega procesa v času stalinizma in je presedel v ječi 9 let. Demokracija v Lesotho je bila kratkotrajna MASERU, Lesotho. — Predsednik vlade Leabua Jonathan je pretekli petek proglasil obsedno stanje, ko je videl, da je pri volitvah nemara zmagala o-pozicijska Bas uto kongresna stranka. Volitve je proglasil za neveljavne in prekinil štetje glasov. Oblast je Jonathan vzel trdno v svoje roke, kralja Moshoeshoe pa je postavil v hišni zapor. Nato se je lotil iskanja svojih nasprotnikov in jih v zadnjih dneh že večinoma spravil pod ključ. Opozicija trdi, da je imel on ves čas v načrtu končati ustavno demokracijo, če bi izgledalo, da bo pri volitvah poražen. Lesotho je mala državica, ki je od vseh strani obdana od Južno-afriške unije. Sovjetska zveza zopet izvedla podzemno atomsko eksplozijo WASHINGTON, D.C. — NASA poroča, da je odkrila znake, da je Sovjetska zveza pretekli četrtek izvršila podzemno atomsko eksplozijo. Atomsko strelivo je imelo razdiralno silo med 20,000 in 200,000 tonami navadnega streliva. Eksplozija je bila izvedena v okolici Semipalatin-ska, kjer Sovjeti navadno vrše svoje atomske poskuse. V dobi po 1. 1963, ko so podzemne eksplozije dovoljene, vse druge pa prepovedane, so Sovjeti verjetno napravili vsega skupaj 38 podzemnih eksplozij. L&tinska in slovenski imena mesecev I. Januar — Prosinec II. Februar — Svečan III. Marec — Sušeč IV. April — Mali traven V. Maj — Veliki traven VI. Junij — Rožnik VII. Julij — Mali srpan VIII. Avgust — Veliki srpan IX. September — Kimo\*»» X. Oktober — Vinotok XI. November — Listopad XII. December — Gruden Ženske dobijo delo Iščemo čistilko Iščem žensko za splošno čiščenja privatnega doma po enkrat na teden, v bližini E. 185 ceste. Kličite: 531-7211. (25) Effeisi prd nmm vdorom na PlaaoJi vršev v Laosu? VIENTIANE, Laos. — Mesto se je prebudilo iz svoje običajne zaspanosti. Akoravno so komunistične oborožene sile blizu, je mesto na to nevarnost že tako navajeno, da se ne meni dosti zanjo. Sedaj je stanje drugačno. Ameriške oblasti so namreč svetovale vladi Suvane Fume, naj Planoto vrčev, ki se nahaja sredi dežele in ki so jo vladne čete lani iztrgale rdečim, ne brani za vsako ceni, ker st' severnoviet-namski polki in Pathet Lao pripravljajo, da udarijo na Planoto z velikimi silami. Amerika se tudi pripravlja, da bo odpeljala civilno prebivalstvo iz ogroženih krajev. Diplomatski krogi v Vienti anu ne zanikajo take nevarnosti, toda mislijo, da ni tako veli- Hišno delo Iščemo žensko za hišno delo en dan 9:00 do 4:00 ure. Kličite 831-1935. splošno v tednu od Priporočila. -(23) Help Wanted Female Cleaning woman For factory offices 361-6264 (24) General Office Experienced girl or trainee for general office work in modern, attractive, one-girl office. Permanent. Many benefits. No shorthand. Must be good typist. THE JUMBO HEATER & MFG. CO. 1555 East 55 St. (23) MALI OGLASI Peč naprodaj Naprodaj je skoro nova peč “Tappan” za $50.00. Kličite 531-2946. (24) t JAN PLESTENJAK: H E R O D E Z Tisto noč ni spal v listnjaku. • se je bil pa že navadil potepu-Vežna vrata je zapahnil in z štva. lučjo oddrsal v kamro. Luč je postavil na stol in kot nekdaj se skobacal v posteljo in sc pretegnil kot zmerom, kadar, se je hotel pošteno odpočiti. Rjuhe so mu zadišale kot nekdaj, plesno-be ni več vohal in bilo mu je, kot da je postelja še od včeraj topla. Luči pa le ni maral ugasiti. Bal se je teme, čeprav jo je bil tako silno vajen. Šele ko so se mu oči same zapirale, je na hitrico upihnil in stenj je le še za hipec zažarel, potem so pa skozi motno okno pogledale zvezde. Tone je odprl oči in čudno, pri Sv. Joštu je gorel ogenj. Razsvetljeval je križ pod smreko in zdelo se mu je, da vidi, kako se pomika procesija fomarjev k svetim “štengam.” “Tudi z Nežo pojdeva k Sv. Joštu,” se je zaobljubljal in le počasi, počasi so se mu zaprle oči in je zaspal. Sanjal je, da je pri Sv. Joštu ogenj ugasnil, vrata pa da je odpahnil vražar in mu pred posteljo na stolu razmetal karte. Pikova dama in križev kralj sta prižgala luč in zapičila svoje oči naravnost v njegove. Zavpil bi bil, pa se je prebudil. Zvezde so bile še popolnoma svetle, vendar pa so se redčile. Grintovci so izžarevali kri, ki se je razlivala v globeli in poplavila planjave v en sam žareč cvet. “To pa ni dobro znamenje!” se je spomnil še očetovih izkušenj. Pajčevinaste mreže so bile napete iz kota z kot, med cknom jih je bilo največ. Vanje se je ujela rosa, vanje je zašla vešča, ki je slepo divjala za lučjo. Kaplja rose je trepetala v mreži, bala se je, da zdaj pa zdaj pade in se razbije, preden jo bo moglo rešiti sonce, vešča je utrinjala s tenkimi nožicami, pa se zmerom bolj zapletala, pajek pa je čakal, ne na roso, ampak na veščo, da ji izsesa življenje, v mreži pa pusti le ostanek za spomin. Ob Sori se je dvigala lahna megla in se topila za vrbami in jelšami ter odpirala očem pot prav do tolmunov, jezov in ovinkov, kolen in padcev. Tone je zakuril, kajti le še dva dni in na dom pride Neža, vnovič nevesta. Dom mora biti pospravljen in pripravljen, da ne bo rekla, da ga je gospodar zanemaril in da se mu pozna, če žena ne podpira treh voglov. Kuhal si je spet sam, zdaj pa mu peč ni več nagajala. “Konškar je doma!” se je razvedelo po srenji. Dolinski, ki je nesel iz mlina, ga je videl, ko je s smrekovim lubjem hišo pokrival, Anžičeva dekla pa, kako je pota do hiše popravljal, šipe na oknih umival in rjuhe zračil. “To pa nekaj pomeni!” je zmajevala z glavo in z rameni Marijančnica. Ni ji šlo v glavo, da bi se Tone spet lotil dela, ko CHICAGO, ILL. BEAL ESTATE FOB SALE LOMBARD — Ranch. 4 Bdrm. 2 ba. fam. rm. patio. Kit. W/fruitwood cab. Built ins. bsmt. 2 c. gar. cor. lot 75x135. low 40’s. 627-5201 (23) ENGLISH BUNGALOW — 8 rms, 2 baths, 3 kit, fam. rm. gas ht. 2 car gar. Must See To Appreciate. 7750 W. Foster. Upper 30’s. RO 3-3072 (T v- ‘ (23) “Brez Neže ne bo nič!” je za-nosljala Gontarica. “Hm!” so ji pritrdile babnice in se razšle. “To bo vesela!” se je hvalil Tone sam, pospravljal, urejeval, odmetaval kamenje, omet, ki se je naletel s sten, le strehe ga je bilo sram. Smrekovo lubje — in Konškarjev dom, kaj takega — zmore še oglarjeva kočura v Je-galah. Nak, za pošteno streho bo moral poskrbeti. To naj bo za silo, da v kamro ne bo teklo, kjer bosta z Nežo spala in bo sanjal Tonček. Oh, Tonček! “Popolnoma tvoj je!” ga je prevzelo. To sta mu rekla Vodnik in Rožnik. Če sta rekla, je res, zakaj bi lagala. “Ne verjemi vražarju, popolnoma tvoj je!” je sikalo vanj in bil je spet Tone in spet je pela rovnica. Med okni ni bilo nič več pajčevin, osirji izpod strehe so se preselili — Bog ve kam, Tone ne! V sredo je bil že nestrpen. Begal je iz kleti v kaščo, iz hleva v svinjak, s svisli v listnjak, pod kozolčev plašč, v kamro in v vežo, v hišo in na podstrešje in še na mesnjak ni pozabil. Pa mu ni bilo všeč tu in je znova pospravil, pa mu je bilo tam nekaj odveč in je znosil drugam. “To bo vesela!” je glasno vzklikal, ko je preoblekel postelje. Rjuhe je prezračil na soncu in tudi plevnice, vsa vrata in okna je na stežaj odprl, da bi sonce zadušilo vsako sled po plesnobi in gnilobi. Le hlev se mu je smilil. Kadar je stopil vanj, je mislil, da ga bo pozdravil vol-sivec in kra-va-dima, z njo liska, čada, mura, junice in telice in še konjiček Rizko. Pa je bilo zmerom tiho ko v grobu, ostanek mrtvašnice, ki jo je iz hiše spremenil v živo življenje on sam. Morda prežene ta mrtvaški duh Neža, ona, ki čudeže dela, ona, mučenica. In se je zaklinjal sebi, svojemu domu, soncu in zemlji, da bo Nežo na rokah nosil, potem se pa sam sebi smejal, da je tako otročji, ko je vendar že star in je Konškarjevega rodu. Tisto popoldne si je žgance skuhal in jih z ocvirki zabelil. Pokušal jih je in pokušal, pa je le priznal, da jih ni žgancev, kakršne skuha Neža. To so žganci! Joj, jutri jih bo že ona skuhala! “Toda mleko, mleko!” ga je streglo, ko se je spomnil Tončka. Tonček vendar ne more biti brez mleka. In ni se mogel izmotati iz te skrbi. Pomagati si CHICAGO, ILL pa ni znal in vedel. “Joj, v kakšno praznoto bo prišla!” ga je zazeblo in kar videl jo je, kako se bo začudila in kako bo povesila oči od sramu, rekla pa ne bo nič. Vse je še pregledal, še prah je pobrisal, drv naklal in jih nanosil v podpeček, burkle pesku zdrgnil, da se jih rjavica ni držala, na mizo pa dal hlebec kruha in postavil pehar suhih hrušk in krhljev. Kruh je bil bel, pekovski. Neža ga je zmerom imela rada in že po kruhu bo spoznala, da je mislil nanjo in da ni pozabil, česar je bila najbolj vesela. Tisto noč je strašno nemirno spal. Vsakih pet minut se je prebudil. Nekdo je potrkal na vrata, pa je odprl oči in vse je utihnilo. Žažvenketala je šipa, zdrznil s6 je, slišal pa ni ne koraka, ne glasu. Sv. Jošt je bil v temi, nikjer ni posvetila luč. Še v mestu je le tu in tam katera vzdrhtela in utonila v megli. “Da bi le dežja ne bilo!” se je ustrašil Tone in se premetaval po postelji. V grapi je zalajala lisica, sova je zaplahutala skozi veje zapuščenih gambovcev, Osolnikov, kosmačev, hlebčar-jev, doarjev in medenčkov, zaskovikala in se prepeljala mimo okna, da jo je Tone skoraj videl, proti skednju, kjer je prebila dneve. Veter je razgibal vrhove, raz- galjeni prečniki, križniki in oporniki so se zamajali in zaškripali in zdaj pa zdaj je v kaščo padla plast ometa in je zaškripalo med sproščenimi stropnjaki. V četrtek sta jo Rožnik in Vodnik mahala proti Adamovcu zgodaj, tako zgodaj, da se je v globeli, v grapah in pod smrekami pasla še tema in da se je rosa še zmerom obešala na travo, na listje in na brke. ‘Veš kaj, takih potov pa nikoli več!” je pljunil Rožnik. ‘Jaz tudi ne! Hvala Bogu, da ni trmasta!” je povzel Vodnik in kar nič se mu ni mudilo, Počasi jo je koracal in s palico ote-paval roso; hlačnice je imel že mokre in tudi čevljev se je prijemala rosa. Kaj misliš, kako se bosta razumela?” je pobaral Rožnik. “Kako? Jaz vsaj mislim, da ga je spametovalo, ona pa ni napačna. Trmasta ni in zna potrpeti. In to je vse. Tone je ču-| dak, še večji, kot je bil stari. Včasih je tak, kot bi mu malo manjkalo. Prime ga in je vse zaman. Morda ga bo Neža znala držati in ga prikleniti na dom. Ko je bil še fant, se za njegove muhe nismo toliko brigali, to je pač fantovsko, smo si mislili, toda potem kot mož, to je bilo pa preveč,” je modroval Vodnik, ki ga je bolje poznal ko Rožnik. “Bojim se, da bo ostalo pri starem. Kot bi bilo usojeno in narejeno. Vse se mi zdi tako!” se je davil Rožnik in vsak korak do Adamovca mu je bil noprijet nejši. “Kaj bo usojeno! Meni se zdi, da je v Konškar j evi krvi in da se morda star greh poplačuje s Tonetovimi bedarijami.” “Kako to?” “Ne vem! Vse mi tako pravi!” je zamahnil Vodnik; bila sta že pred Adamovčevo domačijo. “Pa sta zgodnja!” ju je pozdravil Adamovec, ki se je umival pri koritu. “Nisem še kosila skuhala, pa sta že tu! Pri nas ne vstajamo tako zgodaj, zato pa nič nimamo,” se je pošalila Adamovka, Neže pa nikjer ni bilo. “Nisva prišla, da bi pri vas kosila, ti skuhaj za svoje, midva sva se že podprla!” se je muzal Rožnik. “Dušo si bosta pa že privezala. Nekaj ga imamo še!” se je vrtil po veži Adamovec in ju rinil v hišo. “Pa naj bo, če je že tako!” se je izgovarjal Vodnik; pot ga je kolikor toliko zdelala in bilo mu je po eni strani hladno, po drugi pa toplo. Žganje bo storilo svoje. Iz kamre je stopila Neža. Bila je v zakmašni obleki, v tisti, ki jo je imela pri poroki. Morda jo bo spoznal in se bo spomnil tiste poti iz Loke, ko ji je govoril le sladke besede in ji spletal ob- ANZLOVAR'S DEPT. STORE 6214 ST. CLAIR AVENUE, CLEVELAND, OHIO 44103 20% popusta RAZPRODAJA Cene vsega blaga v zalogi so znižane za najmanj 20% DAIEMO IN SPREJEMAMO EAGLE ZNAMKE, DVOJNE OB TORKIH. RAZPRODAJA KONČA V SOBOTO, DNE 14. FEBRUARJA. ljube, polne nebes, sreče in ljubezni. Le prezgodaj je spoznala praznoto takih obljub in prezgodaj ... joj . .. zvedela o nesreči za petami. “Dobro jutro!” je pozdravila tiho, na obrazu pa se ji je poznalo, da je slabo spala. Ustnice so ji bile blede in tresle so se ji in roke so ji visele ob telesu kot mrtve. “Bog ga daj, Neža!” je odzdravil Vodnik, hotel je še nekaj reči, pa mu je beseda zastala. Neža se mu je zasmilila. Škoda je je za tako surovino, za Herodeža. Macafur mu je dal tako ime. (Dalje prihodnjič) GRDI KOVA POGREŠKA ZAVODA 1053 East 02 St. 17010 Lake Shore Blvd. 431-2088 531-6300 GROMOVA TRG0VIHA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 531-1235 B3BBSSB Prošnja in obveslilo uprave Naše naročnike v st. clairski okolici lepo prosimo, da bi do nadaljnega poravnali naročnino direktno, osebno v uradu ali po pošti potom denarne nakaznice. S tem nam boste olajšali delo, dokler ne najdemo druge rešitve. Tudi v zadevi smrtnih naznanil, zahval in obletnic, prosimo, da se poslužujete telefona ali pošte, če Vam ni mogoče osebno priti v urad. Prosimo, sporočajte osebne in splošne domače novice, da bo list bolj pester in zanimiv. Telefonska številka Ameriške Domovine je: 431-0628. Se priporočamo za nadaljno naklonjenost in vse lepo pozdravljamo! AMERIŠKA DOMOVINA ZA VALENTINOVO poklonite svojim dragim AMERIŠKO DOMOVINO r AMERIŠKO DOMOVINO HOUSEHOLD HELP CHILD CARE Live in. Apartment plus salary. Barrington, References required. Call 381-0565 (23) BUSINESS OPPORTUNITY TAVERN BUSINESS W. SUBURB Partly eqpd. kitchen. Private party room. Phones eves. 788-2359 or 848-9107 (23) APPLIANCE STORE With all equipment, service truck, store fixtures, all shop tools. Show room, work shop, loading dock. Aurora, 111. $8,000 plus inventory. 898-6560 (23) NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK NAROČAJTE TISKOVINE PRI -inn K S K J AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA (K.S.K.J.) NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu. • izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino: • od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine • za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 • za odrasle člane bolniško podporo • članom posodi denar za nakup doma. Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J. AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.KJT.) 351-353 No. Chicago St. Joliet, Illinois 60431 Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici. IME .... NASLOV MESTO . DRŽAVA >**t•••••••••••••••«•, CODE .... ČE SE SELITE Izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Moj stari naslov: